r^oJmmo ploSono v Leto LXXH., št. 225 a LJubljana, Gena Din 1*— SLOVENSKI Izhaja vsak dan popoldne brvzemii nedefie In praznika. // Iniofoh do 80 potil vrsta Din Z do 100 vrst d Din 2-50, od 100 do 300 vrst 6 Din 3. veT h I/ HM ■ I W»» W># «M# r Vi MM večji iiueiuli petri vrsto Din 4» j Popust po dogovoru, inseratni davek posebei- fj .Skjvemkj Narod* velja v Jugoslaviji Din 12.—, zo Inozemstvo Din 25.— U Rokopisi so no vračajo* UREDNIŠTVO DM UftAVNISTVO LJUBLJANA« KnaHova uBca štev. 5 lelefom JI-22. 31-21 31-X 31-25 hi 31-21 Podružnice t MARIBOR, Grajski tra it 7 // NOVO MESTO, thjblkmsko telefon ft. 26 0 CBJE. celjsko uredništvo: StrossnK^ievoonco , ttlefon It 65, podružnico uprave: Kocenovo ui 2. telefon it. 190 // JKENICC: Ob kolodvoru 101 Jj SLOVENJ GRADEC. Slomškov tra 5 // Postno hranilnica v LJubljani it. 10351, Italija bo stavila samostojne mirovne predloge Mussolini ni osvojil nemških mirovnih pogojev, marveč in takojSnji sestanek konference, na katero M bile Sija in Zedinjene drŽave Francija, Italija, Rusija, N LONDON, 4. oktobra, s. V dobro in- , formiranih italijanskih političnih krogih v Rimu izjavljajo, da ima Mussolini načrt, da skliče konferenco sedmih držav: Anglije. Francije, Italije, Nemčije, Rusije, Turčije in ameriških Zedi-njenib držav. Posebno važnost polaga Mussolini na udeležbo Zedinjenih dr- žav. RIM, 4. oktobra, s. Italijanski radio je dal o rezultatih obiska zunanjega ministra Ciana sledeči komentar: Bodisi da je dobil Ciano od nemških predlogov tako ugoden vtis, da bo priporočil Mussoliniju, da te predloge predloži kot svoje; ali pa bo Ciano stavil predlog, da Italija zavzame do aemških predlogov sicer naklonjeno stališče, da pa jih ne sprejme kot svoje. VVASHINGTON, 4 oktobra s, Na konferenci tiska je izjavil predsednik Roosevelt, da mu Še ni ničesar znanega o sklicanju mirovne konference, na katero bi bile povabljene tudi Zedinjene države. Roosevelt je dalje sporočil, da bo v najkrajšem času stavljeno v službo 40 rezervnih rušilcev, ki bodo vršili skupno z brodovjem drugih držav patrolno službo v smislu sklepov v Panami. Posvaril je latinsko-ameriške države, naj ne podpirajo v nobeni obliki vojujočih se držav. Dejal je, da so bile razširjene nepotrjene vesti, da prejemajo nemške podmornice gorivo in drugo pomoč iz nekaterih latinsko-ame-riškjh držav. Roosevelt je dalje napovedal, da bodo Zedinjene države skuša- . le povečati trgovske odnosa je z latinsko Ameriko. RIM, 4. oktobra br. Zunanji minister Ciano je včeraj v Beneški palači ministrskemu predsedniku Mussoliniju podrobno poročal o rezultatih svojih berlinskih razgovorov. Listi so nocoj objavili to vest brez komentarjev. Pač pa piše »Giornale d'Italia«, da ni verjetno, da bo Mussolini prevzel nalogo posredovalca med Nemčijo in zapadnima velesilama. RIM, 4. oktobra, e. V zvezi z razgovorom, ki ga je imel grof Ciano v Berlinu, poročajo italijanski listi, da bo Hitler imel v Reichstagu pomemben govor, v katerem bo razpravljal o vseh mednarodnih vprašanjih in tudi o vprašanju Poljske. Opozoril bo zlasti na pripravljenost Nemčije in Rusije za sklenitev miru. Vloga Italije bo v tej mirovni akciji velike važnosti. Možno je, da bo vodil mirovno akcijo sam Mussolini, toda Italija je že večkrat poudarila, da se bo lotila takih akcij samo tedaj, če bo uspeh že v naprej zagotovljen. Italijanski pogoj vsebuje restavracijo Poljske, četudi v nemških mejah. Nemčija in Italija sta se docela sporazumeli glede postopanja pri mirovni akciji. Ne ve se pa, v kakšni obliki bo Nemčija ponudila mir. Tudi se ne ve, ali bo Hitler že v Reichstagu obrazložil, pod kakšnimi pogoji je pripravljen pristati na mir. Vsi italijanski listi pa poudarjajo, da bo ta teden usoden glede nadaljnjega razvoja mednarodnega političnega položaja v Evropi RIM, 4. oktobra, e. V diplomatskih krogih prevladuje mnenje, da bo sleherna ponudba Nemčije za ustavitev sovražnosti že vnaprej odklonjena. Mussolini bo pa kljub temu izčrpal vse možnosti, da bi dosegel zaključitev vojnega stanja v Evropi. Mirovna akcija, ki jo utegne Italija pričeti, bo v prvi fazi obsegala samo konferenco sedmih držav in sicer Anglije, Francije, Nemčije,« Italije, Amerike, Rusije in Turčije. Na tej konferenci bi se šele izkazalo, ali je sploh mogoče začeti pogajanja za ustavitev sovražnosti. Pred Hitlerjevim govorom v Reichstagu pa ne bo Mussolini dal nobene pobude za sklicanje take konference. Grof Ciano pa je v Berlinu jasno povedal, da se Italija pod nobenim pogojem ne bo odrekla svojim interesom na Balkanu in na Sredozemskem morju. BERLIN, 4. oktobra, e. V zvezi z obiskom grofa Ciana v Berlinu pišejo listi mnogo o političnem položaju jugovzhodne Evrope in poudarjajo, da žive v tem predelu narodi, ki so zreli in polnoletni ter vsi čutijo stvarno potrebo po miru. Nemčija in Italija sta se skoraj v vseh vprašanjih, ki se tičejo položaja v Evropi in nadaljnjega razvoja dogodkov, sporazumeli, ostalo pa je kljub temu nekaj vprašanj, ki se tiče- jo tako Nemčije kakor Italije, glede katerih se grof Ciano brez Mussolinija ni mogel sporazumeti s Hitlerjem. Predvsem gre za obliko, v kateri bodo Italija, Nemčija in Rusija izvedli napovedano akcijo za ustavitev sovražnosti. Italija se je odločila sodelovati pri tej akciji, ni pa še gotovo, ali bo zavzela isto stališče kakor Nemčija in Rusija, ali pa bo še nadalje kot nevtralna dr- žav« izražala le identičnost svojih pogledov na dogodke v tesnem sodelovanju z Nemčijo in Rusijo. LONDON, 4. oktobra, mp. Reuter poroča iz Rima. da je značilno za zadržanje Italije, da so na včerajšnji seji ministrskega