292. številk a. Ljubljana, petek 23. decembra. XIV. leto, 1881.
SLOVENSKI NAROD.
Izhaja vsak dan, izvzemši ponedeljke in dneve po praznikih, ter velja po poŠti prejetnan za avstro-oger ske dežele /.a celo leto Iti gl., za pol leta 8 gl., ma četrt leta 4 gl. — Za Ljubljano brez poSiljanja na dom za celo leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za i-n mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom se računa 10 kr. za mesec, 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina iznaša. — Za gospode učitelje na Ijndnkih Šolah in aa dijake velja znižana cena in sicer: Za Ljubljano za četrt leta 2 gld. 50 kr., po pošti prejeman za četrt leta 3 gold. — Za oznanila ae plačuje od Četiristopne petit-vrate G kr., če se oznanilo enkrat tiska, 5 kr., če se dvakrat, in 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo je v Ljubljani v Frane Kolmanovej hiši ^gledališka stolna". Oprav ništvo, na katero naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. administrativne stvari, je v „Narodnej tiskanu" v Kolmanovej hiši.
luje; Se večjega pomilovanja pa so vredni otroci, katere poučujejo. Učitelji pa tudi naravnost trdo, da je njih pomanjkljivemu znanju slovenščine največ krivo učiteljišče, katero jim ne da prilike, se je korenito naučiti. Ne oziraje se na to, da je slovenščini pre malo ur odločenih, se tud i še te u ric e tako slabo in brezvestno uporabljajo, da se učenci ▼ njih bolj dolgočasijo, nego u 56. Uro za uro prebira seslov uica, katero učitelj sam čita ali pa jednemu izmej učencev čitati velf. Daje treba slovnico dobro umeti,jo korenito razlagati, da se jezik znaj-večjim uspehom uči na podlagi izglednih spisov, da se je torej na kjiževnost kolikor mogoče ozirati, da je treba tudi učence na dobre knjige opozoriti ter jih v čitanje priporočati, o vsem tem se tukaj menda nič ne ve. Kdo se bode potem še čudil, ako pripravniki pri tako mrtvem in duho-mornem pouku izgubijo veselje do predmeta, ako se vsi še dobro sklanjati ne nauče, ako nijso zmožni dve, tri strani brez pogreška napisati ? O slovenskej književnosti pa veČina nijma niti pojma. Pri govoru se jim jezik grdo zapleta in pri najnavadnejših stvareh pomanj-kuje jim potrebnih izrazov. Tako izšolani stopijo učitelji „uove dobe" v življenje in zdaj še le s strahom uvidijo, da so se res marsikaj učili, samo ne tega, kar jim je najbolj potrebno, namreč jezika tistega naroda, mej katerim jim je živeti in delovati. Res, da se nekateri z nova učenja poprimejo ter si prizadevajo zamujeno nekoliko popraviti, pa takih je malo. Kako slabo slovenski učitelji svoj materini jezik umejo, pričajo tudi skušnje v Gradei, pri katerih, ako se količkaj ostro izprašuje — kar bi se naj sicer
vedno godilo — veČina ravno iz slovenščine najslabše rede dobi. Plitvo znanje slovenskega jezika je pa tudi največ krivo, dn je mej mlajšim učiteljstvom toliko polovičarstva, ki ne spozna ne sebe, ne svojega imenitnega poklica, katero z ljudstvom ne ve občevati ter pri njem tudi hitro vse zaupanje izgubi. Delovanje teh učiteljev omejeno je le na urice v šoli, pa tudi tukaj se pogreša pravo, notranje navdušenje, vse je le bolj zunanje, navidezno, dostikrat njim celo zoprno; tudi tukaj ni i najti tiste vse oživljajoče ljubezni do otrok in do naroda, katera jedina more učitelju težavno delo olajšati iu osladiti. Popolnem nedelavni pa ostanejo ti možje zunaj šole. Za občo korist, za blagor ljudstva in njega povzdigo, za vsestranski duševni in gmotni napredek se ne zmenijo. Kadar jim je izvrševati državljanske pravice, omahujejo sem in tja ter konečno brez pravega prepričanja s tisto stranko potegnejo, s katero potegniti se jim najprimerneje dozdeva. Vprašam, je-li mogoče take učitelje spoštovati? (Taki možje pač nijso učitelji naroda, temveč le zgolj najemniki. In vsemu temu je največ kriva odgoja na učiteljišči! Zato nam naj g. dr. Vošnjak dovoli, tla se obrnemo do njega z nujno prošnjo, da ne od jenja poprej, dokler se ne izpelje v državnem zboru sprejeta resolucija glede učiteljišč pa Slovenskem. Le kadar se bodo slovenščina korenito učila, kadar se bode vsaj nekaj predmetov slovenski predavalo, potem je pričakovati, tla dobi slovensko ljudstvo svoje sinove, katere na učiteljišče pošilja, izbistrene na umu in požlahtnene na srci zopet nazaj, le potem se nam je nadejati za poklic in stan vnetih, značajnih mož, ne pa takih vetrnjaskih polovičarjev, kakeršni zdaj učiteljišče zapuščajo. Le kadar bodemo imeli dovolj na srci in umu in v domačem
Slovenščina na mariborskoj pripravnici.
