222. številka. Trst, v petek 27. septembra 1901. Tečaj XXVI Sitnost ., Iz va •■krat aa 4aa. runu aedati >a pr *m*n*. ob 4. on oialn« anaAa ; za celo leto ........34 kros za pol 1«* ......... 12 „ z« -*trt leta........ *> „ za »n m««- ........ ? kroni f *nino e pia5evati naprej. Na na-b? 9r»t priioian« a^tnAiin* ca/tvi ne jura O ">af arnah v Tmu ne prodajajo po-«a t*tac Itevilse po R stotink '3 nvć.i; i »»a Truta pa po 8 atotink (4 1 Telefon 5tv. >»70. Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko. T edinosti je moč! Oglasi računajo po vrstah v petitu. &a večkratno naročilo § primernim popustom Poslana, osmrtnice in javne zahvale domaći oglasi itd. ne računajo po pogodbe Vsi dopisi naj se pošiljajo uredništva Nefrankovani dopisi se ne sprejemajo Rokopisi se ne vračajo. Naročnino, reklamacije Ju oftlaH« npre-jsuaa apravnlfttvo. Naročnino in oglas* plačevati loco Trst. UredukStvu iu tiskarna ae uabajata * aiici Carintia Štv. 12. CprumlitM, In • prejemanje insrrato* v ulici Molia ilccolo Stv. :$, II. naiioii. izdajatelj in odgovorni urednik Fran Sodnik Lastnik konaorcij lista „Edinost* Natisnila tiakarna konsorcija lista „Edinost" v Trstu. Slovenskim socijalnim flemokratom. Go^jkhI urednik »Edinosti« ! Kakor čitam v Vasem cen enem listu, ste na Slovenskem, in zlasti tudi na Tržaškem, poleg drugih narodnih, {»olitiČnih, oziroma versko-ob-rednih nasprotnikov dobili tudi še drugo gardo, ki Vas pa noče čuvati ali podpirati v hrambi proti mogočnim narodnim vragom, •laz bi tega ne bil pričakoval. Dokazano je namreč, tudi brez dokazov slovenskega Koseškega, da so Slovenci v obče bistre glavice, ki takoj razsodijo, kje je pšenica in kje je ljnlika, in da se tudi delavci izogibajo napačnih in celo nevarnih potij. No, zmotil sem se nekoliko, ker imam naravo, da pieveč ugodno gledam od začetka, in me morajo še le skušnje poučiti, koliko naj |H>-pravim dobroglednost svojo. Motil sem se namreč glede na Slovence v mnogih prav važnih stvareh, katerih pa ne bom omenjalo tej priliki. Le na to opozarjam, da semdobil ne le od Slovencev, temveč tudi od drugih Slovanov naposled skupen vtis, da se preveč po opičje ravnajo po tujem. Kar so slučajno zasledili ali se naučili v tujih šolah ali po tujih knjigah, pa hočejo takoj prenašati tudi na domača tla, ne da bi kaj mislili, ali se tuja šega, tuji nauk tudi res prilega našemu narodu in dosedanjemu razvoju njegovemu. Jaz sem se tudi že pred jednim rodom mnogokaj naučil in celo od najglobljih dosedanjih tujih misliteljev, a sem ineail, da take robe, če je tudi imenitna do vraga, ne smem kar slejM> prodajati tudi doma na Slovenskem. Tega pravila pa se v »moderni« slovenski dobi mnogokateri nočejo držati in cel<> učeni bogoslovci hočejo tu in tam le v preveliki ali celo škodljivi meri kazati svojo in še kako posvetno specifično modrost. Da se tudi med bolj priprostmi ljudmi nahajajo taki, ki bi radi pokazali doma vse, kar znajo, je manje čudno, ker treba velike razsodnosti, da zadenemo pravo, kaj naj povemo od tega, kar — mislimo, da vemo ! In kaj naj zamolčimo od vsega tega, kar smo slišali ali videli na tujem, med drug'm. narodi in — ob drugih razmerah!! V Vašem lis*u pa čitam, da so med delavci nastopili tudi taki možaki, ki so svoj razum izbistrili ali napolnili s tujimi nauki o tem, kar bi bilo delavskemu stanu potrebno ali na prospeh. Pravite celo v »Edinosti«, da si ti najbolj izobraženi gospodje meti delavci, katerim se |>onujajo za voditelje, prisvajajo celo znanje skupne socijologije ali vsaj vsega tega, kar spada v vrsto praktičnega socijalizma. Delavce slovenske, kakor trdite, so krstili po tuje in jih imenujejo, »socijalne demokrate«. Te tako krščene delavce poučujejo z nauki, ki so bili zasnovani z a tuje narode in ob druzih razmerah! To je jako čudno, gospod urednik ! Povejte tem gospod-m še jedenkrat, da niso na pravi poti, ker poti, na katere kažejo oni, so že obsojene, in sicer pred jednim rodom! Povejte jim, da so se Zidje od začetka do danes usiljevali delavcem, nemškim in drugih narodov, za učitelje in za voditelje. Povejte jim, d« so ti Zidje nauke prirejali j K) svoje; da so dobre nauke kradli, pačili in za svoje prodajali, kakor prodajajo vsakovrstno materijalno in duševno blago, vselej, seveda za — dober denar! Poprasajte voditelje slovanskih delavcev, kolikor se imenujejo socijalni demokratje, ali ne vedo še nič, da se židovski viši in istovrstni kolegi njihovi danes že sami sramujejo tatvine in spak, ki so jih zagrešili oni in njih predniki, kakor rečeno, že pred dobrimi tridesetimi leti ! Ravno poslednje mesece seje raz poslala med s vet k nji ga, katera ovaj a vse sleparije, katere po uganjali Ea-g e 1 s in tovariši, to je prvi učenci Marx ovi ali součitelji njegovi. Zidje vidijo sleparije in že sami kažejo na blamažo, obseženo v tem, da so krščanske, ali, kar je vse jedno, nežidovske delavce po vsej Evropi zavajali ali zapeljevali. Na Slovenskem je bilo že davno to in ono povedano, kaki nauki naj bi veljali ne samo med slovenskimi, temveč v obče med a r i š k i m i delavci. Pred 20 leti pa nismo še slutili, da bodo tudi na Slovensko med delavce zasajali napačne, njim in človeški družbi škodljive nauke. Ker pa se vendar dogaja to, in ker, kakor navajate v «Edinosti«, so slovenskim delavcem vsilili celo nov list posebnega, značilnega imena, je potrebno vprašat, zapeljane (? Ur. »Ed.«) voditelje slovenskih, po teh voditeljih takisto zapeljanih delavcev : ali se še ne zavedajo teira, kar je kritika, veljavna, neporušna kritika izpodbila v vrsti naukov skupne socijalne demokracije l In če se niso še dali poučiti od druge strani, ne pa od vodij nemške socijalne demokracije, ali mislijo to doseči kakor si bodi?! Sedaj se bliža obči shod avstrijskih socijalnih demokratov: ali ne sili opravičeno častiljubje voditeljev slovenskih »socijalnih demokratov«, da se oborožijo še do Časa b kritičnim orožjem ter da vsaj oni posvetijo na tem shodu, kakor zahteva boljša zaveBt? Tu, tu naj pomagajo razkriti sleparstva! S tem si pridobi zaslug ne le med Slovenci temveč med delavci in v skupni družbi vseh ariskih narodov ! Bližnji shod socijalnih demokratov naj dokaže, kako daleč nese modrost voditeljev slovenskih delavcev ! Tak6 ali tako, gospod urednik, počakajmo, kako se obnese ta skupni shod. Ce pokaže shod pošten napredek, kakor je davno in zlasti sedaj možen, zabeležimo to zvesto in s hvaležnostjo. Će pa bodo židovski nadvodje in drugi podrejeni vodje te socijalne demokracije tudi nadalje prikrivali, kar je boljše, pravilno in pravo, potem bomo pa mi govorili vsaj za slovenske delavce in jaz sem preverjen, g. urednik, da tudi za to slovensko, sedaj rastočo potrebo odločite nekoliko prostora.