GLAS NARODA ★
List slovenskih delavcev v Ameriki.
CTTATHJE opozarjamo,
da pravočasno obnove naročnino. S tem nam boste mnogo prihranili pri opominih. — Ako de niste naročnik, pošljite en dolar za, dvomesečno poskušajo.
TELEPHONE: CHelsea 3—1242 No. 177. — Stev. 177.
E»tcrt4 m Seewd CImm Matter September t lat, 1M3 al the Paat Office >t New York. N. Y, under AH ef CongreM ef March Srd. 1879.
ADDRESS: 216 W. 18th ST., NEW YORK
NEW YORK, MONDAY, AUGUST 1, 1938—PONEDELJEK, 1. AVGUSTA, 1938
Volume XLVL — Letnik XLVI.
JAPONCI HOČEJO IZZVATI VOJNO S SOVJETSKO UNIJO
Delavska federacija v boju proti N. L R. B.
DVA JAPONSKA BATALJONA STA VPADLA V SOVJETSKO OZEMLJE, TODA RUSI SO NAPAD ODBILI
Spor se je začel zaradi hriba pb sibirsko-mančuku-anski meji. — Sovjetski komisar za vnanje zadeve trdi, da je hrib ruska last — Kitajski letalci «o bombardirali japonska bojne ladje. — V proti* napadu je bilo pobitih 2000 Japoncev.
MOSKVA. Rusija, 31. julija. — Dva japonska bataljona sta prekoračila sovjetsko mejo južno od Vladivostoka, bkzu strategičnega hriba, ki si ga prisvajata Rusija in Japonska. Po vročem boju so se morali Japonci umakniti.
Rusko poročilo pravi, da je bilo v tem boju ubitjji več sovjetskih in mandžukuo-japonskih vojakov, predno so bili "vpa-dniki" pognani nazaj.
Japonci so hoteli zajesti nek hrib, ki se nahaja poldrugo mlijo od spornega hriba blizu Hasan jezera db siJbirsko-man-čukuanski meji, 90 mil južno o<* Vladivostoka.
Ruski vnanji komisar Maksim Litvinov je 2J. julija ostro zavrnil japonski protest, ker so ruski vojaki zasedli hriib. Japonci trdijo, da se ta hrib nahaja v mančukuan>kem ozemlju.
Litvinov pa je odgovoril, da je hrib ruska last, kar je razvidno iz zemljevida.
TOKIO, Japonska, 31. julija. — Japonska časnikarska a-gentura Domej poroča iz Kejo v Koreji, da je 10 ruskih vojakov prekoračilo mančukuansko-^ibirsko mejo blizu Cangkufen ga in da so pričeli streljati na Japonsko stražo.
Poročilo pravi, da so se bojevali eno uro, predno s=o se Rusi umaknili na svojo stran meje. Poročilo ne omenja nikakih izgub.
ŠANGHAJ, Kitajska, 31. jrlija. — Kitajci so na suhem in v zraku izvedli protinapad na prednje japonske oddelke ob Jang ceu ter so pobili 2000 Japoncev.
Sloviti kitajski zračni škadron "železni ptič" je bombardira japonske bojne ladje na Jangceu, pri tem pa se je vnel vroč boj v zraku. Vendar pa so Kitajci zadeli dve veliki in 5 majhnih japonskih bojnih ladij.
V Tajhu pogorju, kjer so se Japonci v svojem prodiranju v provinco Hupej polastili kitajskih postojank, so se Kitajci umaknili v novo obrambno črto.
Poročila iz Hankova naznanjajo, da so se Kitajci odločili, da se bodo počasi umikali in se ne bodo spuščali v velike boje te-s tem hočejo Japonce utruditi in vojno podaljšati.
Japonska poročila priznavajo, da so kitajski letalci bombardirali japonske bojne ladje, toda pravijo, da so "zločinsko'* *:udi bombardirali neko bolniško ladjo. Japonci »pravijo, da je ladja belo pobarvana in da na njej vihra zastava Rdečega križu.
Japonski letalci pa neprenehoma bombardirajo kraje oko'i Hankova. BomfoardiraK so Tjenkjačen, 40 milj zapadno od Kju
kjanga, kjer je pričakovati prihodnjo večjo bitko. »
SANGHAJ, Kitajska, 31. julija. — Prebivalstvo se je pričelo seliti iz Nančanga, glavnega mesta Kjangsi province in kitajski vojaški voditelji pravijo, da bodo mesto požgali, predno ga prepuste Japoncem.
Trgovine so večinoma zaprte in 300,000 prebivalcev je ž«; odšlo, ali pa je na potu iz mesta.
Vse ceste, ki peljejo iz Nančanga, so polne beguncev, ki so večinoma pustili vso svojo lastnino za seboj in mnogi so lačni.
OPOROKA ROMUNSKE KRALJICE
Karolov brat je smel priti v Bukarešto, toda takoj po pogrebnih svečanostih je moral odpotovati.
BUKAREŠTA, Romunska,
OBRAVNAVAV HARLAN OKRAJU
V procesu proti zarotnikom so odvetniki obeh strank zaključili svoj slučaj. — Sodnik je dal porotnikom navodila.
LONDON, Kentucky, 30. jn-lija. — Danes so se začeli porotniki posvetovati o krivdi al
29. julija. — Kako je želela u-' nekrivdi 39 premogovnih ma-mrla kraljica Marija, da bi Ka- gnat0v jn bivših pomožnih še-rol poravnal svoj spor s svo- rifov ter 17 premogovnih jim bratom princem Nikola-'družb v Harlan okraju. Obto-jem, je razvidno iz njene opu- žnica jih ^olži zarote. Kršili so roke, ki je bila včeraj objavijo ;določbe Wagnerjeve postave in na.	•branili delavcem vstop v orga-
V svoji oporoki prosi otroke, ]nilzaCy0. da izpolnijo njeno poslednjo j pomožiii generalni pravdnik željo ter prosi Boga, da blago-|M<aMahon je zaključil svoje do-
slovi Karola v njegovem deli: za mir in procvit Romunske.
Karol in njegov mlajši brat princ Nikolaj sta se odtujila, odkar mu je Karol v aprilu leta 1937 odvzel vse kraljevske naslove, ker se je poročil s pri-prosto meščanko.
Karol je Nikolaja poklical v Bukarešto, da je mogel biti navzoč pri pogrebu svoje mate-
kaze s trditvijo, da so razbremenilne priče obtožencev priznale laž in krivo prisego.
Dve ženski sta izjavili, da je bilo pomidenili-vsaki	na
dan, da bi pred sodiščem podal li napačne, izjave. Skoro vse priče obtožencev so dobile iz "neznanega vira" po $50.
Sodnik Ford je 55 minu| raz-
re ki ie umrla 18 iuliia toda la»al Porotnikom vse podrobno-re, ki je umrla 18. julija, toda slučaja Poudaril je, da so
nnozfiril. rfn mnr« <nn nn-	J .. TT , , . j
premogarji Harlan okraja podrejeni določbam Wagner jeve
ga je opozoril, da mora po po grebu takoj zopet odpotovati iz Romunske.
V nekem pismu, ki je bilo pisano malo pred njeno smrtjo in je bilo objavljeno skupno z njo-no oproko, prosi kraljica Ro munsko, da se je spominja, kot je bila znana pod imenom v času svetovne vojne 'mati vseh\ "Po vojni sem bila pozabljena/' pravi v svojem pismu, "toda to je usoda vseh mater."
In pismo se končuje z besedami: "Blagoslavljam te, moja Romunska, dežela mojega vese |lja in mojega gorja."
Svoj veliki dijamantni prstan je zapustila prestolonasledniku princu Mihaelu, gradove in vse drugo svoje premoženje Pa razdelila med svoje otroke.
HITLER ČESTITA MUSSOLl-nuu
W1NDS0RJEV GRAD JE P0-GOREL
ZELL AM SEE, Nemčija, (Koroška), 31. julija. — Vojvoda Windsorski in njegova žena morata zopet iskati novo stanovanje.
Grad Mittersill, ki je bil sezidan v 12. stoletju in katerega je vojvoda najel za letošnje po-letje, je pogorel do tal.
Mizarji, slikarji in inštala-terji so popravljali grad, ko je nastal požar. Vzrok požara ni znan.
VSTAJA NA KRETI
postave ter da bi imel |por ined delavci in delodajalci v tem o-kraju neugodne posledice za medržavno trgovino. Porotniki morajo vpoštevati trditev državnega pravdništvu, da so se obtoženci zarotili proti uniji.
Predno so porotniki odšli v posvetovalnico, je opozoril sodnik vse navzoče, da morajo po vsem mirno poslušati njihov pravorek. V slučaju kakšnih o vacij bo dal takoj izprazniti dvorano.
REPUBLIKANSKA OFENZIVA JE USTAVLJENA
FaiiSti dobili velika o-jfcče&jfe. —Tudi republikanci zbirajo močno armado za konečni napad.
HENDAYE, Francija, 31. julija. — General Francisco Franco je z velikansko končen tracijo vojakov in aeroplanov vstavil republikansko ofenzivo ab reki Ebro, toda ni mogel zavzeti niti najmanj izgubljenega ozemlja.
Navzlic hudim protinapa dom armade in zračne sile fašisti niso mogli pregnati republikancev z ozemlja, ki so si ga osvojili od pondeljka, ko so v nepričakovani ofenzivi prekoračili Ebro. V tej ofenzivi so republikanci zavzeli 240 kvadratnih milj ozemlja. Bojna črta se zadnja dva dni ni preme-nila in republikanci še vedno niso zasedli Gandese.
Fašisti se pripravljajo na veliko protiofenzivo, s katero hočejo vreči republikance čez Ebro, ali pa bodo razbili njihovo armado, predno se bo mogla u-makmti.
Republikanci poročajo, da so nekoliko napredovali južno od Gandese, da pa fašisti dobivajo mnogo infanterije in poljskih tapov.
Vladna poročila prav nič ne prikrivajo, da vladni glavni
PRAVNI ZASTOPNIK PADWAY OČITA DEL. URADU PRISTRAN0ST
WASHINGTON, D. C., 30. julija. — Joseph A Pad way, odvetnik Ameriške delavske federacije, je oddolžil danes National Labor Relations Board (Delavski urad) pristranosfti. V mnogih slučajih je namreč dal CIO. prednost pred Federacijo.
TUDI BOLGARI V BALKAN. ZVEZI
Bolgarska dosedaj ni bila zadovoljna z mirov* no pogodbo. — Omejitev bolgarske armade je odstranjena.