Uže večkrat so se na tem mestu poudarjale in pojasnjevale žalostne razmere na mariborskem učiteljišči glede slovenščine in njenega malomarnega učenja. Dognana resnica je, da je znanje slovenskega jezika pri pripravnikih tako plitvo, površno in pomanjkljivo, da se človek ne more načuditi, kako je mislečim možem mogoče jezik, v katerem bodo njih učenci v svojem bodočem poklici največ govorili in poslovali, v katerem jim bode razlagati najsvetejše resnice, tako neodpustljivo zanemarjati. Kako bodo ti učitelji z dovoljnim uspehom poučevali, kako jim bode mogoče otroke napeljavati k značajnosti in plemenitosti, ako njihovega materinega jezika nijma jo v svojej oblasti ? Slovenski jezik je na učiteljišči še zmirom jeden tistih postranskih in nevažnih predmetov, ki se le tako na „videz" učd. To nam priča deloma uže to, da je slovenskemu jeziku le malo uric na teden odločenih, mej tem ko je drugim predmetom, ki se vsi nemški razlagajo, po 20—25 ur v tednu odmerjenih. Učitelj slovenščine pa baje nikdar nij delal izpita iz tega predmeta, tudi za razvoj in napredek slovenskega jezika se baje malo briga. Ne-umljivo nam je, kako da se je ravno ta mož učiteljem slovenščine odbral, ko so vender na učiteljišči še druge boljše moči. Dozdeva se nam celo, da se je to zgolj radi tega zgodilo, ker ta mož nij nevaren, ker se nij bati, da bi se pri njem učenci kaj več, nego za največjo silo naučili. Nasledki tega neodpustljivega početja so pa tudi jako žalostni. Izšolani učitelji, kljubu povsem dobrim redom v svedočbah, slovenščino tako grdo mlatijo, da jih človek orni-
Lov na tigra.
Rusko spisal A. Maksimo v. (Daljo.*)
II. Trnek.
Na nedoločen čas odpuščeni prostak Pregonov bil je znan kot najboljši lovec v vsej Primorskej oblastniji; nij v južno-Ussurijskem kraji mesta, katerega bi on ne bil prehodil čez in Čez, kateri bi mu ne bil znan tako, kakor pet prstov na roki! Nihče nij znal bolje kakor on, kje rade počivajo srne, jeleni in pižmarji, v kakih goščah se skrivajo divji prasci in medvedi, kje se gotovo pride na gosti sled fazanom itd. V najbolj zaraščeni gozd hodil je Pregonov kakor k sebi na dom in prihajal
*) Glej St. 283 „SlovenBkega Naroda".
iz njega, aprehajaje se, ravno tako lehko; nij bilo slučaja, da bi se bil kedaj izgubil in zgreši pravo stezo, ne glede na to, da je bilo takih steza narejenih od zverin, vijočih in pre-sekajočih se na vso strani — brez števila. Imej. je svoja znamenja, po katerih je vselej našel tiste skrivne, od ljudi ne obiskovane kraje, kjer se je skrivala ta ali ona divjačina. V nekaterih krajih naredil si je Pregonov male kočice, v katerih je navadno prenočeval, če ga je namreč noč prehitela v bližini; v nasprotnem slučaji ostajal je pod milim nebom, napravil ogenj, ter prospaval do jutra kakor ubit, ne boje se, da bi kakemu tigru, panterju ali risu palo v glavo, posladkati se z njego vim žilavim in uže precej starim mesom.
Pregonov bil je lovec, ne samo po rokodelstvu, ampak tudi po poklici; tri četrti svojega življenja prevel je v gozdu in bil srečen samo v njem; prihajal je le redko domov, pri-
našal več ali menj dražega plena, ter odhajal ČOZ nekoliko ur zopet v svoj ljubljeni gozd; še celo po zimi, v najhujšem mrazu, nijso ga videli doma po ver dni j.
Pregonovu priiušal je lov lep dohodek in družina njegova živela je prav dobro; specijalnost njegova obstala je v dobivanji tako-imenovanih „pantOT0, mladih jelenjih in zubro-vih rogov, katen- Kitajci kaj drago cenijo, od poldrugsto do trehsto rublje v par. Kitajci napravi jajo ir. pantov neko posebno oživljajoča in okrepčevnlno pijačo ljudem, ki so sir bih nitnie.
Pregonov bil je nepomirljiv sovražnik tigrom in vselej, kadar je na katerega naletel, ga je tudi ubil; prejšnje čase maščeval se je za pse, ki so mu jih podavili, a pozneje, ko je Bain jedenkrat padel tigru v zobe, maščeval se za sebe. Pregonov bil je velikokrat v jako kritičnem položaji in je ušel nevarnosti vselej le vsled svoje čudovite hladnokrvnosti  iu za-
Dopisi.
Iz LJubljane 20. decembra. [Izv. dop.] Naši „koraunardi" neprestano rujejo in ščujejo mej ljubljanskimi obrtniki zaradi svojega propada pri ustanovnem občnem zboru „kranjske obrtne zadruge".   Te rovarje sešteti je kaj lehko kajti samo jeden je menj, kakor ima vsak človek prstov na jednej roki, in summa suma-rum jih je vseh glavarjev in rovarjev ravno jedna „kopica", to je štirje.   Prvi teh ne-zadovoljnežev je mož, kateri je imel časih jako pametne misli ter je mnogo deloval za narodno stranko, posebno pri volitvah. A ta mož jako precenjuje  svoj vpliv in nič menj tudi svoje zmožnosti za politično življenje. Vpliv njegov pri volilcih se je stopil v istem trenutku v nič, kakor hitro je ta mož zvezal se z omenjenimi tremi tovariši.   O tem svojem nevplivu bode se ta mož ravno tako dobro prepričal o priliki nove volitve v kak zastop, kakor je to skusil o priliki,   ko   se je volil odbor za „kranjsko  obrtno zadrugo". Prišlo je ros na njegovo povabilo in agitacijo jako mnogo obrtnikov k rotovškej  volitvi „obrtne zadruge", a vender je propadel z neznatno manjšino 19 glasov. Osobno sovraštvo v prvej vrsti nij merodajno v političnem življenji. Kdor je naroden  in  res  v pravem pomenu ljubi svoj narod, ta mora to tudi pokazati, brez ozira na svoje osobne okolnosti. Ako misli tedaj ta gospod, da bode narodnej stranki kaj škodovati mogel v jednem ali druzem oziru pri volitvah, moti se jako, kajti v istem trenutku, ko ga bode proglasila narodna slovenska stranka za narodnega  odpadnika, bode postal politična in socijalna ničla.   A  ta mož se tudi kaj rad sklicuje na to,  da se mora vsak podvreči sklepom večine. Kolikokrat smo ga slišali ta princip naglašati, in vender on sam nikakor neče spoštovati večine; kajti kakor kak diktator hotel jo je ravno pri občnem zboru „obrtne zadruge" kontumacirati! Toliko, kar se tiče vpliva! Kar se pa tiče sposobnosti za politično življenje, tako nij vsak, ki se nekoliko fraz na pamet nauči, uže poklican biti odbornik v kakem   občinskem  zastopu! Pa tudi isti, katerega je narod sposobnim spoznal za zastopnika v kakem ožjem krogu, nij potem uže predestiniran,  ako to  v svojej domišljiji meni, da mora postati najmenj  državen po slanec. To so slabosti človeško, katere nečemo imenovati pravim imenom!