*) Vaš stari delavski prijatelj. Iz Mm zbora istrsta. kako se v Istri uporabljajo državne podpore! Poslanci Matko M a n d i 6 in tovariši so stavili nastopno interpelacijo : ^am nekje leta 1898. je bila od strani c. kr. vlade občinskemu glavarstvu v Viži-nadi nakazana svota 4400 gl. za podpravoin gradnjo poti in cest, da si siromašni narod na tem delu zasluži košček kruha, ker ga je onega leta trla slaba letina. Kakor je bilo čitati v javnih glasilih, je bilo občinsko glavarstvo sklenilo, da od sela Ferenci do Božjega polja potrosi 800 gld. za popravo poti ali ceste. Mesto te svote pa je potrosilo samo 326 gld. Se Btrani od vale Gradule niti danes še ni oesta dovršena. Davčni občini Kaštelir so nakazali svoto 300 gld., ali ceste, zgradjene na Crničku, so popolnoma zapuščene. Davčni občini Labinjci ni imelo nič pripis*; od gorenje svote, ali občinski načelnik jej je vendar nekaj nakazal iz strankarskih o z i r o v. Krajni občini Vižinada je bilo nadalje za vse ljudstvo, ki je trpelo lakoto radi slabe letine, nakazanih 1200 gld. za nabavo tur-š ce. Turšieo so nakupili tako, da so veči del dobili pristaši občinske uprave, pa bodi tudi, da niso bili potrebni, dočim niso nič dobili mnogi drugi občinarji, da si je bilo znano občini, da so veliki siromaki in da imajo mnogoštevilne družine. Na temelju navedenega vprašajo podpisani c. kr. vlado: 1. da li jej je znano, kam in kako so bili potrošeni onih 4400 gl., odkazanih glavarstvu občine Vižinada? 2. da-li je istej znano, da se je v istej občini turšica, nakupljena od državne podpore, pristransko in krivično delila ? ! *) Gotovo ! Ne le, ker moramo, ampak in še posebno, ker hočemo: v prvo zato, kjer ljubimo tega slovenskega delavca in mu od srca < želimo, da se dokoplje do ugodneje materijalne in socijalne pozicije ; v drugo zato, ker vemo. kako bi se nam Slovencem, vzlasti tu ob periferiji, porušila vsa stavba, ako bi je ne nosila široka podlaga širokih mas: in v tretje zato, ker imamo toliko zdravega razuma in kriterija. da smo umeli posneti iz zgodovine človeških rodov, da onega, ki se hoče trmasto upirati novim fazam razvoja človeštva in odklanjati nove ideje, ki logično nastopajo : te ideje puščajo za sabo in se razvoj stvari vrši dalje in preko njega. Op. ured. -Edinosti". Politični pregled. V TRSTU, dne 27. septembra 1901 Občni zbor društva »Dante Alighieri«. Včeraj je imelo društvo »Dante Alighieri« v Veroni Bvoj občni zbor. Našim čitateljem je gotovo znano, da ima to društvo — pod kulturno pretvezo sicer—eminentno irre-dentistične tendence ter da je v tem društvu središče vsega irredentisticnega gibanja v Italiji in izven nje ! ! Ker delovanje tega društva sega preko mej Italije v vse pokrajine, kjer prebivajo Italijani in torej tudi — in še posebno v naše Primorje, je naravno, da nas občni zbor tega društva vselej zanima. Znamenito na teh občnih zborih je posebno dejstvo, da se vlada na istih vsikdar daje zastopati po svojih posebnih odposlancih, kateri izjavljajo v imenu vlade popolno soglaša nje z delovanjem tega društva, torej soglasje z iredentističnim gibanjem ! Kakor se je dogajalo dosedaj vselej, dogodilo se je tudi na včerajšnjem zborovanju, na katero je odposlala vlada državnega podtajnika Talamo. Kakor značilen fakt navajamo najprvo, da so zborovalci navdušeno pozdravili vladnega odposlanca in da pripisujejo torej veliko važnost dejstvu, da vlada soglaša s postopanjem društva in dt. pošilja na njegova zborovanja svoje oficijelne zastopnike. Talamo je pozdravil zborovalce v imenu ministerskega predsednika Zanardellija in njegovih kolegov ter v imenu kraljevske vlade. Povdarjal je mej drugim, da vlada sledi korak za korakom delovanju društva »Dante Alighieri« in se raduje njega zmag, s katerimi se utrjuje ugled in raste zaupanje v — osodo Italije. Za Talamom, čegar govor je bil navdušeno sprejet, govoril je predsednik Villari, ki je poročal o položaju Italijanov, bivajoČih izven Italije, med drugim tudi o Italijanih, biva-jočih v 1 a š k i h (?) pokrajinah na vshodni obali Adrije (!!!). Zanimivo s tega zborovanja je tudi to, da je socijalistična stranka na zborovanje tega eminentno narodnega društva hotela poslati svojega zastopnika v osebi socialističnega poslanca Todeschini-ja. Tržaška ca morra pa je svojim zastopnikom izvolila svojo »zvezdo« (a non lucendo) drž. poslanca H o r t i s a. Opomniti pa moramo tu. da je za časa zadnjih državnozborskih volitev v Trstu do-šel semkaj ravno isti laški socijalistični poslanec Todeschini, ki je v gledališču »Politeama4 ojstro pobijal kandidaturo dra. Hortisa in agitira 1 za socijalističnega kandidata Ucekarja. Ta Todeschinijev nastop je seveda skrajno rezžalil Hortisa in vso tržaško camorro, da ga ista še sedaj s nrtno sovraži. Hortis pa je sedaj naznanil odboru »Dante Alighieri«, da on ne pride na občni zbor v Verono, ako bo fcocijalistično stranko zastopal poslanec Todeschini. To je pomagalo. Odbor »Dante Alighieri« je sporočil to stvar socialistični stranki ter jo pozval, naj imenuje druzega zastopnika mesto »grešnega« Todeschinija. — »Internacionalni« socijalisti so se uklonili želji istega šovinistično-narodnega društva, čegar predsednik proglaša pokrajine, kakoršua je Dalmacija, italijanskimi, ter so zatajili Todeschinija in imenovali druzega zastopnika. Todeschini je v odgovor na ta hlapčevski čin vodstva socijalistične stranke izstopil iz iste in odložil svoj mandat. Ker je bil ta s.iod tudi zar nas na več strani jako zanimiv in treba absolutno nekoliko daljšega komentarja, povrnemo se jutri zopet k temu predmetu. Zaključujemo pa to notico z znanim vsklikom : Nulla dies sine linea ! Ni ga dneva, ki ne bi prinašal novih prispevkov o tesnih zvezah med obema skupinama irredente — ono v kraljevstvu in ono mej nami j in ni ga dneva, ki ne bi prinašal kakega dokumenta, kake baze možje so sodobni — ako že hočemo govoriti evfemistiški — socijalni demokratje ! Po obisku v Trstu. Nemški vojaki, vračajoči se iz Kitaja, so včeraj zapustili naše mesto, da nadaljujejo pot gori proti severni rodni zemlji svoji. Že po tem, kar smo videli v Trstu, že po introdukciji v našem mestu smo pogodili takoj, da bo njihovo potovanje po naši državi, vse do nje severne meje, pravi triumfalni sprevod in da se jim bodo povsodi izkazovale časti in ugodnosti, ki bodo daleč presegale meje običajne, dolžne, umestne in — koristne gostoljubnosti. S to opazko smo že povedali, tla ne bi imeli nič proti temu, da so nemške vojake vsprejeli uljudno, prijateljski