&
tov. 31
trst, v torek 31 j*»nuvarja J9II
Tečaj XXXVI
IZHAJA VSAK DAN
teii ob nedtljak ia praznikih ob 5., ob ponedeljkih ob 9. zjutraj. PotumlČne štev. se prodajajo po 3 nv6. <6stot.) v mnogik te bi« kar Dah ▼ Trsta in okolici. Gorici, Kranju, Št. Petr«, P-sto;ni, Sežani, Nabrežini, Sv. Luciji, Tolminu, Ajdor-i ini. Dornbergu itd. ZaBtarele šter. po 5 dtč. (10 fitot.). OOLA8I 6E RAČUNAJO NA MILIMETRE v širokosti 1 keioc©. CENE: Trgovinski in obrtni oglasi po 8 »t. mm. •««irxnicat zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov po •LO «t. mm Za oglase v Ukstu lista do 5 vrat 20 K, vsaka aadnijna vrsta K 2. Mali cgiasi po A stot. beseda, najmanj pa 40 stot. Oglase sprejema Inseratni oddelek uprave .Edinosti". — Plačuje se izključno le upravi „Edinosti". -i q — Pfailjivo In uiolljivo v Trstu. =====
Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko.
V edinosti j t not t
NAROČNINA ZNAŠA
za celo leto 24 K, pol leta 12 K, 3 mesece O K; na ua-
ročbe brez doposlane naročnine, se uprava ne ozirr,. ■aroanlna na nedeljsko Izdanje „EDINOSTI" etane:
oelo leto Kron 5-20, za pol leta Ur on 360. Vsi dopisi naj se pošiljajo na urednižtvo lista. Nefranko-
vana pisma s« ne sprejemajo in rokopisi te D8 vračajo Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati na upravo list«.
UREDNIŠTVO: ulica Giorgio Galatii 18 (Narodni dom) Izdajatelj in odgovorni urednik ŠTEFAN GODINA. Lastnik konsorcg lista „Edinost-. - Natisnila Tiskarna „Edinost* ▼pisana zadruga z omejenim poroštvom v Trstu, ulica ===== Giorgio Galatti štev. 18. —	—
Poitno-hranllnKnl račun Si 841*652. TELEFON St. 11-57.
SRZOJfll/NE UE5TL
Hrvatski sabor.
ZAGREB 30. Posl. dr. Pomper je utemeljeval svoj nujni predlog, da predloži vlada vse spise o sporu, nastalem radi žel ez. pragmatike med Zagrebom in Budimpešto. Govornik je navedel neki članek iz giasila posl. Supila, v katerem se obsoja postopanje tedanjega načelnika ravnateljstva 4r. Nikoliča.
Nato je povzel besedo dr. Vladimir Nikoiić (koalicija), da opraviči svoje tedanje postopanje v vprašanju železniške pragmatike. Opisal je svoje postopanje pri reševanju železniškega načrta in postanek spora in je zaključil s priponbo, da je tudi on za to, da se prizna predlogi nujnost, ker je potrebno, da se posveti v to stvar. — Nato je biia razprava prekinjena in zbornica je aačela razpravljati interpelacije. — Seja iraja dalje.
Ogrski državni zbor.
BUDIMPEŠTA 30. Zbornica je nadaljevala debato o bančni predlogi. Govorila sta posl. Ivan Benedek (justhovec) in posl. Hegyi (košutovec), oba sta se izjavila za samostojno banko. Nato je bila razprava »dgodjena na jutri.
Bosanski deželni zbor.
SARAJEVO 30. Deželni zbor je nadaljeval debato o zakonu, tičočem se poštnih kranilnic.
Shod Štefana Radića razpuščen.
ZAGREB 30. — Posl. Štefan Radić je sklical za včeraj javen ljudski shod, na katerem so imeli govoriti vsi poslanci kmečke stranke. Dve uri pred shodom so pa zasedli dvorano pristaši socialistične stranke, večinoma delavci in dijaki. Ko so prišli poslanci kmečke stranke s svojimi pristaši, je prišlo med poslednjimi in socialisti do kritpnih prizorov, tako, da je bil navzoči jflistopnik policijske oblasti prisiljen razpustiti shod. Posl. Radič namerava čim prej skii-
drugi javni shod kmečke stranke.
Srbska skupščina.
BELIGRAD 30. Zbornica je nadaljevala raspravo o predlogi glede revizije posloviš a reda.
Turško-bolgarska carinska vojna.
SOFIJA 30. Finančno ministerstvo je poslaio včeraj carinskim oblastnijam okrož-■ico, v kateri odreja, da se ima začenši z 38. t. m. postopati z otomanskim blagom generalni tarifi.
Dogodek na gališko-ruski meji.
LVOV 30. O dogodku, ki se je odigral a»e 26. t. m. na meji pri Podwoloczyski Edinost" od 29. t. m.) je komisija, d je bila poslana na lice mesta, ugotovila sledeče: Zvečer omenjenega cme sta dva orožnika v družbi s policijskim nadzornikom ▼ Podwoloczyski privedla na mejo dva ruska podan ka, ki sta izgnana iz Avstrije. Ko sta izgnanca prekoračila mejno reko Zbrucz, jtt je zapazil nek ruski mejni stražnik, ki je ustrelil in ranil na nogi enega izgnanih. Ruski mejni stražnik ga je pobral in vodil v WoIoczysk. Drugi izgnani pa se je umaknil »azaj na avstrijski breg reke Zbrucz. Nek ruski mejni stražnik je na to — pripravljen streljati — prekoračil mejo.
Ko sta mu avstrijska orožnika zapo-
PODLISTEK.
vedala, da S£ mora ustaviti, on temu pozivu ni sledil in tudi puške ni položil. Zbog tega sta oba avstrijska orožnika ustrelila enkrat, ne da bi ruskega mejnega stražnika ranila. V tem trenotku so začeli na meji nastavljeni ruski stražniki streljati; vstrelill so večkrat. Avstrijska orožnika sta ustrelila še enkrat in sta se potem s policijskim nadzornikom umaknila proti Podwolocsysky. Celi dogodek se je odigral v večerni temi.
Bruhanje vulkana.
MANILA 30. Pri Taalu je začel bruhati vulkan. Čez vso okolico v okrogu 20 milj pada blato in kamenje. Urojenci so ostavili vasi in zbežali v gore. Dvajset urojencev je baje poginilo v gorečem blatu.
Ruska duma.
PETROGRAD 30. Državna duma je danes zopet pričela svoje delovanje. Dne 1. februarija bo duma razpravljala o odredbah, ki naj se jih ukrene proti nevarnosti kuge v Sibiriji in po vsej državi.
Resen položaj na Balkanu.
BELIGRAD 30. Listi poročajo, da sta ministerski predsednik Pašić in minister za unanje stvari dr. Milovanovič na neki konferenci dne 28. t. m. očrtala vladnim strankam položaj na Balkanu kakor zelo resen. Vojni minister polkovnik Gojkič je na to poročal o pripravljenosti srbske armade in je povdarjal, da se je vojna sposobnost srbske armade v zadnjih dveh letih izredno povzdignila.
Demonstracije anarhistov v New-jorku.
NEW-JORK 30. 11.000 anarhistov je pevaje marseljezo marširalo sinoči z Broad-waya na shod, kjer so bili ostri govori proti usmrtitvam na Japonskem. Po shodu so anarhisti skušali napasti japonski konzulat. Demonstrante je razgnala policija. Več kolovodij je bilo aretiranih.
Meksiko.
NEW-JORK 30. Glasom brzojavke iz El Centra v Kaliforniji so meksikanski revo-cijonarji v nedeljo zjutraj zasedli ob meji ležeči kraj Meksikali.
Iz Perzije.
TEHERAN 30. Regent mon radi zapadlega snega sedaj bivati v Reštu. Ni s pošto ni možno priti do njega.
TURČIJA.
Ustaja v Jemenu.
CARIGRAD 30. „Ikdam" je zvedel, da so bili radi nevarnega položaja v Jemenu sklicani pod orožje nadomestni reservisti 2., 3. in 4. armadnega zbora. Razun tega namerava vojna uprava mobilizirati drugi ekspedicijski zbor.
SOLUN 30. Iz Jemena so urgirali od-pošiljatev ojačenj. Dva batalijona redifov, določena za Hodeido, sta dospela iz kosovskega vilajeta. Transportni parniski pa še niso dospeli, ker je morje viharno. Arabci so napadli turške čete pri Ebbi blizu Ho-deide, bili so pa glasom brzojavnih poročil sijajno odbiti in so izgubili 600 mož. Turki so imeli 150 mrtvih in ranjenih. Arabci se pripravljajo na daljne napade.
Gibanje med Arnavti.
SOLUN 30. Trideset mož močna četa Arnavtov je napadla pristavo pri Lohmi blizu Elbassana, jo oplenila in odvedla 300 komadov živine, šest pastirjev je pa umorila.
Prebivalstvo prosi oblastnije za varstvo. Arnavte zasleduje vojaštvo. Oblastnije rao-nastirskega vilajeta poročajo, da se sestavlja več arnavtskih čet.__
Tiflis 30. V Kavkazu je vsled snežnih, viharjev poginilo mnogo ljudi. Na železniški progi Poti—Batum je ostalo v snegu več vlakov.
Dunaj 30. Cesar je včeraj predpo-iudne vsprejel ministerskega predsednika barona Bienertha v daljši posebni avdijenci.
GOVOR
Delegacija.
Odsek za unanje stvari avstrijske de egacije.