Kar se tiče drugih treh oznanovalcev nove vere, sili se v prvo vrsto nek krojaški obrtnik kateri misli, da je za tega delj, ker ga je
slučajno zanesla sapa v domovino res prave francoske svobode, uže poklican politično modrost učiti ves slovenski narod, posebno pa ljubljanske obrtnike. Če o kom velja pregovor Nemcev: „Viel gegessen, aber nichts verdaut", velja gotovo o njem. Ta rovar natanko ve, kako sodijo volilci o njegovej duševnej fati morgani, tedaj bi mu jako resno priporočali, naj pusti svoje politično »delovanje", ter mirno sedi za tisto mizo, katero mu je odločila usoda.
Drugi dve   „korifeji" nove narodno-slovenske socijal-demok) atične   stranke (katere organ je bojda „Slovenec") nij  skoro,  da bi ji omenjali. A da se nam ne bode očitalo, da smo površni,  spregovorimo tudi o njih. Oba ta dva „jogra" sta mnogo let prid»govala v delavskem društvu o raznih stvareh, katere sta se na pamet naučila iz socijal-demokratič-nih brošuric. Kar sta ta dva gospoda oznano-vala, zaznamenovali so uže delavci sami s pravim imenom, ko so rekli:  „Pene, nič ko pene!" Jeden teh dveh gospodov je  uže gospodar, drugi pa Bi je gospodarstvo kupil za davek, kar je vsakemu svobodno, kajti država iako rada izdaje nakaznice, če se kateri  javi, da hoče  davek   plačevati   od obrti, katere — nijma.   Vpliva ua obrtnike volilce ti trije gospodje niti najmanjšega nij maj o.   V delavskih shodih je jako lehko pred vedno mutastim poslušalstvom zabavljati na narodno slovensko časopisje, jedenkrat na jeden list, drugokrat na druzega in na narodne slovenske poslance, saj avditorij   ostane  vedno   nem.  Samo mož te nove stranke,  katerega smo opisali na prvem mestu, in kateremu pravijo delavci, da sedi mej trojico kakor „kakov minister", prikimava.
Ti možaki snujejo tedaj novo obrtno zadrugo, katera bode nastavljala kandidate za mestni, deželni iu državni zbor.
Ti „voditelji" nove stranke sklicavajo shode tam nekje blizu mesarskega mostu iu klepljejo „novo obrtno zadrugo", ali bolje rečeno „politično zadrugo Bezirksbergerjev soci jaldemokratov". Nu, naj jo le snujejo! Ali na prste bodemo lebko šteli ude „obrtne" alias politične te zadruge. Narodnim obrtnikom ljubljanskim pa nij treba nikakeršnega opomin i, da bi ne pristopili, še menj pa da bi poslušali to „novo obrtno zadrugo". Saj je uže firma te zadruge sumnjiva l
Ljubljansk naroden obrtnik.
Domače stvari.
— (Pojasnilo.) Od dotičnoga odbora prejeli  smo tele vrstice: Kakor vsako leto,
jeziku izobraženih učiteljev, potem se bode tudi slovensko šolstvo v obče moglo na tisto stopinjo vzpeti, katero terja zdanji čas.
x.
Politični razgled.
IVotrunje dežele.
V Ljubljani 22. decembra. Po toči je prepozno zvoniti, pravi narodni pregovor in tako se godi tudi zdaj pri listih avtonomlstiene stranke. Kes, da velike pomembe nij, da je desnica o predlogu Herbstovem zmagala s tako slabo večino, z jednako glasovi — 151 proti 151 — ali to pa se vender ne more tajiti, da je to velika črna pika na desnici. In zdaj po toči zvonijo avtonomistični listi. „Dzienik Polski" meni, da se mora vsekako kaj stoiiti od strani vlade iu desnice, da se v bodoče tako glasovanje, kakor se je pokazalo o Herbstovem predlogu, odstrani. Desnica mora parlamentarne svoje počitnice v to porabiti, da svoje vrste in stranke bolj združi. „Gazeta Narodova" pa meni, da se morajo razmere mej vlado in desnico napraviti bolj intimne, kar se more s tem zgoditi, da se voditelji desnice sporazumejo o akciji v prihodnjem zasedanji.
V n*4bi i<* <lr/,»iive.
Kuslja napreduje z velikanskimi koraki. To morajo zdaj priznavati celo isti nem ■ ki listi, ki nijso zamudili nobenega trenutka, da ne bi govorili o ruskem barbarstvu, tiran-stvu, divjosti in ki so le vedno hvalili ono, kar je prišlo iz Nemčijo. Ruska vlada namerava v vsakem guvernementu ustanoviti akcijsko društvo, da se tako pomaga kmetu in se obrt pospešuje. Dalje se bode uprava reformirala in šole pomnožile.
Iz Wrl»l je se čuje glas, da se kneževina srbska misli proglasiti za kraljevino in sicer na godišnjico nesrečne bitke na Kosovem.
V VraiicoskoJ vršile se bodo prav kmalu nove volitve v senat in za gotovo se pričakuje, da se bode po teh volitvah republikanska stranka pomnožila. — Pred tremi dnevi pa se je sešlo iz departementa senskega 110 volilcev senatnih v Parizu in sklenili so: „Naj se odpravi senat, cerkev naj se loči od države, prosta naj bode občinska uprava, sodnike voli naj ljudstvo."