in da so jim šli na roko v tujem mestu. Tako zahteva že uljudnost, tatco veleva že zakon — omikanim, civiliziranim ljudem ! Ali, kolikor je bilo tega tu v Trstu, je bilo odločno preveč! Preveč sosebno zato, ker je bilo v kričečem kontrastu z vedenjem onih, ki — ne morajo 1 Zato moramo svoj gornji izrek o triumfalnem sprevodu omejiti s klavzulo : v kolikor prihajajo v pošte v službene osebe, oni, ki morajo! Poreče se nam morda, da tu je bilo na svojem mestu nekoliko več, nego je običajno, ker smo imeli v gosteh vojake države, ki nam ja zaveznica. Ta prigovor bi bil gotovo opravičen, ako bi bil dan neki važen in ne malo odloČevalen pogoj. A ta ni bil dan! Mi smo rekli že te dni — povodom prihoda nemških vojakov — da neuemški narodi vsprejemljejo trozvezo, zvezo, ki je notorično pod specifičnim diktatom Nemčije, in da hočejo tudi vršiti svoje obveze do te zveze, ali le zato, ker so lojalni do dinastije!! Temu dosledno smo povdarjali tudi, da je srce tukajšnjega prebivalstva (iredentovei seveda ne prihajajo v pošte v, ko govorimo o tukajšnjem avstrij s k e m prebivalstvu) hladno sicer in mrzlo o misli na našo zvezo z Nemčijo. Ako pa je tako, da nenemške narodnosti v svoji lojalnosti vsprejemljejo to zvezo, da-si jim srce drugače govori, mora priznati vsakdo, in bi morali v prvi vrsti priznati službeni krogi, da nenemški narodi doprinaŠajo s tem najveČo žrtev : žrtev na intelektu, na prepričanju, na srčnem čustvovanju in ne v zadnji vrsti : na SVOji Speci-jeini narodni koristi! In bolj črnogledi mej njimi sodijo cel6, da je to žrtev na lastnih ekzistenčnih pogojih, ker se bojč, da veliko-nemški načrti uporabljajo trozvezo le kakor etapo na uresničevanju onih ciljev veliko-nemške politike, ki zahtevajo, da vsi avstrijski Slovani, živeči v pokrajinah, katere Nemci prištevajo k nekdanjemu nemškemu »bundu«, zginejo s pozorišca. Tu ni bil torej dan tisti pogoj, na kateri smo mislili gori : za trozvezo ne govore srca, ampule za ogromno večino prebivalstva je to le jKiliti^na zveza, katero naša diplomacija smatra kakor najprimernejo za sedanje razmere in najpripravnejo za varovanje interesov države na velikem mejnarodnem — trgu ! Oe pa Že nenemški narodi doprinaaajo toliko žrtev na žrtvenik državne |K>litike, potem pa bi že smeli pričakovati od službenih krogov, da se bodo naravnost v strahu izogibali vsemu, kar bi narodom označeno breme delaio še težavneje. V Trstu pa smo videli, da je bil način, kakor so vsprejeiuali, go-tili in — zabavali nemške častnike, tak, kakor da nenemšfci naredi nimajo nikake misli o konsekven^ah, ki nastajajo zanje v narodnem pogledu :z zveze države z Nemčijo. A da smo odkrit>srčni : najbolj nas je z-jlxilel«», kar se je predvčerajšnjim popoludne dogodilo v veliki vojašnici. Mimogrede omenjeno je bila tu potrataost, ki bi bila morda na ovojem mestu, da je prišla v naše mesto divizija nemških vojakov «u da je trebalo pogostiti zbor častnikov p.»d vodstvom visokega generala ! Ali za enega majorja s par častniki je bilo odločno preveč! Sicer pa bi nas to ne brigalo dalje, ako bi ne silila T nas z elementarno silo misel, da je bilo v tem »preveč« tendencija! In sicer tendencija, ki nen-mške narode skeli v dušo. Ali prosimo : ni žal-besede nočemo reči na adreso gg. častnikov, zlasti pa onih 97. pešpolka, ki uživajo obče spoštovanje med vsem avstrijsko-rrr-dečim prebivalstvom. Xi sence kakega očitanja naj ne pade na njih. Saj vemo, kaj je vojaški — moraš ! Ali misel o tendenciji nam je še posebno utrdil nemški generalni konzul v Trstu, dr. Stan ni us, se svojo z Iravijco na slove-nem obedu v veliki vojašnici. Pozdravivši naključje, da parnik, ki je pri vel nemške vojake iz Kiteja v Trst, nosi ime »Nadvojvoda Fran Ferdinand«, je vskliknil gosp. generalni konzul: »Naj bi bilo to ime srečen omen za bodočnost, naj bi dalo jamstvo za nadaljnji obstanek zveze med obema narodoma donajpoznejih rodov !« Gospnl generalni konzul dr. Stannius vidi torej tu v zvezi le dva naroda. Jeden teh dveh je nemški narod v Nemčiji, a kateri je drugi, o tem menda ne bomo ugibali dolgo! Za g. generalnega konzula torej Avstrija ni poliglotna država, on poteza kar z mokro goi>o preko ekzistence nenemskih narodov Avstrije in se tudi ne meni več Diti za fakt, da je p->lk, ki je |>ogoščal njega in njegove nemške častnike, |>o ogromni večini sestavljen iz sinov slovanske krvi in deloma od Italijanov!! Častniki našega polka seveda niso imeli te tendence, ali gori v Nemčiji bodo mislili in čutili drugače, ko bodo čitali o dogodkih v Trstu in si ImkIo delali — seveda za njih — jako jako prijetne konkluzije. Začujeno so zvečer — gospodje so bili dolgo zbrani — (»ostajale gruče ljudij pred veliko vojašnico v Tr^tu, ko je skozi okna doli mogočno donela mogočna pesem iz mnogih grl.... I >;e \Vacht am Rhein ! Ljudje 90 majali z glavami in odhajali domov sprav čudnimi mislimi, / mislimi : da li naša zvezi z Nemčijo dovoljuje ali ne dovoljuje suverenitete naše države v tej smeri, da sme spoštovati čutstvo-vanje velike večine svojih lastnih narodov...?! Čudne misli — ne res?! Vojna v južni Afriki. Predsedniku Krugerju so došla iz južne Afrike poročil?, da je v Kaplandiji že 15 'NM) ustašev pod orožjem ter da se ustaja vedno bolj širi. Tudi angležka |>oroČila potrjujejo deloma te vesti. Največ novincev se je pridružilo Burom v |w»krajini Sutherland, kjer se nahaja komando burskega poveljnika Malana. Tržaške vesti. Priloga. Danes smo pridejali listu poštne nakaznice s prošnjo do vseh onih cenjenih naročnikov, kateri še niso poravnali naročnine za tekoče leto. da to čim prej store Uprava. Nova era. Nam je bilo sicer že pred več dnevi znano, da je pokojni škof Sterk zapustil nekaj svojega imetja za hrvatski škofijski konvikt, ki se ustanovi v Pazinu. A mi nismo hoteli tega predčasno obešati na veliki zvon in ne bi tudi danes še govorili o tem da ni prišel današnji »Piccolo« s strupenim člankom, s katerim blati spomin blagopokoj-nega škofa. Popolnoma naravno je, da židovski 'list blati katoliškega škofa ter da išče novih pripomočkov, s katerimi bi hotel opra- vičiti barbarsko postopanje laskih mestnih svetovalcev o priliki škofovega pogreba. Podlo pa je, da roka katoliškega duhovnika dopo-šilja v židovski list take strupene članke o svojem pokojnem glavarju ! Prepričani smo, da bo ravno ista roka, ki je pisala dotični članek v današnjo številko smradljivega židovskega lista, pobijala ta članek v » Amico» ali v »Avvenire«. ali na tak način, da bo vsejedno udrihala po delovanji, pok. vladike njegovi narodnosti, njegovem čutstvovanju in tako v družbi s »Piccolom« blatila njegov spomin...! * To je ravno tisto gnusno hinavstvo, ki nam tiste mlade duhovske reformatorje dela tako zoperne; tista dvoličnost, ki najprej piše v »Piccola«, a potem pobija »Piccola«, ali tako, da je vendar podprto ono, kar je pisal — »Piccolo«. Italijani naj sodijo le biskupovanje pokojnega. Če ^ je pa v svoji poslednji volji spomnil svojega bednega, zatiranega zanemarjenega, od vseh zapuščenega, od nikogar varovanega, a od vseh pro^anjanega naroda : to Italijane nič ne briga in se nimajo nič jeziti, kakor bi smatrali za naravno in ob sebi umevno, ako bi se italijanski duhovniki spomnil svojega naroda. V svoji oporoki je govoril človek Sterk: sin svojega naroda! Vršil je svoje človeško prave, [podarjeno vsakemu človeku od — Boga! Pravo do ljubezni do svoje krvi ! Mnogo itak ne bo, ker so se razni ljudje preveč okoriščali na dobrotnosti pokojnega. A največ je trkalo na njegova vrata italijansko ljudstvo in ako bi bil pokojni delil dobrote pred pričami, bi te priče govorile danes, da je bil med obdarovanci neredko marsikdo iz onih, ki sedaj — v »Piccolu« blatijo spomin pok. vladike! Možje s hinavskim licem in hinavskem srcem se čutijo sedaj svobodne: zdi se jim, da jim vejejo prijazne pomladne sapice; ne treba jim imeti več ozirov, sedaj lahko odkrito nastopajo, saj računajo — da je napočila nova doba ! Blagemu biskupu, ki se je v zadnji svoji volji spomnil naroda, iz katerega je izišel; slava, slava! Blagoslovljen mu spomin med nami! Čut naše hvaležnosti bo tem intenziv-neji, čim živeje bomo občutili efekte — nove ere na vodstvu škofije tržaško-koperske. Le ne preveč zahtevati! Čujemo, da je bil neki istrski župan nekako užaljen, ker v našem listu nismo našteli onih županov, ki so se udeležiti pogreba pokojnega vladike Šierka. To je zopet tako jeden slučaj, ki kaže, kake zahteve se stavljajo včasih do nas in kako malo so ljudje pripravljeni upoštevati razmere, ob katerih izdajamo ta list, kadar jim je na srcu kaka — lastna želja ! Pustimo na strani okolnost, da je prostor v našem listu nedo-stateu, da bi mogli z dovoljno pozornostjo slediti vsem velevažnim dogodkom našega javnega življenja, sosebno v teh časih, ko se dogodki kar vrhovatijo : da nam je torej že z ozirom na prostor, ki nam je na razpolago, absolutno nemožno, da bi mogli baležiti tudi vse podrobnosti ob vsakem važnem dogodku. Ali p. n. gospoda večni nezadovoljneži naj bi tudi pomislili, da mi nimamo na raz-]»olago cele tolpe repertorjev, ki bi bili na lovu za novostmi in — malenkostmi, kakor pes za zajcem, in pomislili naj bi nadalje, da uredniki naši morajo sedeti v redakciji, ak,j hočejo zmagovati delo, in da so, tako rekoč, tudi le ljudje, ki ne morejo vedeti vsega, in tudi onega, česar — ne vidijo ! ! Nadalje menimo, da nikomur med onimi, ki so korakali v sprevodu na pogrebu pokojnega vladike, ni bilo zapisano na čelu : jaz sem župan tu in tu ! Če je torej že komu toliko ležeče, da pride to in to v list, izvoli se potruditi v naše uredništvo in ustreženo nru bo prav gotovo in v vsakem slučaju, izvzemši le take slučaje, ko bi važni stvarni razlogi govorili proti. Te dni je rekel nekdo v našem listu, da Slovenci smo že rojeni s kritiko v žepu. V nenavadni meri velja to za naše slovensko občinstvo ozirom na zahteve, ki se stavljajo do novinstva. Vse kritikuje, vse zahteva, vse se skuša se svojo modrostjo nad ubogimi redakcijami, kakor da so te kak javen pašnik ! Ali da bi šel kdo na roko na težkem delu — uvažujč nedostatnost moči, ki so na razpolago —, a to pa ne !! Od urednika se zahtevajo čudeži, saj je — plačan ! Kdo bi neki mislil, da je ta para od slovenskega žurnalista tudi bitje iz mesa in krvi, z vsemi človeškimi slabostmi, da utegne biti kedaj telesno bolan, kakor vsaki drugi človek, ali da ga včasih morč skrbi, ki mu duha tišče k tlom, ne dopuščaje mu vzleta...! Vsaki človek, ki dela z umom, se lahko izgovarja : danes nisem razpoložen, spišem jutri! Slovenski urednik pa nima nikogar, da bi ga za hip postavil na svoje mesto : on mora delati in dovršiti delo ob vsakem telesnem in duševnem razpoloženju ! In če potem delo morda ni tako, kakor včasih opravičeno, največkrat pa neopravičeno žele p. n. gospoda iz zadruge onih, ki so že na svet prišli s kritiko v žepu : potem, gorjć ti, slovenski žurnalist ! ! One pike, katerih morda ni, štejejo in lovev. društvo«. 3. Godba, čitainiški orkester. 4. Petje, pevsko društvo »Slava«. 5. Telovadba, »Tržaški Sokol«. 6. Godba, čitainiški orkester. 7. Petje, pevski zbor »Bratovščine sv. C. in M. S. Godba, čitalniški orkester. 9. Petje, |>evako društvo »Adrija«. 10. Godba, čitalniški orkester. 11. Petje, vsa pevska društva. Svobodna zabava. — Vstopnina 20 iive., p. n. g. pevci 10 nvč. — Peplaeila in darovi se hvaležno vsprejemajo. Z ozirom na veliko važnost »Čitalnice« za šentjakobski mestni okraj pričakuje zanesljive udeležl>e tako stranomu slav. pevskih društev, kakor stranorna si. občinstva, udan odbor. Zarod sv. Nikolaja v Trstu, ulica Stadion št. 19. naznanja, da so uradne ure za posredovanje služb od 8—11. predpoludne in od 2—4. popoludne. Vesti iz ostale Primorske. X Na davčnih u r a d i h po Primorju vladajo čudne razmere. Ravno v »Edinosti« je bilo že opetovano čitati o razmerah na teh oblastih, toliko o zanikanju ravnopravnosti našemu jeziku, kolikor o čudnem postopanju s strankani. Zlasti so razmere na goriški davkariji prav — čudne. »Soča« j.ripoveduje n. pr. ta le slučaj : »Nekoč je prišla neka stranka v ta urad ter je v slovenskem jeziku prosila pojasnila v neki davčni stvari. Mladi davčni pristav jej je odgovoril, da ne zna slovenski, drugi uradnik baš tako, na kar se je stranka obrnila do starejšega uradnika ter ga vprašala po laški, od kedaj da je nastala na glavni davkariji taka sprememba, da davkoplačevalci na slovenska vprašanja ne dobivajo odgovora ? Ko je Čulo to malo pristav če govoriti stianko italijanski, je zakričalo nad njo, zakaj da ni takoj laški govorila r" Stranka je povedala temu istrskemu c. kr. napihnjencu, da zna italijanski za svoje j>otrel>e, ne pa za to, da 1k> služila z italijanščino uradnikom, kateri morajo znati slovenski že kakor predpogoj, ako hočejo službovati med nami. In glej! Ta ljubeznivi Istran seje raz penil (mislil si je najbrže, da se mu itak nič ne zgf>di, ker se z glavnim dav-karjem tikata) in pograbil knjigo katero bi bil stranki vrgel v glavo, da ga ni zadržal neki drugi kolega!