BUDIMPEŠTA 30. — Odsek za unanje stvari avstr. delegacije je imel danes pod predsedstvom načelnika barona Chiari-ja sejo, na kateri so bili minister za unanje! stvari grof Aehrenthal, ministerski predsednik baron Bienerth, vojni minister baron Schonaich in poveljnik mornarice grof Montecuccoli. Odsek je razpravljal proračun ministerstva za unanje stvari. — Načelnik Chiari je podelil besedo ministru za unanje stvari grofu Aehrenthalu, ki je podal svoj ekspoze. Za grofom Aehrentha- • lom je govoril poročevalec markiz Bacque-hem. Omenil je debate v italijanski in fran-cozki zbornici, v nemškem državnem zboru ter potsdamskega sestanka.
Zatem je obširno govoril del. dr. , Kramar. Na to je minister za unanje stvari grof Aehrenthal reflektiral na izvajanja del. dr. Kramara.
BUDIMPEŠTA 30. — V današnji seji I odseka za vnanje stvari je minister zunanjih stvari grof Aehrenthal podal svoj ekspoze, v katerem je povdarjal, da se vnanji poli- i tiški položaj od zadnjega delegacijskega zasedanja ni spremenil. Tudi danes, ne i j obstoji nikako vprašanje, ki bi utegnilo j postati nevarno za evropski mir. Razmere i z vsemi državami so prej ko slej prijateljske, j i	Bosanski odsek.
BUDIMPEŠTA 30. — Bosanski odsek delegacij se je danes sestal v svojo prvo i sejo, katero je otvoril predsednik dr. Gess-j mann z nagovorom, v katerem je povdarjal, da si je monarhija Bosno in Hercegovino pridobila s krvjo in da jo hoče tudi i braniti s krvjo, ako bi bilo to potrebno, j Izjavil je dalje, da se bo avstrijski državni izbor vedno rad oziral na opravičene želje i prebivalstva Bosne in Hergovine v kultu-.relnem, narodnem in gospodarskem oziru. j Seja je bila na to prekinjena.
BUDIMPEŠTA 30. Ko je bila seja zopet otvorjena, je odsek nadalje razpravljal bosanski kredit. Državni finančni minister baron Burian je utemeljeval predlog, da se izvoli poseben odsek za stvari Bosne in Hercegovine, v tem vidi, da narašča zanimanje delegacije za ti deželi. To zanimanje monarhije za obe deželi je zelo važno; veliki program čaka bosanske deželne uprave ter deželnega zbora. Mi stojimo pred velikimi gospodarskimi nalogami, ki bistveno potrebujejo izdatnega moraličnega in gospodarskega povspešavanja monarhije. iVVinister : je priporočal, naj delegatje vsprejmejo proračun. — Del. Steinwender je obžaloval, da i ni v Avstro-Ogrski Še rešena inartiku-laeija aneksije po ljudskih zastopih. — I Nato je oila razprava prekinjena in odgodjena na jutri.
dra. Ryb&?a na javnem shodu političnega društva „Edinost" minole nedelje.
Pol. društvo „Edinost".
V prejšnjih letih je vladala navada, da smo z občnim zborom našega društva spajali tudi javen shod, na katerem smo poročali o društvenem delovanju in o financi-jelnem stanju društva ter volili novi odbor. Ker so bili ti shodi javni je imel pristop vsakdo in vsakdo se je lahko oglašal za besedo ter izražal svoje mnenje o delovanju društva in postopanju odbora. Ta uredba je bila z ene strani hvalevredna, ker ie bila demokratična. Ali z druge strani ni bilo prav, da je mogel vsakdo glasovati in voliti odbor, da je mogel nečlan odločati, kdo naj predseduje društvu. Uveli smo bili sicer to z najboljim namenom, hoteli smo pokazati, da naše društvo noče ničesar zakrivati in pokazati vsej javnosti, da pošteno dela: pred vso javnostjo smo hoteli polagati račune. No, kakor je bilo dobro in umestno nasproti javnosti, ali je bilo za društvo jako slabo. Sleherni Slovenec, ki st zanima za javne dogodke, je prihajal na naše občne zbore s pravico do kritikovanja, ni pa imel nasproti društvu nikakih — dolžnosti ! Posledica temu je bila, da smo imeli mnogo poslušalcev, mnogo njih, ki so se zanimali in tudi veliko zahtevali, ki pa niso nič žrtvovali. Imeli smo veliko zboro-valcev na občnem zboru, ali pri tem — malo členov. To je bilo zlo. Kajti kakor v vojni tako je tudi v politični borbi ne morete je voditi brez sredstev; brez — denarja. In naj so oni, ki vodijo društvo še tako požrtvovalni in naj tudi dajajo iz svojega, kolikor morejo, vendar ne morejo zmagovati vseh žrtev, ki jih zahteva naša politična in narodna borba. Tako je prišlo, da so vsi le zahtevali od društva in vse pričakovali od njega ; če se je pa kaj — po njihovem mnenju — zanemarilo, pa so zabavljali po javnih lokalih in tudi po časopisih — posebno ljubljanskih —, češ, da se ni storilo in ni storilo to in ono! Vsi so bili po konci ob takih prilikah, nikdo pa se ni zmenil za to, da za vse to, kar bi oni hoteli, treba — denarja, da treba plačati sleherni plakat in da se tudi od agitatorjev ne more zahtevati, da bi trosili iz svojega! ! — Poglejmo le naše narodne nasprotnike, koliko oni trosijo za svojo borbo, koliko darujejo njihovi kapitalisti in koliko žrtvujejo v take namene celo tudi socijalisti ! Če ga nimajo tu, ga dobivajo od centrale na Dunaju, a če tudi tam ni denarja, prihaja Berolin na pomoč. Kako bore malo se pa pri nas žrtvuje, kako malo jih je, ki se zavedajo dolžnosti do društva, do katerega se stavlja sploh tolike zahteve in se mu nalaga vso težko odgovornost, spojeno z vodstvom narodove politike! In če smo vzlic vsemu temu vendar napredovali, če smo tudi s toli neznatnimi sredstvi, vendar dosezali lepih vspehov, se imamo zahvaliti na tem le dejstvu, da je naša stvar pravična, ki mora enkrat zmagati, če tudi ne dobiva Gd lastnih rojakov podpore, ki bi jo zaslužila in ki jo je tudi potrebna.
Položaj v parlamentu.
Ne pričakujte od mene natančne slike o vsem, kar se je godilo in vršilo v parlamentu v minolem letu: o raznih mahinaci-
Dva prstana,
Nap. al STANISLAV SOBJESKI. — Poslovenil RATIŠKI.
Siuga je tih človek, obrisal si je solze i«r rekel ganjen :
.Isti gospod, ki vam je dal delo". Zagrabila se je za glavo, skoro da se *i zrušila na tla. Ali hitro se je zavedla.
„Torej oni gospod, ki mi je poslal delo, ponovi, ki mi je dal onih dvanajst mbljev ? Ali je mislil, da s tem prstanom, s temi rublji kupi bodočo Josipovo ženo?... T« vzemite izpod umirujočega deteta opravo, strgajte z mene zadnji kos obleke, prodajte ▼se... dajte onemu človeku vse, da mi vrne prstan. Boljša je smrt, nego sramota !a V svojem groznem stanju je začela Aaka trgati obleko s sebe, vleči opravo 4«teta, kakor bi bila znorela.
Solze so prišle slugi v oči. Pristopil je k »jej, prijel jo za roke ter ji rekel z drfctečim glasom :
„Pomirite se, gospica. Naj ne bom tfovek, če mu nt povem vsega. Jutri, a
najkasneje pojutršnjim vam prinesem prstan".
In odšel je iz sobe.
* ♦
i *
Pretekla sta dva dneva.
Kasno na večer se je zbrala v sobi pri Siepkovskem družba nekaterih možkih. Pozdravljali so novodošlega svojega druga, plemenitega Josipa, ki je ravno prišel iz Kijeva. Zalotili so ga bili na kolodvoru in ga s silo semkaj priveli.
Josip je dobii zelo dobro službo. Vsi so bili dobre volje, samo Josip je bil zamišljen, a Zenon molčeč.
Josip je sanjal zlate sanje o jutrajšnjem dnevu, ko pozdravi svojo Anko. Žalibože ni vedel za težko Stazikino bolezen, ne za j tako grozno materijelno stanje svoje za-; ročenke.
^ Zenon je kova! v duhu načrte, kako obišče Anko in jej poreče, da sta si že; medsebojno zamenjala prstana, da ni treba nič več drugega. Tako zamišljen je večkrat pogledal na svoje prste, kjer je bil nataknjen Ankin prstan. Rešil ga je včeraj iz zastav-i Ijalnice na veliko prošnjo sluge, ki mu je vse povedal, kaj je videl in slišal pri Anki i in ki se je zagrozil Zenonu, ko se je obo-| tavljal, da vse to naznani oblastem.
»Zakaj ne piješ, Josip?" — se je oglasil veselo razposajeni Turcij.
„Daj mi mir", je odvrnil plavolasi
Gucij; „on misli na Kijev; marsikatera tamkaj preliva solze za njim, a on premišlja, kateri jih osuši najprvo".
„He, he, he!" se je zakrohotal Lucij, suh kakor trta.
„Kaj prigovarjate Josipu, ko je vendar naš Zenon privolil Kamalduci?"
„Pustite me na miru I" — je zamrmral Zenon. „Kdor hoče iti jutri v vspešno bitko, mora misliti na sredstva".
„Torej pij... pij", je zavrnil Turcij... tu imaš čašo... glejte... ima kopico konceptov, osnov, sredstev in načrtov... ali i še le na dnu; torej do dna in zmaga je zagotovliena".
Molče je Zenon izpraznil čašo ter jo postavil na mizo.