Nemci jeli so sami uže uvidevati, da njihova moč nij tolika, kakor govore o njej. „Nordd. allg. Ztg." prinaša jako bojazljiv članek, v katerem toži, da nemški parlament ne napravlja v Parizu, Londonu, Petrogradu prijaznih utisov. „Ta neprijeten utis množi vedno še trajajoči razpor mej strankami; nij treba, da bi bil kdo diplomat, da uvidi, da vera v moč novega cesarstva peša in peša . . . Zvezni knezi so se izročili vodstvu cesarja in ne slučajnoj večini parlamenta. Pod nadvlado takega zbora gineta stabilnost in varnost". Iz teh besedij se javno razvidi, da se bodo nemške državice kmalu jele krušiti od zjedinjenega carstva. To je nemška moč!
vesti. O njem pripovedovali so prav legendarne dogodbe; on bil je tako popularen, da so se povesti o njem čule malo da ne po vsej Sibiriji. Davno uže iskal sem jaz slučaja seznaniti se s Pregonovim, a vedno se mi je ponesrečilo; dvakrat sel sem nalašč k njemu na dom (stanoval je kakih trideset vrst od Vla-divostoka), a obakrat bil je na lovu. Zgubil Bern uže vso nado seznaniti se s slovečim lovcem Ussurijskega kraja, ko me nepričakovani slučaj, skoro na predvečer mojega odpotovanja iz Vladivostoka, pripelje k njemu.
Bilo je tako-le: v službenih zadevah mo ral sem iti v selo Nikolskoje zgodaj spomladi, ko še parobrodi nijso vozili; nehote moral sem jezditi sedemdeset vrst daleč, kar je bilo zame, ki sem mornar, dovolj težavno. Napotil sem se iz Vladivostoka rano zjutraj v sprem-ljevanji vodnika, ker meni bila je pot popolnoma neznana; pot peljala je večji del po ob-
rastenih holmih; morali smo zdaj iti navzgor, zdaj spuščati se navzdol po ozkej, z drobnim, ostrim kamenjem obsejanej stezi, sem ter tja zagrajenej z obgorelimi debli palih dreves; zdaj pa zdaj peljala nas je pot na breg morja, kjer so kouji komaj stopali po globokem, drobnem pesku ter se zapletali v |dolgej, morskej travi, vrženej po prili"u na suho. Pot bila je jako težavna; na desetej vrsti bil sem uže tako zdelan, da sem komaj še sedel na konji; počitek bil mi je neobhodno potreben in sklenil sem vstaviti se na petnajstej vrsti na reki Ljanči-he (beseda „heu pomeni v kitajskem jeziku „voda" in se pogosto pridevlje imenom voda) v prczimovalnej koči, ki so jo bili napravili, a uže davno zapustili, matrozi.
K Ljanči-he prišli smo okolo poludneva; prav na bregu stala je borna koča, brez strehe z majhnim krivo izsekanim oknom, za-klenenim z luknjastim mehurjem.   Jaz zlezel
sem s konja ter oddal povodec sprevodniku; komaj dotaknil sem se zarujavelega žreblja, zabitega v duri, uže se začuje v koči silno, hripavo lajanje. Prestrašil sem se. Lajanje trajalo je dalje, in slišati je bilo, kako se je pes notri zaganjal v duri in srdito potezal zrak čez ozke špranje v deski. Stal sem neodločno, ne vedoc, kaj mi je storiti: iti notri, ne meneč se za razkačenega psa, ali nadaljevati svoje težko potovanje?
— Tiho, Šarik, dovelj jel začul se je najedenkrat v koči zaspan glas. Pes je umolknil.
— Kaki vrag pa je tam ? Pojdi notri, če hočeš, ne boj se; pes ne bode te popadel, če si prišel z dobrim namenom, slišalo seje zopet iz koče.
Odprem vrata, se priklonim in stopim v nizko, polutemno, od saj počrneno kočo; prvi trenutek niisem mogel ničesar razločiti, no polagoma so se oči privadile polumraka in za-
bodo tudi letos božična drevesa slovesno postavljena za dečke v sirotišnici in v zavetišči tukajšnjega društva sv. Vincencija, in za sirote v dekliškej sirotišnici na Poljanah, kakor tudi za sirote v deškej sirotišnici v Kravjej Dolini. — Marsikomu pa nij znano, v kakšnej razmeri so te tri dobrotne naprave mej seboj. Veseli nas, da jo mi moremo razjasniti, in upamo tako marsikatero neresnično dopovedbo razmer zlasti o dekliškej sirotišnici in o deškej sirotišnici v Kravjej Dolini prav razsvetliti. — Sirotišnica društva sv. Vincencija ima za zdaj dva oddelka dobrotnih naprav. Ona ima 1. dečke nekoliko zastonj nekoliko za plačilo v popolnem preakrbovanji in stanovanji, in 2. varovance, ki imajo v sirotišnici brano in pomoč v učenji brez plačila, nijmajo pa v njej prenočišča. — Sirotišnica za deklice na Poljanah in sirotišnica za dečke v Kravjej Dolini ima le sirote v popolnem oskrbovanji in domačim poučevanji, in jedne zastonj, jedne da za plačilo. — Sirote, ki plačujejo v teh dveh poslednjih zavodih imajo podporo od deželnega odbora, razen petih, in te dve napravi dobivata za vsako tako siroto počez na mesec po 7 Vi g"L Sirot pa, ki so v dekli-fikej sirotišnici na Poljanah in v deškej sirotišnici v Kravjej Dolini brez plačila oskrbovane, je zdaj 32. — Ob jednem naznanimo, pa bo letošnja božična slovesnost za otroke v dekliškej sirotišnici na Poljanah in za otroke t deškej sirotišnici v Kravjej Dolini v prostornem novem poslopji Lihtenturnove sirotišnice na Poljanah, in želimo, da bi se tolikanj dobrotljivi Ljubljančani božičnega veselja prav močno udeležili s tem, da bi mnozih daril podarili za božično drevo ubozih sirot in varovancev dništva sv. Vincencija v praznik sv. Štefana v Alojzijevišči in ubozih sirot v Lihtenturnovej sirotišnici v praznik nedolžnih otročičev.