ISTANBUL, Turčija, 31. ju lija. — Zelo važno pogodbo, k* bo velikega pomena za bodoči razvoj politike na Balkanu, bodo v nekaj dneh podpisale države Balkanske zveze (Gršku, Romunska, Turčija in Jugoslavija) in Bolgarska, ki dosedaj zaradi mirovne pogodbe ni hotela sodelovati z Balkansko zvezo, vsled česar je bil mir na balkanskem polotoku vedno v nevarnosti.
Po določbah nove pogodbe bodo tri države Balkanske zveze dovolile, da Bolgarske navežejo več določbe neuillske
ATENE, Grška, 31. julija.— |Včeraj je na otoku Kreti prišlo do vstaje, katero vodi proti Metaxasovi diktaturi Venizelo-sov nečak. Aristomenis Micota-kis, ki je bil nekoč minister za ^narodno gospodarstvo.
• Metaxas je na Kreto poslal dva infanterijsfea polka in 25 aeroplanov in v žftirih urah j*; , bila vstaja zatrta.
OGLAŠUJTE V "GLAS NARODA
BERLIN, Nemčija, 29. julija. — Hitler je poslal Benitu Mussolini ju čestitke k njegovemu rojstnemu dnevu, ki ga je odhajal 28. julija, katerega dne je bil star 55 let.
V svoji brzojavki pravi Hitler:
"Ta dan, ko so moje misli pri vas, morete obhajati v ponosni zavesti činov, ki ste jih naredili in v veličini fašističnega cesarstva. V veliko zadovoljstvo mi je, da smo v vašem tako uspešnem letu še bolj u-trdili rimsko-berlinsko os in naše prijateljstvo s sestankom na zemlji vašega cesarstva."
HALE SE BO POSLOVIL
PORTLAND, Me., 30. julija. — Republikanci senator Frederick Hale, ki se je ob vsaki priliki zavzemal za večjo in močnejšo ameriško mornarico, p i letu 1940, ko »poteče njegov termin, ne bo več kandidiral. Takrat bo v senatu 24 let. Star je 64 let in samec. Tudi njegov oče in stari oče sta bila senatorja.
MUSSOLINI STAR 55 LET
— ""J"'	- o- ■ '{mirovne pogodbe glede omeji-
strategist general Vmcente Ro-)tve armade \n orožja Ravn0
tako bodo tudi odpravljene demilitarizirane zone, katere nalaga Bolgarski lausannska mirovna pogodba in ki se raztezajo ob meji med Bolgarsko, Grško in Turčijo.
RIM, Italija, 29. julija. --Mussolini je imel daues nekaj, kar mu nič posebno ne ugaja— svoj 55. rojstni dan. Italijansko časopisje se je tega dogodka opominjalo le s par vrsticami. Po fašističnih naizorih je Italija posebljena mladost, Mussolini pa posebljeni fašizem. Proslavljati starost ni umestno. NTA.ROCITE SE NA "GLASj Mussolini izgleda mnogo sta NARODA" NAJSTAREJŠI rejši kot pred letom dni. 2de-SLOVRNSKl DNEVNT1". V belil se je in je popolnoma ple AMERIK:	šast.
jo In njegova poročnika polkovnik Enrique Lister in kmet-ski vojaški poveljnik "E1 Cam-pesino" pripravljajo v nanovo zavzetem ozemlju močne utrdbe za splošni napad. Včeraj so republikanci zavzeli močni postojanki Prat de Compte in Bot, južno in jugovzhodno od Grandese.
S svojih postojank okoli Bo-ta morejo republikanski topovi obstreljevati fašistične tovorne avtomobile, ki dovažajo vojni materjal po cesti iz Alcaniza.
Cela brodovja fašističnih bombnikov bombardirajo pon-tonske mostove čez Ebro. Oko li enega mostu je v 24 urah padlo 400 bomb.
Vojaški krogi v Barceloni pravijo, da je sedanja ofenziva že dosegla svoj prvi uspeh, da je namreč na gaguntski fronti nastal mir. Ta mir bodo republikanci porabili v to, da zberejo močno armado in bodo pričeli protiofenzivo.
Bolgarska, ki s to pogodbo še ne bo formalno v Balkanski zvezi, pa se bo zavezala, da bo sodelovala s tremi državami zveze in ne bo zahtevala, da bi bile njene meje na kak način premenjene in bo na Balkanu ohranjen status quo.
Novo pogodbo bosta v Solunu podpisala grški ministrski predsednik Metaxas kot predsednik Balkanske zveze in bolgarski ministrski predsednik Jurij Kjo?ejvanov, ki bo jutii odpotoval iz Sofije v Solun.
DVA HRVATSKA DIJAKA USTRELJENA
(SPLIT, Jugoslavija, 29. julija. — Policija v Splitu naznanja, da sta bila ustreljena dva hrvatska dijaka, ko je policija
NEMČIJA BO DOBILA HELL)
WASHINGTON, D. C., 2J. julija. — Notranji tajnik Harold L. Ickes, ki je odločno zavrnil nemško prošnjo za prodajo helija za nemške zrakoplove, je slednjič rekel, da naziji sedaj morejo pričeti s pogajanji za dobavo helija, ako mu dajo zagotovilo,da helija ne bodo ra-
Tako je naprimer Delavski u-rad nedavno preklical pogodbo, sklenjeno med unijo mašini-stov A. F. L. in Serrick Corporation v Muncie, Ind. Družbi je bilo naročeno, da se mor:i pogajati izključno le z United Automobile Workers of America, ki pripada CIO. To je samo eden izmed mnogih slučajev.
Soglasno z izjavo Williama Greena, predsednika Federacije, bo vbodoče v takih slučaj ih poslan priziv okrožnemu sodišču.
Ce pa te pristranosti ne bo konec, bo pač treba Wagnerje-vo delavsko postavo tako iz-premeniti, da bo zajamčila obema delavskima organizacijama popolno enakopravnost.
WASHINGTON, D. C., 30. julija. — Tekom zasliševanj | posebnega senatnega odbori j glede razmer pri Republic , Steel Corporation, je irjavil danes jeklar Carl Grimm, da je vodstvo tovarne dali tiskan plakate, vsebujoče teiikd obdoi-žitve proti C. I O. Besedilo plakatov je sestavil načelni.c kompanijske policije.
Pred Griinmom je izjavil bivši reporter James Cocky, da je dobival od Republic Steel za svoje "industrijaine L vice" po $500 in $5000. "
DETROIT, Mich., 30. junija.
—	Tekom odmora v procesu proti suspendiranim odbornikom United Automobile Workers unije 'bi kmalu prišlo do dejanskega boja med suspendt-ranci in (Martinovimi pristaši.
ANGLEŠKA ARMADA DEMO-KRATIZIRANA
LONDON, Anglija, 29. julija.
—	Angleški vojni minister Leslie Hore-Belisha je v parlamentu naznanil, da bo prihodnji ponedeljek povišanih 2000 častnikov, ker hoče angleško oboroženo silo pomladiti in demokra tizirati.
Hore-Belisha je tudi nazna nil, da bo mogel biti tudi navadni vojak povišan v častnika, mesto da postanejo častniki samo oni, ki s9 dovršili vojaško akademijo v Sendhurstu ali Woolvichu.
j-	.bili v vojne namene. Časnikar-
streljala na skupino Hrvatov, skim poročevalcem je rekel, da ki so demonstrirali proti mini I bo še dalje nasprotoval vsaki strskemu predsedniku Milanu, prodaj o helija, ako ne dobi te-Stojadinoviču.	'ga zagotovila.
KRONSKI DRAGULJI VKRA-DENI
LONDON, Anglija, 31. julija. — Exchange Telegraph prinaša iz Amsterdama poročilo, da je bilo v narodnem muzeju za geologijo in miniralogijo v Leydenu vkradenih 91 kronskih draguljev, katere je večinoma nabral holandski kralj Viljem L
i
t
"flygj a SB o g a1-
1 1UI! k illMuiu tU

M
GLAS NARODA
(VOICE OF TIB PEOPLE)
99
Owned and Published by •LOVENIC PUBLISHING COMPANY
<▲ Corporation)
frank Setter, President	j. Lnpaha, fies.
Plaee at hnplns— of the corporation and addressee of above officers: KM WEST IMth 8TEEET	NEW IOB&, N.
45th Year
IS80BD IVIEI DAY EXCEPT 8UNDAX8 AND HOLIDAYS
Advertisement on Agreement
£a celo leto velja list sa Ameriko
in Eanado ..............fe.00
2a pol leta ................$a.«>0
2a četrt leu................$1-V) !Za pol leta
Za New York sa celo leto . . $7 00
Za pol leta ................$3.ro
Za Inozemstvo m celo leto .. 17.« W .............13.50
Subscription Yearly
"QLAft NAitODA" IZHAJA VKA&I DAN IZVZEM&I NEDELJ IN
PRAZNIKOV
-OL48 NAEODA-, tli WEST 18th STREET, NEW YORK, N. I. TELEPHONE: Cfleleea 8—114*
JK.»Piai ore* podpisa In osebnosti se ne prlobtejejo. Denar v* mrn^ipn naj as Ma««voU pošiljati po Money Order. Pri spremembi	kraja naročnikov, prosimo, da se nsic tudi prtjftnje bivsllUe nsmsni, ds	hitreje nsjde-mo naslovnika.
AMERIŠKO JEKLO
United States JStcel Corporation je objavila poročilo za polovico leta 1938. Iz poročila je razvidno, da je imela korporu-cija \ prvih šestih mesecih še<l milijonov dolarjev izgube. V prvih šestih mesecih lanskega lota je imela pa štiriinšestdeset milijonov dolarjev doibička.
Lani, ko je bilo desetkrat več dobička kot je bilo letos izgube, je bilo vse tiho in mirn o.Letos pa korporacija tarna in arici kot da bi se svet podiral: da je predsednik Roosevelt boljše viki, da bodo davki uničili in dustrijo in da bo šla dežela k vragxt. Delavci morajo privoliti v skrčenje plač, in kompanija jih poziva k 1 'gospodarskem sodelovanju".
Drugače je seveda, kadar napravi gospoda dobiček, milijonske dobičke. Nobenemu ravnatelju ne pride na misel, da b". predlagal povišanje pičlih mezd.