V tem hipu je pogledal Josip na njegovo roko. Kakor da bi ga sunil z nožem, oko mu je obstalo na prstanu. Ta prstan, zvit iz hrastovega listja, ki ga ovija črno emajlirana kača... ta prstan, priseči bi mogel, da je isti, ki ga je nataknil Anki na prst. Kako je prišel Zenonu na roko ? Strašne misli so se mu podile po glavi.
* *
Isti večer je pričakovala Anka slugo s prstanom, sedeč sključeno na postelji. Štela je dneve; teden je minut. Josip pride, morda se je že pripeljal, možno je tudi, da pride jutri... zakaj vendar ne pride sluga?	i
Treba je imeti orjaško moč, da telo ne klone pod težkimi udarci, kakorŠni so padali na Anko. A ona ni bila velikanka. Imela je sicer nadčloveško trdno voljo, a ta se je sedaj bližala svojemu koncu. Anka ni vedela, kako je slaba, kako je bolna; živela je samo z dušo, a na telo je pozabila. Ni marala za bolezen v glavi, ki ji kolje lobanjo, ni čutila, da jej drevenita nogi, ni čutila gladu, ker živela je za svojo sestrico z očesom, vprtim v sliko bodoče sreče z Josipom.
Anka je sedela na postelji, čeprav je bila polunoč. Tišina je vladala po vsej hiši, niti ropota koles ni bilo slišati z ulice. Gledala je na dete; obraz, nekdaj poln in rudeč, je danes bled, propal; dihanje kratko, tiho, komaj slišno. Dete se je nemirno preobračalo ter se nečemu branilo z rokami. Anki se je delala megla pred očmi, grabila se je za prsa... Ah, tako za-dušljivo... tako strašno, tako tiho, kakor t grobu; in ona je sama, sama z Bogom. Čuti, da je bolna. Nagibljala se je nad posteljo; ozirala se je sestri v obraz. Dete se je naglo streslo, se začelo premetavati, z rokami je vrtelo in prosilo... Kaj je to ? Slišala je o krčih pri otrocih. Dete je odprlo oči in stegnilo obe roki.
(Zviietek pride).
■
Stran II
jak in intrigah. Ne bom vam govoril o vsakem predlogu posamičnih strank, o vseh zakulisnih pogajanjih vlade z voditelji strank itd. Če bi hotel to, moral bi vas zadržavati tukaj ure in ure in Še bi vam ne mogel povedati vsega. Pa vsaj tudi to ni toliko važno in ne bi bilo posebno zanimivo za vas.
Iztrgati hočem marveč ir te velike slike le nekoliko stvari, ki so bližje nam in najemu interesu, ter vam jih prikazati tudi od strani, na kateri jih še niste videli. Skicirati hočem le politične dogodke, ki se tičejo za Jugoslovanske politike najvažnejših vprašanj.
Glavno vprašanje, okolo katerega se je ▼ minolem letu v parlamentu — lahko re-šemo to — vse sukalo, je bilo vprašanje
italijanske univerze.
O tem vprašanju smo tudi mi že mnogo govorili na naših shodih in naše glasilo je opetovano označalo stališče, ki je mi zav-zemljemo nasproti temu vprašanju. Zato ne treba, da bi pravil zopet danes, zakaj smo tako postopali in ne drugače in zadošča naj konstatacija, da mi Slovenci in Slovani sploh ne nasprotujemo nobeni opravičeni kulturni zahtevi Italijanov, ker, kar^želimo sebi, privoščamo radi tudi drugim. Če pa smo se od prvega začetka upirali in se upiramo tudi danes: je razlog v tem, da nikakor ne moremo dopuščati, da bi se drugim več dajalo nego nam, posebno pa še ravno tistemu, ki nam ne privošča najmanjega prava! Dokler nam Italijani ne privoščajo prav ničesar, niti skromnih ljudskih šol ne, dokler ne dobimo tudi druzih šol — srednjih in strokovnih
—	naj se ne pričakuje, da bi dobili Italijani svojo univerzo z našo pomočjo!
(Pride še.)
Ljudsko štetje.
Fabrikacija Italijanov.
Dr. Ruzzier ul. Stadion št. 21 ima slovensko kuharico po imenu Rebec Antonija. Rebec je slovensko dekle doma iz Kranjske in zna le za silo laški. Gospodar jo je vpisal za Italijanko, ne da bi bil njo vprašal za občevalni jezik.
V isti hiši, ki je last „Trgov, obrtne zadruge*, stanuje dr. Fischer. Ta je kuharico in sobarico vprašal za občevalni jezik in vpisal obema slovenski kakor občevalni jezik, kar je popolnoma pravilno.
Dne 27. t. m. pa je prišel -v to hišo števni revizor. Pri dveh družinah, ki niso hotele govoriti laški (on pa ne slovenski, da-si je znal !), je mož opravil zelo na kratko. O občevalnem jeziku ni niti vpraševal !
Pri d.ru Fischerju je pa poskusil z fabrikacijo Lahov. Vprašal je gospodarja, kako da je mogel za kuharico, ki je že dlje časa v Trstu, — zapisati slovenski kakor občevalni jezik?! „Kako govorite vi žnjo?", se je predrznil vprašati! Gospod doktor je Lahončka poučil kakor treba. Rekel mu je: Jaz govorim s kuharico laški, ker ne znam slovenski. Ko bi znala nemški, bi govoril žnjo nemški. Njen občevalni jezik pa je in ostane vkljubu temu — slovenski I" Magistra-tovec je odkuril, ne da bi omenil sobarice, ki je le malo časa v Trstu!
Vsa čast Nemcu d.ru Fischerju in njega služkinji, ki sta gospodarju odločno izjavila, da sta Slovenki. Omenimo naj še, da je ena Kraševka, druga pa Bovčanka.
Ta pa ne odkrije Amerike!!
K tobakarnarju Staniču v ul. Molin piccolo je prišel revizor. Na zahtevo so mu Staničevi dali na vpogled odlok magistrata o domovinski pravici.
Mož je gledal in gledal, ter je na aadnje pripomnil, češ, da to velja samo za gospodarja in ne za vso družino! Neki preprosti delavec, ki je bil v toba-karni, mu je pa zasolil: „Kjer je kapelnik
—	je tudi muzika !! !" — In to so — komisarji !
Zopet slučaj narodne nezavednosti!
Prejeli smo: V ulici Amerigo Vespucci št. 1 v 3. nadstropju stanuje družina Špa-capan, on rodom iz Kranjske in žena doma iz goriške okolice. —Ta dva sta se, da-si je Špacapan član NDO, skupno s svojimi hčerkami vpisala pri ljudskem štetju za Italijane.
Ne moremo dovolj grajati takega postopanja, posebno, ker se družina drugače rada priznava za Slovence. Zakaj torej tako »ezavedni ?
Kaj takega gotovo zaslužuje, da se ožigosa pred vso javnostjo, kajti če se sami ne bomo spoštovali, moremo to pač tem manje zahtevati od naših narodnih nasprotnikov. Če te naše vrstice ne bi pomagale, spregovorimo o tem še jasneje. Kaj sličnega se vendar ne bi smelo več dogajati med našim sicer dovolj zavednim ljudstvom.
Vedno huje!
Sinoči ob 5.30 ure, ko je bilo torej že temno, je prišel v stanovanje gospoda Gaja Bonifačiča, ulica Cecelia št. 2, neki nepoznan človek. — Gospa, ki je bila sama doma, se je silno prestrašila, videč v temi pred seboj nepoznanega človeka. Vsa v strahu je vprašala neznanca, kaj da hoče ? On je odgovoril v italijanskem jeziku, naj au da »karte" ljudskega štelja. Ona pa ga j€ zavrnila: „To ni moja stvar, ako kaj hočete, pojdite k mojemu nožu v proda-
jalno !" On pa je le silil vanjo in se potiskal vedno dalje v sobo, kar jo je tako prestrašilo, da je bila vsa iz uma in je začela kričati, naj se pobere iz stanovanja!! Predrznež pa je na to zagrozil, da, ako mu ne da listine, pokliče redarja! Pri tem je nesramnež grozilno tipal po žepu. Tedaj pa je žena zbežala iz stanovanja in je pritekla v prodajalno na oglu ulice Cecilia kričeč in tako prepadena, da je bila skoro nezavestna in so jo morali polivati z vodo. V tem pa je g. Bonifačič hitel v stanovanje, da vidi nasilneža, a srečal ga je že na stopnjicah, kjer ga je pozval na odgovor, kdo da je in kako da udira ob taki uri v stanovanje ?
Na to ga je gosp. Bonifačič tiral gori na hodnik stanovanja, kjer je oni človek postal mehak in začel prositi oproščenja. G. Bonifačič ga je apostrofiral, kaj bi n. pr. rekel g. župan ali pa minister, ako bi mu ob taki uri tako prestrašil ženo ?! On pa je le prosil in prosil oproščenja, a g. Bonifačič ni hotel odnehati in je prisilil neznanca, da je šel žnjim na policijo. Tam je gosp. Bonifačič opisal dogodek posluječemu uradniku in povdarjal, da istotako bi mogel priti v stanovanje tudi kakov lopov in prov-zročiti nesrečo na imetju ali celo na zdravju. Uradnik je zahteval od neznanca, naj se legitimira, kar je tudi storil. Zove se Avgust M a y e r.
Gosp. Bonifačič pa hoče zasledovati, je-li se bo kaj uradovalo radi tega slučaja.
Ministrova odredba.