« Ta dogodek ilustrira gg. uradnike in duh, ki vlada po mnogih davkarijah proti našemu življu. V ravnokar minolem zasedanju deželnega zl»oia goriškega je g. dež. poslanec Muha interpeliral radi teh razmer. Da li kaj pomore ?! Morda, če se zgodi kakov — čudež!! Ako pa obvelja tradicija, no, lahko mirno spi mož, ki meče knjige v glavo strankam ! Skoda in sramota. V »Soči« či tamo: V Selih na sj>odnjem Krasu sta se sprla dne 23. t. m. oče in sin na travniku o nakladanju sena. Oče je bil na vozu, a sin je metal seno na voz. Konec prepira je bil ta, da je sin zažgal seno na vozu. Oče je takoj, ko je skočil z gorečega voza, tekel domov. Sin pa. ki se mu je vkljub vročemu plamenu ohladila kri, ga je klical zastonj nazaj, naj mu |»omaga rešiti voz izpod gorečega sena. Za pokoro se je vročekrvni sin pekel ter rešil ožgani voz. Poleg gmotne škode imata prepirača obilo sramote. Vesti iz Kranjske. * Trgovska šola v L j u 1» 1 j a n i. Trtr<>vska šola gremija ljubljanskih trgovcev prične v nedeljo dne 29. septembra 1901. ob 10. uri dopoludne. Vpisovali bodo dne 27. in 2*. septembra t. 1. v trgovski šoli g. A. Mahra. * Z v e z a slovenskih kolesarjev je preložila svoj občni zbor, ki bi se imel vršiti v soboto dne 21. t. m., na drugi mesec. * Darilo čeških kolesarjev »Zvezi slovenskih kolesarjev« o priliki izleta na Slovensko dne 11 —18. avgusta 1901. je izpostavljeno v izložbi trgovine gosp. Vašo Petnčiča na Mestnem trgu v Ljubljani. Na rudeči strani svilnat ga bandera je vdelan znak »Ceskou Lstredni Jed noto u Veleči pe-distu« ; na beli strani pa spominski napis z rudečimi črkami. nerja. Moltner je doma na Tirolskem iz reda sv. Frančiška. Izgleda popolnoma kakor Kitajec, ima po kitajsko prikrojeno brado, prav dolgo kito na glavi, kitajsko kapo, takozvani »čin čin« z dolgimi traki vzadej in popolnoma kitajsko obleko, torej pravi Kitajec. Imenovani že 23 let deluje kakor misijonar v Kitaju, zdaj pa je prišel zopet v Evropo prosit milodarov, ker so boksarji, kitajski vstaši, vse njegove cerkve in hiše njegovih kristijanov porušili. Imel je v frančiškanski cerkvi nagovor, v katerem je podal nekako sliko tamošnjega krščanskega življenja in preganjanja kristijanov. Posebno zanimivo pa je bilo pripovedovanje o dogodkih zadnje kitajske vojne, katere je videl na lastne oči in tudi sam doživel. Nazadnje pa je prosil pomoči za tisoče svojih kristijanov, ki so brez strehe, brez cerkve in brez živeža. V znamenju kamenja in krvi! Tudi mi smo že povedali v tem listu, kako so v Mali vasi pri Globasnici nemški gasilci blagoslovili svoje orodje s tem, da so — slovenske može pretepali do krvi. »Mir« pripoveduje uprav groznih stvari o tem slavju, s katerim so profani rali tako Človekoljubno idejo, iz katere so izišla gasilna društva. Cinično, proračunjeno so izzivali, da je prišlo do pretepa. In so kričali: »Pobijmo jih te Slovence, obdajmo jih, da ne bo mogel nobeden uiti !« Na nekega gospoda, ki je miril Slovence, so kričali : Rauberhuptman, Gauner, Falot! Nekega moža so pobili tako, da seje v nezavesti zgrudil na tla. In tu se je zgodilo nekaj nečuvenega. Poklicani zdravnik iz Dobrle vasi — dr. Grassl mu je slavno itne — ni hotel priti in so morali iskati druzega, ki je konstatiral, da ranjenec visi med življenjem in smrtjo! V izvestnih nemških sr-ditežih je menda narodno besnilo popolnoma uduSilo vsaki blagi in človeški čut! ! jemkov ni bilo vse prejšnje leto, je povedati znesek letnih prejemkov in dan, od katerega ali do taterega so se izplačevali. Pri stalnih prejemkih je napovedati njih iztnero ob tistem času, ko je bilo predano naznanilo : pri premenljivih zneskih pa tisti znesek, ki so ga dosegli v zadnjem letu, t. j. v dobi dvanajstih mesecev pred oddajo naznanila ; n. pr., če se je oddalo naznanilo 20. oktobra 1901, tisti znesek, ki je bil izplačan v času od 20. oktobra 1900 do 19. oktobra 1901. Na temelju napominjanih zakonskih določb in na temelju čl. 40 izvršitvenega predpisa k IV. poglavju označenega zakona, predpisa, objavljenega v. d. z. št. 108 od leta 1897, se radi prijave za odmero osebnega dohodninskega davka za leto 1902 delodajalci, ki plačujejo prejemke imenovanih vrst, poživljajo, naj predlože ona naznanila in sicer v neposredao-državnem mestu Tratil in v okoličanskih občinah na c. kr. davčni administraciji v Trstu, v pokneženi grofiji goriški in gradiščanski, i u v mejni grofiji istr-r.ki pa na pristojnih c. kr. okrajnih glavarstvih, davčnih oblastih prve stopinje, in sicer najkasneje do 31. oktobra 1901. Uzorci za naznanila se dobivajo brezplačno na pristojnih davčnih oblastih I. stopinje (torej za Trst in okolico na c. kr. davčni administraciji, v Gorici, Gradiški in v Istri pa na pristojnih okr. glavarstvih.) Kazenska določila radi neresničnih naznanil ali opusta teh naznanil, se nahajajo v 8§ 240, 241, 243 št. 6 in 244 zak. 25. oktobra 1896 d. z. št. 220. C. kr. finančno ravnateljstvo. Trst, dne 18. septembra 1901. Oton vitez pl. Zimmermann, c. kr. dvorni svetnik in finančni ravnatelj. bolje, čim dalje jo piješ. To novo industrijsko stroko, praznujočo svoj desetletni obstanek, je treba torej smatrati za resnično dobrodelno pridobitev, katero ni dovolj ceniti na polju pri poročnih živil iu redil. Najboljši veščaki so jo označili za »rodbinsko kavo« v najboljšem zmislu te besede : zato pa je Kalhreinerjeva Kneippova sladna kava seveda našla precej posnemalcev, ki zopet dobivajo svoje naslednike, dasi so bili že večinoma sodno kaznovani. Ali občinstvo ve že natanko razločevati in jemlje v svoj prid že davno pri nakupovanju le znane izvirne zavoje s sliko župnika Kneippa kakor varstveno znamko in z imenom Kathreiner. Zakaj, kjer pristni Kathreiner rabijo tudi le malo časa, tam ga že ne morejo več pogrešati. Zato lahko firma po vsej pravici pravi v svojih naznanilih, »da je moči čestitati vsaki gospodinji in materi, ki glede na zdravje, prihranek, čistost in dober okus rabi Katiireinerjevo Kneippovo sladno kavo«. Vesti iz Koroške. V Beljaku so imeli te dni priliko videti kitajskega milijonarja o. Zeno Molt- Razne vesti. Grozna eksekucija. Kakor že naznanja brzojavka iz Prage v naši včerajšnji štev« Iki, obesili so včeraj zjutraj v Pragi morilca svojega očeta, brata Antona in Vaclava Sla-nčeko. Oba sta bila nenavadno velika in močna. Odkar se jima je naznanilo, da bosta ol>ešena, sta neprenehoma molila in nista hotela nič spati. Vešali pti bili ločeni z leseuo steno. Pred hišo se je zbrala ogromna množica ljudstva, katero so morali jahajoči redarji |M>diti od hiše. Anton Slanecka se ni mogel skoraj niti držati na nogah, ko so ga vodili na vešala. Umiral je nad 6 minut. Mlajši brat, katerega so druzega obesili, je bil mnogo trdnejši od starejšega. Ko mu je krvnik ovil vrv okoli vratu, ga je krvnikov hlapec prehitro spustil, vsled česar je obešenec zdrsnil na tla. Pobrali so ga hitro in zopet obesili. Skladatelj umrl. Dne 17. septembra t. 1. je v Pragi, na Hradčanih, umrl sloveči češki skladatelj in knezo nadškofijski registrator J. Knahl, v 76 letu gvoje dobe. Komponoval je tud; posvetne pesmi, izmej katerih so nekatere postale narodne ; Slovencem osobito znana je njegova : »Jaz sem Slovan z dušo, s telom...