— (Slovstvo.) Z novim letom namerava družba sv. Mohorja izdavati nov slo-vensk list z naslovom „Mir". List ta namenjen bode osobito koroškim Slovencem. Izhajal bode v Celovci po dvakrat na mesec (10. in 25. dan) in cena mu bode za vse leto 1 gld. Mi se jako veselimo tega podjetja in želimo, da bi ta list v resnici tudi našel podpore in imel srečo!
— („SlovenskegaPravnika") dvanajsta številka bode ravnokar izšla. V vabilu na naročbo naglasa uredništvo, da bode list od sle prinašal tudi nekoliko popularnih kratkih spisov, v katerih se bodo posebno občinski zastopi poučevali, kako da imajo sostav-Jjati slovenske svoje vloge do uradov, s katerimi jim je občevati. Gotovo modra naredba!
Slovenski pravniki pa naj bi se prav množno naročevali na ta list, katerega potreba je ravno zdaj, ko slovensko uradovanje vsak dan bolj napreduje, vseobčuo priznana. Naročevali naj bi se pa v obilem številu tudi drugi, ker dan denes mora vsak več ali menj biti poučen v pravnih zadevah in poznati zakone, drugače pride često v zadrege in si nakoplje velike izgube pravic in denarja. Ites sramota bi bila, če bi list ne mogel se vzdr-žavati!
— (Kipar Franjo Zajec) naš domači umetnik je ravnokar izdelal 5 čevljev in 5 palcev visoko podobo sv. Vincencija di Paula. Podoba predstavlja svetnika v masnem oblačilu in je kaj umetno izdelana iz istranskega belega marmorja. Kip leta namenjen je, da kinči nagrobni spomenik usmiljenih sester, katerega je kaj vkusno izdelal domači kamenosek g. V. Čamrnik. — Drugo jako umetno delo je izvršil g. Fr. Zajec in to je basreljef, tudi iz belega istianskega marmorja, katero je namenjeno za altarno menzo v Naklem pri Kranji. To delo predstavlja Kristusa z dvanajsterimi apostoli pri zadnjej večerji. Posebno dovršeno izdelan je Kristus, potem z jako ljubeznivim obrazom sv. Janez, ki se naslanja na Kristusa, sv. Peter itd. Delo je mojster uže odposlal na omenjeni kraj.
— (Prašiče izvažajo) iz Kranjske neprenehoma na Bavarsko po Rudolfovej železnici. Kakor čujemo iz gotovega vira, odšlo je včeraj zopet nad 300 prašičev iz Kranjske na Bavarsko. Dozdaj se je odpeljalo iz Dolenjske blizu pet tisoč prašičev. V sled tega se je cena prašičev v Ljubljani jako zelo podražila.
— (Iz Cerknice) se man piše: Dne 26. t. m., to je na sv. Štefana dan, bode v tukajšnjej narodnej čitalnici občni zbor z navadnim sporedom. Začetek bode ob G. uri zvečer. Vsi č. udje vabijo se, da se udeležijo v polnem številu tega zborovanja.
— (Vabilo) k veselici, katero napravi mozirska Čitalnica dne 2G. decembra 1881. Spored: Pozdrav predsednikov. A. Nedved: „Mili kraj", moški zbor. I. pl. Zaje: „U boj!" moški zbor. Deklamacija. „Slovenka", ženski zbor. „Na straži!" moški zbor. Dr. G. Ipavic : „Na ples!" moški zbor. Ples. Začetek ob 1/a 8. uri zvečer.
— („Slovenija" na Dunaj i) napravi na „sveti večer" dne 24. decembra v gostilni „Schneider's Zipferbierhalle, Souterrain, I. Wollzeile", zabaven večer. Predaval bode g. Ernst Kramar. Naj se slovenski dijaci zbero* v obilnem številu!
— (Javna zahvala.) Kakor sploh po deželi, manjkalo je tudi pri nas več revnim
učencem in učenkam potrebne obleke in obuvala. Novcev nijso imeli, da bi si jih nakupili. V tej zadregi in sili prišla je v prvej vrsti od krajnega šolskega sveta in potem od vse inteligence sežanske zdatna pomoč, kajti denes pri šolskej veselici bilo je 98 otrok z obleko in obuvalom obdarovanih, ostali pa so bili poleg imenovanih s sadjem in kruhom pogostem. Za ta blagodušni dar se podpisani v imenu svojih revnih učencev oziroma dotičnih voditeljev naj topleje zahvaluje. V Sežani dne 18. decembra 1881.     Za učiteljsko osobje:
II r o v at i n.
Narodno-gospodarske stvari.
Tržaška rastava.
(Konec.)
Ojačen po ugodnem rezultatu: da se je najtežavnejše vprašanje in najtežavnejša naloga tako ugoduo rešila, jel je eksekutivni odbor posvetovati se o pravilih in o programu razstave in naposled določil, da se razstava začne v l.dan meseca avgusta bodočega leta in da se konča v 15. dan m e h e v. a novembra ravno istega leta. V razstavo se lehko pošljejo z malimi izjemami vsi izdelki obeh državnih polovic. Znamenit bode pri tem slučaj, da bodo pri razstavi zastopane tudi okupirano dežele, Bosna in Hercegovina.
Producentom ponuja se prilika, da na tem važnem mestu za eksport razstavijo svoje izdelke, in s tem dana jim je tudi prilika, da se seznanijo s tržaškimi trgovci, ki so gotovo mnogovplivni pri morskej trgovini, da stopijo v zvezo s temi trgovci in na ta način svoje izdelke gotovo in dražje spravijo v denar. To je gotovo važen trenutek za producente!
Razstava ta izpahi bode gotovo sijajno in naš Trst se bode smel ponašati z njo. Predno je bilo še za gotovo skleneno, da se napravi razstava, oglašali so se uže mnogi producenti, ki hočejo tu razložiti svoje izdelke, in dau za dnem dohajejo nova naznanila, tako, da je število uže jako veliko.
In gotovo je tudi, da se bode pri provincijalnih odborih oglasilo tudi lepo število razpostavljalcev, tako, da se bode smelo naše avstrijsko pristanište ponašati s svojo razstavo od 1882. 1. in da se bode vredno proslavila petstoletnica pridruženja Tista k Avstriji. Naj bi tudi naši producenti v prav obilem številu bili zastopani pri tej razstavi in pokazali, koliko je zmožen storiti tudi Slovenec v obrti!