Minister notranjih stvari je izdal na na-mestništva, oziroma deželne vlade sledečo naredbo:
Kakor sem doznal iz neposredno došlih mi pritožb in iz poročil večih deželnih vlad, se je dogodilo mnogo slučajev, ko prizadete stranke prigovarjajo, da so bili njihovih oseb tikajoči se podatki v operatu ljudskega štetja uničeni in v katerih se zahteva tozadevne popravke. V smislu opetovano tozadevno izdanih ukazov, da se ima pri ljudskem štetju brezpogojno gledati na to, da bodo odgovori na stavljena vprašanja sledili brez pritiska in resnično, treba vse take oblastnijem došle pritožbe skrbno preiskati. — Pri teh preiskovanjih se ima vzdržati vsakega uplivanja na pritoževatelje in treba samo paziti na to, da navedbe strank niso v oči vidnem nasprotju z resnico.
O priliki ljudskega štetja se je opazilo tudi neko narodno bojkotno gibanje, s tem, da se je posameznim osebam radi njih navedb grozilo s škodo v njihovi trgovini ali obrti, z odpovedjo stanovanj, odpusta iz dela in drugimi sovražnostmi. Že opetovano se je podrejene oblasti opozorilo, da se mora iz ozirov na javni mir in red vedno ojstro nastopati proti uporabi gospodarskega bojkota kakor agitacijskega orožja v poli-tiških bojih. Deželne oblastnije se zato ponovno poživlja, naj podrejenim oblastnijam na novo zabičajo, da morajo vedno v tem smislu postopati, posebno da ne smeti trpeti razširjevanja tiskovin, ki poživljajo direktno ali indirektno na bojkot in utemeljejujo čin po § 302 k. z.
Pri tem se ima posebno paziti na to, da se bo povsodi uporabljala ena in ista praksa, da se tako prepreči vsako senco suma, kakor da bi se hotelo različno postopati s posameznimi političnimi ali narodnimi strankami.
Da vidimo, da-li se bo in koliko ta ukaz izvrševal vspričo legijona zlorab in nespodobščin povodom ljudskega štetja v Trstu!	_____
Dnevne novice,
Slovanski izseljenci v Ameriki. Neki češko-ameriški list je priobčil tozadevno neuradno statistiko, iz katere posnemamo sledeče podatke: V zadnjem desetletju (do konca julija J 910) je prišlo v ameriške Združene države 97.702 Čeha, 94.603 Bolgari in Srbi, 307.729 Dalmatincev, Bošnjakov in Hercegovcev, 209.000 Slovencev in Hrvatov, 873 600 Poljakov, 143.430 Malorusov, 332.446 Slovakov, skupaj torej okrog dva milijona Slovanov.
Novi hrvatski delegati. Iz Zagreba: Novoizvoljeni delegati za ogrsko-hrvatski državni zbor odpotujejo jutri v Budimpešto, kjer bo v sredo preciziral predsednik hrvatske delegacije stališče Hrvatov napram bančni predlogi.
Srbsko-črtiogorski konzulat v Pragi. Iz Prage poročajo, da nameravate Srbija in Črnagora ustanoviti v Pragi skupen konzulat.
Predlog za odpravo mature je skoro enoglasno vsprejela državna zveza avstrijskih srednješolskih društev, ki je nedavno temu zborovala v Ljubljani.
Novi kurz iz Vatikana. Uprave hrvatskih, pa tudi strokovnih listov, so prejele od „zbora duhovne mladeži zagrebačke", to je klerikov, to-le značilno pismo : „Po odredbi sv. Stolice je gojencem vseh semenišč in kandidatom svečeniškega poklica zabranjeno čitanje vseh časopisov, pa tudi „najboljih". Zato se rečeni zbor zahvaljuje nanadaljnem dopošiljanju listov.
Ta ukaz iz Rima priča, da imajo sedaj v Vatikanu zaslepljeni svetovalci prvo besedo. Nasprotniki katoliške cerkve se morejo le veseliti tega ukaza. Posledica taki vzgoji, ki mlade gospode hermetično zapira
pred dogodki življenja, bo le ta, da pridejo v svet popolnoma desorijentirani brez vsa-cega širšega obzorja, brez poznavanja ljudi in sveta. Takov duhovnik ne bo koristil cerkvi. Naj pribijemo tu klasičen izgled iz Nemčije. Da je v teh protestantskih deželah ugled katoliške duhovščine tako velik in da katoliki predstavljajo veliko politično in parlamentarno potenco, na tem se imajo ravno zahvaliti vzgoji bodočih duhovnikov, vzgoji ki jih ne zapira v semenišča marveč jih pošilja v šolo vseh šol, v svet — na vseučilišča.
Socialna demokracija in vojni proračun. Socialno-demokratična stranka prične z energično akcijo proti povišanju proračuna za vojne potrebščine. Socialno-demo-kratični delegatje hočejo v delegacijah uporabiti vse sile, da omenjene postavke ne bodo vsprejete. Razdeliti hočejo tudi med ljudstvo milijon izvodov popularnih spisov, v katerih bodo protestovali proti ponovnemu povišanju vojnega proračuna.
Domače vestL
Pogreb g- A. Široka, voditelja C. M. deške šole pri sv. Jakobu, se je vršil včeraj popoludne ob velikanski udeležbi. Pred krsto je korakala mladina deške in dekliške šole z učiteljstvom, za krsto pa je sledila dolga vrsta sorodnikov, prijateljev, tovarišev in znancev. Med temi smo opazili deželnega šolskega nadzornika g. F. M a t e j č i č a, okrajnega šolskega nadzornika g. Ivana Nekermana, zastopnika Ciril-Metodove družbe g. tajnika župnika Brceta in odbornika dra. M e r h a r j a, predsednika moške C. M. podružnice dra. Josipa A b r a m a itd. Zelo častno je bilo zastopstvo tovarišev z c. kr. pripravnice, okoli-čanskih ter tudi državnih ljudskih šol. Vsa št. jakobska društva so doposlala svoje zastopnike. Pred hišo je zapel zbor št. jakob-ske „Čitalnice" ganljivo žaiostinko „Blagor mu !" Ves sprevod je bil dokaz, kako je naše občinstvo čislalo pokojnika kakor moža in učitelja.
Blagemu pokojniku — zemljica lahka! N. v m. p.!
Kako se pači resnica! — Iz Doline smo prejeli:
„Minulo nedeljo je tukajšnji g. kapelan rekel v cerkvi, da je „Edinost" preje zahtevala slovenskega škofa, sedaj pa, ko smo ga dobili, da bi pa „Edinost" hotela imeti italijanskega škofa. Sploh da „Edinost" piše strašno neumno in ne ve sama, kaj hoče. Seveda je gospod kapelan tudi sicer rohnel proti „Edinosti", kar ga pa seveda ne bo motilo, da pošlje v „Slovenca" zatrdilo, da vse to ni nič res". Ob enem je v nedeljski pridigi rekel: „Proklet bodi oni, ki mene stavlja v ,,Edinost".
Tako se glasi sporočilo, ki smo je prejeli iz Doline od zanesljive osebe. Značilno je — recimo tako — za duševno razpoloženje g. kapelana z ozirom na dejstvo, da je ta gospod slično vest, ki jo je prinesel naš list, v ljubljanskem „Slovencu" označil za laž. Seveda je bila vest v „Slovencu" tako zavita, da bi mogel nerazsoden čitatelj misliti, da smo mi obdolžili g. kapelana kakor da je one prejšnje nedelje v cerkvi izrekel besede, ki vsebujejo kletvino. Ne, g. kapelan ni preklinjal v navadnem smislu, da bi bil namreč rabil grde besede, ampak je klical prokletstvo z nebes na one, ki čitajo „Edinost". Minole nedelje pa je zadel se svojim prokletstvom njih, ki pišejo v „Edinost". In kakor da ni še dovolj tega, v božjem hramu absolutno nedostojnega početja, je dodal še trditve, ki so v diametralnem nasprotstvu z resnico, zatrdivši, da bi mi raje imeli Italijana za škofa. Ker resni in pošteni ljudje ne izrekajo — posebno ne na javnem mestu — obdolženj, za katere nimajo dokazov, poživljamo g. kapelana pri njegovem poštenju, naj odgovori na primernem javnem mestu, je-li gornjo obdolženje res izgovoril, in če je, na katera dejstva in izjave v našem listu opira to svojo trditev ?!! Prosimo, velečastiti gospod kapelan !
„Trž. tovarišem". Prejeli smo: V neki štev. „Učiteljskega Tovariša" sem bil priobčil članek „Lepa knjiga". To knjigo sem učiteljstvu priporočal v uvaže vanje. Tu in tam sem rabil različne nemške citate ad verbum. Ker vem, da je „Učiteljski Tovariš" učiteljski list in da slovensko učiteljstvo vsaj toliko nemščine razume, da zna: kaj nemški citati pomenjajo, nisem nemških citatov prevajal v oklepih. To je razkačilo nekega učitelja tako, da mi je očital v 1. št. letošnje „Edinosti" nemšku-tarstvo, oziroma, kakor piše on: „Le-b a n i z m aa. Na to očitanje sem jaz odgovoril v „Učiteljskem Tovarišu", „da je „Učiteljski Tovariš" namenjen učiteljstvu, t. j. o m i k a n i m I j u d e m, ki bi morali vsaj toliko nemščine umeti, da bi znali, kaj pomenjajo nemški .ocvirki" (citati), zakaj v nasprotnem slučaju bi bil g. urednik prevajal — nemške »ocvirke* (nemške citate imenuje dopisnik „ocvirke.) in jih podal v oklepih". Konečno sem omenil, da na eventualne odgovore brez podpisa — ne odgovorim več, kajti, ako je dopisnik možak, naj se podpiše, kakor se podpisujem } a z. In na ta odgovor so se oglasili v 27. št. „Edinosti" »Tržaški tovariši" ter se zaganjajo va-me, kakor bi bil jaz Bog ve kaj zakrivil, ker sem rabil a e mike citate, kakor jih rabijo tudi
drugi, a brez očitanja. Seveda drugi • smejo nemške citate rabiti, jaz pa ne; meni se to zamerja. „Trž. tovariši" naj pogledajo v 1. št. letošnjega „Popotnika" in tam najdejo v spisu: „Misli o reformi ljudske šole", ki ga je spisal g. A. Požegar, nemške citate: „Ich glaub', dass zu einer gutei Erziehung gefordert vverde, dass die Kinder recht ernstlich kOrperliche Arbeit tun". — Nadalje navaja gosp. A. P. Gotejev citat: „Eines recht wissen und ausuben gibt ho-here Bildung als Halbheit im Hundertfalti-gen" itd. Nemške citate rabijo tudi „Ljublj. Zvon", „Slovan" in drugi znanstveni listi in tega jim nikdo ne zamerja. Zamerja se le meni — starosti slovenskega goriško-gradi-ščanskega učiteljstva. Sodijo naj čitatelji ia čitateljice, če je to prav in umestno. Vkljub temu ostanem pri tem, da naj znanstveniki zmerom citirajo v originalu. — Capito signori „ Trž. tovariši" ? A. L e b a n.
