&> i/f tvS&cJoM AND ~s» ric6uce* T NO. 145 Ameriška Domovina CAHI IrNllS?' nun : V-;-- :--••■ •/;,;>: •: ' ■-.. AM€RICAN IN SPIRIT c SLOVENIAN fOR€I@N IN t!ANGUAG€ ONLY Serving Cnicago, Milwaukee, Waukegan, Duluth, Joliet, San Francisco, MORNING N€WSPAP€£ t-xjsourgn. Mew York, Toronto, Montreal, Lethbridge, Winnipeg, Denver, Indianapolis. Florida, Ely, Pueblo, Rock Springs, *11 Ohio AMERIŠKA DOMOVINA (ISSN 0164-680X) CLEVELAND, OHIO, MONDAY MORNING, DECEMBER 24, 1979 Blagoslovljene božične praznike želi vsem rojakom po širnem svetu IMERUM DOMOVINA J, Csiter namerava zahtevaj ukrepe proti Iranu od ZN WASHINGTON, D.C. — Predsednik Carter je sporc-čii, da se je odločil zahtevati, naj Združeni narodi odredijo stroge ekonomske sankcije preti Iranu. Carter upa, da bo ta ukrep prispeval k izpustitvi ujetih ameriški!: talcev. Ameriški predsednik je podal svojo izjavo preko televizije in ni navedel nobenih podrobnosti o značilnosti teh sankcij. V tajništvu za zunanje zadeve so pa novinarjem pojasnili, da bi bili prvi u-krepi dokaj omejeni in ne bi prepovedali izvoz iranske nalite ali Iranu preprečili uvoz takih potrebščin, kot so zdravila in hrana. Ako bi pa .Iran ostal trdovraten napram talcem, bi ZN stopnjevali pritisk in končno odredili prekinitev vseh ekonomskih povezav med Iranom in ostalim svetom. V tajništvu in Beli hiši so mnenja, da ta skrajni korak ne bi bil potreben, ker bi Iranci že prej popustili. Carter je tudi rekel, da se mora Iran zavedati svojih mednarodnih dolžnosti. Iranu ne sme biti dovoljeno, da lahko krši najbolj bistvena in splošno znana mednarodna pravila brez kakršnih koli posledic, je dejal predsednik. ZN pa imajo dolžnost pritiskati na Iran z dovolj šnj o močjo, da bo ta država prisiljena spoštovati resolucijo, ki jo je pred tedni sprejel Varnostni svet in ki zahteva takojšnjo izpustitev vseh talcev na svobodo. ZDA bi bile zelo vesele, ako bi se ta diplomatska, kriza uspešno končala na miren način, je zatrjeval Carter, ampak imamo na razpolago tudi druge možnosti. Ameriški Pentagon je ob istem času namreč sporočil, da bo v kratkem poslal jedrsko letalonosilko Nimitz v A-rabsko morje Jn z njo dve križarki na jedrski pogon, California in Texas. Te ladje bodo nadomestile letalonosilko Kitty Hawk, ki se bo vrnila v ZDA. Ameriška vojna mornarica ima sedaj 21 bojnih ladij nameščenih v bližini Irana. PREMIK V IRANU? Ajatola Homeini je izjavil, da bo iranska vlada povabila nekaj ameriških duhovnikov, naj pridejo v Iran in obiščejo ujete talce med božičnimi Plazniki. Prednost bi sicer dali črnskim duhovnikom, ampak tudi drugi bi bili dobrodošli, je rekel Homeini. Trije ugledni duhovniki so rea odpotovali v Teheran vče-'ii in bedo prispeli tja danes. To so rev. William Sloane Coffin, pretestanski duhovnik iz New Yorka, ki je sicer zelo kritičen napram preds. Carterju glede Irana, rev. William Howard, črnski duhovnik, ki je v službi pri univerzi Princeton v New Jerseyju in pripada baptistični cerkvi ter rimsko-katoliški pomožni škof Thomas J. Gumbleton iz Detroita. Poročila iz Teherana govorijo o izbruhu upora proti Homeinijevi vladi v pokrajini