Dunajska borza 22. decembra.
(Izvirno tulegrafično poročilo.)
Enotni drž. dolg v bankovcih  .   .   77 gld. lf>
Enotni dr*, dolg v srebru    ...   78 „ —
Zlata renta.........93 „55
1880 dr*, posojilo.....132 „ 50
Akcije narodno buiike ..... 849 „
Kreditne akcijo.......351» , 60
London..........LIH „ 70
Srebro..........— „ —
Napol...........9 „ 42
C. kr. cekini........5 n 61
Državno uu ki-.......58 -15
kr.
gledal sem ob steni široko, umazano klop, na katerej je ležala nekaka dolga, suha osoba. Izpod klopi pogledaval je name grozni Šarek, vsak trenutek pripravljen, kakor je bilo videti, zagnati se v me.
— Čast vašemu imenu, dejal sem ogledavši se, ali se morem tukaj malo oddahniti?
— Zimovje nij moje, zagodrnjala je osoba, če se hočeš okaditi — okadi se; prostora je dovelj, a najpoprej povedi, kam greš in kdo si? Pod jedno streho bodeva počivala, tedoj je to treba znati.
Ustregel sem tej želji. Neznanec je vstal in me pazljivo jel ogledavati.
— Ee, . . . eh, vaše blagorodje, a jaz sem vas imel za navadnega lovca; nikar ne zamerite, vaše blagorodje, kajti tudi mej na-Simi lovci so nekateri dobro opravljeni . . .
Kam pa ste namenjeni, vaše blagorodje?
— V selo Nikolskoje.
— Daleč — vsakaPo ... Ali imate tam kak opravek, ali greste samo na lov? ... Ej, kako lepo puško imate! . . . nadaljeval je bradati neznanec in vzel v roke od mene k steni pristavljeno wenchestersko risanko.
— Ej, ej, ta je izza morja, mrmral je za se, ogledovaje mojo puško, to je brzostrelka z magacinom — lejte si, lejte, a za nas taka puška nij: ima mnogo krogel v svojej shrambi, no in mečeš jih proč, hitiš in nazadnje ne za-deneš, a če je le jedna v cevi, izpustiš jo v pravem času, potem ko dobro pomeriš, ker ona je draga!
— Ali ste dosti dali za brzostrelko ? obrnil se je k meni po skrbnem pregledu moje risanke ?
— Sto rubljev.
— Hm ... sto rubljev? . . . Precej denarja ... Ali ste mnogo divjačine z njo ubili?
— Do zdaj še niti jedne.
— Hm ... sto rubljev in niti jedne . . . A moja risanka stane petnajst rubljev, a jaz si z njo do malega poldrug tisoč na leto prislužim, dejal je neznanec, kazaje z glavo na prosto vojaško risanko.
— A kdo si ti V vprašal sem ga silno radoveden.
— Jaz? . . . Nedoločno odpuščeni prostak Arhip Pregonov, odgovoril mi je, ter še ogledaval mojo puško.
„ Tedaj to je tisti Pregonov, šinilo mi je najedenkrat po glavi, tisti, malo da ne, legendarni lovec Ussurijskega kraja."    (Dalje prih,)
t
Podpisani a tužnim srcem v imenu odsotne matere in drugih S0ro<ht11kOv naznanja prcžalostuo vest, da je gospod
Andrej Vojvodić,
bivši sedmo šol e c c. kr. veliko realke L j u bij a usko,
porojen 20. septembra 1859. leta v Srbu v nekdanje) Krajini hrvatskej, po daljšem bo-lehanji 11. t. m. umrl v AlekBandriji v Egiptu, kamor si je šel pred kratkim krepčat svoje slabotno zdravje in kjer je bil po obredih {rrSko-iatofine cerkve pokopan 13. t. m.
Vrli srbski mladenič bodi vsem, ki so ga poznali, priporočen v blag spomin!
Lahka ti bodi daljna tuja zemlja!
V Ljubljani 22. decembra 1881.
(736) Prof. Ti, Levoo.
Št. 15.846.
(717-3)
Razglas.
Po dopisu visoke c. kr. deželne vlade dne 20. novembra t. 1., št. 8633, je visoko c. kr. mi-nisterstvo za notranje zadeve z razpisom dne 6. novembra t. 1., št. 16 020, sklep mestnega zbora ljubljanskega, da ima do zdaj pri prodaji govejega mesa na drobno obstoječe tarife prenehati, potrditi blagovolilo.
To se s pristavkom splošno razglaša, da bodo mesarji s prosto tarifo dne 1. januvarja 1882 pričeli, da so pa oni dolžni se samo določene cene natančno držati in tisto v mesnici na tabli za vsakega lehko vidno napisano imeti.
Na tej tabli mora pa tudi zaznamenovano biti, ali je na prodaj razpostavljeno meso od pitanega ali delavnega vola.
Mestni magistrat bo pa vsak po?zvedeni prestopek samo določene cene, kakor tudi vsako poškodovanje kupca po slabej vagi ali preve-likej prikladi postavno kaznoval.
Mestni magistrat v LjnMjaii,
dne 14. decembra 1881.
Župan: Laseh an.
Zahvala.
Val« n t In u Koiamernika iz 1 tlita št. 11*
je vse pohištvo lansko leto do tal pogorelo. Bil je zavarovan pri banki „Slaviji", a zamudil je bil za 6 dni letno vplaćnino odrajtati. Mej tem jo pogorel. Banka ,,Nluvi|a*' izplačala mu je velikodušno 240 gld. Slava 1 Jože Zoreč, (735) župan.
smb~ Tirolsko vino
liter SfcS kr.
pri „Raei" v Šiški.
Gospodinja,
ki dobro ume mlekarijo in vzgajanje telet in je uže služila v kakej graščinskej pristavi ter je slovenščine in nemščine zmožna, se takoj sprejme. Ponudbe naj se pošiljajo v Miillerjev anoncen-bureau v Ljubljani. _(737—1)
Naznanilo za božič.