«. Dvestoletnica mesta Petrograda. Petro-grad ze pripravlja, da dvestoletnico svoje ustanovitve leta 1903 slovesno proslavi. V to, da bo slavnost velikanska, že sedaj vrše priprave. Vinska letina na Srbskem. Letos znaša letina grozdja na Srbskem 12.461.120 kilogramov, torej za 2 milijona več, nego mi-nolo leto. Iz volilnega boja na Ogrskem. Madjarski listi v heveškem okraju so objavili te dni sledečo izjavo : S tem naznanjam vsakomur, kogar se tiče, da za svoja dejanja, kakor tudi ustne in pismene izjave mej volilnim gibanjem, ne prežemam nobene odgovornosti, ker sem bil pijan ob vsakem dnevnem času. — Madar Lojzi, liberalen agitator. To po-snemo po »Slovencu«. Oznanilo. V smislu § 201 zakona od dne 25. oktobra 1896 d. z. št. 220, mora vsakdo, kdor je v kraljevinah in deželah, zastopanih v državnem zboru, dolžan izplačevati za eno osebo prejemke na plačilu ali pokojnini, označene v £ 167, na leto več nego 1200 kron, predati vsako leto davčnemu oblastvu naznanilo o osebah, ki imajo pravico do teh prejemkov, navedivši njihovo ime, stanovalisče in posel, potem višino in vrsto v prejšnjem letu izplačanih prejemkov. Ako taci h pre- Spominski dan naše Industrije. Deset let je, odkar se je oživotvorila nova industrija, ki je bila poklicana na uvaževanja vreden način, spešiti našo telesno blaginjo in ekonomijo našega gospodinjstva. Znano je, kolika važnost gre v družini rednemu uživanju kavine pijače, kako so se je čimdalje bolj navadili, tako v palači kakor v najmanjši koči; kako važno je torej bilo, to vsakdanje živilo urediti tako, da je tudi prikladno našemu zdravju. Izvestno se še vsakdo spominja, kako živo se je pokojni župnik Kneipp v svojih predavanjih in spisih potezal za domačo in zdravo sladno kavo. Pač je bilo ljudstvo v vedno pravem zmislu že davno spoznalo, da je ječmen najboljši kavini surogat, ali samo opraženi ječmen ima zoprno grenak okus, iu tudi samo opraženi slad se hitro upre zaradi zoprno sladkega okusa. Treba je bilo torej odpraviti te nedostatke. To se je naposled posrečilo drugemu, v največjem obsegu izvedenemu prizadevauju firme Kathreinerjeve, ki jo je bil župnik Kneipp izpodbudil na izdelovanje slastue kave in ki so jo podpirali najizkušenejši strokovnjaki. Vzorni izdelek, ki so ga vsi sloviti izvedenci preizkusili za nedoseženega in izvrstnega, se je potem pod imenom »Kathreinerjeva Kneippova sladna kava« prvič uvedel pred desetimi leti in se odslej brezprimerno hitro in vspešno razširil po vsem svetu. Za ta veliki vspeh zahvalja Kathreinerjeva Kneippova sladna kava najprej izredno prednost, da ima priljubljeni okus zrnate kave. Izvestno je za nimljivo, kako se mu podeluje ta okus. Kava raste, kakor znano, na grmičastih drevesih, katerih sad je podoben naši črešnji. V teh črešnjah tiče kavina zrna kakor seme. Iz mesnatega ovoja pa prirejajo Arabci sok, takozvani »gišrc, ki se, kakor poročajo potniki, odlikuje z izredno finim vonjem po kavi. Iz tega sadnega mesa dado Katreinetji na otoku Rčunionu, slovečem po izvrstni kavi, na način, ki je patentiran skoro po vseh omikanih državah, napravljat: izvleček, s katerim se sladna zrna ob izdelovanju prepoji na jako bistroumen način. Tako dobiva Kathreinerjeva sladna kava vonj in okus kave, kar spoznaš, ako presrizaeš le nekaj zrn. Jasno je, da si je moral« taka sladna kava, ki se odlikuje s prijetnim okusom in priznano zdravstvenimi sredstvi sladovimi, hitro pridobiti ves svet, zlasti v širših slojih ljudstva, kjer se je kava v nekakšnem zmislu vtihotapila kakor živilo, kar pa nikakor ni bila. Zato je morala biti primes, ki je sama na sebi redilna iu zdrava, ki jo je moči zrnati kavi pridajati do polovice in še več, s katero se torej tako priljubljena kavina pijača napravlja še prijetnejša po okusu in primerna zdravju: izredno dobro došla povsod. Največja, brezprimerna prednost Katheinerjeve Kneip-pove sladne kave pa je ta, da jo je moči piti »čiBto« in da na nepresežen način nadomešča zrnato kavo onim, katerim jo je zdravnik popolnoma prepovedal. Otroke je sploh treba navaditi zgolj sladne kave; očvrščeno zdravje in cvetoča zunanjost je posledica temu. Takisto se Kathreinerjeva Kneippova sladna kava ne more dovolj živo priporočati ženskam, onim, ki okrevajo, in onim, ki bolehajo na želodcu, srcu in živcih. Po dolgi, izpričani izkušnji je lahko prebavna, krvotvorna kre-pilna in tekne vzpričo prijetnega okusa tem Brzojavna poročila. Nemški vojaki na Dunaju. DUNAJ 27. (B) Drugi batalijon drugega nemškega vstočno-azi jatskega pešpolka je danes dospel semkaj. Po svečanem pozdravu je korakal batalijon mej špalirjem ti-sočev ljudij v Albrehtovo vojašnico. Vojna v južni Afriki. LONDON 27. (B) »Dailv Ne\vs« pos-nemlje govorico, ki se širi v vojaških krogih, da je namreč lord Kitchener radi razlik v mnenju z vojnim ministrom Brodriekom podal svojo demisijo kakor vrlini poveljnik v južni Afr ki. Vlada da je silila na to, da bi Kitchener nekatere odredbe svoje zopet umaknil, kar pa je Kitchener odklonil. Vlada ' da je neko visoko osebo zaprosila za posredovanje. Sedem ljudij utonilo. CORUNA 27. (B.) Ko se je prekopic-nil neki ribiški čoln, je sedem oseb našlo v va-lovju svojo smrt. Napetost med Francijo in Turčijo. Turške ;tiuance. CARIGRAD 27. (B.) Oblasti v Erze-rumu so se branile izdati potni list drago-manu tamošnjega francozkega konzulata. Isti se je hotel podati na dopust na Francosko. Tukajšnji vodja francoskega poslaništva je pa dragomana pooblastil, naj odpotuje in je lokalne oblasti proglasil odgovorne za njegovo osebno varnost. Glasom sporočil, doTlili semkaj, so bili pogovori med obema ministroma za vnanje stvari, grofom Lamsrlorftom in Dalcassčjem v Compiegne, posvečeni tudi finančnemu polože nju Turčije. § Aleksander Len Minzi: & Prva in največja tovarna pohištva vseh vrst. •J T R S T TOVARNA: Via Teaa, vogal Via Limitanea 1 9 & Sf i Sf m m _ m /JS Predmeti postav'o se na parobrod ^fl^ ali železnico franko. XXXXXXXXXXXXXXXX ZALOGE: i Piazza Rosario št. 2 I (šolsko poslopje) in Via Riborgo št. 21 4- Velik izbor tapec&rij, zrcal in slik. Izvršuje naročbe tndi po posebnih načrtih. Cene brez konkurence. ILUSTR07AMJ CEHE ZASTOMJ II F8AHK0 X X X X x x n x x x x x n x