Ples „Slov. Čitalnice" se vrši torej jutri zvečer v veliki dvorani „Nar doma". Opozarja se posebno na lože, katerih bo ob tej priliki skupno 12. Kdor hoče dobiti ložo, naj se zglasi čim prej. Osobito veliko zanimanje za ples vlada med brati Hrvati ia Čehi. — Sluga „Slovanske Čitalnice" ima na prodaj tudi vstopn;ce k plesu in vsprejema reklamacije onih, ki žele vabila, a ga niso dobili.
Ples „Slov. Čitalnice" je prvi veliki ples v letošnji plesni sezoni. Ni torej dvoma, da se vabilu „Slovanske Čitalnice" k plesu odzove mnogobrojno tržaško Slovan-stvo v častnem ^številu. Kako tudi ne ?! Saj je „Slov. Čitalnica" bilo eno izmed prvih narodnih društev v Trstu, ki je pro-bujala narod k zavednemu- življenju. In ples, ki ga „Čitalnica" priredi jutri, prireja ga kakor uvod v proslavo petdesetletnice svojega obstanka. (Tej prireditvi sledi namreč svoj čas Slavnostna akademija. To je torej proslava petdesetletnega delovanja tega društva v prospeh slovanstva Trsta in njega okolice. — In na današnjem vspehu tržaških Slovanov ima „Čitalnica" lepil« zaslug.
Cisti dobiček plesa pripade fondu za zgradbo nove slov. Ciril-Metodove šole r Trstu.
„Slov. Čitalnica" hoče ob tej posebni priliki nuditi svojim gostom lep večer, prijetno zabavo.
Trgovski ples obeta tudi letos biii jeden najlepših. Saj tudi zasluži vsestranske podpore, ker čisti dobiček se porablja v toliku pomembni in važni kulturni namen. Trgovsko društvo deluje z vso vnemo, da bi doseglo velik napredek in povzdigo naše trgovine, ker le ako bomo trgovsko močni, potem se nam ni bati za pogin. Vsled tega se nadejamo, da vsi trgovci, obrtniki, trgovski uradniki, sotrudniki in sploh oni, ki vi-vijo v trgovstvu bodočnost, pridejo osebn« počastit naš ples. Vabila se že razpošiljajo, ako bi pa kdo istega ne prejel, naj se smatra vseeno povabljenim. Lože so na razpolago pri tajništvu „Trgovsko-obrtne zadruge". Torej naj nihče ne pozabi, da v soboto dne 4. februvarja bo trgovski ples.
„Avstrijska družba za gojitev zobov v šolah". Prejeli smo:
Ustrezajoč davni potrebi se je nedavno sestavil odbor, ki si ie stavil nalogo, ustanoviti „Avstrijsko družbo za gojitev zobor v šolah". V Nemčiji, na Angleškem, Francoskem in v drugih kulturnih državah obstojajo že dalje časa šolske zobozdravniške naprave in je z veseljem pozdraviti, da se tudi v Avstriji vzbuja zanimanje za gojitev zobov v šolah. V odboru snujoče se družbe se nahajajo med drugimi mimsterijalni svetnik v ministerstvu za notranje stvari dr. pl. Haberler kakor predsednik, ministerijalni svetnik v naučnem ministerstvu dr. Heinz, vladni svetnik dr. Scheff z dunajskega zo-bozdravniškega zavoda, vladni svetnik docent doktor Burgestein, dalje docent* za zobozdravništvo dr. Weiser in dr. Fleischmann, mestni svetnik in drž. poslanec Tomola, drž. posl. Seitz, dvorni i« sodni odvetnik dr. Viktor Rosenfeld, zobozdravnika dr. Karolyi in dr. Wolf (zadnji kakor zapisnikar). Pravila družbe so že predložena ministerstvu za notranje stvari, obsegajo v vseh kronovinah podružnice, ki naj razvijajo agitacijo za gojitev zobov t šolah; vrhu tega dajajo državnim, deželnim in občinskim oblastvom mandate v odborih.
Z ozirom na velepomembni Ijudsko-zdravstveni namen, ki ga ima družba, je upati, da zbudi ta misel v vseh krogih zanimanje in da najde vsestransko dejansko podporo.
V opereti „Valčkov čar" nastopi kakor gost subretna pevka naša znanka g.ca J a n o v a.
Tržaška sokolska župa ima svoj ustanovni občni zbor v nedeljo 5. februarja t 1. ob 9. url dopoludne v telovadnici „Narodnega doma" v Trstu. Novoustanovljena župa bo obsegala štiri društva t. j. „Sokola" v Trstu, Vrdeli, na Opčinah in v Skednja in tri odseke t. j. odseke tržaškega „Sokola" v Rojanu, Barkovljah in na Prošeku.
Na p es! Podružnica družbe sv. Cirila in Metoda v Skednju vabi na „Veliki plesu, ki se bo vršil v nedeljo, dne 5. svečana v Sancin-Čemotovi dvorani. Vstopnina znaša 1 K za osebo. K plesu je dovoljen vstop tudi čednim maskam. Začetek ob 7. ari zvečer; zabava traja do 2 pop. Vsakdo. M želi prispevati v korist škedenjski podružaici,
V Trstu, 31. jfanuvarja 1911.
.EDINOST" št. 51.
Stran HI
naj se omenjenega dne zglasi v Ćemetovi dvorani, naj že zna plesati ali ne, in naj je star ali mlad! Na veselo svidenje kliče
Odbor podružnice C. in M. v Skednju.
Slovenski otroški vrtec v Sv. Križu. .Slovenska Straža" je v nedeljo otvorila v Sv. Križu otroški vrtec, v kateri je dosedaj vpisanih 40 otrok.
Pekovski pomočniki NDO. naznanjajo, da priredijo prihodnjo soboto, dne 11. februvarja t. 1. v dvorani „Trgovskega izobraževalnega diuštva" v ulici Sv. Frančiška št. 2, I. nadstr. svoj I. plesni venček s tombolo, šaljivo pošto in prosto zabavo. Pri plesu svira salonski orkester.
Ker je čisti dobiček namenjen podpornemu fondu NDO., se nadejamo obilne udeležbe pri tej prvi prireditvi v NDO. združenih pekovskih pomočnikov.
Za Ciril-Metodov obrambeni sklad so se nadalje prijavili sledeči p. n. g.: 875. Hrast Anton. c. kr. učitelj v pokoju, Trst (plačal 200 K); 876. Trgovski sotrudniki v Liubljani (plačali 42 K).
C. in kr. vojna mornarica. Vojna !a-dija „Cesar Fran Josip I.* je dne 26. t. m. priplula v Amoy, kjer ostane 12 dni. Na ladiji vse zdravo.
Tržaška mala kronika.
Nenadna smrt. Včeraj ob 8. uri pred-
poludne je 68-letna Josipina Altea, vratarica hiše št. 26 v ulici Ugo Foscolo, naenkrat pad'a v nezavest in kmalo na to umrla.
Pila pomotoma strup. Zasebnica Lucija Giraldi, 49 let stara, stanujoča v ulici delle Poste, je včeraj pila jodovo tinkturo, katero je zamenjala za neko zdravilo. Dobila je potrebno pomoč na zdravniški postaji.
Tatvina 1000 rubljev. Tukajšno redarstveno ravnateljstvo je dobilo od onega v Rovnem v Galiciji brzojavko, v kateri je to zahtevalo, da se aretira Teodora Mankov-skega in Pavlo Scheinfeld, oba iz Galicije, ki hočeta pomočjo krivih potnih listov odpotovati v Ameriko, potem ko sta ukradla 1000 rubljev. Omenjena bi se bila imela nahajati v Trstu prvi pod imenom Jakoba Tavosivka, 29 let star, njegova tatinska to-varišica pa pod imenom Anastazije Melnik, stara 19 let. Policija je našla oba v zavodu Avstro-Amerikane. kjer sta čakala na parnik za Ameriko.
Oba sta izjavila, da sta nedolžna in da sta se spoznala še le na potovanju iz Galicije v Trst. Bila sta pridržana v zaporu.
Tatvina v Loydovem arsenalu. Včeraj, ko so šli delavci iz LIoydovega arsenala, je bil aretiran 20-letni mehanik Ivan Aladrusich, doma iz Gorice, stanujoč v ljudskem prenočišču v ulici Gasparo Gozzi, ker so našli pri njemu kos brona v vrednosti 40 kron.