svet« sprejeli samo nekaj zakonov, ki urejujejo notranjo zadeve, dočim o zunanji politiki sploh niso razpravljali. Anglija in Francija ne bosta odnehali dokler ne dosežeta svojega vojnega cilja pravljeni pa sta proučiti Mussollnijeve predloge — Pri« Pariz, 4. okt e. Za včeraj napovedani govor predsednika vlade- Daladiera je bil odložen na danes popoldne. Daladier bo poročal o vojnem položaju in bo omenil tudi včerajšnji Chamberlainov govor ter poudaril, da vlada popolno soglasje med Francijo in Anglijo. Listi poročajo, da mirovna ponudba, ki jo bo izrekel Hitler v nemškem Reichstagu, najbrže ne bo imela značaja ultimata, temveč bo podana v taki obliki, da bo lahko sprejemljiva za demokratske države. Toda stališče Francije in Anglije je bUo jasno Izrečeno in določeno in se ne more več spremeniti. V Parizu vladaireliko zanimanje za nadaljnji razvoj dogodkov v Evropi, povsod pa vlada prepričanje, da pomeni pojav So-vjeske Rusije na Karpatih pomemben dogodek, ki bo imel odločilen vpliv na razvoj politične konstelacije na Balkanu. Verjetno ie, da bo balkanski sporazum razširjen in bo zajemal tudi Bolgarijo, pa tudi na severu bo nastal nov blok Baltiških držav. Tako na politiko držav na Balkanu, kakor tudi na politiko baltiških držav bo odslej odločilno vplivala Rusija. Pariz, 4. okt. br. Danes dopoldne ie imel predsednik vlade Daladier daljšo konferenco z predsednikom parlamenta Herrio-tom. V informiranih krogih sodijo, da je bil predmet razgovora predlog neke skupine poslancev, naj bi se nemudoma sklical parlament, ki nai bi razpravljal o mirovni ponudbi zapadnima velesilama. London, 4. okt. s. Današnji »Times« posvečajo uvodnik včerajšnji debati v parlamentu. Pravijo, da bo tedaj vsakomur jasno, da Anglije in Francije ni mogoče prestrašiti z grožnjami. Nobenega- dvoma tudi ni. na čigavih ramah lesi krivda ga vojno. Chamberlain ima lahko v tem oštra popolnoma mirno vest. Anglija in Francija sta od zasedbe Fesa s rja dalje kasali stalno voljo za mir in sta pri vsakem akte nasilja še našli opravičila, da nista sli v vojno. Ko na je nemška vlada hotela valuti Poljski pogoje, o katerih ni niti obvestila poljske vlade in nato začela s napadom na Poljsko, za AngtUo ln Francije ni bUo več dragega ishoda. StaHee Anglije, in Francije Je jo sne in se ni ▼ ničemer izptemenilo. London. 4. okt. mp. Reuter poroča, da se je Avstralija solidarizirala z zavezniki v tem. da je treba že v naprej odkloniti Hitlerjevo mirovno ponudbo. Avstralski ministrski predpednik je danes izjavil, da ničesar ne pomeni, če je Nemčija vojaško zavojevala Poljsko, kajti prava vojna se bo začela Šele sedaj. London, 4. okt s. Današnji madridski listi objavljajo razgovor z generalom Francom. Franco ie izjavil, da je prodor Rusije v Evropo izredno resen in nevaren dogodek ter da je treba storiti vse. da se zmanjša nevarnost nadaljnjega ruskega prodiranja. Španija bo storila vse, kar je v njeni moči. da spravi med seboj voju-joče se stranke v Evropi. Nemški načrti glede Poljske Predvojne žala, na ostal državico pod Berlin, 4. okt z. Dopisnik »Neue Zur-cher Zeitung« poroča, da je sedaj v ospredju zanimanja nemških političnih krogov nova ureditev zasedenegs poljskega ozemlja. Z Moskvo glede tegs ne bo več nilca-kih posvetovanj, ker je moskovska vlada z določitvijo meje med Rusijo in Nemčijo Erepustila Nemčiji popolnoma proste ro-e glede bodoče ureditve onega poljskega ozemlja, ki je pripadlo po tem dogovoru Nemčiji. Kakor se zatrjuje namerava Hitler obnoviti nemško mejo iz leta 1914 in vse takratne pokrajine zopet priključiti Nemčiji, na preostalem ozemlju pa namerava ustanoviti vmesno poljsko državo pod nemškim vplivom in kontiolo. Splošno pričakujejo, da bo Hitler objavil tozadevno odločitev že v svojem govoru na prihodnji seji nemškega državnega zbora ter bo tudi s tem utemeljeval stališče Nemčije, da je nadaljnja vojna nesmiselna. Kje je Moscicki? pokrajine bo Nemčija obdr* ozemlju pa nstanovila poljsko ____4. oktobra, e. Ker so m širile vesti, da je bivši predsednik poljske republike Ignac Mosdcki odpotoval v Pariz, ugotavljajo, da so bile te vesti zmotne. Moscicki je odpotoval samo v Bicaz, kjer se nahaja njegov sin poljski poslanik v Bruslju. Službena agencija Rador je vesti o potovanju predsednika Moseic-kega v tujino demantirala. Moscicki bo ostal se nadalje v Bicazu. Člani poljske vlade pa so se preselili v Herkulove toplice, ker je bilo dosedanje bivališče članov poljske vlade v Slanici neprimerno za bivanje čez zimo. Bivši poljski zunanji minister Jožef Beck pa se nahaja v nekem sanatoriju v okolici Sinaj e 4. okt z Švicarski zvezni svet je na svoji včerajšnji seji sklenil, da se bivšemu predsedniku poljake republike Moscickemu in njegovi soprogi dovoli bivanje v Švici. Moscicki si je že leta 1908, ko je bil še profesor na Švicarski univerzi, pridobil švicarsko državljanstvo, ki ga je obdržal formalno vsa do 4. okt. mp. (Reuter) Poljsko poslaništvo v Parizu je izjavilo, da je preži -dent Moscicki ie vedno Interniran v Runi uniji in da ni res, da bi že bil v Švici. Bukare$tat 4. oktobra p. Zunanji minister Gafencu je danes v svojem odgovoru na nemške trditve, da jc s stalHča mednarodnega prava nedopustno, da hi internirana poljska vlade podata ostavko, izjavil, de Rumom ji v tej stvari ni mogoče pripisati nobene odgovornosti. Moscicki je že 15. septembra, ko je bil še v Kutijo na Poljskem imenoval svojega naslednika, izjava Mcecickega z dne 30. septembra o njegovi demisiji pa predstavlja negativen akt, ki ga Romunija ni mogla z nobenim sredstvom preprečiti. Stockholm, 4. oktobra z. Poveljniku