Kot jako p>rliaaera^.a ćLGurlla. priporočam slavnemu občinstvu:
Fotografije, knjige, pisalne mape, papir z monograml, k on I ek« iiJNki papir, družinske Igre, priprave za Hlikanje itd. Veiika izbirkh peanlj, slikanih knjig, kraauih del, knjige za mladino, dekoracije za božična drevesca po najniijej eenl. Izložba je v mojoj prodajalnici. K obilemu nakupovanju vabi (722—3) spoštovanjem
«X. <jJ iorrtiiii.
Štev. 477.
Oznanilo.
(712—3)
Za rjubijano in deželo so pod ugodnimi pogoji takoj
v službo sprejmo
zanesljivi agenti
zii renomirano zavarovalnico — /a življenje in
proti ogenju. Ponudite pod naslovom: ,,Zavarovalnica A.        posto restante v Ljubljani.     (7H1—2)
V občini Sv. Mihael- stopi«- izpraznjena je služba obeinakega tajnika. Letno plače je 300 gld. Zahteva se, da je prosilec zmožen popolnem slovenščine in nemščine v besedi in pismu in da ima zve-denost v uradovanji na deželi.
Prosilci naj vložč lastnoročno pisano prošnje pri podpisanem občinskem predstojništvu do I. Januvarja 1881.
Občina Sv. Mihael-Stopič,
v Kandiji, dne 12. decembra 1881.
Župan: Anton Windisclier.
Cenć ure!
Po poštnem povzotji pošiljam in če po-slatev nI povoljna, dam denar nasaj.
Vsako naročilo je toroj neiiskirano.
1 oyllnder-uro od srebrnega nikla z verižico; prej gld. 12 — zdaj gld. 5.25.
1 anore-uro od srebrnega nikla z verižico; prej gld. 15 — zdaj gld. 7.26.
1 srebrno anore-uro z verižico; prej gld. 25 — zdaj gld. 11.25.
1 srebrno reniontoir-uro-Washington z verižico; prej gld. 30 — zdaj gld. 15.
Zlate uro za gospe; prej gld. 40 — zdaj gld. 20.
Zlate remontoirs; prej gld. 100 — zdaj gld. 40. Jamči Me /.u 5 let.
Pil. FUOMM,
Miren fabrika nt, Rotlicntluirnistrasse gegonilber der (6!)')   U) TVollzeile, Wieii.
Komi,
dobro izurjen v prodaji telesnega in manu fakturnega blaga, fn
učenec,
zmožen slovenskega in nemškega jezika, se sprejmeta do novega leta. Oferti naj se pošiljajo podnaslovom
A. Lavrlceva vdova
[(708—3) v Novej vaBi pri Rakeku.
Marij in celjske kapljice za žefodec,
nepresežno izvrstno zdravilo zoper Yse bolezni v želodci
in nepresežno zoper ne-alaat do Jedi, slabi želodeo, smrdečo sapo, naplhnenje kislo podiranje, ščipanje, katar v želodci, zgago, da se ne naroja pesek ln pšeno in slez, zoper zlatenico, gnjus ln bljuvanje, da glava ne boli (če izvira bolečina iz želodca), zoper krč v želodci, pre-obloženje želodoa % Jedjo    ali pijačo, drve, zoper bolezni na vranici, jotrah in zoper zlato žilo. Glavna zalog-a : Lekar C. Bradjr, Kremsior, Moravsko. Jedna sklenioa z navodilom, kako se rabi, stane
fJSJT^ hi'. "W Prave ima samo: V Ljubljani: lekarna Gabriel Piccoli, na dunajskej cesti; lekarna Josip Svoboda, na Preširnovem trgu. V Novem mestu: lekarna Dom. Rizzoli; lekarna Jo s. Bergmann. V Postojni: Anton Le ban. V Gorici: lekarna A. de Gironcoli. V Ajdovščini: lekarna M i c h. G u g I i e 1 m o. Celje: lekar J. K u p f e r-schmied; Kranj: lekar Drag. Šavnik; K i m ii i k : lekar Josip Močnik.
Svaritev! Ker so v zadnjem času naš izdelek posnemlje in ponareja, zato prosimo, naj se kupuje samo v zgoraj navedenih zalogah in pazi naj se osobito na ta znamenja: Prave Marij inceljsko kapljice za želodec morajo imeti v sklenieo vtisnene besede: Echto Maria-zeller Magentropfen — Bradjr & Dostal — Apo-theker, sklenica mora biti zapečatena z našim originalnim pečatom, na navodilu za rabo in na zavitku, na katerem je podoba Marijinceljske matere božje, mora biti poleg te podobe iitis-neno sodnijsko spravljeno varstveno znamenje in zavoj mora biti zapečaten z našim varstvenim suumenjem. Izdelki podobnega ali istega imena, ki nemaj o teh znakov istinitosti, naj se zavržejo kot ponarejeni in prosimo, naj se nam taki slučaji takoj naznanijo, da bodo sodnijski kaznovani izdelovalci in prodajalci. (487—17)
4 utrl i m<» v rp6il»iHtia i:
13. decembra: Filip Koder, krojač in hišni posostnik, 54 let, Stari trg št. 18, za mrtudom,
16, decembra: Ivama Turk, hišnega posestnika žena, 44 let, sv. Petra cesia št. 72 za j etiko.
Pogrebna ustanov
Frana Doberleta v Ljubljani
priporoča svojo takozvano
imitirane rakve od kovin.
Izdelane so iz lesa v jako lepej obliki in solidno, slične so po inetalienej barvi /, bogatim vkusnim lišpom od brona pravim rakvam od kovin popolnem in so ravno tako cene, kakor do zdaj navadne lesene rakve.
Na telegraiično naročilo z naznanjeno dolgostno mero pošiljajo se takoj na vse železniške postaje.