Vnuk okradel deda. 30-letni voznik Fran Vekjet iz Sv. M. Magd. zgornje štev. 304, je bil včeraj aretiran, ker ga je njegov ded, 62-Ietni Ivan Vekjet, posestnik pri Sv.
Magd. zgornji št. 346, ovadil, da mu je ukradel 30 kron.
Oškodovani pravi, da ga je vnuk okradel že preje, enkrat za 30, drugič za 6 K. Obdolženi priznava zadnjo tatvino, taji pa obe pri. Bii je pridržan v zaporu.
^adi žaljenja veličanstva. Radi izgredov, ki jih je provzročil pri Sv. Mariji Magdaleni, je bil aretiran predsinočnjim 52-letni Marko Spozzina iz Ulijana pri Zadru. O tej priliki je rabil na redarstvenem inspektoratu besede, ki tvorijo v sebi žaljenje veličanstva.
Radi maščevanja. — 26-letni Lorenc Godnik sobni slikar iz Komna, je imel pred nekaj časa ljubavno razmerje s pošteno deklico Mercedo Schmidt. Ko se je deklica prepričala, da je fant nasilnega značaja, ma-lovreden in lenuh, ga je odslovila.
Godnik je zato naslovil na deklico in njenega očeta več grozilnih in žaljivih pisem. Dne 29. t. m. pa je prišel Godnik tudi v Schmidtovo hišo, kjer je ponovil tudi ustmeno svoje grožnje proti dekličinem očetu.
Bil je poklican redar, ki je Godnika aretiral. Godnik priznava deloma svojo krivdo, a pravi da je to storil, ker je pil preveč maršale.
Koledar in vreme. Danes: Peter Nol. sp. — Jutri: Ignacij šk.
Temperatura včeraj ob 2. uri popoldne — 3° Ceis. — Vreme včeraj: jasno, veter.
Vremenska napoved za Primorsko: Lepo, večinoma jasno vreme. Hladni vetrovi. Mrzlo. Semtertja jutranja megla.
Društvene vesti.
Veliki planinski ples. Vsi odborniki so vabljeni k važni odborovi seji, ki bode danes v torek, dne 31. t. m. ob 7l/s uri zvečer v društveni sobi.
Odsek tržaškega „Sokola" v Rojanu naznanja slavnemu občinstvu in bratom Sokolom, da je plesna vaja v četrtek, dne 2. februvarja (na svečnico). Plesalo se bode figurirane plese.
Pevski zbor „Glasbene Matice" v Trstu. Danes zvečer točno ob 8. uri pevska vaja za moški zbor. Prosim polnoŠte-vilne udeležbe.	Pevovodja.
„Sokol" na Prošeku. V nedeljo, dne 5. februvarja 1911 ob 4. uri popoludne prvi sokolski ples v dvorani gospodarskega dru-
štva na Prošeku. Ker je čisti dobiček namenjen v nabavo telovadnega orodja, vabimo na obilno udeležbo.
Občn! zbor podružnice CMD v Rocolu se bo vršil v nedeljo dne 5. t. m. ob 4. uri popoludne v prostorih gospodarskega društva v Rocolu. Vabljeni so vsi člani, da se tega zborovanja udeleže v čim večem Številu. Dnevni red običajni. Tem potom vabimo tudi Tržačane in druge, da posetijo toli zanemarjeni Rocol, ker se gre pri tem občnem zboru posebno za ustanovitev slov. ljudske Šole v tem okraju.
Nar. del. organizacija.
Gostilniška zadruga članov NDO.
vabi vse tovariše odbornike in nadzornike k izredni odborovi seji za danes zvečer ob 8. uri.	Predsednik nadzorništva.
OdllKounnn pekarna In slaščičarna
z zlato kolajno ln krlžeem na mednarodni obrtni razstavi - ▼ Londoim leta 1909 -
Acquedotto 15 - Podruž. ul. Miramar 9
carranja glavnemu trikrat llfc dan SVSŽ krnh.
občinstvu, da ima
Prodfiifalnics je tudi dcbro pres rblj^na z vsakovrstnimi biškoti loesebno za čaj. Ima razna fina vina in likerje t buteljkah i n fine desertne bombone. Sprejema naročila za vsakovrstne torte, krokate itd., kakor tudi v*e predmete za speči. Ima tudi najfinejšo moko iz najboljših mlinov	po naj»i*jl ceni.
„ bitipletra pcetrežfc* nt dcir. — Fiipcrofi
se hia^Denuo občinstvu z cdličn sp; Stokanjem ————
IMo SRerk: Trst
Naše gledališče.
V četrtek popol. bo repriza francoske burke
„HOTEL BRABA^T",
ki je pri premijeri dosegel tako velik efekt smeha. >
★ * *
Na Svečnico, 2. febr. uprizore na našem odru znano opereto
„VALČKOV ČIR4'
(Walzertraum).
S to prekrasno opereto bomo zaznamovali velik napredek za naše gledališče. O tem priča izredno zanimanje, med občinstvom za to predstavo. — Vse opozarjamo, da bo naval velik kakor še nikoli. Pravočasno se bo treba pobrigati za vstopnice, ki jih prodaja vratarica „Narod, doma". " _
TRŽAŠKA GLEDALIŠČA.
VERDI. Danes repriza opere „Boris Go-dunov" od Musorgskega.
EDEN. Variete.
Mnenje g. dr. H. H. Demn-a, Carigrad
G. J. SBRRAVALLO
Trsi.
Predpisal sem večkrat Vaše SERRAVALLOVO KINA-VINO Z ŽELEZOM (Vino di China Ferruginoso Serravallo) svoji klijenteli in imel sem vedno Čudovite uspehe. Upliv tega izvrstnega izdelka je hiter in gotov.
CARIGRAD, dne 3. decembra 1909.
Dr. H. N. DEUVLETTIAN.
DAROVL
—	Za svetoivansko podružnico C. M. nabralo se je na svatbi g. Ličen dne 26. t. m. 14 kron. Novoporočena pa sta se odkupila od takoimenovanih „konfetov" s tem, da sta darovala 10 kron podružnici 10 kron pa „Vrdeljskemu Sokolu". Živela naša dvojica Ličen!
—	Škedenjski podružnici družbe sv. C. in M. je darovala gospa Ivanka Godina-Ban 4 K v počeščenje spomina svoje pokojne strine Zajčevke. — Gospića Petrina Flego- i Sambro daruje istej 2 K in g. Orel Marija • 1 K. Srčna hvala!
—	Za podružnico družbe sv. C. in M. j na Greti se je nabralo pri krstu male Marice Tomašič pri botrini 5 K.
—	Za drugi kamen se je nabralo po občnem zboru podružnice sv. C. in M. na Greti v ^Konsumnem društvu" v Rojanu K 33 50.
—	Za moško podružnico sv. C. in M. v Trstu se je nabralo pri peku 50 st. Znesek ima uprava.
Vesti iz Istre.
Iz Herpelj. Politična oblast je dne 1. januvarja 1911, tik pred semnjem brzojavno zaprla semenj v Herpeljah, radi kužne bolezni na gobcu in parkljah. Mnogo semnjar-jev so žandarji po cestah, torej že na potu, vračali.
Ker pa ta kužna bolezen ni v našem okraju še ponehala, ostane semenj zaprt tudi dne 2. oziroma 3. februarja t. 1.
Mesečni semenj v Herpeljah se je ravno zadnja leta kaj živahno razvijal, tako, da se je v marsičem lahko primerjal z divaškim. Le žal. da ga je mogla v tem razvitku zadeti tL usoda — kateri so pa mogli podleči tudi vsi bližnji semnji. Sicer semenj ostane odprt vsim trgovcem, razun onim z živino.
T .želno gospodarstvo. — Denar se
zameiujfc. Da je število slovensko-hrvat-skih otrok, ki bi morali obiskovati ljudsko šolo v Istri, ogromno, o tem čivkajo že vrabci na strehah. A poglejmo v naslednjih dveh slučajih, kako se siplje denar brez svrhe!
V	Kaštelu, kjer je le o italijanskih družin, ki so se pa že asimilirale, je italijanska dvorazrednica. Opravki so me zanesli tja in naštel sem cdhajajoče otroke. Bilo jih je iz I. razreda 20, iz II. razreda 14.
V	Krašici, v vasi, ki je prišteta k slovenskemu volilnemu okraju, je tudi italijanska šola. Iz iste sem pa naslednjega dne naštel 3^ učence.
Lepo gospodarstvo ! Vprašal sem tako v jednem. kakor v drugem kraju po vzrokih. A odgovorili so mi možje: „Čemu naj pošiljamo otroke v tako šolo! Nauče se itak ničesar! Prve dni še gredo vneti. Ker pa ne poznajo jezika, se dolgočasijo in niti pod kaznijo jih ne moremo več pripraviti v šolo". — Ali odgovarjajo take šole svojemu
Patent, divan-postelja Machnich
Okrasi radi svoje krasne elegance vsaki prostor in se spremeni v	^
hipu s samim premakljajem v jako komodno posteljo z lastnimi	-R'UL-"TTt^ooPjiuJLJJ 1 I j? žimnicami in blazinicami. — Divan je izdelan na tak način, ki zključuje, da bi ee ugnezdil mrčes. Čisti se lažje kakor postelja.
Prospekti zastonj. Evan Uivel. na mesečsie obr»ok@»
Vsprejemajo se vsakovrstna tapecij3ka in dekoracijBka dela.
C. MACHNICH, trst, »
Pošiljatve, komisije in zastopstva :: Giov. di G. Kanobel Trst ul. Belvedere 9, Telefon St 23-87. Sprejema plačila carice za vsakovrstno blago, prejema in oddaja na dom, pošiljatve po morju in železnici. Prejem kovčegov kakor tudi prevažanje pohištva v mestu ia na vse kraje.