poljske posadke na Heli in 17 vojakom m oficirjem se je posrečilo, da so pobegnili « nemškega ujetništva. S poljskim patrolnim čolnom se jim je posrečilo, de so kljub zasledovanju s strani nemških vojnih ladij pobegnili na švedski otok Gottland, kjer so jih švedske oblasti začasno internirale. Pariz, 4. oktobra s. Sef vojaškega doma predsednika poljske republike dr. Lipkow-ski je podal izjavo o položaja ne Poljskem v trenutku, ko je Rusija intervenirala. Lrpkowskl pravi, da je bil 16. septembra svečer položaj poljske vojske dober. Izgledalo je, da so Nemci prehitro napredovali s svojimi motoriziranimi iyM*fM in je obstojala nevarnost, da bi izgubili zvezo z zaledjem. Strateški nemški načrt se je ponesrečil. Poljska vojska je računala, da se. bo mogla držati več mesecev. Prihodnje jutro pa so Rusi vkorakali. Poljsko vrhovno poveljstvo je dobro vedelo, da poljske meje proti Nemčiji ne bi bilo mogoče držati in je od vsega začetka imelo namen da postopoma umakne vojsko na črto Pi-sia-Narev-Bug-Visla-San. Na tej črti se je hotela poljska vojska braniti. Ce bi ne bi lo ruske intervencije, bi bil ta načrt uspel. Ridz Smigly ostane v internaciji Bukarešta, 4. oktobra. V tukajšnjih krogih menijo, ds bo maršal Rvdz Smiglv ostal interniran v Rumuniji vse do konca sedanje vojne. Hitler gre danes v Varšavo PARIZ, 4. oktobra. A A. Ha vas poroča iz Amsterdama: »Algemeene Handela-blad« piše, da se bo Hitler drevi odpeljal v Varšavo, v rajhstagu bo pa govoril v soboto opoldne. Poslanica novega predsednika Poljske „Herojstvo poljskega naroda ne bo zaman Pariz, 4. okt AA. Ha vas: Poljsko poslaništvo je izdalo tole sporočilo: Predsednik republike Ladislav RackijeviČ je izdal 30. septembra poslanico na Poljake. V njej pravi med drugim: Postavljen za naslednika predsednika republike Moscickega dne 17. septembra t. L, ko Je bila Jasno, da mora vrhovna uprava poljske države zapustiti poljsko Ozemlje, da ne pride v sovražne roke, sem »prejel to funkcijo, ker je bilo očitno, da Moscicki ne bo mogel nadalje vršiti te funkcije. To nI prvič v zgodovini Poljske, da Se mora šef poljske države zateči v tujino pred sovražnikom, ki poplavlja državo. V teku tisoč let smo morali toliko- krat braniti naš obstoj in našo krščansko civilizacijo pred pohlepnostjo zavojevalcev tako z zahoda kakor z vzhoda. To pot sem globoko prepričan, da Poljska posled-njič preliva svojo kri, in da bodo posledice te vojne takšne, da ho zastava civilizacije in pravice plapolala na takšnih mejah Poljske, da Jih bodo Poljaki mogli v miru uživati in tudi smotrno braniti. Prav tako sem globoko prepričan, da herojski prispevek Poljske v sedanji vojni ne bo zaman ne samo v vojaškem pogledu, ampak prav tako tudi v moralnem, ker sem prepričan, da bomo na koncu le ml zmagali. Protest skandinavskih držav v Berlinu V obrambi neovirane pomorske trgovine se bodo združile vse nevtralne države Berlin, 4 okt. mp. (Reuter.) Švedski poslanik je ponovno protestiral pri nemški vladi zaradi konfiskacij švedskih ladij po nemških bombnikih in nemški vojni mornarici Tudi danski poslanik se je ponovno zglasii nri nemški vladi in je izjavil, da danska vlada vztraja pri svoji zahtevi, da mora nemška vlada plačati odškodnino 11 družinam danskih mornarjev, ki so bili obiti o priliki torpediranja danske ladje po nemški podmornici. Danski poslanik Je obenem pripomnil, da sta oba kapitana danskih ladij, ki za nje Nemčija trdi. da sta hoteli napasti nemški podmornici kategorično izjavila, da to ne odgovarja resnici. London, 3. okt. br. Norveški zunanji minister Je podal Izjavo o torpediranju in zaplembi nevtralnih ladij s strani vojskujočih se držav. Nagi as n Je, da predstavlja oviranje pomorskega prometa med nevtralnimi lokami s nevtralnimi ladjami kršitev mednarodnega prava. Norveška vlada bo pokrenila akcijo v svrho skupnega nastopa vseh nevtralnih držav proti takemu početju. Stockholm, 4. okt. mp Včeraj ob 15 30 se je pojavila v švedskih teritorialnih vodah neka nemška topničarka. Dve švedski letali sta jo takoj začeli obstreljevati, na kar se je naglo umaknil na morje Kodanj, 4. okt. mp. Danski zunanji mi-danska vlada ne more mirno gledati, da tuje vojne ladje napadajo danske trgovske parnike. Nevtralne države imajo pravico zahtevati od vojskujočih se držav, da spoštujejo pomorsko trgovino nevtralcev. Kodanj, 4, okt. s. Ob otvoritvi zasedanja danskega parlamenta je govoril ministrski predsednik Stauning, ki je izjavil, da za Dansko ni povoda za kakršnokoli bojazen, ker so velesile pristale na nevtralnost Danske. Zavzemati pa moramo nepristransko stališče napram vsem. Pomanjkanje nekaterih uvoznih predmetov bo brez dvoma povečalo brezposelnost. Trudili se bomo za nadaljevanje normalne mednarodne trgovine z nevtralnimi državami, pa tudi z vojuiočimi. Vlada se pogaja z vladami vojujočih držav glede nadaljevanja svoje trgovine. Pogajanja v Moskvi z zastopniki baltiških drŽav se nadaljujejo in napovedujejo skorajSnji sporazum ■ Saradzoglu čaka na nova navodila Moskva, 4. oktobra, e. Litovski zunanji minister je prispel včeraj ob 3. v Moskvo in odšel takoj v Kremelj. Ob 18 uri ga je sprejel Molotov. Razgovoru so prisostvovali tudi Stalin, Poternkin in poslanik Pozdn jakov. Stockholm. 4. okt. e. Iz Rige poročajo, da se bo danes iz Moskve vrnil latiški zunanji minister Munters, ki se je z Molo-tovim in Stalinom docela sporazumel glede bodočega sodelovanja med Sovjetsko Rusijo Latiško. Zanimivo je, poročajo listi v Rigi, da v Latiški. zadnje diplomatske akcije m zahteve Rusije niso vzbudile taksnega razburjenja, kakor pred dnevi v Estonski. Moskva, 4. oktobra, s. Litovski zunanji minister Urbsis je imel včeraj dveumi razgovor s komisarjem za zunanje zadeve Molotovim Tudi letonski zunanji minister Munter je bil včeraj ponovno dve uri nri Mototovu. Turški zunanji minister Saradzoglu še vedno čaka nadalj-nih navodil iz Ankare in se še m ponovno sestal z ruskimi državniki. ffteekhalm. 