Delavci morajo s štrajkom izvojevati vsak cent pri'bolj-ška, kajti vsa pogajanja se običajno izjalovijo. Vera jeklarskih mogotocev v profit je trša od jekla, ki ga njihovi delavci pro duoirajo.
La Pollettov odbor, ki preiskuje kršenje državljanskih svoboščin, bas sedaj razkriva sredstva, s katerimi je Republic Steel Corporation zasužnjevala svoje delavce. V namenu, da prepreči organiziranje delavcev se je poslužila podkupovanja, pretenj, špijonaže in izprtij.
La Follettov odbor bo predložil javnosti jasno sliko razmer, o katerih bi povprečen človek domneval, da ne obstoje nikjer, najmanj pa v Združenih državah.
Monday, August 1, 1938 GOZDNI POŽAR NA ZAPADU
TEE LARGEST SLOVENE DAILY IN {J. fl. 91»
Na Toandos polotoku, 25 mil j od Seattle, Wash., je izbruhnil gozdni požar. Po cenitvah strokovnjakov 'bo zgorelo 5000 a krov gozda.
Iz Slovenije
SEDEMNAJST MILIJONOV NEZAPOSLENIH
Konci meseca marca tekočega leta je bilo na svetu sedemnajst in pol milijonu nezaposlenih. Od teh jih odpade najmanj deset milijonov na Združene države, kjer se je začel gospodarski položaj zopet slabšati.
Na drugem mestu je Anglija s skoro dvema milijonoma, na tretjem Nemčija z enim milijonom. Potem slede Poljska, Cehoslovaška in Francija s štiristo tisoč nezaposlenimi, nato pa druge evropske države.
Denarne
pošiljatve
DENARNA NAKAZILA IZVRŠUJEMO TOČNO IN ZANESLJIVO PO DNEVNEM
KURZU
V JUGOSLAVIJO
$ 2.M ............ Dla.	100
ISJOO............Dtfk.	»O
| U0............otn.	800
...........Dla.
...........1MB. 1000
...........DUL aooo
V ITALIJO
»a $ &3A............Lir 100
112-20............Lir 200
f 29.50............Or S00
« K.00............Lir 1000
SUSLfiO............Lir 2000
9107*0............Ur 9000
8JU0AJ BITMO MfiJJO BO NAVBDIN1 OINS fODTKtlNa BWHHMB1 GORI ALI DQU
BP izplačila v ameriških dolarjih
i»	I aMcata paaMI__I l il
JIM jp*
mZ • %
•	a
•	a
*rmmM\k dot* w
—•181 ■ ■
lapUOlo v dolarji*
m** Miiin i ivmtomm n mms u
fWNMM§ tli—
M>ymc PUBLISHING COMPANY •Glo Mar o »a"
ARETACIJA SLABOUMNEGA
ftaabiurljiv dogodek se je 14. .julija odigral v Marti lijaku pri Cerknici. Posestnik Otoničar France iz Cenkince ima o tuji lastnini kaj čudne nazore. Ne da se mu dopovedati, da ni več la.-tfnik nekateri 1 -parcel, ki so bile pravilno sodnim potoni na dražbi »prodane. Tako je že Lani v Cerknici pokosil seno na njivi, ki je laslt g. Turšiča. L<to lie storil letos v M»artinjaku, Orožniki so imeli ž njim že dostikrat neprijeten opravek, zlasti ker je Otoničar spoznan za slaiboumnega, in za svoja dejanja ni odgovoren. Pri njegovem delu pa so mu zvesto pomagali tudi domaČi. Njegova žena je bila obsojena zaradi ža. lenja uradnih organov na večdnevni aa-por, pa se ni za to nič zsmenila, da bi bilo trelna odse-deti odmerjeno kazen. Kakor hitro pa še s pokazali orožniki, da bi jo s silo odvedli v zapor, jim Je to zal)»ranil mož s teim, da ji i nje wed nasproti k vilami. Pa so letos orožniki (pred meseci našli ugodno priliko: ko je mož gnal zgodaj zjutraj na rpaišo živino, so 'ženo »aretirali in odvedli v zapor. Komaj pa mož to zve, pri drv i domov in protestira s tem, da pobi je več šip na orožniški postaji.
V nedeljo so (bili orožniki o-pozorjeni, da Otoničar nalaga na voz iS eno na travniku pri Mar tinjalku in ga misli odpeljati domov. Tudi ta travnik je bil pred časom sodnim1 potom prodan. Komandir Grandovec takoj pošlje na označeno mesto patruljo, da 'bi Otoničarfevo na kano prebila.. Zletpa iseveda ni šlo. Po stari navadi se je branil s tem, da je nastavil vile, ki mu pa niso mogle xaibraniti aretaciji. Orožniki narednik Polarinar je »udarec prestregel s puško — pri tem je dobil lažji udarec, nakar sta ga> orožnika vik len Ha in na ločila na mimoidoči tovorni avto, ki ga je pripeljal v občinsko pihamo v Cerlknicoi, od tu pa so ga v spremstvu orožnikov vklenjenega odpeljali na opazovalni oddelek v bolnkšnico, kjer naj bi ugotovili, ali je mož za svoja dejanja sedaj že odgovorjen ali <ne.
ADVERTISE IN
"GLAS NARODA"
KAZEN ZA UBOJ
Pre«l tričlanskim senatom <o-krožnega sodišča v Celju se je nadaljevala razprava proti 29-letnewiii kleparskemu pomočniku Martinu Zmpencu, njegovima bratoma, 23-letnemu čevljarskemu pomočniku Karlu in 18-letnemu delavcu Francu s Teharja pri Oeljiu. ter proti Antonu Romihu in Štefanu Jan-jči'ču s Teharja, ki so bili obto-I ženi, da so 2. junija zvečer oh »železniški progi pri Teharju j napadli in usmrtili granicarja
Mjilovoja I)imitrijeviča. Zaslišani so bile nove priče. Sodišče je prišlo do zaključka, da so zagrešili uboj vsi trije bratje Zupane L Martin Zupane je bil obsojen na 5 let ječe in izgubo •častnih pravic za dobo 5 Jet, Karel Zupane na 4 leta ječe in izgubo častnih pravic za dobo 4 let. Franc Zupane na 3 letii ječe in izgubo častnih pravic za dobo 3 Net, vsaik pa še poleg tega na 300 din poprečni ne. Romih in Jančič srta bila oproščena.
RAZBURLJIV SAMOMOR
14. juliju okoli popoldne se je pripetil na Bleiweisovi ce-isti nasproti muzejskega poslo-[pja samomor, kakršnega ljubljanska kronika ne pomni. Ob navedenem času se je pojavil na cesti mlad dijak, ki je očitno preža 1 na kakšen avto. Mimo je pri vozil težki tovorni avto tovarne 'SOpeka" z Viča.
Miladi študent <se je z vso naglico vrgel pod kolesa avtomobila, ki so šla čezenj. Šofer jie seveda takoj ustavil avtomobil in ljudje so potegnili nezavestnega in okrvavljenega študenta izpod avtomobila Kolesa so zdrobila študentu spodnji del glave ter mu povzročila tudi druge poškodbe. S policije so poklicali reševalni avto, ki je' Študenta naglo prepeljal v bol-nišnieo.o Tam so umirajočega študenta prenesli na operacijsko mizo, kjer pa je že v naslednjih minutah izdihnil.
Oblasti so ugotovile, da je bil to akademik agronom Mate Radonie, ki je stfanoval v Zagrebu, doma pa je m Pletemic pri Požegi. Star je bil 27 let. Zaipustil ni nobenega pisma in tako je zaenkrat nepojasnjena njegova smrt.
MED ČESANJEM JE 16LETNO DEKLICO ZAJELA SMRT
Posest niča Žuuk«ovičt>va v Prepolju blizu Št. J-anža na Dravskem polju ioiu* sredi vasi prijazno hišica v kateri je bivala s svojima dvema hčerkama. V nedeljo 17. julija zjut-ra.j jemati stala pred hišo. 1G-letna hčerka Matilda pa se je v pritlični sobi preoblačila za k maši. V sobi je bil tudi H-letni sorodnik Stanko. Zunaj
je po malem oblačilo in z:laj-ci je močno zagnmelo. Mati Znnkovičova je začutila, kakor bi jo nekdo s toplo vodo polil po no^L V slutnji, da je nekje v bližini udarila "strela, se je začela ozirati, kje se bo poka-zail ogenj. Med tem pa je že iz hi.Se pritekel mali Stanko in zaklical: "Tilka je padla." Prihitele so mati, sestra in sosedje ter začele nezavestno Matildo buditi z u-metnira dihanjem. A bilo je vse zaman. Poslali so tudi takoj v Ptuj >r>o zdravnika, ki pa je mo^el ugotoviti le smrt. Nesrečno deklieo je strela udarila v sence in ji ožgala levo stran života, tako da je bila takoj mrtva. Stanko je pri-tpovedoval, da se je Tilka baš česala pri oknu poleg šivalnega stroja, ko se je močno posvetilo njega nekaj odrinilo, Tilka pa se je Juv-z glesu zsrnidila.
VLOM V CERKEV
Močno so ise začudili 17. julija popoldne verniki v Sv. Jakobu ob Savi, ki so prišli k li-tanijam, ko jim je župnik Novak Jože ob zaključku cerkvenega opravila povedal, da je bil okrog poldne izvršen v domačo cerkev vlom. Tat je odnesel kelih in pateno, ki sta bila shr anjena v zakristiji, z oltarja pa monstranco. Tatvino je o-pazil župnik takrat, ko je prišel v zakristijo, da opravi litanije.
O drzni tatvini je bil obveščen takoj komandir orožniške postaje, ki je odhitel k Sv. Jakobu in zaslišal nekatere ose-ibtv ki so opiisade sumljivega tujca. Orožniške postaje z Je-
^ "GLAS NARODA"
I pošiljamo v staro do-^ movirio. Kdor ga ho-^če naročiti za svojtt J sorodnike ali prijate-I, Ije, to lahko stori. — ^ Na rocnina za stari S kraj stane $7. — V 8 Italiji i lista ne poši- _ ^ l j -aiiio.
žieet Vevč, Doiožid in Dola >o takoj razposlale na zasledovanje patrulje, doselj pa vlomilca še niso našli. Sum je padel n* Jožefa Anžurja, ki se klati zadnja čase tamkaj okrog in je izvršil že več drznili vlomov. Seveda so to le še domneve.