7q ni/PDnnih ° PrlUM Porok, krs'cv £.<& UM OJJOlId itd obraito se na iga-
njarno AUGTJ2T0 DEM,' AGNOU), v uilol Riborgo 1 In nlloa Kalcanton 20, ki ima v zalogi vsakovrstna dezertna vina, likerje, bombone in slaičice prvo Trste, posoj^je v te namene pr« t7 povračil v*s potreben namlzai aervioe za vsako število povab-jencev. — Befoftk iz Ižoie buteljka & 1*60.
RrcJunltE za civiliste in uoJaKe.-.
Franjo Polanec
v Trstu, via S. Giaccmo (Corso) 6, II.
Priporoča Be slavnem občinstvu in vojafitvu za vsak« vrstna dela. Blago prve vrste, delo solidno, cene zmern«
Na obroke! JAKOB QU3!MSKY Na obroke
TRST — ulica deli' Oimo štev. 1, Ii. nadstropje — Trst
Mla izD&ra lotottt oDleK za pspfle in mnuMurMa Dla ul
ter moške ia ženske suknje.
k GODNI POG JJI ZA PLAČILA NA OBROKE.	Cene brez konkurence.
O
Čevljarska zadruga v jfiirnu
—	pri Gorici	—
PrsdojDlnlca žeiilleo u Trstu ula Barrlera vecchin 38
naznanja P. N. občinstvu v mestu in okolici, da ima vedno v svoji prodajalni VELIKO IZBERO vsakovrstnih čevljev za gospode, gospe in otroke. Dobi se tudi močne čevlje za delavce in težake vsake vrste in lastnega izdelka. Sprejemajo se naročila po meri in tudi vsakovrst. poprave.
Zadruga izdeluje čevlje tudi za c. kr, vojno armado v popolno zadovoljstvo.
Goljufija v blagu in izdelovanju je izključena. Priporoča se torej slavnemu občinstvu in okolici v slučaju potrebe, da ne
zamude priti v nje prodajalno.
£3
UJ
Samo pri tvrdki	&&&**
Brosch & JLaiireneič
Via Huovo Ste«. 40 (vogal (Na S. Glouonnl) Via Nuova Sten. 40.
novina in
kupi se blago po najnižjih cenah !
Lawntenls. dobre vrste . . od stot. — 40 naprej Sifon extra vrste . Wasser uch , „ . . „ „ —'46 , W^88f rtuch „ „ . . „ K 1*05 , Bombaževlna nav. in trpežna „ stot. — 40 , Rombaževin. dvojne visokosti „ K 1.— Sifon naravni....... stot. —'46 j
Maji prtiči po angl. uzoru Namizni prti ......
Volnena pregrinjala . . . Prešl e pragrinjila ....
Flanelasta pregrinjrla . . .
. stot. —56 napr. . po K 4-20 ducat . „ „ 1-90 kom. . od „ 6-— napr.
• n r» 7	a
. n , 2 20 „
Specijaliteta: volnene mornarske maje. Velika izbera volnenega blaga, zefir za srajce, volnene in svilene šarpe, drobnarije itd.
Blago za zastave in narodne trakove.
Blago, talen ne ugaja se zamenja. SOLIDNA POSTREŽBA- 7se Map iz jr?il torarn.
Stran IV ,
*E±>LL\Gi5T« št.
v Ti s tu, ciiifc 31. januarja Ibll
■amenu? Ni-Ii to denar vkradei iz žepa davkoplačevalcev ?!
Iz Kozine. Železničarsko veselico priredi dne 2. februarija t. 1. postaja Herpelje-Kozina v dvorani gosp. Josipa Krizmana v Herpeljsh. K plesu bo svirala tamburaška godba iz Kozine. Med odmorom preskrbi odbor različne zabave. Promenadna toileta. Začetek ob 6. zvečer.
■VBBKBi BSIBRI	MALI OSI A? i	ISBBHB ' SusaS
	MALI OGLASI se računajo po 4 stot besedo. Mastno tiskane besede se računajo enkrat več. Najmanja pristojbina stane 40 sto-tlck. Plača se takej Ins. oddelku.	i 4*y\ ^ 1

Za mešano trgovino Druge slovenske de >e!e
naj &e poSJ© pod Šifro „zane9fji?4* glavna pošta , Goi iea (Primorsko). _174
Ilirska Bistrica trg. Cesar je povzdig-ail Ilirsko Bistrico na Notranjskem v trg.
Maribor šteje po poročiiu „Slav. Tag-blatta" 31.000 prebivalcev, med njimi 12.000 Slovencev.
Belokranjska železnica. Politični ob-kod belokranjske železniške proge je preložen in se začne še Ie dne 28. februarija.
Načelnik grosupeljska postaje ubit. — Načelnik grosupeljske postaje na Dolenjskem, Tomaž Aichholzer, o katerem smo poročali v soboto, da so ga našli zmrznjenega, je bil ubit. Pri vasovanju ga je mdaril kmečki fant Anton Janežič iz Hrastia po glavi, da je Aichholzer obležal mrtev. Janežič in njegov prijatelj Jos. Valentin-čič ki je bil tudi v družbi, sta bili aretirana. Janežič je svoje dejanje že priznal.
Književnost in umetnoat
Dr. E. Voičič : ,Nekateri slovenski pravniški izrizi". Ponatis iz »Slovenskega Pravnika <. Cena 40 stot. — Navedeni strokov-*j?k v ti razpravi spretno zavrača nekatere napačne termine n. pr. obravnava, ugovor itd. ter priporoča prave n. pr. razprava, vgovor itd. to pa posebno radi uporabe strokovnih izrazov v novem prevodu občnega državljanskega zakonika, ki ima iz ti v tem letu in pa zaradi ednotne pravniške terminologije na slovanskem jug-u. Razprava je jako zanimiva, kakor je lahko ■lisliti o uredniku treh obširnih zbornikov ; Civilnopravdni zakoni. Zemljiško knjižni zakoni in zakoni o nespornem sodstvu. Knjižica, katere je le malo odtisov se dobiva po ljubljanskih knjigarnah.
Ženitna ponudba.
službi s 30.000 kron, želi znanje z goupoaično ali ■vdovo brez otrok od 25—30 let staro z dobre dru žine, izobraženo in dobrega »rea Besne ponudbe s sliko na Inseratni oddelek Edinosti pod naslovom „LJUBEZEN 710u._
! _ ae odda takoj za 10 kron mesečno. OODlCa Gaspari Gozri 3, II._178
Dobra kuharica, 5T.E3S
g!e*ko se ponuja. Na3lov: Katarina Jerman, via Serbatoio Greta ir5t II. nad.	175
T Al/ni se	me lirana soba v uiici Giovanni
d,KUJ Boc-accio 5t. 18, III. nadstr.	177
R^ini^V^r »0 K 360 Ut€r> Tošiljam proti povzetju; večje množine po d govoru. Za pristnosi jamčim. — Leonhard Del — Linz • ; Kazdrto._•_80 |
Svetlo in likano perilo.
svetlo in likano periio, ns.i ee obrne na zavod F. Samokez v Trstu, ulica Cecilia št. 14, pritličje.! Telefon 22-69__^03,
cP" m zadružnika za dobro vpe! ano trgovino.? i O trt! I!« Kje, pove Icp. tdd. Edinoa i.	148
Ugodna prilika.
si'O opntt>t3, hc č o mlina&s proatere In vodne ailo oddati vfčiemu obrtnemu podjetju, Jsakor n. pr. mizarj i, fcljuč&vnič&rju 1. t d. v n&Jeza. Hatanćaa pojasnila in podatke pri Jo«. Kcgov£eš-a v Iaiiji. 154 ,
Trut, Piazza Ponterosso \ št 6 Trgovina ;°=tvir. \ kolonijal. Zaloga sveč, mila in Čistila v pn. iruž^o j sv. CiriJa in Metoda. Priporoča se Ivan Bidovec,
V novem kinematografu ■
Danes 31. jan., ▼ sredo 1. in četrtek 2. febr.
gy Izredne predstave velikega umetniškega filma ! — Svetovna novost! » _ „ _	^l_i • ^ Ganljiv dramatičen prizor. Tajnosti infamn«
Ju O V na*	trgovine. - Bele sužnje. - Izvržki družbe.
Rekonstruovana drama za propagando proti lovna na deklice v Ameriki. - Velik usp»b. Na zaključku K02&T&NA ŠALA. vse za smeh.

mmm Edina slovanska
knjigovez
JiflTOti REPEHŠEK, Trst Ul. Cedili! 9
izdeluje vsakovrstna knjigoveška priprosta in fina dela 3BT PO KONKURENČNIH CENAH.
v •	. trm
Kat. v d. Muiej
CešKa vzajemna mmi ia ži:
ZADRUŽNI ZAVOD
C. k. priv. ~rve češke vzpj-mne zavarovalnice. asia<:ov-IjeJB I. 1827 v PRAGI (Lastaa palače).
Najugodnejše življensko iti rentno zavarovanje, žšžš&zž*
Moderni zara oTalni peg ji In Soscij. tarifi za m i
Prcdno 83 odločit? zavarova-i 33 na življenja, zahtevajte v »ast er™ Interesu pros okt potoai i:LAVvEGA ZASTOPSTVA Češke vzajemno zava oval. na življenje
v Trstu, ul Squero Mu ovo 3
(nasproti glavrs ■ ošte).
ulica. Piata štev. 13
Točijo si pli mm n družil raDo
istrska in dalmatinska
Iz najboljših kleti. Istrsko po stot. 72. Dalmatinsko črno Opollo po 80 slotfnk.