4. okt z »Exchange Tele-graph« poroča, da bo Rusija zahtevala od Finska prepustitev Alandskih otokov, ki jih namerava Rusija vojaško utrditi. Na teh otokih namerava Rusija urediti vojaška, pomorska in letalska oporišča. Moskva, 4. okt. p. Saradzoglu bo ostal v Moskvi še štiri dni 4. okt Zadnje dni so se tu vršila pogajanja za ureditev direktnega letalskega prometa med Rusijo in Sofijo. Bolgarsko delegacijo, ki je imela v letalskem ministrstvu serijo razgovorov z ruskimi strokovnjaki za civilno je vodil šef generalnega štaba polkovnik Boldev. Kakor kaže, so se pogajanja sedaj uspešno zaključila in se bo v kratkem pričel civilni promet iz Moskve preko Odese v Sofijo in obratno. Polkovnik Boldev je bil snoči v Kremi ju. Sprejel ga je predsednik sveta komisarjev Molotov. Politični krogi pa zatrjujejo, da je imel polkovnik Boldev v Moskvi še posebno misijo, ki je bila vse drugačnega in važnejšega pomena in ki io je pravtako z uspehom dovršil. Ruska akcija zbuja Helsinki. 4. okt z. Dopisnik »Neue Zur- cher Zeitung« poroča, da zbuja ruska akcija, ki stremi po razširjenju ruske oblasti na vseh obalah Vzhodnega morja, čim-dalje večjo pozornost in presenečenje v nemških krogih. Nemci na to niso bili pripravljeni. Rusija utemeljuje svojo politiko z gospodarskimi potrebami, čemur Nemci, ki sami računajo na gospodarsko pomoč Rusije, ne morejo oporekati. Svoje zahteve po izkoriščanju luk v baltiških državah utemeljujejo Rusi napram Nemčiji z neobhodno potrebo čim ugodnejših in čim krajših prometnih zvez s pomorskimi lukami. ker smatrajo, da je za dogledno dobo izvoz Dreko Poljske nemogoč, ker so vse železniške proge porušene, vrhu tega pa je treba še za dolgo dobo računati s poljskim odoorom in sabotažo. Curm, 4. oktobra, Pariz 10175, London 17.95. New York 445.75, Bruselj 74.85, MIlan 22.50 Amsterdam 237.25. Berlin 177.50, Stockholm 106.25, Oslo 101.25, Ko-86,— Ostali tečaji ne notiraja. Stran 2 •SLOVENSKI NARO Dr, sreda, 4. oktobra 1999. štirje gledališki slavljene! I Kraljeva, Savinova, Rasberger in Grom aodete)e|o ie od začetka f»rl mariborskem gledali ifn Maribor, S. oktobra 201etnica Narodnega gledališča v Mariboru je sprožila tudi nekatere osebne jubileje gleda Uskih igralcev. Naj se ponudimo ob 4 slavljencih, ki sodelujejo od. nastanka Narodnega gledališča na mariborskem odru. Predvsem imamo našo priljubljeno go. Danico Boc-SaJkiovo. Znana je kot >Sa-vinčeks. Njeno une borno srečali ob jubileju Dramatičnega društva, pri katerem je že tedaj sodelovala kot pevska zvezda subreta. Med številnimi slovenskimi odrskimi diletantkami je bil nas >SavinČek< prvi. ki jo je življenska pot že pred otvoritvijo slovenskega gledališča v Mariboru vodila na poklicni oder. Hinko Nučič jo je angažiral že med pripravami za otvoritveno predstavo. Prvič pa je nastopila šele v »Morali gospe Dulske« 18. oktobra 1919. Tedaj se je krepko uveljavila, in si pridobila popularnost. Na deskah poklicnega odra je vzvalovala njena odrska kri. Sa vinova spada v vrsto tistih igralskih na-tur, ki so uporabljive v vsakem komadu in v vsaki vlogi. Njen odrski žanr in temperament pa se najuspešnejše uveljavljata v raznovrstan ih komičnih, nagajivih vlogah, pikolov, vajencev itd. če ne istočasno, pa gotovo kmalu zatem je prišla na naš mariborski oder gdč. Elvira Kraljeva, na5a prva dramska igralka. Kraljeva je že pred tem vzljubila gledališče. že kot otrok je kazala v Trstu izredno veselje do igre. Videli so io že nastopati pri Sv. Ivanu, pozneje pa na prve slovenskem poklicnem odru v Narodnem domu. Prvotno je bila zaposlena pri magistratu. Toda njena ne u gnana c drska narava je bila močnejša. Prvič je »uskočila« že med študijem kot Alenka v »Verigi«. Potem je prišla v Nučičevo dramatično šolo, ki jo je skupno z Viko Podgorsko odlično absolvirala. Kmalu zatem se ji je nudila spet prilika, da dokaže svoj odrski Maribor. 3. oktobra V nedeljo je bila na sporedu v okviru treh otvoritvenih slavnostnih predstav ob 201etnici Narodnega gledališča v Mariboru uprizoritev Finžgarjeve »Verige«. Gledališče je skoraj zevalo praznine. Točno bo težko ugotoviti pravi vzrok porazno slabega odziva. Morebiti ga bomo našli v tem, ker si Mariborčani zlasti sedaj ob pričetku trgatve radi privoščijo nedeljske izlete v bližnje gorice. Mogoče je tudi, da si naše gledališko občinstvo želi drugih predstav, ki bi bolj vabile in zamikaie. Najbolj razveseljivo pa bi bilo, če bi mogli dognati, da gre pač za golo naključje. Slab obisk pa ni motil igralcev v njihovih interpretacijah. Režiser Jože Kovic nam je predstavil realistično krepko začrtano ljudsko zgodbo, iz katere diha prijetno ozračje domačnosti in kmečkega okolja. Pavel Rasberger je tudi sedaj, kakor pred leti, izredno plastično ter doživljeno podal deda Primoža, ki zaman spodbuja sprte svojce k pomirjenju in prijateljstvu. Primož je nedvomno med najboljšimi kreaci- Maribor, 4. oktobra Letošnji 4. oktober, ki se praznuje po vsem svetu kot praznik živali, ima letos za Maribor svoj poseben pomen. Izkušnje zadnjih let, ki nam govorijo o pomanjkanju ljubezni do krilatih pevcev in o pomanjkanju smisla za varstvo in zaščito vseh drugih živali, kličejo po izpopolnitvi tudi v Mariboru obstoječih društev. Ob tem dtatumu se nehote spomnimo Celja, kjer