MEDNARODNI VLOMILEC PRED SODNIKI
19. julija je 'bila pred mari-iborskim malim senatom raz-I prava proti (mednarodnemu i vlomilcu Francu Staneku in | n j ego v i m j >oma <ra čei n. Stane k 'j* izvršil v Mariboru dva zelo | drzna vloma pri belem dnevu i in je naipravil takrat zelo 'bogat plen. S tanek je znan že po vseh evropskih državah kot specialist za vlome v blagajne. Januarja lanskega leta so <*a izpustili iz jetniŠniee v Avstriji, kjer ji* presedel dolsro ječo in so jra potem po-lali v Jugo-slavijo. Sta nek s«' j< naselil v Studencih pri Mariboru in se je takoj začel ozirati za primernim' vlomilskim poslom. Vlomil je 4,. februarja 1937 v trgovino zlatnine Bizjak. V trgovini je pobral večje število moških in ženskih ur. v rižie zapestnic, uhanov in drugih zlatnin v vrednosti 50,000 din.
PolegStaneka so se zagovarjali še mesarski mojster Frane 0laser iz Studencev, trgovski potnik Rudolf Sun iz Maribora, natakarica Marija Knneter in neki zakonski par iz Studeneev. Daljšo kazen je dobil samo Sta-nek, ki je ibil obsojen na 5 let ječ t- in pet let izgube državljanskih pravic. Njegovi pomaga-či pa >o bili obsojeni na manjše kazni. Glaser in Sun sta bila obsojena vsak na 1000 din glo-Ibe, ostali so bili obsojeni pogojno. Marija Kmeti r pa je bila oproščena.
Peter
• •
• • • •
Zgaga
KADITE naravni tobak hrt»z po-
selinili dišav, turški, nuwedonski in Krški tobak najboljše vrste po $2.6» funt; tobak šiv. 1 pa po $1.90 funt. — Turški tobak mešan t domačini $1.25 funt. — Pošilja tov po-sljpmo počtnine prosto, ali manj kot funt ne pošljemo. 25% iH»šljite za vs:i-ko nnr«>člm( ostanek pa jm> C. O. D.
STROJ ZA ZVIJANJE CIGAREIV. 35 eentov. — Importiran cigaretni papir 5 v. za zavitek, 12 zavitkov pa 50r.
Pntflajalci tobaka naj pišejo za informacije trlede cen. — Jamčimo 7.11 najboljšo postrežbo.
ATLAS TOBACCO Co.
301 WEST 40th ST., NEW YORK, N. Y.
EDINA SLOVENSKA POGREBNIKA
V NEW YORKU IN OKOLICI
PETER JAREMA Mme. JULUA JAREMA
(mm moške)	(i« ženske)
Pogreb $110. in V£0
P redno greste kam drugam, pa fie je Se tabo daleč, pridite, ali pa telefonirajte nam za pojasnilo.
IMtreiko popolnoma zadovoljni. Ut*. 7th*r., L to Avi A I! 707 PROSPECT A VB, vogal 1&5 St.
NBW YORK Tel.: OBcbard 4-2608 "BRONX Tel.: MElroae 5-6577

Važno za potovanje
Kdor Je uauienjeo potovati v ktarl kraj all Mill koga atf (aoi, Je potrebne, (ta Je pouten t vseli ilvarrb. V sled oaie delge-letne ikukije Vam taJUoreoM dati najboljia pojasnila la tudi ih potrebno preskrbeti da Je potovanje udobno In hiti«. ««Oo se ta-opne obrnite na nas za vsa pojasnila.
Ml preskrbimo vse, bodisi profinje sa povratna dovoljenja, polu! liste, vlzeje In ^lob vse. kar Je za potovanje petrefcat v oaJhltreJSent #a»u, la kar Je glavna, sa uajraanjie »U*Um
Nedrtavljanl naj ne odtotajo do zadnjega trenutka, ker preda« m dobi U WashlnKtooa povratno dovoljenje, REENTtf Y PERMIT, trpi najmanj en mesec.
fUm torej tokoj sa brespla«na navodila In zagotavljamo Vam. da bos|e poceni In udobne potovali.
SLOVENK: PUBLISHING COMPANY (Travel Bureau)
216 West lath Street
New York, N. Y.
KOPANJE
Včeraj je bila po dolgem času zopet lepa nedelja, in easo pisje je objavilo sliko kopalce* na Ccmev Islandn pri Ne\v Vorku.
Pe-ka in vode skt»ro ni videti, pač jsamo telo poleg telesa; moški, /t-nski* in otroci; zamorci, Žid je in zastopniki vseh narodov, ki jih premore veliki New York; staro iti mlado> zdravo in bolno; vse takorekoČ na kupu.
Vse išiV krepčila in svežila na obrežju in v morski vodi.
Nekaj ur na dan pljuska va lov je proti obrežju, In name sto da bi odnašalo nesnago na širni ocean, jo pljuska nazaj n.t obrežja.
Včeraj se je kopalo na Conev Island« milijon ljudi. Raje vec nego manj.	^
Jaz bi ne sel mednje, pa ma y-ari, tla bi labk<» hodil ali bi mi kdo drago plačal.
Seveda, ljudje si pomagajo kol si pač \edo in žnajo.
i Kar bom »edaj povedal, sicer ni v New Vorku mogoče in š; v rnarsikainem drugem ameriškem mestu ne: kopauje v te-koči vodi.
Tisto ja. t i-t o l»i si pa eloverf. privoščil.
Spominjam ^e let moje mladosti.
Kmalu po sv. Jožefu smo za vrgli obutev.
Bosa 1102a se je v par dnel. privadila ostremu cestnemu pesku in robatim stezam.
Ko je vročina pritisnila, smo imeli 11a sebi -amo hlače, sra;j <•0 in eno oprtnico ter kvečjemu še platneno euujico na palcu desne ali leve noge, kajti ipa Ih* je skoro vedno krvavel.
Bili smo prašni in umazani, j imeli snio pa o snagi postimo , pojme.
I Kopat smo se hodili v ldrij-jeo, ki si jo ponekod lahko preskočil, ponekod je bila pa pet metrov globoka in dvajset metrov široka.
Hodili smo ob reki navzgor, da smo dospeli do kraja, kjer ni bilo nobenega kopalca.
Četudi pravi ljudska govorica, da se voda izčisti, ko čez -edem kamno\ preteče, nismo verjeli v to.
Prvi smo hoteli okusiti njeno svežost.
Ce smo slučajno naleteli na kopajoča se dekleta, bi nas nihče ne spravil v vodo.
V tistih mladih letih se naiu je pač zdela ženska nečisto bi.
Kot sem omenil, iii v neposredni bližini New Yorka prilike za kopanje v tekoči vodi, za to pa ljudje izrabijo priliko, pa naj bo taka ali tafta.
Nedavno je bila pri meni slo venska bolničarka, razumno dekle iz gornjega dela države.
Ker v hudi vročini nanese, pogovor na plavanje in kopanje, >em jo vprašal, kam hodi v svojem prostem času: na Coney Island, Long Beach ali v kakšno drug-o kopališče, ki jih je na Long Lslandu dovolj.
—	Vzemimo, — je rekla, da bi se kakšen človek okopal v banji, ali bi se ti šel za njim kopat v isto vodo?
Vprašanje je bilo precej ra (likalno, in sem seveda odvrnil, da ne.
—	No, jaz tudi ne, — mi j 3 pritrdila.

"GLAS N i B O D A'* — Mew Yosi
Monday, Augwt 1 , 1938
THE LAJtQKST SLOVENK DAILY IN U. & 9.
M Y"R1 A.Y1 HABBY:
Francoski kadilci
K R I 2 A N E
pivtre-ljiv ivižg. od nwtviii vstal. Naplavili smoiifcojih in skoraj v vseh tropskih dolgih in kratkih 'novo vrečo, toda to pot so vze- pokrajinah. Živel je
Posekan, Petem vrsta
znakov - pist-alko. L.tdja <vl> |li jadrenino in dvoje uteži. Po Mam . Dva mornarja porineta i čakali smo, da so se valove po-kriveeo Je>k«> krov. O- 'milili, &tie pot
koli uutvecu, ki je zašit v platno, o vi jejo francosko zastavo in ta "rakev" pade navpično v valove.
Xok'jj kakor ruden zvenk pride in gM>in. Truplo je zdikiiilo v morske globin- , mrtvec se je preselil v neznane kraje.
I^udja >«» jantH >p» t pomikati, mornarji cm i i de jo mi delo. zvezde ugašajo.
• Nekaj potnikov j«* zbralo nn koncu krova pri wlikili ladijskih «vpti!jkali. Fiiifor me so se ponujale tropskimi oblekami.
eni.smo ga spustili v mokri grob.
"Viifcite, ta k <*$•., in-iz-.iiernega nemirnega gioha se bojim,** je te^laf rekel neki poročnik, ki i!a jo griža izmozgala. 4 iVse življenje sem prebil na zemlji. Zdaj. ko vem, da sem iagubljen, mi je hu'do, da nisem ostal na Kitajskem, da bi zaspal *pv«ii riževih polj oh petju čričkov."
44J: z no.V je odvrnil n<*ki in-faiitt*ri.p-Jki stotnik. "Tu v morju rlovelk \ <aj v minu |>oeiva twin pa ne. Ko so oblegali Tientsin, smo morali z orožjem z belimi i varovati pokopališče in pola-Skorajlvati razstreliva v grobove, Tao
Tao je razpisal nagrado enega taeln za glavo vsak <ra navadil« ira vo jarka in dvojno za vsakega višjega. Težnji so ponoči
sami visokorasli možje o.||<M"i)-nih, «»<| sonca ožganih obrazov. Suhi in okloše« nci >o kakor mumiji1. V njihovih vdrlih o ceh je zaeiid« nje, <la jih usoda se ni ugonobila.
Vračajo se » Kitaj-ikega. Xe kat ri mi bili po bojiščih ran jeni, druge j«' o-labil-a bolezen ali domotožje. Mnogo jih je, ki belo morali umreti preden pridejo domov.
Zani! šlj< no -trme v ladijski viiak, ki vrta >ivino oceana.
•*fM Taknjii smo spustili v morje že *>etega mrliča in 'lotn ti«oe vozlov poti nns še čaka." pravi eden izmed častnikov. .
