Porocilo 
Prejeto 20. februarja 2024, sprejeto 4. marca 2024 doi: 10.51741/sd.2024.63.3.255-258 
Izzivi dela in priložnosti za inovacije v starajoci se družbi 
Na Fakulteti za socialno delo v Ljublja­ni je 13. februarja 2024 potekal posvet 
»Izzivi dela in priložnosti za inovacije v starajoci se družbi«. Organizirale smo ga Fakulteta za socialno delo, Fakulteta za družbene vede in Fakulteta za upra­vo v okviru Multidisciplinarnega razi­skovalno-razvojnega centra Univerze v 
Ljubljani za socialne inovacije za aktiv-no in zdravo staranje.
Posvet je bil prvi v ciklu predstavi­tev dejavnosti clanic Univerze v Ljub­ljani in drugih organizacij, ki sodeluje­jo v omenjenem multidisciplinarnem centru. Na fakultetah, ki so bile soorganizatorice dogodka, je raziskovalno delo na podrocju starosti in staranja zelo razvejeno. Na posvetu smo tokratpredstavili le del raziskovalnih dejavnosti, ki prispevajo pomemben vpogled v zaposlitvene in delovne aktivnosti ljudi na prehodu iz zaposlitve v upoko­jitev in pozneje. Obravnavali smo najaktualnejše izzive in nekaj obstojecih praks podpore in pomoci ljudem v tem obdobju življenja. Raziskovanje na tem podrocju je lahko podlaga za razvi­janje inovacij za kakovostnejše življenje v starosti. 
Vuvodu je udeležence namesto prof. dr. Vlada Dimovskega, ki je vodja pro-gramskega sveta Multidisciplinarnega raziskovalno-razvojnega centra UL za socialne inovacije za aktivno in zdravo staranje, nagovoril doc. dr. Simon Col-nar zEkonomske fakultete UL. Poudaril je vlogo centra kot pomembnega akter­ja pri povezovanju prizadevanj za kako­vostno starost. 




Liljana Rihter 

Mojca Suhovršnik 

0000-0001-6752-6726 
0009-0000-7330-2278 

Socialno delo, 63 (2024), 3:255–258 

Posvet sta povezovali izr. prof. dr. Liljana Rihter s Fakultete za socialno delo in izr. prof. dr. Maša Filipovic Hrast s Fakultete za družbene vede. 
Vprvem sklopu posveta so bili pred­stavljeni konceptualni razmisleki in konkretni primeri, povezani z aktivnim staranjem, z vidika zaposlovanja. 
Doc. dr. Anamarija Kejžar, ki je zapo­slena na Fakulteti za socialno delo, in 
izr. prof. dr. Liljana Rihter sicer na Katedri za dolgotrajno oskrbo, (Foto: Miha Poredoš) je v prispevku z naslovom »Aktivno in zdravo staranje kot multidimenzionalni koncept« predstavila širino teme aktivnega in zdravega staranja terpomen za kakovost življenja starih ljudi v družbi. Koncept presega zgolj eno discipli-no in zahteva sodelovanje razlicnih strok in ved. Opozorila je na tveganja, ki se pojavljajo z nadvse popularnim sloganom »aktivno staranje«, saj se lahko strategije (npr. strategija dolgožive družbe) prevec osredotocijo zgolj na te­lesno dejavnost in produktivni model staranja in ob tem zanemarijo druge vidike in izzive ljudi v tem obdobju življenja.Doc. dr. Tatjana Kozjek, ki je zaposlena na Fakulteti za upravo, je v pri­spevku »Fleksibilne oblike zaposlovanja« opozorila na priložnosti in pasti fleksibilnega zaposlovanja starejših zaposlenih. Dejala je, da lahko fleksibilne oblike zaposlovanja starejšim zaposlenim omogocajo ali olajšajo zadovolje­vanje spreminjajocih se potreb ali želja glede na sposobnosti; da se ponovno vkljucijo na trg dela ali pa postopno umaknejo iz organizacije in se upokojijo. Lahko pa imajo fleksibilne zaposlitve vec prednosti predvsem za delodajalce, saj zaposleni zato zaznajo nižje place, slabše možnosti napredovanj, karier­nega razvoja in nižje pokojnine. Zato je pomembno, da razišcemo, kakšne so znacilnosti organizacij in s kakšnim namenom uvajajo fleksibilne oblike zaposlovanja in ali so te v skladu potrebami zaposlenih.Asist. dr. Otto Gerdina, raziskovalec na Fakulteti za družbene vede, je imel prispevek z naslovom »Upokojitvena starost, delavska moc in socialna pravicnost«. Predstavil je dileme o upokojitveni starosti in s tem povezanih posledicah za delavce in socialno pravicnost. Povzel je mnenja, ki izhajajo iz neoliberalnih politik in zagovarjajo nizke pokojnine v prvem pokojnin­skem stebru cim pozneje v življenju. Nadstandard pa naj bi bil zagotovljen v drugem ali tretjem pokojninskem stebru s pomocjo zasebnega sektorja. Nato je predstavil pozitivne posledice zgodnejše upokojitvene starosti, ki so v okrepitvi delavske moci, zmanjšanju stopnje registrirane brezposelnosti in prerazporeditvi prihodkov v korist ekonomsko ranljivejših starih ljudi; to omogoca dostojno življenje v poznejših letih. Kot kljucno agendo neolibera­lizma je omenil ne le prizadevanja za zmanjšanje upravicenosti do pokojnin za stare ljudi in promoviranje zasebnih pokojninskih shem, temvec tudi re-guliranje povpraševanja na trgu dela. Nizka stopnja brezposelnosti je namrec 
izziv za kapital, saj morajo delodajalci na drugacen nacin zagotoviti, da bo delo opravljeno (tehnologija, avtomatizacija, digitalizacija ali pa izboljšanje delovnih razmer). 
Vprvem sklopu posveta sta zadnji prispevek predstavili doc. dr. Bojana Mesec in izr. prof. dr. Jana Mali, obe zaposleni na Fakulteti za socialno delo. Bojana Mesec je predstojnica Katedre za raziskovanje in organizacijo, Jana Mali pa je prodekanja za raziskovanje, razvoj in doktorski študij ter predstoj­nica Katedre za dolgotrajno oskrbo. Vprispevku »Socialno delo in priprave na starost v Slovenski vojski« sta predstavili idejo in potek sodelovanja med Fakulteto za socialno delo in Slovensko vojsko pri oblikovanju inovativnih praks s podrocja skrbi za dobro pocutje in blaginjo pripadnikov slovenske vojske in priprav na odhod iz vojaške službe v civilno življenje. Sodelovanje se je zacelo z vabilom Slovenske vojske k oblikovanju takih praks in se na­daljevalo z razvojem specialisticnega študija na Fakulteti za socialno delo »Socialno delo v vojski«. Od leta 2008 pa poteka sodelovanje v okviru pred­upokojitvenih seminarjev na Pokljuki in Debelem rticu. Cilji sodelovanja so bili že od zacetka izobraževanje, svetovanje, pomoc družinam, skrb za ve­terane, priprava na tretje življenjsko obdobje, kakovostno življenje po upo­kojitvi, medgeneracijsko druženje in vzdrževanje stikov s Slovensko vojsko. Avtorici sta v prispevku osvetlili, kako se lahko na takšne izzive odzovemo na konkretni ravni in na socialnodelovni nacin. 
Vdrugem delu posveta je prispevek znaslovom »Usklajevanje placane­ga dela in neformalne oskrbe starih ljudi« predstavila mlada raziskovalka Tjaša Potocnik s Fakultete za družbene vede UL. Opisala je izzive, s kateri-mi se v vsakdanjem življenju srecujejo zaposleni neformalni oskrbovalci – to so posamezniki, ki poleg redne službe skrbijo za pomoci potrebnega svojca, 