praznujejo letos 401etnico ustanovitve društva ljubiteljev živali kot podružnice tedanjega graškega društva. Že pet let prej pa je ustanovil sloveči planinec Stanič v Gorici samostojno društvo, I talent »Uskočila* je na mesto obolele e>-1 trnove v igri »Morala gospe Dulakec. Njena Izborna kreacija ji je prinesla anga-ama. Razvila se je v nedosegljivo dekSa-matorko in dramsko prvakinjo, na katero je nase mariborsko gledališče ob svoji 20-letnicl lahko ponosno. Obžalovati je le, da ee Elvira Kraljeva v svoji skromnosti in preprostosti nI potegovala za drage odre, kjer bi nedvomno lahko žela triumfe svoje odrske bogonadarjenosti. Sledi Pavel Rasberger. Tudi on je prišel Se pred otvoritvijo mariborskega gledališča na Nučičevo brzojavno povabilo. Prišel je iz Osijeka, kjer je tedaj uspešno deloval. S kolodvora je prispel naravnost k vaji. Ostal je v Mariboru. Pavel Rasberger pa ni samo režiser in igralec ampak tudi plodovit tvorec domačih operet. IO. februarja 1927 je proslavil 251etnico svojega umetniškega delovanja s »Ciganom baronom«. Tedaj je nastopil skoraj 1000-krat. Zdaj se bi ža menda drugi tisocerkl. S svojim »Prebrisanim Amorjemc in »Rde Črmi nageljni« si je pridobil toplo priznanje. Letos pa pojde preko mariborskega odra njegova najnovejša opereta. četrti je Edo Grom, ki je tudi zraflčen s prvo Nučičevo gledališko sezono. Prvič je nastopil v »Slepcu« kot župnik Don Angelo. Grom si je kmalu utrl pot na mariborskem odru in je absolviral dolgo vrsto močnih odrskih likov. Za svojo 25-letnico si je Izbral vlogo cesarjevi ča Rudolfa v tragediji »MaverKng«. Plodonosno je bilo odrsko oblikovanje ter umetniško ustvarjanje vseh štirih igralcev-jubilantov na mariborskem odru. 201etnlca našega gledališča je najtesneje povezana z njihovim 201etnim požrtvovalnim delovanjem v Mariboru, s katerim so si pridobili priznanje kritike in vse nacionalne javnosti, ki se zanima za rast in napredek našega gledališke umetnosti. jami, s katerimi se ponaša nestor mariborskih gledaliških igralcev. Gromov Marko je kakor zrašcen iz zemlje, pristen gospodar, veren predstavnik kmečke veljavnosti in ponosa. Mino je občuteno podajala M. Zakrajškova, preizkušeno Micko Branka Rasbergerjeva, podjetno in življenja polno Aleno Elivira Kraljeva, Meiača, ki je neke vrste Markov odrski protilik, Danilo Go-rinšek, njegovo ženo Lizo Ema Starčeva, fantovsko ponosnega Janeza Rado Nskrst, pomirjevalnega soseda Tomažina Just Košuta, hujskaškega soseda Dernolca Milan Kosič, neizrečno nerodnega snubača Bol-težarja Franjo Blaž, biriča pa Ljudevit Cr-nobori. Vsi sodelujoči so skušali čim vero-dostojneje izoblikovati kmečko okolje, v katerem se zapleta in razpleta ta ljudska zgodba s tragičnim in vendar spravnim koncem. Maloštevilno občinstvo je izkazalo svojo iskreno hvaležnost in ni štedilo s prisrčnim priznanjem glavnim nosilcem posameznih vlog. katerega namen je bfl izkazovati milosrčnost do zaščite potrebnih živali. Tudi v Mariboru imamo društvo ljubiteljev živali, katerega delovanje bi se moralo poglobiti. Društvo pripravlja tudi letos tradicionalen sprevod živali, ki bo v nedeljo 8. t. m. dopoldne po mariborskih ulicah. Mariborski humor je krstil ta sprevod kot »pasjo procesijo«, ki zbuja vsako leto zanimanje tistih Mariborčanov, ki imajo čut ljubezni in varstva do živali. Iz vrst ljubiteljev živali se čuje predlog, da hf se izvedla letos običajna »pasja procesija« po mariborskih ulicah v večjem obsegu in altkovitej-ši razvrstit vik ste, tel. 25—82. ter Mmafikova mestna lekarna na Glavnem trgu. 12. tel. 25—85. — Pozor pred sleparko. V Mariboru obiskuje mlajša ženska razne sluškinja, katerim izvablja pod pretvezami denar. Tako Je prišla tudi k služkinji Mariji Letnik v Krekovi 16 ter ji povedala, da se je njena mati doma ponesrečila in poškodovala. Zahtevala Je od Letnikov« 100 din, čel da potrebuje ta denar njena mati za zdravniške stroške. Hčerka Je ženski izročila denar, sedaj pa je izvedela, da je nasedla goljufinji, ki je že pretekli teden na ali cen način ogoljufala rasne služkinje. Ker je verjetno, da je neznana ženska na ta način ogoljufala še druge osebe, naj prizadeti to prijavijo policiji. — Za zapahi. Študentki orožniki so aretirali 19 letnega ključavničarskega pomočnika Viljema V., ki Je osumljen, da Je v zadnjem času izvršil v Studencih več tatvin. Pri telesni preiskavi so našli orožniki pri V. 600 din gotovine. Pri zaslišanju je V. tajil vsako krivdo. Oddan je bil v zapore tukajšnjega okrožnega sodišča. — Grob pri grobu. Umrla Je vdova po svanioniku državnih železnic Ana Cokan, stara 69 let. V splošni bolnici je umrla železnicarjeva žena Marija Gnilšak, stara 08 let. Žalujočim naše globoko sožalje! — 0*ne na nmrtborskem trga. Glasom poročila št. 39 tukajšnjega mestnega tržnega nadzorstva so na mariborskem trgu sledeče cene: zelenjava: krompir 0.85 do 2, merica 7 din, čebula 2 do 8, česen 6 do 8, kislo zelje 4, 6 do 10 komadov zelene paprike za 1 din, karfljola 1 do 6. hren 8 do 10, paradižniki 2, luščen grah 5 do 7.50. Sadje jabolka 2 do 4, hruške 4 do 6, breskve 3 do 8, grozdje 3 do 8, brusnice 8 do 10: žito (za liter) pšenica in rž po 1.50, ječmen In koruza 1.25 do 1.50, oves 1, proso 2, p rose no pšeno 3.50, ajda 1.25. Mlečni izdelki: smetana 7.50 do 10, surovo maslo 24, čajno maslo 28 do 30, domači str 10. Perutnina: kokoši 18 do 30, par piščancev 18 do 65, gosi 35 do 40, purani 35 do 45, race 13 do 16. Krma: sladko seno 80 do 85, kislo seno 65, otava 75 do 80, lucerna 90 din za 100 kg. — Ghnnastika In ritmika. Za tečaje Mirjane Janečkove je povsod veliko zanimanje. Pričetek tečajev bo 9. oktobra t. L Vsi, ki se za to zanimajo, naj pridejo v ponedeljek 9. t. m. v Narodni dom, da poizkusijo z vajami. Za to uro nI treba nič plačati. Ob 11 je ura za dijakinje in mlade gospe, ob 17. za tiste, ki ne morejo dop., od 14. do 15. je ura za Sokoliće, ob 16. za deco od 3. do 12. leta, za večje otroke ob 17., za poročene gospe ob 18-, za uradnice od 7. do 8. event. 