x x XI MIZARSKA ZADRUGA V GORICI z omejenim jamstvom naznanja slovenskemu občinstvu, da je prevzela pryo slo?, zaloio pH?a iz odlikovanih in svetovnoznanih tovarn v Solkanu in Gorici Antona Černigoj-a Katera se nahaja v Trstu, Via Piazza vecchia (Rosario) it. 1. (na desni strani cerkve sv. Petra). Konkurenoa nemogoča, ker Je blago lz prve roke. x x X x s jc M x x x x x x x xxxxxxxxxxxxxxxx elikanska rastava pohištva in J tapecarij. Izvenredno ugodne { U U U cene. M %£ U | VILJEM DALLA TORKE v Trstu, trg Giovanni 5. (Palača Diana.) ■ Koje pohištvo don ase srečo. ™ ■•»■»■♦■»■•■»■»♦■♦■•■♦■♦»♦»♦■■♦m" Incin RitioL urareki nioJ*ter v Trelu JUOlp DlZJdrV „licu Stadion 25. naznanja klavnemu občinstvu, da je odprl svojo lastno delavnico za [»opravljanje ur v*eh vr*t, bodici žepnih najfinejših kakor tudi velikih stenskih ; obljubuje, da ai ho prizadeval zadovoljiti vsakogar, koji bi mu blagovolil dati dela. za kojega izvršitev tudi jamči. Za mnogobrojno podporo ne udano priporoča. Nova čevljarnica Fran Benčičm v Trstu ulica Giulia >t. 3. Velika zaloga obuvala vnake vrste lastnega izdelka za mo-ke. ženske in otroke. Blago kakor : podplati, u^nje in pripadki ^o iz najboljših tu-in inozemskih tovarn. Izvr-uje to<'no vsako naroči*) pomeri in najnovejši modi. Vsaka poprava se dogotovi v isteni dnevu. Cene brez konkurence. Kože v v»eh barvali. Prodaja vina „Ai Maestri" v ulici Valdirivo Št. 17. Od danes naprej se prodaje istrski teran po 32 nvi., za na dom po 30 nvč. liter. Rebula iz Brd po 32 nvč. liter. Vinski ocet po 12 nvč- liter. Mrzle jedi v velikem izboru vedno pripravljene. Pivo I vrste po 2<) nvč. liter. Na debelo po zelo ugodnih cenah. Lekarnarja A. Thierry-ja balzam si" zeleno varstveno znamko »nuna« 12 malil ali ti velikih steklenic 4 krone franko. A. Thierry-ja stolistno mazilo 2 lončka 3 kron f-0 franko, razpošilja proti predplačilu: u A. Thierry-ja lekarna „Pri angelju varhu" ■■ r Pregradi.fRogotec Slatina (RohItseli-Sa?.erbrun). DUNAJ: Centralna zaloga: Leharnar C. Bradv, Fleischmarkt 1. — BUDAPEST: Lekarnar I. pl. T6r6k in l>r. Egger. — ZAGREB: Lekarnar S. Miitelbach. BIVHiHIIHi Na drobno se vdobiva povsod. Velika zaloga koles in sladčičarno sem odprl v ulici Molin a vento, Novo pekarno na rglu ulice d^i (iradi Vsaki dan trikrnt frišen kruh t <1 12 nove. za kilo naprej. Sladkarije, sladčice in razno drugo pecivo. Se sprejema domači kruh v peko. Prijjoručflm se za obilen obisk: A n t. Pahor. po najnižjih cenah. Nova kolesa I. vrste od Kron 150—200. vže rabljene kolesa po K £0, !*>, 100 Pneumatiki, dobre vrste K 9.—. Cevi K 5.—. Ceniki graiis. Vsi deli jednako po ceni. K 18. Neprekosljiv v svojem delovanju. najpripravnejSi šivalni stroj na roko „The juvelu šiva vsako snov, debelo ali tenko in tudi najmočnejše sukno in platno. Cela sestava je od železa in jekla, fino poliran, s premenjavo na zobno kolo, živan-kami, posodico, ključem in potegovalcem vijakov. teza 5 kg. K 18.—. Singerjev za dvojno šev 36.— Durator. P« »dplati so zastonj, ako vsakdo m»v» ■ iabi rDurator" ter žnjim 3 — tedne maže svoje podpl: te, kateri trajajo 5 krat več in jih voda ne obrabi. Cena jedni škatljiei z navodilom vred 1 in 2 kroni. „Durator" se prodaja v mi-rr*lilnicah, špecerijskih prodaj al nicali, trgovinah z rsnjem in obuvalom. Kjer se ga ne vdobi, naroči naj ga z 1 K 20 stot. franko naravnost pri glavnem zastopniku za Primorsko, Istro in Dalmacijo: J. Mi-chalup v Trstu, ulica Kossetti št. 12. Notl/ppia rrri/fiet V Hustrovani dunajski koncertni ročni akordeon n d] V C U j d ILUvUol. vzbuja povsod zbog njegove konstrukcije, dobre sestave in nizke cene veliko zanimanje. Posebno fini akordeon. 10 tipk. 2 registra. 20 dvojnih glasov, 2 pridržavalca, 2 dvojna meha z okovi od jekla, odprt klavirtjat od nikelja. močen, širok, krasen glas, 35 cm velik krasen inštrument, jamčeno brez napake, 75 najboljših okov. od niklja, g odba jednaka 2 koiom, lahka priučba. Cena s šolo K 9.— na ogled po povzetju, ako ne ugaja, vrnem denar. Najnovejše, velika novost! kojim zamore napraviti vsak bi 3.80 s k brez prej- šne znanosti popolnoma izgotovljene fotografije. Lahka manipulacija, velikost 5X5 Cena kompletnega stroja z vsemi potrebščinami in navodilom s krasno škatljico Kr. 3.80 Velik stroj z objektivom in neštevilniini potrebščinami Kr 6-—. Za zunanje na-ročbe se zaračuna zaboj 70 vin. trgovec z jedilnim blagom v Trstu, Konrad Jacopich Piazza Barriera priporoča svojo zalogo jest vin. kolo-nijalij. navacnega in najfinejšega olja, najfinejše testenine, nadalje moke. otrobov, žito, ovsa itd. po jako nizkih cenah. Razpošilja naročeno blago tudi na deželo na debelo in drobno. Ceniki franko. BEE. Rnndbakin — zaloga Dunaj. — IX Berggasse 3 — Dunaj. Ceniki gratis in franko. Skladišče vina ulica Acquedotto št 23. Prodaja vina v sodih in buteljkah. Fine paštne In dezertne vina na de elo in drobno franko na dom po najugodnej ib in konkurenčnih cenah. Odlikovan z (lvemi zlatimi in bro-nastliiii kolajnami Hofov/nfra u popravljanje vsakovrstnih stro-UtticLV lit bd jev, motorjev na plin in brizgalnic vseh vr-t. Kovaška delavnica. Alojzij Schromeck & C. v Trs>tu. ulica B«lveuere št. 9. Operater kurjih očes, (K a 1 i s tA d i plomo- van specijalist Giordani, ima svoj amhulatorij Via Stadion 3. L ki je odprt od g predp. do K. pop ob nedel;:ih in praznikih do 4. pop. Izvršuje odstranitev kurjih očes in zaraslih nohtov tudi v najbolj kompliciranih »lučajih na poseben način in brez nikvkor^nih lK>lei in. Cena za operacijo v amhulatorij u 1 krona, na domu 2 kroni. Od brata Hrvata! Čč. gg. Žnideršić & Valenčid prva kranjska tovarna testenin v Ilir. Bistrici. Moja patriotička dužnust nalaže mi, da Vam iz>aziin podpuno priznanje vrhu pri-jMjslatili mi makarona. 