"V primeri s Tonki-ngom ta ?m krajina ni tako nevarna. ^Jii smo morali uwM Saigoin in j 11 ju, 1* po smrti, folombom vreči v valove toliko' lo vse le kazen.
mrvih, dn nam je zmanjkalo ohit.ua in svinčenih krogi*l za ■tede. ki -o sledili, ki smo prepluli povratnik. Zašiti smo jih morali v stare platnene vreče in jim priuzati za noge kose žel ozn. Prav dobro	«jpo-
mininm nekega korporala her-
kulske postavi, ki ie prišel zdrav iz v-eli bitk v ('-o •!iiii<»-ehino. Tudi žolta mrzlica 11111 je prizanesla. Naposled ga je
po krajih,
kjer gospodari mrzlica v divjinah. ikjer vse kar gori, zrak, pe. snk in kri. Trdili so, da mu je strašna ljubezen skoraj vzela razum, tako da se je moral nekega dnle vrniti domov, strt na tolesa in duši. Toda čez nekaj let je prišel spet v Senegal i jo in ž njiau svet-toJa^ žena. ki je bila tako angelsko lepa, da so visi mislili, da je zidaj oadravel oil .blaznosti. Toda nenadoma j*'-* je ta angel ločil od njega. NHotar ni.snm mogli zvedeti pravega vzroka, le po trgu je krožila zgodba o nelki črnki, 'ki jo je privlekel na svoj dom. Odtlej ni nihče več govoril o gospe Heleni Clarence, toda če je Olatf uce le od daleč pogledal evropsko žensko, je potegnil glavo me*l ramena kakor raca in dostikrat je streljal na neko kitajsko pocesitnico, ki se j^ vla-ti prekleti kitajski psi lazili'čila okoli taborišča njegovih | < koli grobov in stikali za mnt-
v»'ei. ki smo Jih podnevi pokopali. Kolikokrat -o vlomili v ki -r. in odr« zali trupom glave in reke, ne iz maščevalnosti, le zaradi dobička ker -o z naši-vi narokah dognali čin obglavljenega. K ubogf mu Pla-rencu smo z previdnosti položili hntmho v um '11. <*Vz n pika i ea^a <11111 ga našli na kosce raztrganega. Imel je pač štiri nalive na rokavih . . . Iztrgili so mu srce in še 11« kaj drugega mu je manjkalo. Hudiči! Siromak ni imel mini ne v življe-Morda je bi-Saj poznate
Statistična družba je oibjavi-la študijo Leona Bloudeauxija o daivkih, ki si jih kadilci nalagajo, in o vsotah, katere na ta način dobiva država. Pisec najprej navaja, da je bil Ludo-v!ik XIV. tisti, ki mu je prišlo na mar, da bi bil tobak obdavčen. Potlej so bili uvoz, saditev in uporaba tobaka popolnoma prosti davščine. Različne vlade «0 'po Lu do viku XIV. skušale čim ven" davkov dobiti od tobaka. Slednjič se je s tem bavila tudi revolueijska vlada pod Mira beau jem. A šele Na-poleon je lota 1H10 razglasil monopol tobaka, ki obstoja še dandanes.
V dobi prvega cesarstva je donaišal tobačni monopol 60 milijonov, 1. 192H pa 2 milijardi .in 1. 1937, ker 4 in četrt mili jarde frankov. Videti je to-
rej, da je bila vnema kadilcev, da ibi držaVi priskrbele čini vi?č dohodkov, vedno večja.
V francoskem državnem proračunu zavzema vsota 4 in četrt milijarde frankov pač pomembno postojanko. <*'e pomislimo na to, kako Francozi ljubijo svojo cigareto, je pač pričakovati, da se bmlo ti državni dohodki še vedno večali.
OTROŠKO ZAVETIŠČE NA KOLESIH.
teh štirUi Istih 'prevozilo s temi vagoni 55,000 otrok in dojenčkov. Stroški za varušitvo o-trok niso veliki. Za tri ure pa-žnje je bilo trH)>a plačati 50 •^'iiigov. V vagonih <so bile otroške posteljice, na tleh meh-
HOBXWIH 8KWVK0STIW O ABESINSKEM JEZERU T AHA.
AbKsin.^ko jezero 'Paina je dolgo veljalo kot skrivnostno vodovje, ki je velikega pomena
ke preproge, kjer so se otroci 7M reko Nil in njegove doline, utegnili igrati.
Domačini	djjaili jezeru
4*gh»lH»ko morje" in so bili Nekaltere maHre so morali prejiričani, da je neskoiično opozoriti, da na i -bolje pazi- gloln^ko in da vsebuje čarobna nih letih se izkazalo. šti-j.hitja. Po zavzetju Abesinijc Vili letih se ejiz kazalo, da šti-j^e je od]»ravila ekspedicija rib Otrok iz te hvagonov ni na1 jiancoskih znanstvenikov v postaji nihče sprejel. MatereLkolieo jezera Tana. d « bi raz-
50	pozah)le *voje ljubljen«*! rešila fe uganke. V li^tu "No-
51	veda. nemara da ne za zme-1Va antologija" j,- načelnik eks-raj! Mogoč, so se le zaklep- |MMlieijp. prof« so r Da.iv lli oh-tale 111 pri tem pozabile na svo-j jav.il uspehe te raziskave. Iz-
av-rie otroke.	kazalo se je, da j«* to "čarohno
stralskih ž leanicah nveilli jx>------j jezero" prav navadno jezero
sel,„, va«oT.e; kjor s„ ^*.'3ME>C>G2!<D
I mii rudnin ni rno«"i najti v o-koliei jezera;, pač pa je zemlja
Pred štirimi i leti so
na
prepustili posebnim pestunjam in so bili ti vagoni praivcata o-] troška zavetišča na kolesih.. Nedavno so v Avstraliji izdali | stati-stiko. ki pove. da se je v
ADVF1R riSF. IN "GLAS NARODA"
hrey. dvoma največjega pomena za gospodarstvo etiopske kolonije.
Romani... Spisi... Povesti
njegovo zgodbo! Ne? — Naj vam jo povem, saj -e moram zahvaliti z^ k o--ček svinca, ki me g reji: v t n-huh 11, le njemu, poročniku ('larencu.
< nden človek >.■ bil. Velik, lep, močan, če je ukazoval svojim eetam in drvel na svoji a-ralwki kohili,. < *«* pa je le stopil na tla, je njegova predrzna samoswvist izginila. Zvil se je v dve gube, kakor hi ga tlačilo
vzela h dasta usoda tik pred p.ako br.nie k tlom. in kakor vrati Francije."	| je bil navdušen, ko se s^m^il
Xekegn dne, !<o je divjal stra- v boj, tako je postal Čemeren ši.u vihar, smo ga spustili v j in »slabe volje, ko se je vrnil v
taborišče. Njegove oči so bile čudno, motno sive, če je strmel v daljave, kadar pa je za čut M,
nitrit, toda zbajoča s»» lad.ia ga je zagnala na sjdro, kjer je obvisel. Xa|»o-led je platno pre trgalo, silni valovi so ga j da ga kdo opazuje, mu je zdrk-»dtrgali in vrgli n\ krov, z ro- nila glava med ramena in jel
ie mežikati kakor sova na soncu. Morda .ie videl preveč solnca. saj se .je boril v neštetih
kam i nanrej in široko fnlprtimi remi. Tako strašen jv bil videti, da smo vsi mislili, tla je
PRENOVLJENA KATEDRALA
Gliuovita katedrala v Iiheim.su, katero so Nemci tekom svetovne vojne zelo poškodovali, je bila prenovljena s pro-
vojakov
Takrat -unopravkar pregnali boksače iz Ti en ts i na, toda iz-ve<leli -1110. da se bliža nova tolpH upornikov z bri gov reke Pa i-ho. Zatrjevali so nam, da $0 izurjeni in hrabri vojak o s poveljnikom, ki je znan po svoji krvoločnosti.
S (Marencojui -em jih sel zasledovati. Sto mož sta \-zela
selwij. Nekaj dni nisimo dobili za njim nič drugega, kakor oplenjene vasi iz požgaue napade sladkornega trsa. Dostikrat smo naleteli 11a človeške glave v kletkah, 'ki so visele na visokih 'bambusovih palicah.. Te glave so imele t rane piščali lifced krčevito iztisnjenimi zobmi, in če je potegnil veter skozi veje, so mrtveci zažvižgali. Oro7?a nas je takrat obhajala.
Hoteli >=ino se že vrniti, teda j pa smo zagledali sredi riževih polj trope Kitajcev, ki so nam hiteli nasproti. Siromaki so se naim metali k nogam, in risali križe v cestno blato.
Bili so Kitajci, toda kristjani, 'begunci iz nek1?ga kraia Ob reki Poi-Ha, ki so ga vstaši za-' vzeli. Vdrli so v vas, pomorili vse katoličane — dosti jih je bilo tam — požgali cerkev in se tam utaborili.
•Ko je stotniik Clarence začul, da so razbojniki polovbli tudi redovnice, se je jel obnašati kakor bi bil obseden. Glava mu je zlezla med rantena, potem se je spet vzravnala, trepalnice so se anu tresle, kaikor bi bobnale k napadu. Nenadoma je vstala v njem (krvava ja po boju, spodbode] je konja z ostrogami in zamahnil s sabljo po zraku, tla je kar zažvižgalo. Najprej sem mislil, da ga je lotila Sončarica, saj takrat še nisem vedel, kako je na tega pejajana delovala že samo be?apda 44redovnica.*'
Vzkliknil je:
1 'Redovnice moramo takoj
rešiti
Pomislil sem: streliva imamo malo, vse polno bolnikov in nič topni&tvia. Brez dvoma so u-pomiki močnejši kakor mi. Morda je vse stopaj samo past. ki so nam jo zahrbtni Kitajci nastavili in prav nič dosti mi ni »billo do tega, da bi se tudi moja glava že morda čf z dan '».li -dva zehala v ikletiki. Toda Clarence je zdrvel tmprej in moral sent mu s svoiinii Ijud-slediti, če mi je bilo prav ali ne,
Kitaici nas ni*n -potegnili. "NTRprej qmo naleteli na zapu-See-uo tabori^;-, ko smo se pri-
Idižali vasi, <mo se ieli spoti-kavati na nekih gin^tab. o toa-terlh smo mislili, da so krogce. Toda bile -so počrnele glave do-
(Nttdaljevaoje na 4. strani.)
Don Kihot
Spisal Miguel Cervanteg
To je klasično delo slavnetra »španskega pisatelja. To je satira 11a viteštvo, ki je še vedno hotelo ohraniti svoj ponos in veličino, pa se ni zavedalo, da že umira. "Don Kihot" spada med mojstrovine svetovne literature.	158 strani.