8. do 9. — Posušene koščioe sliv, češpel j in drugega koščičnega sadja služijo kot surovine za izdelavo aktivnega olja, s katerim se polnijo filterji za plinske maske. Ker je letos koščično sad je obilno obrodilo, se priporoča vsem nabiranje in sušenje teh koščic, ki se bodo kupovale po primerno določeni ceni. Kraj in čas prevzema po zato določenih osebah se bo naznanil pravočasno. — Pevski zbor Gleskeae matice. Ker se je vrnil g. dirigent, se vrše odslej pevske vaje ob torkih za moški, ob sredah za ženski In ob petkih aa metani zbor. vsakokrat ob 20. itn v prostorih Glasbene matice (Sokolski dom). Vabimo vse prijatelje petja, da se prijavijo k pevskemu zboru. — Is Dravske dolme. Agilno Sokolsko društvo Marenberg-Vuhred priredi v nedeljo 8. t. m. s pr: četkom ob S. popoldne v Sokolakem domu in s sodelovanjem gledaliških Igralcev in pevcev iz Maribora in LJubljane pester večer pod naslovom »Vsacga en mav«. Sodelujejo gospa Marica Brumen-Lubejeva, bivša subreta zagrebškega in ljubljanskega narodnega gledališča, potem odlični tenorist Angel J are, sedaj oba člana mariborskega gledališča, ter splošno priznani in priljubljeni slovenski komik, bivši režiser Narodnega gledališča v Ljubljani g. Josip Povhe. 2e naslov sam nam pove, da bo popoldanska prireditev naših vrlih Sokolov res pestra, saj nam bodo nudili naši dobro znani umetniki različne slovenske narodne popevke, šlagerje in komične prizore. Na klavirju jih bo spremljala vrla mariborska pianistka gospa Vrabčeva. Ob koncu pa nam zaigrata gg. Povhe in Jare zelo zabavno in veselo, ne predolgo, a vendar razvlečeno prijetno zadevico »žalujoči potnik«, ki bo nudila poslušalcem obilo smeha. V Dravski dolini pozdravljajo z veseljem naše slovenske umetnike, ki nam prinašajo našo lepo slovensko pesem, naš zdrav humor in našo pristno, čisto slovensko besedo. Hvaležni smo jim za njihovo nacionalno požrtvovalnost ter se že vnaprej veselimo njihovega prihoda. Nihče naj ne ostane doma. Pridite vsi z vseh strani, da napolnimo lepo sokolsko dvorano našega društva do zadnjega kotička ter se s tem oddolžimo idealni požrtoval-nosti naših odrskih umetnikov. — SpOrtne novice. V nedeljo 8. t. m. bo v tekmovanju za prvenstvo mariborskega okrožja LNP le ena tekma, in sicer v Mariboru, kjer se bosta srečala ISSK Maribor in čakovečki SK. — Mariborsko vreme. Včeraj je bila minimalna temperatura 5.8. Popoldne je pričelo najprej pršiti, nato pa deževati. Podoba je , da so nastopili jesenski deževni dnevi. — Samomor, v studenškem gozdu sta našli dve ženski pri nabiranju gob truplo neznanega moškega. Poleg trupla je ležala lovska puška. Neznanec je imel prestreljeno glavo. Polovica glave je sploh manjkala. Preiskava je ugotovila, da gre za nekega Franca št ema. ki si je oči vidno končal življenje. Vzrok obupnega dejanja nI znan. Truplo so prepeljali v mrtvašnico na pobreSkem pokopališču. Mariborsko gledališče Sreda, 4.: Zaprto. Četrtek, 5. ob 20.: Hlapec Jernej in njegova pravica. Red B. skupno 330 din, kar predstavlja primemo podporo za naše vaške razmere. Treba je upoštevati, da ima uredba namen zavarovati rodbinam oseb, poklicanih na vaje, neobhodna sredstva za vsakdanje življenje v času, ko so prenehali dohodki hranitelja CL 4 uredbe predpisuje, da so prosilci pooblaščeni prositi za podporo po sledečem vrstnem redu: 1. zakonita žena, 2. potomci in 3. roditelji hranitelja. Ta red pomeni samo vrstni red, po katerem so člani rodbine pooblaščeni vlagati prošnje za podporo, ki na pripada vsem tem članom rodbine. Ako teh ni, zakon ne omejuje več krog oseb. ki lahko prosijo za podporo, temveč pušča odboru svobodo, da sam oceni ali imajo prosilci kakor n. pr. bratje, sestre itd. pravico do te podpore. Glede postopka se je upoštevala na en strani nujnost po načelu, da je hitra pomoč dvojna pomoč na drugi strani pa sestava pristojnih organov, da bi bila dana dovoljna garancija za pravilno izvajanje uredbe. Glede dodelitve podpore odloča odbor, ki zaseda v kraju sreskega sodišča. Prošnja aa podporo se mora predati občini brez takse in kakršnihkoli potrdil. V prošnji navaja prosilec potrebne podatke ter prevzame za njih odgovornost, ki je v tem. da bo izgubil pravico do podpore ter bo d^iEnti vrniti neupravičeno prejete vsote, ako bi mu bila podpora dodeljena na osnovi neresničnih podatkov, navedenih v prošnji. Občina je obvezna v roku 48 ur poslati prošnjo odboru za podpore, ki zaseda pri sreskem sodišču, in ki ga sestavljajo en sodnik kot predsednik ter kot člana en občinski odbornik in en davčni uradnik. Skupno s prošnjo mora občina poslati potrdilo o številu članov rodbine, ki skupno z osebo, naznačeno v prošnji kot branilcem živijo pod isto streho ali ločeno, kakor tudi njihovo razmerje sorodstva, 2. dalje o letih starosti potomcev, za katere se prosi za dodatek, 3. o dohodkih in sredstvih za življenje vsakega izmed teh, 4. o površini obdelane zemlje, 9. o živini in druid imovini. 