Balučistan. Ta pokrajina je v južnovzhodnem delu Irana, oddaljena kakih 2000 kilometrov od Teherana, blizu pakistanske meje. Prebivalci Balučistana pripadajo narodnostni manjšini Baluči in sedaj zahtevajo avtonomijo za svojo pokrajino. Kot kaže, se spopadi med uporniki in privrženci Homeinijeve vlade nadaljujejo in so že terjali več smrtnih žrtev. ----a----- Zadnje vesti * Palm Springs, Kal. — V tukajšnji bolnici je umrl 77 let stari Darryl F. Zanuck, e-den najbolj pomembnih pionirjev hollywoodske filmske industrije. ® Teheran, Iran. — študentje v poslaništvu so sprejeli božično drevo, namenjeno talcem, in sporočili, da ga bodo dali ujetim talcem pred Božičem. * Ankara, Tur. — Letalo turške letalske družbe je včeraj popoldne treščilo v hrib blizu ankarskega letališča. II. Toda s tem ta slovenska država ni bila odpravljena. Narobe! Njena tvorba je vztrajala naprej z razvojem fevdalnega reda, o čemer pričajo ustoličenja na knežjem kamnu na Gosposvetskem polju v slovenskem jeziku. Tu se je na kmečki način zadnji ustoličil vojvoda Ernest Železni leta 1414. Njegov sin vojvoda Friderik pa je bil izvoljen za rimsko-nemškega cesarja in je leta 1443 sprejel poklone oz. umestitev na Gosposvetskem polju brez kmečke preobleke. S tem pa ni bilo odpravljeno slovensko u-mestitveno pravo. Le-to je bilo veljavno za vse slovenske dežele, ki so pod skupnim imenom N o t r a nja Avstrija nasledile Karantanijo. Sprememba je bila v tem, da se cesar iz družabnih ozirov ni mogel več ustoličevati ket kmet. Zadnji se je kot notranjeavstrijski vladar ustoličil oče Marije Terezije, cesar Chrysler (orp. In U.A.W. sia lačeli nova pogajanja DETROIT, Mich. — Predstavniki Chrysler Corp. in Unije avtomobilskega delavstva so že začeli z novimi pogajanji. Namen teh pogajanj je doseči sporazum o izpolnitvi raznih zahtev, vključenih v zakonu o pomoči zvezne vlade Chrysler]u, ki ga ie sprejel pred dnevi ameriški Kongres. Med pogoji v tem zakonu je zahteva, da se Chryslerjevi delavci, ki so člani UAW, odrečejo okoli 460 milijonom dolarjev osebnih plač in drugim ugodnostim, ki jim pripadajo po novi triletni pogodbi, ki so jo šele pred tremi meseci odobrili. Voditelji UAW so protestirali, da morajo Chryslerjevi delavci v sedanjih ekonomskih razmerah v ZDA preveč prispevati. Dobro pučeni viri, ki so blizu vodstva UAW, pa menijo, da bodo delavci sprejeli zahtevo, ker se zavedajo, da bodo brez tega v kratkem ob službo, ker bo Chrysler moral za vedno zapreti svoja vrata. Chrysler in UAW morata torej skleniti novo pogodbo, ki bo v skladu z novim zveznim zakonom. Pričakujejo, da bodo pogajanja potekala brez posebnih težav in da bodo lahko predložili novo pogodbo Chryslerjevim delavcem že konec januarja prihodnjega leta. Chrysler se tudi razgovana s predstavniki raznih finančnih ustanov o pogojih za nova posojila firmi. Vladni načrt namreč tudi zahteva, da si Chrysler izposodi več sto milijonov dolarjev od bank. Ako Chrysler ne bo mogel izpolniti vseh teh točno navedenih pogojev, tudi zvezna vlada ne bo nudila pomoči. To bi pa pomenilo takojšen konec te firme. •oooooooosso«s*«aeoosoco©o Med 43 potniki in člani