List 30.
Gospodarske stvari.
Nauk o umni živinoreji.
Pod tem imenom je družba kmetijska kranjska ravnokar izdala bukve, ki so bile v »Novicah" že omenjene in o kterih se v današnjem ,,Oglasniku/' bere naznanilo, po čim da se prodajajo in kje se dobivajo. Na čelu tem bukvam stoji sledeči predgovor:
„Zivina je gospodarju kmetijskemu najveČe bogastvo.
Res je to, da vsak kraj ni enako ugoden živinoreji, ali da vsaj ni ugoden za rejo vsake živine. Al tudi to je resnica, da gospodar, ki umno ravnd svojo živino in ki posluša, kako se gospodarji vedejo z blagom svojim ondi, kjer je živinoreja na visoki stopinji, ima od svoje živine desetkrat več dobička memo onega, kogar ne briga nič, kar se po svetu godi, in kdor o živinoreji komaj več vednosti ima, kakor je je imel Jakob nekdaj, ko je pri Labanu pastiril za Rahelo.
Umna živinoreja je vednost, ktere se gospodar učiti mora, kakor vsake druge vednosti, kajti le pravo znanstvo mu luč prižiga, da slabo blago odstrani iz svojega hleva, da si iz malovredne živine naredi dobro, iz dobre prav dobro. Vsaj je vsakemu gospodarju naposled vendar to cilj in konec, kedar si živino redi, da bi od nje in iz nje vlekel največi dobiček.
In kako lahko je mnogokrat to, ako se gospodarju le oči odpr6, da vidi, kar mu po Vodnikovih besedah ,,stvarnica ponuja" in da „srečo najde, Če le ni zaspan l11
Poslednja leta so se v vseh deželah živinorejci nekako živejše gibati začeli; nezadovoljni s slabo domačo robo so jeli segati po tuji v drugih deželah, in ž njo začeli si boljšati ali žlahniti domačo; — zvedeli so, kako drugod izrejajo mlada živinčeta, kdaj in kako jih začn6 rabiti v ta ali uni namen, kako in kaj jim pokladajo, kakošni so pri njih hlevi, kako živini strežejo, da zdravo ohranijo itd.
Vse to so zvedeli po drugotnih skušnjah; prepri-čavši se pa, da jim po takem utegnejo dohajati veliko veči dobički, opustili so star« davne napake, in umnost posadili na meBto neumnosti, novost na mesto starega kopita.
Živinoreja v avstrijskih deželah pa je vzlasti se jela dvigati na višo stopinjo takrat, ko je c. k. minister kmetijstva grof Potočki, spoznavši, da za to, da kmetijstva državi največ plačujejo davka, je treba jim tudi nekoliko povrniti onega denarja, ki od njih teče v državni zaklad. Od tega časa je vlada hvalevredno začela vsaki  deželi   nekoliko  denarne  podpore  dajati za
povzdigo mnogovrstnih razdelkov kmetijstva, in dobila jo je tudi za povzdigo živinoreje. Izvolilo si je pa c. kr. ministerstvo posebno kmetijske družbe za svoje posrednice, ki nasvetujejo, česa je potreba vsaki deželi, in prejeti denar po pravilih, ki jih potrdi ministerstvo, obračajo za različne potrebe.
In tako je tudi pri nas na Kranjskem, Stajarskem, Primorskem, Koroškem — Slovenskem sploh.
Ko je pa za blagor kmetijstva že več ko 100 let nevtrudljivo delavna družba kmetijska kranjska začela pred 3 leti nakupovati goveda, ovce in praseta tujih žlahnih plemen in jih deliti kmetom našim po deželi, — ko je začela po novem načinu premije dajati gospodarjem za lepo govejo živino, in ko je deželna komisija za povzdigo konjereje nasvetovala novo pot, da se doseže ta namen, razvidela je družba kmetijska živo potrebo, da se našim gospodarjem podd tudi v posebni knjigi natančen poduk, kako naj v vseh razmerah ravnajo živinorejo, da si ž njo pomnožijo dohodke svoje, deželi pa ustvarijo živino tako, da ne bode treba lepih de-narcev pošiljati na tuje.
In meni je si. družba dala nal6g, naj spišem tako podučno knjigo, kolikor mogoče po domače, da jo lahko razume tudi najprostejši kmetic. Da pa se tam , kjer je treba, pisana beseda oživi s tem, da se živinorejcu nauk pred oči postavi v podobah , zato so se dale po dobro izbranih izgledih narisati slike, ki jih je kamno-tiskarnica Koke jeva na Dunaji izvršila tako izvrstno, da v tem razdelku slovensko slovstvo dosehmal ni še imelo take knjige.
In tako misli družba kmetijska kranjska, da vstreže s to knjigo ne le svojim deželanom, temuč tudi vsem drugim gospodarjem po slovenskih deželah, ki zmirom radi segajo po knjigah,   ki jih izdaja družba kranjska.
Idi tedaj knjižica po vseh okrajinah mile naše domovine in razširjaj poduk umne živinoreje ne samo pri tacih gospodarjih, kterim so hlevi p »Ini živine, temuč tudi pri tacih, ki imajo le majhen hlevčeklu