6. o dohodkih od zemlje in druge imovine ter 7. o tem. da se hranitelj nahaja v vojski. Razen tega bo občina dala svoje obrazloženo mnenje, kakor tudi vse druge potrebne podatke, ki bi bili važni za rešitev prošnje. S tem je izkazano zaupanje občinskim oblastem, vendar pa se predvideva stroga kazen za potrdila z neresničnimi in lažnimi podatki. Id uplivajo na dodelitev podpore Odbor za podpore rešuje nujno, ter so njegovi sklepi takoj izvršni. Predsednik odbora za podpore dostavlja naročilo za izplačilo podpor Poštni hranilnici. Prosilec lahko v primeru, da ie odbit potom odbora za podpore vloži pritožbo na predsednika pristojnega okrožnega sodišča. O tej pritožbi rešuje predsednik okrožnega sodišča ali za to določeni sodnik dokončno in v zadnji stopnji. Ako je hranitelj poklican na vojaško dolžnost za določen čas. ki pa ni daljši od 4 tednov, bo predsednik odbora za podpore izdal naročilo, da se vsa oodpora in dedatek izplačata naenkrat, če je pa hraniteU poklican na vaje za deli kot 4 t^dne al: pa za nedoločen čas, bo izdajal pred ednik naloge za izplačilo podpore vsakih 15 dni vnaprej. Ako je hraniteli odonščen iz voljke pred iztekom tekočega roka 15 dni. oseba, ki 1e dobila podporo in dodatek, ni dolžna vrniti višek sprejete podpore in dodatka. Vsekakor se bo v toku Izvajanja te uredbe oojavila potreba za tolmačonie, kar v smislu te uredbe spada v pristojnost ministrstva za podatno politiko in narodno zdravje. Treba le naglasiti, da ima ta uredba stalen Enačaj in da se ne sprejema samo za omeien čas. dasi se objavlja v času. ko ie večje število obveznikov poklicanih na orožne vaje. Iz Prekmurja — Otvoritev trgovske sole. V ponedeljek zjutraj je bila slovesno otvorjena zasebna dvorazredna trgovska šola združenja trgovcev v Murski Soboti. Prekmurska javnost se je dolgo potegovala za trgovsko šolo. želja pa je bila realizirana šele lotos, ko je združenje trgovcev postavilo krasen trgovski dom z lepimi in prostranimi učilnicami. K otvoritvi so se zbrali zastopniki soboške javnosti, profesorski zbor z ravnateljem dr. Kovačičem na čelu in učenci. Uvodno besedo je spregovoril predsednik zJruženja trgovcev g. Franc Ceh, ki Je podal v lepih besedah pregled dela in prizadevanja za šolo, v kateri se bo izobraževal prekmurski trgovski naraščaj. Omenil je tudi ogromne žrtve, ki jih je doprineslo trgovstvo mur-skosoboškega okraja za ustanovitev nove šole, ki bo po uspehih brez dvoma v čast Prekmurju. Ravnatelj trgovske šole g. dr. Maks Kovačič je v svojem govoru izrazil zagotovilo, da bo s profesorskim zborom skrbel za ugled šole. Govorila sta se sre-ski načelnik g. dr. Franc B rutina in župan g. Ferdinand Hartner, ki sta poz 'ra-vHa trgovsko šolo kot novo pridobitev, po kateri je Prekmurje dolgo vrsto let težilo. Učenci so se nato podali v učilnico, kjer se Je takoj pričela prva učna ura. V prvi letnik trgovske šole se je vpisalo 21 učencev in 4 učenke, skupno torej 25. Na zavodu bodo poučevali profesorja, soboške gimnazije in sicer g. Marij Hvala trgovsko zgodovino, g. Janko Llška slovenščino, g. Jože Potokar trgovsko računstvo, g. Marijan Dorer blagoznanstvo, g. Zvonko Hočevar zemljepis, g. Kari Jakob lepopis, nemščino, srbohrvaščino in trgovske predmete pa ravnatelj g. dr. Maks Kovačič. — Na gimnazijskem poslopju so napravili nov napis >Gimnazija kneza Koclja«, s čimer je tudi na zunaj poudarjena posvetitev prekmurskega prosvetnega fa- " rišča starodavnemu panonskemu knezu, ki je bil velik prijatelj slovenske knjige in zaščitnik svetih bratov blagovestnikov. — Modernizacija glavne cente. Nekatere ceste v Murski Soboti so zdaj lepo urejene, zlasti Aleksandrova, Kolodvorska, Radgonska. Slovenska in Cerkvena ulica. Nič več ni sledu nekdanjega blata, ki io poprej popravljalo ulice. Cestišča imajo zdaj trdno kamnito podlago in odtoke za vodo. Najlepša je pač Aleksandrova cesta B svojo moderno ureditvijo na križišču pred hotelom Krono, kjer je za nemoten odhod vozil napravljen prometni otok. cesta pa v smeri proti Delavski mu domu razdeljena po cestno policijskih predpis.h. Ta del ceste je bil zgrajen pred otvoritvijo Prekmurskega tedna, ureditev dela od Delavskega doma do občiuske tehtnice s križiščem pred čehovo trgovino pa je bila odložena do jeseni. Ker je ta del ce^te najprometnejši, je razumljivo da je cestišče v deževnem vr^intr-u silno Motno in razdrapano. Občina se je od!oč*la, da bo ta del ceste uredila Se pred nastopom jesenskega deževja. Te on* fj pričeli voziti lomljenec za novo 9eejb0*s in ga zlagati ob cesti. Ko bo nav.2.*n še drcUnJ tolčenec, bodo začeli obnavljati cestišče, tako da bo še pred zimo urejeno drago najprometnejSe križišče Murske Sobote. — Uredite požarne studence! Z»dn1i požar v sredini mesta, ki je uničil notranjščino Dittrichovega kina. je bil rasen opomin, kakšna nevarnost grozd nekaterim mestnim čelom zaradi pomanjkanja požarnih studencev. Gašenje pri tem požnru jt bilo zelo otežkoč^o zaradi pomsOTjka-Tja voie, zato so moral' poklicati ra pomoč Škropilni avto. K sreči je izbruhnil požar opoldne, da so ga takoj opazili, ponoči pa bi zaradi no n;i iskanja *odf lahko postal usoden za cel mestni del. Potrcrno bi bilo zato, da se v o h mestnih d>!'h. kjer ni dovolj vodnjakev zgradijo posebni požarni vodnjaki, ki bodo Imeli v primeru požara 'ovolj vode vsaj za prvo silo. Iz Ptuja — Gostilničarje ponovno opozarjamo na svoječasno izdano odredbo, po kateri ne smejo točiti alkoholnih pijač vpoklicancem na orožne vaje, kakor tudi ne rekrutom. Vsak prestopek bo najstrožje kaznovan. Vojaški obvezniki se pa opozarjajo, da je prepovedano nositi s seboj vsako pijačo. — Nov kino dobimo. Prihodnji petek prične obratovati nov kino pod imenom%>Kino Royal«. Kino bo obratoval v Društvenem domu. že svoječasno smo opozarjali na to, da Je malo verjetno, da bi se pri nas obnesla dva kinematografa. Sicer pa se bo to pokazalo. — Napad. V Mestnem vrhu je nekdo napadel 45-letnega delavca Ivana Kaisers-bergerja. Neznanec mu je prizadejal več ran z nožem tako, da so morali Kaisers-bergerja prepeljati v bolnico. — Nezgode. Na Bregu pri Ptuju je padla s kolesa SO-letna pesestnica Terezija Jovič in al zlomila desno roko. — V Spuh-lji pri Ptuju pa je padel z drevesa posestnikov sin Ivan Belšak, ki si Je zlomil levo roko. Oba poškodovanca so pripeljali v bolnico. — Na sadnji svinjski sejem je bilo pripeljanih 305 svinj, od katerih pa je bilo prodanih samo 28 komadov. Cena svinjam Ije bila: prolenki stari od 6 do 12 tednov po 50— do 130— din za komad, debele svinje po 6.50 do 7 75, plemene svinje pa po 6.