Ustanov deva na prost oder in pokopava, ono tudi oskrbi sijajno dekoriranje ln pogrebe v in zunaj Ljubljane, kakor tudi oskrbljuje vence iu trakove z napisi, naposled tudi transport mrličev na vse kraje to- in inozemstva in se priporoča v ceno oskrbovanje. (701—3)
HoIjhi ml \., i, podobnih izdelkov, lu'majo to pantiljo nič ukotlljin ija <• .srhi; HmUBpMI%4tfe n, rabijo zopor bolezni ▼ organih npoiliijowu dola telesa, fobor, bolezni v polti, na ocob, v niožjanih in UHtib, eopor otročjo in žensko bolezni; čistijo lobko kri in odpravljajo blatu. Nij u.i zdravila, ki bi bilo boljšo in pri toni popolnem neškodljivo zopor
Kotovi vir tboIi holeznij. Kor ao ponladkorjono, uživajo jih radi tudi otroci. To pilo bo odlikovano ■ jako častnim pismom <(vornrUa uvrtui/u 1'itha.
ost sktttljira s t.~, j,Hotni vrlja m k v. Osem ttkat(Jir skupaj. 190 j>il, vrlfn
nanio  I niti. a. i\ -iUJJ (040—7)
QuQriQnia I Vsaka skatljica, ki nema iirmo : Apo-O Veli JtJlIJb l ,/,,/., -„,„ hrlllatn LropoM, Jr ponatvjmo, tor svarimo, naj bo no kupnjo.
I'a ili sr mm ii tlahro. tla kilo ur ilohi stahrjfa, urvpllrne(/(t ali rolo .ikotlljivvaa i-jtlrlka. Vsakdo nuj izrecno zalitova Kftintrlin>vih KIlsabetlnlH pil, to imajo na zavitku tor navodilu za rabo polvg Htojcči potlpls.
Marna zaloga na Thtnttji: Apotboko „šutu lieiiigrn r.ropoM" đes Ph. Neuntrtn, Statlt,  Kckr ilrr l'lauhrn- MH« Bptegtlffdsse, ter v vseh dobrih lekarnah rta Uunaji
in po dožoli.
Izdatelj in odgovorni urednik Makso A r mir.
Lastnina in tisk „Narodne tiskarne".
1A VttAM
Pod   ovim   naslovom   nakanismo   hrvatskomu svietu   pružiti   beletristiČki Ust, koj će izlaziti u mjesečnih svezkah u formatu englezkoga „The Graphic-a".
Sudimo, da je taj podhvat od prezamašne vricdnosti po Hrvate, jer je upravo »krajnje vrieme, da se valjanim listom te vrsti već jedanput iz hrvatskih kuća iztisnu razni plodovi njemačke kulture, koja je po našoj otačbini ponajviše razširena baš takovimi mjesečnjaci.
To nam je glavna namisao i prema tomu BVeČano očitujemo, da nam ni s daleka nije na umu nikakova konkurencija „Viencu", pače sto krepče preporučamo taj đo sada naš jedini helenistički list poimiji i hrvatskog občinstva i hrvatskih pisaca, od kojih naročito tvrdo očekujemo, da će svoj rad jednakim načinom posvetiti i „Viencu" i „Hrvatskoj vili.*' A hrvatski narod zaista nije tako malen, da ne bi lako mogao uzdržavati i dva beletristička lista, koji se u ostalom ni najmanji' me-djusobno ne takme, nego samo popiuijuju.
8 vješt ni svoje uzvišene zadaće, ne ćemo nikad požaliti troška ni truda, da štovanom občinstvu podpuno zadovoljimo. S toga smo se svojski pobrinuli i za ukusan vanjski oblik i još više za nutarnju dostojnu sadržinu lista.
„Hrvatska vila" donosit će izvornih i prevedenih romana i novela, humoreska, pjesama, poučnih članaka svake struke, vjekopisa, ocjena iz svih literatura, kazalištnih rezencija, a u glasbenoj struci kompozicija za glasovir i četveroglasje. U svakoj svezei biti će redovito najmanje po Četiri ukusne slike, od kojih vazda jedna do dvie izvorne, bud iz hrvatske poviesti, bud nacrti hrvatskih gradova, bud slike iz hrvatskog života.
Povrh toga donaSat ćemo kao prilog svakoj svezei bezplatno pojedini sliku iz bibliČke historije, sastavljene iz djela najčuvenijih slikarskih velikana, kao što su: Rafael, Titian, Murillo, Rubens, van Dyck, Rembrandt, Correggio, Leonardo da Vinci, Reni, Salvator Rosa, Veronese, Oaracci i drugi, Slike su izradjene najukusnijim fotografičkim tiskom, te mogu resiti i najotmenije dvorane, a veličina im je 461/« i 85V« ctm. Posebni otisci, naručivani bez našeg lista, daju se samo uz cienu od 45 nv. po komad.
Prvoj svezei dodati ćemo  „uzašašće Kristovo"  od Rafaela.
Za godišnju premiju našim predplatnikom prirediti ćemo opet posebno po jednu do dvie slike najglasovitijih slavenskih umjetnika uz vrlo sniženu cienu.
„Hrvatska vila" izlaziti će počam od nove godine jedan put mjesečno na liepoj i vrlo ukusnoj hartiji sa koloriranim originalnim omotom, prirod jenim prama naslovnom imenu lista, u pet do šest tiskanih araka, a hiti će tiskana slovi modernoga reza, koja su lili za nju naručena.
P redplata iznosi: na cielu godinu        ...    7 fr. — nvč. na pol godine      .    .    .    .    3   „ 50 na četvrt godine      .   .    .    1   „ 75 pojedina svezka    .    .    .    .   —  „ 0() Sakupljačem predplatnika odpuščamo 10°/o po vlastitoj volji, bud u svezkah bud u novcu, ;i primamo i mjesečnu predplatu po svezei.
Za oglase je uvrstbina :>(> nvč. po petit-redku, uz biljegovnu pristojbu od :>() nvč. za svaki u vrsta j. Rukopisi se šalju: uredničtvu  „Hrvatske vile", a predplata i oglasi upravi.
Sušak kraj Rieke, na dan sv. Nikole 1881. August Harambašić, Gavro Grunhut,
urednik. nakladnik.
Tiskom Milana KerdiOa na Suiaku.
J
ft