Cena 75c.
1
MAKkU ShN.IAMN, SLOVENSKI KUUINSUM... MA1EKLNA ŽKIfcV. 240 »tratil. <'tn» ...............
/ttuiuiiva iMJittsl U duliiiHllusketfti tlvl}i'ula
1 ot fiU
MI LIUM SKl'KM (par knuiiib trti« plsaltlja Aleak*) ..........-....................-.....................
MILUONAK BKhZ UJDNAKJA, »piiutl C. ftill-Up> Oppfulirhn. Vi klr»ui. t'cun ................ 75
D1 j skrti juo*ti uii|>et roiuuu h*. uiiMlerueg« tlvljeuju. 0|t|tfiibfllu Je kuuuI riikk&kl ro-kuuptm-C lHlKUHII I Ki i-flflU <tvt*lu
MIMO 21VI.JKNJA.	i van i»nU«r. 23« »Ur.
Crua .80
ŠALJIVI SLOVENEC
( Anton Brezovnik) Zbirka najboljših krat koča.- nie iz vseli stanov — strani.........
6U
Alti) rAUAK.ll IN ZDKAVNUkl
Spisal Janko Knf1. 11» strani. Oiu».....
M02JE, spisal Enicrsou Uugb. 20« straiii. C!rnnl.M
Zanluilvu delu, ki bo ugajalo vsakemu <Mta lelju. Pd>tim1 ura v nlf1 i»e zauHlaju /m <nij(l-OtUoiu.
MRTVI CJOSTAf ......................................................H5e
AitlTATOK, rouiiui, spisal .»anko Kersnik. 99 strani.	Cena $1.00
Kersnik je ixileg .lurfl^a naS najbolj poljuden pisatelj. Več del, ki jih JureiA vsled Imv lezni in smrti ni mogel zavrniti, je KersulU uspeSim »l«»vrKil. "Agitator" siu.-^ „ie«l '»t^an-va najboljša 'ieln.
ANDREJ HOFEK ...................................................
BELK NOCi, MALI JUNAK, spisal F. M. Dostojevski. 152 strani. Cena ................................
Kratke povesU iz življenjepis pisatelja. To so prva književna dela cevnega ruakega romanopisca.
BKATIN DNEVNIK, spisala Lulna Fesjakova. —
164 strani. Cena .......-...................................w
Poleg Pavline Pajkove Je Lulza 1'esjakova takorekoč etllna ženska, ki se je kuncem prejšnjega stoletja vdejatvovala v slovenukl književnosti. Njeni spisi ra*«»devajo čutečo žensko dnSo.
35 e
45f »0« 4 0f
BE LG RAJ SKI RISER .......................................
BOJ IN /.MAliA ............-................................
CVBT1NA BOROG RAJSKA ..............................
CVETKE (pravljice za stare In mlade)..........
DEDEK JE PRAVIL (pravljice) ..................
DEKLE ELIZA, spisal Edmonft de Concourt. 112
strani. Cena ......................................................
Coneonrtova dela »o [jolna flues in zanimivosti. zlasti v risanju značajev, čijlb nekateri so mojstrsko pod a u i in Ima človk med branjem vtis, da posamezne osebe »Miljo sraj njega in kramljajo ž njim.
DEVICA OK1JSANSKA ............................................ 6»c
l)VE SLIKI, spisal Ksaver MeAko, 103 sinuil.
Cena .6*
Uve čtrlH enega naAlb uajbolj&lb pisateljev vsebuje ta knjiga. "Njiva" lu »'Starka". Obe sta molstereko zavrfienl, kot Jlb more za vrSitl (Mllnole naS Dežno-čuteči lieško.
K1.IZAWETA, UČI SIBIRSKEGA JETNIKA ........35c
FRA DiAVOLO .......-...........-..................................501
GOSFOD FK IDOLI N ŽOLNA. Spisal Fran Mil:
finski, vcselomodre humoreske, T- strani J3
KMEČKI P D NT, spisal Auk. Aenoa	.....IS
Zgodovina nagega kmeta je zgodovina neprestanih laijev. Bojev s Turki iu gra&akt. — "Zadnji kmečki punt" je mojaterako opisal slavni hrvatski pisatelj Šenoa. Krasen fv-man Imi sleherni s užitkom prečil«
KRALJEVIČ IN BERAČ ......................................30«
KRVNA OSVETA (povest is abruSUb gora) .....30«
LA BOHEMV. Spisa! H. Murger. str. Cena...M Knjiga opisuje življenja umetnikov v Pari-Knjiga lo svetovno znano delu.
LISTKI. <Kh Mefiko\ 144 strani .............70
MALI KLATEŽ (spisal Mark Twain) ................70«
MALI LORD. spisala Frances Hsdgeson Burnett. 103 strani. Cena 1...........—--------------- M
Globoko zasnovana povesV o otroku, ki gsne odUJudpega čudake. Deček Je pl<^ ameriške vzgoje, ki ne pozna ralik med bogatini In reveži, pač pa zna rszllkovati le med dobrim
Cena JI
Stlrl sanimlve črtice nsAega prignanega pisatelja.
MALENKOSTI, spisal Ivan Albreht. IM strani.
Igralec
Spisal F. M. Dostojevski
265 strani
Slavni ruski pisatelj jf v tej povesti klasično opisal igralsko strast. Igralec izgublja in dobiva, po-skuša na vse mogoče načine, spletkari, doživlja in pozablja, toda strast do igranju ga nikdar ne mine.
Cena 75c,
Idiot
Spisal F. M. Dostojevski
TRI KNJIGE
Nad 600 strani
Krasen roman enega najboljših ruskih pisateljev. — OpU mladeniča, ki je imel že v najbolj rani mladosti nagnenja k nenormalnostim. Opis je živa* hen in ne utruja kot nekateri drugimi romani Dostojevskega.
Cena $2.25
NADEŽNA .NIKOLAJA V NA
Spkal V. Al. Oiar&iu. 112 »traui. Ceno .........
Junak1 le^a nmiauu Mudijo lu tuvnjo -kult lem«» £1« IJeuja. Vzpenjaj" -sie kvlčkti. a sredi pota (iiuacuju.
NASA LETA, HpiHal .Milan fugelj. 11» atraul. — Ceua vez..............10	Bro4.............
Knjigii vsebuje dvuriuj^t |Htvesll iilentelja Pu-Kijti. ki ji* iHi/.nnl «luA«> duifiil&kega Smeta kot le uialukdo.
NADKŽNA MKOLAJAVNA
Spisal V. M. tJa'Siln. 11^ strifL tVaa —. Junaki tt*j;a roniaiia liltMlijo in m vajo -kozi ti-tno življenja. Vzgajajo kvišku, a sredi l»ota omaga jo.

M
.35
btlr
KAKO SEM SE JAZ LIKAL, spinal Jakob Ale-ftevec. TRI knjige po 150, 180 in 114 atraul Cena .........60 vrak zvezek. Vsi trije........13«
Pisatelj nam v teb treb knjigab opisuje usodo In življenje kmetakega fanta, ki so tta atari-fii poslali v Sole, kjer se je vzdrževal z lastnimi sredstvi ter zdaj lažje, zdpj težje, lezel od Sole do Sole ter si slednjič priboril v življenju mesto, po katerem je stremel. KnJivA «n pisane živahno. Ob Mtanlu se bo moral £lta-telj večkrat od uren nusmejaM
KAJ SI JE IZMISLIL DOKTOR OKS, spisal Jules Verne. OS strani. Cena .................... .45
M end h o! bilo pisatelja na svetu, ki bi imel tako živo domišljijo kot jo je imel Fran<vn Jules Verne. In kar je glavno, skoro vse njegove napovedi so se vresnlčlle. Pred dolgimi desetletji je napovedal letalo, aubmarln, polet ▼ stratosfero itd.
NA INDlJSKJtl OTOKIH .............................
NA RAZLIČNIH POTIH ........................................4«t
NOVA EROTIKA, spisal Ivan hODlaN. Trdo vezana. 115 strani. Cena .....................................
Knjiga vsebuje "misli, ki so se rodile v človeku v prvlb letih svutovn« vojne".
1'KSMI V PROZI, spisa. (bas. Baudelaire. 112
Htruui. Cena ........................................................ «00
Verna slika pestrega vellkomestnega življenja lu spominov nan].
t*LNtiVINSKI OTOK. spisal Anatole France. 181
strani. Cena .............................................—........00
To Je satira ua francoske pretekle lu sedft-uje razmere. V tej kujlgi je alavnl francoski pisatelj najbolj drzen iu brezobziren v hvuJI zabavljlci.
PLAT Z\0NA, spisal Leonid Andrejev. 131 str.
Cena .4«
Poleg naslovne povesti slavnega ruskega pisatelja vsebuje kujlga S« dve, ua^.e^ "Misel v megli" lu "Brezdno".
PARIŠKI ZLATAR .................................................55»
P02lOAI.EC ............................................................Ms
POSLEDNJI MOH1KANEC ................................80*
PATR1A (povest iz irske zfodaviue) ....................Ms
1'OVESTl IN SLIKE, spisal Ksaver Mefiko. —
7» struni. Cena ............................................. 00
Knjiga vsebuje tri iiovestl nsAegs priljubljenega pisatelja, mojstra v opisovanju. Njegov slog Je Izrazit, ujeaove uiisll so globoke In mehke. Posebno žeuske bo vueie za njegova dela.
PRAVLJICE.
»Spisal H. Majar. Izbrani I« prostega narmta. *'<eua ..................... .40
prapreCanove zooduk ...............................
fKltiUUUECEBKLICK MAJE. trd. ves. ............ L—
fKVlC MED INDIJANCI. Povest Izza časa odkritja Amerike. Cena ..........'......... >00
REVOLUCIJA NA PORTUGALSKEM ............»H
KDECA LN BELA VRTNICA ................................3*e
PTICE SELIVKE. Rabindranal Tagsre. Trda vez.
M strani. Cena .................................................«
Prgeovorl, eseji lu mlaU slavnega indijskega pisatelja.
Student naj bo. — nas vsakdanji
KRUH. spisal F. K. Kinigar. 80 strani. Cen JO
Nafi mojsterskl pripovednik nam nudi v teb dveb svojih delih ubilo duAevuega ulitka.