(Foto: Mojca Suhovršnik) 
prijatelja, soseda (in za to vecinoma niso placani). Predstavila je položaj zaposlenih oskrbovalcev starih ljudi v Sloveniji in preliminarne rezultate raziskave o usklajevanju placanega dela in neformalne oskrbe starih ljudi v Sloveniji.
S tematiko neformalnih oskrbovalcev in oskrbovalk smo nadaljevali tudi v prispevku Anžeta Štrancarja, doktorskega študenta in mladega raziskoval-ca na Katedri za dolgotrajno oskrbo Fakultete za socialno delo. Vprispev­ku »(Ne)vidno delo neformalnih oskrbovalk ljudi z demenco« je predstavil razlicne pojme, povezane z neformalno oskrbo in problematiko, povezano z zagotavljanjem oskrbe družinskega clana. Predstavil pa je tudi preliminarne rezultate iz dela raziskovanja v okviru temeljnega raziskovalnega projekta Dolgotrajna oskrba ljudi z demenco v teoriji in praksi socialnega dela, ki ga financira javna agencija za znanstveno raziskovalno in inovacijsko dejavnost Republike Slovenije.
Posvet smo sklenili s prispevkom »Na poti k starosti prijazni fakulteti«, ki ga je predstavila izr. prof. dr. Jana Mali. Prispevek je del projekta Vseživ­ljenjsko ucenje, trajnostni razvoj in dolgoživa družba: razvoj ucnih vsebin, strategij, evalvacije in sistema mikrodokazil za starejše študente, ki poteka na Univerzi v Ljubljani, nosilka projekta pa je Filozofska fakulteta. Fakulteta za socialno delo sodeluje v dveh delovnih sklopih, avtorica pa je predstavila sklop Modra fakulteta. Ker se v dejavnosti vkljucujejo tudi predstavniki raz­licnih generacij, je to pomembna priložnost za medgeneracijsko sodelovanje.
Razmisleki udeležencev posveta so se nanašali na pomen konkretnih ukre­pov ali programov na prehodu iz zaposlitev v upokojitev za izboljšanje posa­meznih vidikov kakovosti življenja ljudi in na nujnost odgovorov na konkret­ne potrebe ljudi, ki so lahko precej heterogene. Prav s sodelovanjem razlicnih znanstvenih disciplin in strok lahko te potrebe celoviteje zadovoljimo. 
Liljana Rihter in Mojca Suhovršnik