Udani Adolf Haiper.
I^^ILJEIA"" RSA H
sss „JHč veš kalija" sss |
so ediao sredst o preti kašlju, prehlaj°nju, ■ zagrljemati ia vaem b ilezaiai dih-.lrih organov. Škstija z navodilom 70 stotink --- sq dobi samo v lekarni ■
Prsxrnarer, A! DUEMORV Trst (mestna hiša) Tel. 377
Razne vesti.
x Ribe v steklenih posodah vidimo pogostoma v stanovanjih v mestu in na deželi. Omeniti moramo tudi, da kmalu poginejo. Največ smo sami krivi, in sicer tedaj ko preminjamo ribam vodo. V naravi morajo ribe res pretrpeti velike preminjave temperature, toda v rekah itd. se to dogaja polagoma. V steklenih posodah pa devamo ribe naenkrat v popolnoma mrzlo vodo, ko smo jo premenili. Ta hipna preminjava škoduje ribam zelo, navadno obole in poginejo. Brez druzega se je pri preminjavi vode posluževati toplomera in je paziti na to, da imej sveža voda isto temperaturo, kakor jo ima stara voda.
Kis je dobro domače sredstvo, toliko bolj, ker je hitro pri roki. Služi prav dobro za izpiranje hrbta, da se odpravlja žnjim razne slabosti telesa, na katero upliva kis dobrodejno. Z vodo pomešan kis je izvrstno sredstvo za izpiranje ust in grla, s tem se odstranjajo razni gnjijoči organizmi. Priporoča se, izpirati grlo večkrat s kisovo vodo. Pokladki, namočeni v kisu, so splošno v rabi pri glavobolu in omoticah. Kis pomaga proti raznim zastrupljenjem, posebno proti zastrupljenju vsled zavživanja zaležanega mesa, klobas in rib kakor tudi proti rastlinskim strupom in strupenim gobam.
Poroka nad oblaki. Iz San Antonia v Teksasu poročajo o fantastični poroki mis Sheltonove v zrakoplovu v višavi 800 metrov. Poroka se je izvršila nad oblaki. Po poroki se je mladi par vozil še 35 milj po zraku, a potem se spustit na zemljo, da proslavi v hotelu z banketom ta slavnostni čin.
Spregledal po 24 letih. Iz Brna javljajo, da je pr< d 24 leti oslepel 58-letni delavec Ko; lik. Uprav nep pisna je bila njegova radost in njegove rodbine, ko je nesrečnik nekega dne, po 24 - letni slepoti, nenadoma »pregledal.
Blaznik v angleški banki. Te dni je
prišel v angleško banko v Londonu neki žlovekj ter je izročil blagajniku nekak dokument. Blagajnik je preči al listino in mu rekel: „Vi trdite, da ste najstarejši tin kraljice Viktorije". Tujec mu je odvrnil: „Iz-pl čajte mi takoj en miljon ali pa izgubite iivljenje vi in še neke druge osebe". „Prav gotovo, kraljevska visokost \u je odgovoril blagajnik, „ali jaz nimam tolike denarja, morali boste z onim le gospodom k glavni bl2gajnie. in je pri tem namignil detektivu, ki je Btal tam blizu. Le-ta ga je odvedel ir poslopja. Ko sta bila zunaj, je pa blaznik ie vlekel revolver in hotel streljali. Le x ▼•liko težavo mu je detektiv s pomočjo drugih oseb odvzel orožje, ga zvezal in dal potem odvesti v blaznico.
Poskusite FI-	ki Je nai"
GOVO KAVO ffOctmilll finejši in aajzdravejŠi kavni pridatek Dobiva se v vseh boljših prodajalnicah. oo-oc>
Ugodna prilika, Sšin ger, pismena garancija ?& tri leta, za družine po K 62, drugi moderui ia vta dfcla K 100. Ulica Santa Caterina 9, skiadi-Eče 1, dvorišče.	128
Hišne posestnike ;R
v Trstu opozarjam, prevzamem po po-; g;-.dbi admiaistra ijo večih niš Keference dobre. — Ypr.5f-nja na Ins. odd. Edin-sti pod „Oster*. (116
1*11 il If SI Kuhinjska oprava iz aluminija, K 50. , s rillKđ. Specijaliteta: predmeti za darove. — Umberto Cetca — Trst, via Caserma 11.	1864
Krompir za seme. seme najbolje vrste
ee debi v ul. 8. Iffacrzio 2, Anton Vatovec. 150
Pržs\ni, doser brinjčvec
Lovru Šibeniku v Šiški pri Ljubljani. 1681
Rogaška kisel.
Radinski vrelec
Najboljši sninaralni vodi. p
I,
(k-,
ZASTOPNIK
•v v
13Z
W!ESENRE!TER & Co.. RST
Ulica Valcirivo 13.	si
MIZARSKI MOJSTER
Trsi, ulica San francssso 1'^issisl 2,
Specijalist za popravljanje roulet na oknih.
Na željo se menjajo pasovi in zmeti. Jamči za popolno delo i« se ne boji konfcureace.

T3!
JLL Bepič -
ulica Madonnina št. 5. Rut. meh. delavnica za upeljavo vode in plina.
Brizgalnice in posebni aparati za preskrbo s pitno vodo na pritisk (brez vsake pripomoči), zaloge za dvorce, zdrav.lišča. in sploh za kraje, kjer manjka upeljava vode na pritisk. - Prodaja mrežic in cilindrov. - Sprejemajo se vsakovrstna kleparska dela. Delavnica za popravIjaoje. — >*airti In proračuni ; ■	nu zahtevo po nizkih cenah.
,chtsyaai
Trst, ulica Nuova 41, Trst fPALAČA • SALEM)
Zalaga in zastopstvo zelo ugtedne švicareket ovarno.
Vsakovrstne ire, žepne l ure od 5 kron dalje. L
Budi n ki od K 2-40 dalj:-.
Zlatnina se cn daja po > ugodnfh cenah
Dr. Fran Korsano
Specijalist za sifilitične in kužne bolezni
ima svoj
AMBULATORIJ
v TRSTU, v ulici San Nicnlo štev. 9 (nad Jadransko banko).
Sprejema od 12. do 1. in 5.1/2 do 6.V2 pop
»0» *sn. (V3PA	Jfi. QA>a 0T\	I ^
|= Moderno pohištvo
rrst, uiica Gio^chino Rosalni št. 28, vogal
ulice della Z^nta
GUGL. BHOD & CO.
opozarja slavno občinstvo, da je na novo uredil
svoje velike sobane
z modernim pohištvom
vsakega štUa, ki j« je nakupil* pod takimi pogoji, da je zamoie nuditi svojim cenj. odj^mal« em po najnižjih cenah. — Katalogi na zahtevo zastonj. Povoljni Do.pcji za plačila.
HUHHMIHIliHKV«	• J	„ a	9, ' • O	r>
0 ulici dell'fetria Stev. 8 ^ a1"«?8:!1«
zraven (Cine-Mosic)
ODPRLA SE JS VELIKA
v Ilirski Bistrici
priporoča svoje izdelke, kakor: raznovrstne • cevi( trakovne plošče v vseh barvah, vse j vrste okraskov, podboje vrat in oken, ns-! grobne spomenike, altarje, cementno opeko, po modernem sistemu, v kateri se bo prodajal kruh marmorirane in navadne stopnjice, kipe in
pekarno In siadčlčarna
"99
I. vrste, svež trikrat na dan. - Specijaliteta sladčic, bnmbouov, biškotov itd., kakor tudi likerjev prrih tvrdk. - Sprejema se v peko kruh '"a druge stvari
po nizkih cenah. -— POSTREŽBA: ISA dom. cenah, kakovost izdelkov je izborna.
Udani JOSIP FABIiil^. S §
sploh vse v to stroko spadajoče predmete. Naročila izvrše se točno in po najnižjih
Zaloga obuvala
s.asaa ir-. Iadel^lnica eqeb
pavel mrnmi
Trst ul. Glosae Cardacci 31.
FiliJaUka al. 6. Seoastkano 8.
Velika izbera mc3kih ženskih čevljev. - Poprave f?e izvršujejo točno in solidno
pe mmih cenah

S^ Spsritzeir wein
■e iiaennje belo iuijersko Tino, ki je el?no prtprarna pilača t miaoralDiuil Todaini lr. sifonom. Prodajaia tudi v buteljkah pristno fino Opollo ia Visa, Relo eladko ia Visa, istrsko in terau Priporočam tudi btoJ iabor dexertaih in zdravilnih Tin, likerje, žganje in sirupe. Zaloga ,,Asti ipumanti' po Kron S a 1. gladil refoik po K s. taborno igaaje po E 8-40 butelje
C^fm ^u-t! - E. Jurcev, Acquedotto 9
Trst, ulica Sin GiOTaii.ižI 6 !n 2 TELEFON štev. 11-85
Potažaica t Zadru.
TOP
Mi in
(Suarlierfi
lastnega izdelka.
Edino zastop. tovarne majoiičnih peči: Carl Mayer's Sobna, 8lanskc
Hzbera plošč
za stene kakor tudi za štedilnike,
n^j jolie, peč! izdelane za trajen ogenj, uporabljivo ;udi na plin
11 evl iarniea
I __VIA BARI
D
Aila Sartorella", TrsC
BABRTERA VECCHIA *T. 10 (RASPROTI gLAPĆIĆAMTE OATTI)
Velika izbera vsakovrstnih čevljev za moške, ženske in otroke. — Blago izvrstno in ^SIT" cene zmerne.