PRAVLJICE. KnSutnlk. II. zvezek. Cena .......70
PRAVLJICE. H. Mayer. Cena ................ M
TURKI PRED DUNAJEM ................................ Nt
TATIC, spisal France Bevk. Trda ves. 80 Mr.
Cena .70
NsS Izboren primorski pisatelj nam <saje v tej knjigi dve povesti, ki jih je post «voj1 materi.
TISOČ IN ENA NOC, s slikami, velika izdaja. Bros, 3 knjige. Cena ......3.25
2*6 WEST l&h STREET
-a	!>«,'v «£"	r w-_ i	t
Slovenic Publishing Company
NJ£W YORK. N. Y.
»VEIB VKIODP-MM
Monday, August 1, 1938
-1*
EXBGEsi! luoran DAILY m D. a. m
ROMAM IZ 2IVUEMJA
ZA "GUS NARODA" PRIREDIL: I. H.
"Odvisno bo samo od -naju, dragi Fadktoer, da vašega eana tako vzgojiva, da bova mogla nad njim imeti veselje. Mislim, da ima vesolje do tega in ker je že sedaj fant, da se je nanj mogoče zanesti, potem ne postavljam svoje trgovine v nikako nevarnost, saj kakor more človek soditi. Torej — ali imate še kaik pomislek?"
"Ne, goe(pod Strasser, samo malo sem ginjen. Ne vem, knaiko naj bi se vam zahvalil. In tukli moj sin sie vama bo prarv i« srca zahvalil, da bo sedaj vendar izpolnjena njegova goreča želja. Xn če me bo zastavil vseh svojih moči v to, da slirži tvnlki Strasser in &i<n, kakor vi upate in si želite, potem ni moj sin."
"Torej — ali ste zadovoljni!"
4\Kako pa naj bom drugače t Samo žal mi je bilo, da sem moral prej pritrditi proti želji svojega sina, pa; storid sem, ker nisem mislil na tako srečen slučaj. Zelo me veseli, da morem popolnoma iz srda pritrditi. Vaša dobrotijifva ponudba mi je vzela vsak pomislek m Werner vam bo iz dna srca hvaležen, da bo (mogel vršiti poklic, ki ga tako veseli, v talko velikJem ofobegn. Daj Bo&, da vi ne bi bili nikdar ra-z Očarani. Katr zadene mene, bom storil vse."
"Dobro. Drugega nama ne preostane ničesar več. kakor od Wernerja dobiti svečano pritrdilo. Kar pa sicer govorite o moji doforoti, moram kot pošten mož zavrniti. V resnici mis Hm »več na tvrdko, kot pa na vas in vašega srna, četudi sem to vse med seboj veaal. Pri tem je torej nekaj sebičnosti. In kot sem vam že rekel — Werner je na mene se vedno napravil doiber utis,, zato prav rad mislim na to, da bo enkrat tukaj na krmdlu. Trdno ®em prepričan, da najinih pričakovanj ne bo razočaral."
"Tudi ja® mislim tako, kajti toliko ga poznam."
"Potem pa ga jutri popoldne pošljite k meni na stanovanje. Jaz mn bom stavil predlog in bom videl, kako bo to nanj vplivalo. Prosim vas pa, da mn o tem ne rečete niti besede. Ne ^atvidajte mi, da /bom pri temi videl njegove srečne oči — zadnje čase namreč nisem vžil mnogo veselja."
" Moja*ibeseda na to. gospod Strasser, da mu ne bom niti najmanj namignil in tudi njegovi materi sedaj Se ne bom ničesar povedal, da se v svojem veselju ne bi izdala. Izvedela bo šele, ko bo Werner pri vas, potean bom tudi jaK imel po-teflano veselje.''
"Dobro — torej jutri dopoldne oib enajstih. Ko je sedaj to rešeno, vam -hočem povedati še nekaj zasebnega Moja hči bo v kratkem šla iz hiše in bo šla najprej k mojemu bratrancu .v Italijo. Mislim, da bi otrok tlukaj med nama, ki sva oba že stana, zrastla v preveliki samoti. Moj bratranec pa ima hčer skoro iste starosti in ji 'bo prijateljica in součenba in bo skupno ž njo vzgojena. To sem vam hotel še povedati, dragi Falkner."
Ravnatelj se prikloni. Za trenutefk njegove oči sočutno počivajo na njegovem šefu. Toda pmv gotovo ni vedel, s kako strašnimi dvomi se je rafvno tedaj mnčil. Žal pa mu je, da bo sedaj ta hiša tako zapuščena. Žena, ki jo oboževal, je šla od njega, sedaj mora poslati otrcfea iz hiše, da ne bo, kot je rekel, vzrastla v samoti. Pri tean pa niti najmanj ne dvomi, da bo oče svojo hčer včasih obiskal. Da se je Rudolf Strasser hotel za vedno ločiti od svoje hčere, ni smatral za mogoče. Falkner je (bil tako z vso dušo maveaan na svojo družino, da si pravi, da mora <biti ločiiov zelo 'huda za očeta. In sledeč svojim občutikom, pravi:
"Ali more biti, gospod Strasser, da svojega edinega otroka pošljerte tako daleč? Vsled teg« boste najbrže zelo tnpeli."
Rudolf Strasser trdno stisne -zobe in se obrne vstran. Z negotovimi rokami lista v knjigi, ki je ležala na njegovi pisalni mizi. Nato pa pravi hripavo: "Da — to inora biti."
Ničesar več. Toda h njegovih besed zveni tragedija. Za nobeno ceno ne bi Rudolf IStraaser tujemu človeku izdal svojega dvoma. Tudi Brigiti je samo po sili iadal in svojemlu bratrancu bo tudi moral izdati, da ibo razumel, da se misli od Dagmar za vedno ločiti. In tia trewu tek se hoče nekaj V njegovem srcu vpreti proti potrebi take ločitve. Spomin ga prevzame, kako rad je imel otroka, ko njegova sreča še ni bila raabita v črepirije. Toda ta dbčutek zatre, kajti ve, da ga bodo zli dvomi napadli, kakorhitro bo Dagmar zopet videl pred seboj.
Ne, za njo in zanj bo najboljše, da gre Dagmar od hiše, sam pa -bo živel samo jjvojemu delu in vzgoji Wernerja Falk-nerja, da bo sposoben za njegovega naslednika.
Nekaj časa je vse tiho med obema. Nato pa se Strasser vzravna z globokim vzdihom ter .ponudi Falknerju roko.
"Torej, moj dragi Falkner, danes ste mi s tem, da ste pritrdili v moj načrt, napravili veliko prijateljsko uslugo."
Falkner smleje pmaja z glavo.
"•Jaz mislim, da ste mi vi napravili (tako uslugo."
Dobro, oiba sva si medsebojno izkazala prijateljsko uslugo. Ni bila prva in ne bo zadnja, toda na vsak način j«e bila meni manjvečja. Upam, da si ostaneva prijatelja do konca."
"Tudi jaz upam, gospod Strasser,".
Sežeta si v roke in se pogjledata globoko v oči. Nato pa Rudolf Strasser malo mehkejše reče:
"Ali je še ikaj, o omjur "bi imela govoriti?"
"Ničesar važnega."
Potem pa vas ne maram več zadrževati; vem, da vam je čas zelo kratko odmerjen. Torej jutri ob enajstih pošljite Wernerja k meni. Hnkrat bi se rad ž njim nemoteno raz-govarjal. Ko se ž njim pogodim, bomo imeli v ponedeljek skupno konferenco, na kateri bomo razpravljali' o pogodbah. Torej na svidenje, dragi prijatelj in pozdravite gospo soprogo."
"Lqpa hvala! Na »videnje, gospod Strawr."
Ko je Rudolf Strasser zopet sam, se nasloni na stol, si z roko podpre glavo in dolgo gleda pred se. Sedaj je imel iz srca, kar je že dolgo nosil s seboj in je zrelo prevdaril in preminil. Dagmar mora proč — da je ne bi še začel sovražiti — m v roka sina avojega prijatelja Faflmerja je hotel izročiti todočo dobro in slabo tvrdke Strasser in Sin.
(Dali* prihodnjič.)
V stoterih slovenskih domovih boste našli to knjigo umetniških slik. Naročite jo še vi.
"Naši Kraji"
Slike so iz V8eh delov Slovenije in vemo, da bo8te zadovoljni.
Zbirka 67 fotografij v bakro-tisku na dobrem papirju vas stane —
n.
KNJIGARNA "GLAS NARODA"
Bohinjsko jezero
216 WEST 18th STREET, NEW YORK
NEURJE NAD GRADCEM.
V	nedeljo dne 17. julija so imeli v Gradcu krasno poletno vreme. Proti 10. uri se je nebo pooblačilo, okoli poldneva je začelo deževati, nato je pritis-' nil naliv z vetrom, ki je povzročil veliko škodo.
V	več sto hiš je vdrla voda, v kletih 176 hiš je stala 1 do 2 metrov visoko. Oradčani so klicali na pomoč gasilce, ki pa seveda niso mogli vsem pomagati. Iz nekaterih kleti v 2. in 3. okraju so morali izčrpati po
| več sto kubičnih metrov vode.
V	Sfceyrergasse je zaradi pritiska vode v neki hiši nastala nevarnost, da se zruiši strop.
V	Meranski ulici se je zrušil na neki hiši dimnik. S pobočja graškega gradu se je utrgal tudi plaz zemlje ki je zasula ce-feto.
hov icffum, ki ga skrbno skrivajo in ki so ž njim. zastrašili Čelhe. Zdaj se je pa pojavil izumitelj žarikov smrti <ali ultrakratkih žarkov tudi v Ang-lijL
Zanimivo je, da gre pri vseh teh žarkih smrti ali tajnih zračnih valovih za poškodbe na feaži<gaiLnih najpravah motorjev. Teoretično in »praktično se da dokazati, da lahko na razdalji nekaj decimetrov s koncentriranimi ultrakratkimi valovi valovi segrejemo in zelo raztopimo kovinsko ploščo, za katero je pa vsak učinek teh valov izključen. Zato je tudi iz-Ikfljučeno, da bi mogli nltra-kratki valovi vplivati na zaži-galne naprave motorjev.
KRIŽANE
^Nadaljevanje z 3. sfvani.)
TORNADO UNIČIL
KOKO&TO FARMO.
Nenavadne posledice je imel tornado, ki je divjal te dni preko južne Floride. Prizadel i? posebno kraj Benwieh, kjer je največja ameriška in svetovna kokošja farma.