1-ti su izvrstne kvalitete te nadnasaju u tome f>ogiiega mje nam sada nužda u/.imati kot stranaca. koji nam šalju »makarone« ra napisom madjarskim, talijanskim i. t. d. ( >vu moja izjavu možete, ako želite, v javm»st »lati. Via d i m ir G orse tić t r g o v a c Požega, Hrvatska. i DICDIOlOlOIC < Ugodna prilika. V ulioi Nuova, nasproti lekarni Zanetti se nahaja velik izbor NAOČNIKOV v jeklu, niklu, zlatem aluminiju in (■rebru iz najslavnejših tovarn s in j>e- ri-kopičnimi lečami od 25 novč. više. Naočniki so zdravniško predpisani. Moderne lorinjete vdelane v žel-vtno kost, dalnogledi /a kopno, za jhj morju in gledališče. Termometri za mrzlico, barometri >n povekševalne leće po ug.nl-nih cenah. Sprejemajo se poprave. trgovec z jedilnim blagom Via Giulia št. 7. Priporoča svojo zalogo jestvin kolonijalij, vsakovrstnega olja, navadnega in najfinejega. — Najfineie testenine, po jako nizkih cenah, ter moke, žita, ovsa, otrobi. — Razpošilja naročeno blago tudi na deželo na debelo in drobno. — Cenike razpošilja franko. FRAN HLAVATY ulica Giulia št. 1 A. Obuvala po angležkem in francoskem vzorcu izdeluje po meri cenj. damam Priporoča se pri najsolidnejšem delu in in gospodom kakor tudi za otroke. Delo okusno in trpežno. Proti malokrvnosti Železnato vino lekarnarja G. Piccoli v Ljubljani dvor. založnika Nj. Svetosti papeža, Ima v sebi 90 krat več železa -Tpjf kakor druga po reklami ne-zaslužno sloveča china-železnata vina, katera često nimajo vet' železa v /T^^^^SK fehi, kakor vsako ceno na- -r^c^rj^' niizno vino. Vsled tega največje Jamstvo za izdatnost tega vina pri malokrvnih, nervoznih ali vsled bolezni pri oslab lih osebah, kakor tudi se posebno pri bledih, slabotnih in bolehavih otrocih. Dobiva se v steklenicah po pol litra. Najbolja prevlaka za podove je Fernolendtov bliščeči lak •f* 4. za podove v ćetero nijansah za mehak les, ki pokrije vsako prejSno prevlako, se ne prilepi, se ga lahko opere in e trpežen. Za 10 □ m. zadostuje 1 kg. po 2 kroni v plehasti dkatlji. Ces. in kralj. ^^^ priviligirana tovarna kemičnih izdelkov ST. FERNOLENDT Zaloga : Dunaj, VI Schulerstrasse št. 21 Ustanovljena 1832. Razpošilja se tudi po poštnem povzetju. Nadaljne specijalitete: pisalna in kopirna črnila nepremočljive masti za usnje, pat en to van o sredstvo za ohranjevanje podplatov „Vandol". Kovinska čistilne zmes, srebrne in zlate čistilna mila, laki za usnje in bronasti lak kakor tudi vsega sveta najbolje leščilo (biks) Cenik pofiljem brezplačno poštnine prosto o zmernimi cenami. Štefan Cruciatti ornamentalni kamnosek t Trstu, Tla della Pieta št. 25. izvršuje iz istrskega mramorja in kraškega kamnja vsakovrstna od nujnavadnejsega do najlepšega in kompliciranega dela. Specijaliteta za napisne plošče in nagrobne spomenike. Velika zaloga slanega ali žaganega marmorja v različnih merah belega ali barvanega. Specijaliteta za pohištvo. Sprejema naročbe za cerkve, altarje, kakor tudi za podove bodisi bele ali barvane. Vsaka naročba se izvrši točno in po ugodnih cenah. Redka prilika! Popravljanje starega obuvala. Jakob Kosmerlj -■TRSTa- ulica ss. Martiri štv. 16 nasproti Komando Marine. TRGOVINA jestvin in kolonijalnesra blasra, delikates in konserv. Izbor raznih vin in likerjev. Imam tudi filijalko v ti lici Bastione štv. 2. nasproti ženskemu liceju. Priporočam se p. n. občinstvu in sem ; najudanejši Tnov.-obrtna wj\mm zadrta z neomejenim jamstvom. V GORICI, semeniska ul. št. 1., I. nadstr. ----^--- Jakob Kosmerlj. 2 Q Q ko ITI adOV Za sprejemajo se tudi narofbe za razpošiljale. samih Mk. 3. Ena krasna dobro »doča ura s 3 letnim jamstvom in lepo verižico: 1 krasna frarnit, gumbov za srajce ovratnik in manšele iz double zlata ; 1 tina škatljiea za cigare; 1 eleg- hrušuro žepno ogledalo s finim gla\nikom: 1 lieležnica v angležkem platnu; 1 eleg. bro^ua igla za d*>me iz prima double zlata ; 2 gumba od ^imili briljantov ; 1 krasno pozlaćen prstan z imi-tovanimi biseri za dame, ali gospode; 1 najboljša novčarka z usnja : 1 krušna špila za kravato se simili briijanti : 1 dobrodišeče milo; 20 antil. predmetov za dopisovanja in se 20O komadov ra'.nlli predmetov, koji so doma neobhodno potrebni- Teh ^HJO predmetov za sumih Mk. 3 z uro vred. ki sama toliko velja, razpošilja samo nekaj časa po povzetju, Skladišče Opava (Šlesko). Poštno predalo štv. 15 Pri «Rlj«-iiiu 2 zavitkov dodam ii"ž z 2 resili brezplačno. Kar ne ugaja, denar nazaj. Noto tržaško nooeDoo podjetje se je premestilo s pisarno in zalogo pogrebnih predmetov na Piazza delle Legna 4. To podjetje si je pred kratkim nabavilo nove in elegantue vozove, potrebščine, in obleke, v sprejelo v svojo službo novo in praktično t»sol»je ter vsprejema pogrebe kateregakoli razreda po lastni tari ti. Podjetje preskrbi tudi kolikorsibodi vozov pri spremIjevanj u pogrebov na pokopališče. IVAN KRZE Trst. — Piazza S. Gioranni št. 6. — Trst Trgovina s kuhinjsko posodo vsake vrste I iz zemlje, porcelana, železa, kosi ta rja in stekla; ' velik izbor pletenin in lesenega blaga. Lesene pipe i z najboljšega tisovega lesa z gobo ai goudi brez*aq Obrestuje hranilne vloge, stalne, ki si nalože za najmanj jedno leto po*. r>°/0, navadne po 478% ,n vloge na Conto - corrent po 3.60°/o- Sprejema hranilne knjižice druzih zavodov brez izgube obresti ter izdaja v zameno lastne. Rentni davek plačuje zadruga sama. Daje posojila na poroštvo ali zastavo na 51etno odplačevanje v tedenskih ali mesečnih obrokih, proti vknjižbi varščine na lOletnc odplačevanje, / tekočem računu po dogovoru. Sprejema zadružnike, ki vplačujejo delež po 3U0 kron po 1 krono na teden, ali daljših obrokih po dogovoru. Deleži se obrestujejo po 6.15°/0. Vplačevanje vrši se osebno ali potom. položnic na čekovni račun štev. 842.366. Uradne ure: od 9—llf dopoludne in od 3—4 popoldne; ob nedeljah in praznikih od 9—12. dopoludne. Remeljui v vel'kem izboru, bukove debal orehovina, jelovina, trii les vsake vrste, dngice za parkete, bukovina, jelovi podovi, držala za stopnjice. 3C Cene zmerne * Viktor IKEiklavez v Trstu Via Fonderin št. 10. S M. U. Dr. Ant. Zahorsky \ i i priporoča svojo pomoč na porodih, abortih in vseh ženskih boleznih, kakor: ne-rednosti v perijodi, krvavenje, beli tok, neredna lega maternice itd., kakor sploh v vseh slučajih bolezni. Ordinuje ulica Carintia štv. 8. od 9-11 In od 2-4. Važno oznanilo ! Podpisani smatra si t dolžnost javili, da ae VINA iz VISA, KAČTELOV pri SPLITU, ISTRE In BELA VINA iz VIŠA, ki se prodajajo v njegovi lalofi, ana.izovana in stavljena pod stalno kontrole zavoda za kemično analizovanje, ovlaičenega od c. kr avstrijskega ministerstva. Zato se stavlja na vse sod« in boteljke kontrolna in garancijska znamka št. 137. To določbo je izdalo visoko c. kr. notranje mini-sterstvo radi pregostega kvarjanja vina, ki stavlja ▼ resno nevarnost ljudstvo. Kedor si torej vkupi vino ▼ moji zalogi, j® gotov, da se v njem ne nahaja drugih snovij, neg« da je yino čisto in naravno, da se sme z mirno veatkt dajati bolnikom in konvaleacentom, ker anahzacijaJS zavod stavlja pod svoje varatvo samo ona vina, ■o čista in "imajo vso potrebno vsebino, ki jo morajfe-hneti najfinejša vina. C E V E: Istrski teran.....lit« P° 32 DOT*. Vino iz Kaštelov pri Splitu „ 34 Fino vino iz Visa... » 34 „ Vino Opollo . . . • „ 38 w Belo vino iz Viaa ... n 40 w Zahtevajte vselej jamstveno znamko. Josip Tami ulica Legna ai. 6 (Dvorišč^ V pisarili dr. Gregorina in dr. Slavika se vsprejme pisarja - vežbenika.