— do 6.25 din za kg Žive teže. Maribor se pripravlja na praznik živali V nedeljo bo prirejena po mariborskih ufleah tradicionalna »pasja procesija44 Mariborske in okoliške novice — Z davkarije. Davčna uprava za mesto Maribor razglaša, da dospejo v TTT. četrtletju t. L v plačilo dne 1. oktobra IV. Četrtletni obroki zarada rine, pridob-nine, rentnine. družbenega davka, davka na neoženjene osebe, davka na poslovni promet in vojnice, dne 1. novembra t. L o ftnata tekoči teden Remaova lekarna pri sv. Roku na vogalu Srednješolski lahkoatletski miting Maribor, 4. oktobra J Podmladek Jadranske straže na državni klasični gimnaziji v Mariboru razpisuje trs- I dicionalni srednješolski lahkoatletski mee-ting za prehodni pokal JS in JLAS. Pravico starta imajo redni dijaki in dijakinje mariborskih srednjih šol (gimnazije, realne gimnazije, mešane realne, trgovske akademije, učiteljišča in železnic a rske šole). Tekmuje se po pravilih JLAS. Kapitani moštev so dolžni obrazložiti svojim tekmovalcem glavna določila tekmovanj. Moštvo zavoda, ki doseže največ točk na tekmovanju, dobi prehodni pokal JS in JLAS. Oba pokala dobi v trajno last moštvo, ki v treh zaporednih letih oziroma v petih s presledki doseže največ točk. Po možnosti dobi 6 atletov, ki dosežejo na tekmovanju največ točk, praktična darila. Vsak prvoplasirani pa dobi zlato, drugoplasirani srebrno, tretje plasirani pa bronasto diplomo. Štafete prejmejo tudi diplome. Drugi miting za te pokale (6. srednješolski) bo v soboto 7. t. m. ob 15. in v nedeljo 8. t m. ob 930 na igrišču SK Železničarja na Tržaški cesti. Tekališče je dolgo 428 metrov In ima dva nedvignjena zavoja ter je posuto z ugaski. Vsak zavod ima pravico postaviti po dva atleta v vsaki disciplini, na 1000 m pa poljubno števila^ a štejeta samo prva dva Štafet lahko peeravi več. šteje ps samo ens. Isto velja tudi za dijakinje. Isti atlet sme nastopiti največ v petih disciplinah vštevši štafeto. Prijave za tekmovanje je poslati na podmladek Jadranske straže na drž. klas. gimnaziji v Mariboru do 2. okt. t. L, potrjene od ravnateljstva zavoda, da so nastopajoči redni učenci na zavodu. Vsaka kršitev razpisa pri prijavi ali na igrišču se bo kaznovala z izključitvijo vse postave. Vrstni red tekmovanj: v soboto 7. okt. 60 m dijakinje predtek, skok v daljino, met kopja 600 g, 100 m predtek, skok v višino, skok ob palici, met krogle, 80 m zapreke predtek; v nedeljo 8. okt. 80 m zapreke finale. 60 m finale dijakinje, skok v daljino dijakinje, 100 m finale, met diska lin pol kg, troskok, 1000 m. štsfets 4X60 m dijakinje, štafeta 4X100 m. Sttfete štejejo: 12, 10, 8, 6, 4 točke. Mesta pa: 6, 5, 4, 3, 2 in 1. Uredba o podporah rodbinam vpoklicanih vojaških obveznikov Tolmačenje te izjava zastopnika vlade 4. oktobra. AA. V sprejetjem uredbe o podpori rodbinam oseb, poklicanih na orožne vaje (Uredbo objavlja današnje »Jutro«. Op. ur.), je minister brez listnice dr. Mihajlo Konstanti-novic dal sledečo izjavo za tisk: Vpoklic gotovega števila obveznikov je narekoval vladi potrebo nujne preskrbe njihovih rodbin, ki so ostale brez nujnih sredstev za življenje. V ta namen je bila sprejeta uredba o podpori rodbinam oseb, vpoklicanih na orožne vaje. Uredba« ki ima to socialno nalogo, ne predstavlja nekaj popolnoma novega. Zakon o ureditvi vojske in mornarice predpisuje v ČL 329, da bo občinska oblast s svojimi sredstvi podpirala rodbine obveznikov denarno in v naravi. Ta predpis pa ni dal rezultata, ki se je pričakoval, in to v prvi vrsti zaradi tega, ker občine ne razpolagajo z dovolj nimi finnnčnfofi< sredstvi, razen tega pa omenjeni predpis urejuje to vprašanje na popolnoma splošen način. Uredba o podpori prihaja torej o pravem času. da izpolni to neobhodno potrebo, ker se je zastavilo vprašanje, kaj bo z onimi rodbinami, katerih hranitelji ne morejo vršiti ovoje dolžnosti, ker so poklicani na vaje. Do podpore imajo pravico vee rodbine, katerih hranitelji izvršujejo vojaško dolžnost in ki so zaradi le v stiski. Katera rodbina naj da je v stiski, te uredba ni temveč je prepustila pristojnim odda to eseaijo ▼ m—kisa posames-Kot eno izmed meril služi dejstvo, da je rodbina živela od plače aH mezde, ki je sedaj zaradi vpoklica ne dobijo več. Hranitelj je oseba, ki rodbino stvarno vzdržuje s svojimi dohodki. Glede vprašanja določanja višine podpora se je vnoštevalo na eni strani to, kakšna so finančna sredstva, na drugI strani pa število rodbin, ki bi eventualno, uveljavljale pravico do podpore. Pedjata znaša 8 din dnevno za kraje, ki v smislu uradniškega zakona spadajo v prvi draginj ski razred ter za mesta z nad 20,000 prebivalci, ter 5 din dnevno z« vse ostale kraja K temu pridejo še no 3 din dnevno za vsakega otroka. To pomeni, ako je na vasi ostala žena z dvema otrokoma, bo dobila za 30 dni kot podporo in dodatek Slabo obiskana uprizoritev »Verige« Ob drugi jubilejni predstavi v mariborskem Narodnem gledališču