Vihar je farmo z vso perutnino kratkomalo odnesel v zrak. V nekoliko minutah, ko je tornado xasas»ajal nad krajem, je frčalo po zraikli na ti-«oče koko&i, ki jih je sila vr-tinoa dviignila po več sto met-h)v visoko. Niti ena iamed živali ni ostala živa, a bilo jih je nad 10,000.
ŽE ZOPET ŽARKI SMRTI.
Od časa do časa se ponav-3(ja&o v dtnevnem tisku vesti, da so bili odkriti tajni valovi ali žarki, ki lahko ustavijo motor, avtomo/bil ali letalo. Nedavno je umrl v angleški ječi slepar, dozdevni izumitelj čudovite napra/ve. Mož je trdil, da bi lahko s svojo napravo obvaroval London še tako srditega sovražnega napada, kajti njegov i žarki bi takoj ustavili vse motorje letal in zrakoplovov. In ni se dolgo tega, ko smo čatali o zagonetnem pojavu na Cehoslovaškem, kjeT se je naenkrat ustavil na cesti avixxmobil, ne da bi se bil pokvaril, ali da bi mju zmanjkalo bencina. Inozemski listi so pi-(sali, da imajo N<?mci najbrž
m
LINIJE
ki ao ▼mine za Slovence sa stopa:
SLOVENK PUBL CO.
YUGOSLAV * TBAVEL DEPT. tU W. IStfa St„ New Ywfc, N. V.
NEMČUA BO DOBILA KČ-L ONI JO V AFRIKI?
"Evening? Standard'1 poroča da ima obiflk predsednika portugalske republike Carmone v portugalski Angori zelo velik političen pomen. Ta obisk je v tesni zvezi s predlogi, da bi Portugalska. Belbija in Anglija skupno skušale ugoditi Nemčiji glede na njene zahteve po kolonijah. O tej stvari pravi list, da .kolonialni strokovnjaki omenjenih treh držav proučujejo možnost, da bi del severne Rodeaije, del Andore in del "bellgijFškega (Konga odstopili Nemčiji. Poleg političnih težav pa sta nastali še dve hudi zapreki za izvedbo tep:a načrta. Nemški koloniji bi bilo treba omogočiti izhod .na morje. Koridor do morja bi se moral od-Heliti od poruitgalsflte An gore, v tem primeru pa bi prišla portugalska Anigora povsem pod nemški politični in vojaški vpliv.
^[iiiiiiiiiiiiiiM:»n»ii]^iiHi»iiHittiiiiiiii
ADVERT 1SE u •GLAS NARODA-
mačih katoličanov, ki so jih žive zakopali v tla do ramen.
Vojaki so poiskali kritja za drevjem. S Clarencem sem se plazil vso noč okoli samostana in pri slednjem vzdihu, ki sva ga čula iz poslopja, .se je zdrznil (kakor otrok.
Samostan je bil dvonadstropno, v utrdbo izpremenjeno poslopje. Nekaj starih topov je gledalo s svojimi žreli čez zid in skozi okno se je svetilo jeklo pušk. Razbojniki so na treh strankh izkopali široke jarke in jih vezali z reko, da jih je zalila voda. Četrto stran — samostansko pročelje — je hranila ograja bambusovega trsja, ki je bilo v ognju utrjeno. Na vritou so bile železne konice, tako da ni bilo mogoče priti čez.
Talko j so začfeli streljati s topovi na nas, toda nismo se zanje zimenili. Krogle so letele čez nas. Potem so zašklepeta-le puške. Tedaj smo nenadoma zagledali tiisoč žoltih opic, ki so letale po hodnikih po strehi. (*l?jpfile so v žlebovih in streljale. Pobili smo jih na ku-P<\
Hudi v naših vrstah so pustošile krogle . Morali smo vnovič napasti. Naprej! Tedaj so Kitajci nehali streljati in visok dedec, najbrž njih vodja, je začel mahati z ibelo zastavo. Boj je ponehal, podajanja so se začela. Žolta golazen je na mah izginiila. Čakali smo že, da se nam samostan vda.
Nenadoma pa se nam je vsem utrgal krik groee. Streslo me je od nog do glave. Puške vojakov so kar same planile z ramen v rok e.
O, te beštije! Vzdolž od samostanskega pročelja smo zagledali križe, veliikfc križe v obli/ki črke A. In na križih, ki iso se zibali v vzbujajočem soncu, so bile privezane gole ženske in dekleta.
Glave so se jim pobesile in
oči zaprle. Na njihovih licih smo v idled i komaj opazno rdečico sramu. In strmeli smo vanje, niso mogli odtrgati pogledov od njih. .
Da bi osramotili še Boga, so razbojniki pretpasali njegove služabnice z nolki, križe so jim obesili okoli vratu in izza njih so štrlel gozd sulic. Za pa-lisado so se zbrali vsi uporniki. Korak naprej in sulice bodo prebodi i telosa posvečenih žena.
Zolti obrazi so se režali z oken, cevi pušk -so hladno gledale izza križev.
Tedaj me je do kosti zazeblo. Ne/kje blizu je nekdo strašno zatulil.
Clarence je bil. Oči so mu skočile iz jamic, nosnice so mu zadrhtele. Zastrcnel se je v križane redovnice.
Tedaj so t>e razbojniki nehali režati. V grozi so se stresli bardbusovi -križi. Žene so d vignile glave in še zdia-j vidim eno izmed njih sredi zidu, tam, kjer je prej dolgin mahal z zastavo. Odprla je oči in pogledala Cla-renca. Taiko bleda je bila, tako angelsko lepa, da se mi je 'kar čudno zdelo, da je nisem že prej videl. In zagledala se je v Clarenca — in Clarence vanjo — m -.tulil je — tulil . . .
Tedaj je iztrgal Clarence pracporščakm našo zastavo, skočil k 'bambusovemu zidu, kakor mačka se je vzpel nanj an zagnal zastavo z vso silo na golo žensko.
Trobarevna obleka jo je za trenutek zavila, potem je padla na tla. Sulice so jo razrezale. d'atfencp je omahnil s palisade. Roko mu je v sklepu odrezalo.
Priskočili smo mu na pomoč. Odpodil nas je s samim pogledom., pokleknil, zazrl krvaveči ostanek roke v blatu in kriknil:
"Helena, ali mi odpuščaš!"
Križ je vztrepetal in se na-
KRETANJE
PARNIKOV
SHIPPING NEW3
3.avgusta: Haosa t Hamburg Aqultania t Cherbourg Normandie t Birr*
5. avgusta:
Statendam t Boulogne ..Bremen t Bremen
& avgusta: Conte di Savoia t Geuoe
10.	avgusta:
Queen Mary v Cherbourg
11.	avgusta: Champiain v Havre
12.	avgusta: Europa v Bremen
13.	avgusta: Saturn la v Trst
16.	avgusta:
Nieuw Amsterdam v Boulogn«
17.	avgusta: Normandie v Havre .. Aqultania v Cherbourg Hamburg v Hamburg
20. avgusta: Rez ▼ Gepoa lie de France v Havre Veendam v Boulogne
23.	avgusta: Bremen v Bremen
24.	avgusta: Paris ▼ Havre
Queen Mary v Cherbourg New York v Hamburg 27. avgusta: Roma v Genoa
30.	avgusta: Europa v Bremen Statendam v Boulogne De Gra.see v Havre
31.	avgusta: Aqultania v Cherbourg Normandie v Havre
gnil naprej, kakor bi se mu ho-t-el približati.
Clarence je obležal na tleh in skril dbraz.
"•Helena, moja žena, ali mi odpwstie?"
In križana je odgovorila:
-Že davno sem ti odpustila . .
Kitajčeva sulica se je zarezala v njeno nogo. Kri je brizgnila na tla.
"Uibij me, Raymond," je slabotno zaklicala.
Položil je revolver na okrne-lo roko In pomeril.
"Helena, oba pojdeva v smrt!"
Pritisnil je. Križ je omahnil in padel.
Na palisado! Na palisadof
Z bajoneti smo jo vzeli.
Clarence je prvi vdrl v poslopje. Se zdaj vidim, kako se je boril z dolg-inoen, Ifi j® mahal z zastavo -—'potem ga je zadlela krogla. Našfr vojaki so zavreli samostan. Uporniki so zagnali orožje vstran, f
Stotnibovo truplo smo dobili ob telesu njegove žene. Skupaj smo jra pokopali v enem grobu, toda 'kakor ^em vam že povedal, njemu te hijene še v smrti niso da«le miru."
Za ljubitelje leposlovja
CYKLANEM. Spisal Janko Kersnik.
(136 tsrani.) Kersnik je pisal v Jurčičevem duhu. Svoj slog je znal tako prilagoditi Jurčičevemu, da je po Jurčičevi smrti uspešno završil njegove nekončane romane. "Cykla-mten" je ena njegovih najboljših povesti.
Cena...................... $1.00
MOLOH. Spisal Janko Kač. (198 strani.) Pisatelj je segel v dobo, ko so začele graditi tovarne na Štajerskem in ko je vse vrelo v nje. Vrelo v nje in jih uničevalo. Strašno maščevanje razočarane matere. Cena......................$1.00
uran PADA&JI .111 ZDRAVNIKI. Spisal Janko Kač. (117 strani.) Štajerski rojak Kač ni do svojega štiridesetega leta stopil v javnost. Nato je začel pisati krajše črtice, ki jih vsebuje tia, zbirka, nato je pa zaslovel s svojim romanom "Grunt." Cena...................... 85c.
IZZA KONGRESA. Spisal Ivan Tavčar. (548 strani) Pisatelj je posegel v tem romanu v začetek devetnajstega stoletja, ko se je vršil v Ljubljani kongres, ko so se sestali trije cesarji. Kdor hoče poznati ljubljansko življenje onega časa, naj prečita ta roman. Cena . $2.50
KLEOPATRA. Spisal Ridtr Hagard-
283 strani.) Zgodba o čudoviti egipčanski kraljici, ki je gospodovala vsemu takratnemu svetu. Rimski vladar je iskal milosti in ljubezni pri nji.' Njeno razkošno in razuzdano življenje ter njena tragična smrt. Cena ......................$1.45
KRIŠTOF DIMAČ. Spisal Jack London. (404 strani.) Eno najboljših del znanega ameriškega proletarske-ga pisatelja, ki je dodobra poznal življenje vseh slojev, ker ga je sam doživljal. Njegova dela so prestavljena v vse kulturne jezike. Cena...................... $1.00
Slovenic Publishing Company
j