posadke so le štirje preživeli nesrečo. Novi grobovi William J. Jeray Preteklo soboto zjutraj je v Eiiiiciid General bolnici po kratki bolezni umrl 63 let stari William J. Jeray, vdovec po leta 1967 umrli ženi Helen, rojena Snider, oče Williama J., Dennisa M., Mrs. Kevin (Linda) Walsh in Jamesa J'., 10-krat stari oče, brat Igna-tiusa. Pokojnik je bil zaposlen kot samostojni agent za nepremičnine in kot stavbenik. Pogreb bo iz Grdinovega pogrebnega zavoda na Lake Shore Blvd. danes dopoldne, v cerkev sv. Roberta ob 9.30, nato na Kalvarijo. George J. Opalich Pretekli petek je umrl George J. Opalich, sin pok. Miloša in Pauline, rojena Lonchar, brat Stephena, Michaela, Mildred Matic, Nicholasa (pok.) in Daniela. Pokojnik tudi zapušča več drugih sorodnikov. Pogreb bo iz pogrebnega zavoda Brickman & Sons na 21900 Euclid Avenue danes dopoldne ob 10, v ukrajinsko pravoslavno cerkev Sv. Trojice na 3.166 Scranton Rd. ob 11, nato na pokopališče sv. Teodosija. Družina priporoča v pokojnikov spomin darove za American Cancer Society ali za Holy Family Home. —:--o------ Nove težave z NASA “shuttle’51 letalom WASHINGTON, D.C. — Pri ameriškem vesoljskem letalu shuttle je prišlo do. novih težav. Kot je sporočila ameriška nacionalna agencija za vesoljske raziskave (NASA), se je preizkušanje reakcijskih motorjev, ki naj bi bili sposobni opraviti več poletov v Zemljino orbito ter izpeljati 1 pristajalni manever kot letalo, končalo z neuspehom, e-den od teh motorjev pa je resno poškodovan. Okvaro je povzročilo slabo delovanje neke črpalke za kisik. Vse te in druge težave bi lahko pomenile, da bodo morali spet preložiti prvo izstrelitev shuttla v orbito, ki je bila predvidena za začetek prihodnjega leta. Slovenci in. Evropa Karel VI. Marija Terezija pa je prenesla vse državne pisarne na Dunaj, za notranje-avstrijske dežele iz Gradca, za češke iz Prage. In šele tedaj preneha starodavna karantanska po-litično-upravna tvorba. V teku stoletij šmo Slovenci seveda dihali z ostalo Evropo mnogo tesneje kot drugi slovanski narodi. O pripadnosti Slovencev pravi prof. Tousaint Hočevar z univerze Louisiana (ZDA): Ne smemo misliti, da je bila taka (nem-ško-nacionalna) karo linška monarhija, ki so ji bile konec osmega stoletja priključene slovenske zemlje. Ta monarhija ni bila le nekakšna stopnjevana narodno-nemška kraljevina, bila je namreč internacionalna, mednarodna. To vesoljnost je želel poudariti tudi slikar evangelia-rija za cesarja Otona III. Rokopis je pisan in poslikan c-koli leta tisoč v sloviti bava -ski benediktinski opatiji Rei- chenau. Ena izmed dragocenih drobnih slik (miniatur) kaže v prispodobi poklonstvo narodov pod cesarjem: poleg Rima, Galije in Germanije je tudi Slavija-Slovenija ( slaui-nia) v podobi ženske s krono na glavi in s krogli podobnim predmetom v roki. Upravičeno torej lahko trdimo, da so bili Slovenci polno vreden član srednjeveške Evrope. Da za ostalo Evropo nismo bili prav nič v zamudi, dokazuje tudi natis prvih slovenskih knjig ‘Abecedarium” in “Catechismus” Primoža Trubarja (1550) ter drugih protestantskih knjig, mecj temi izredo delo prevoda sv. pisma po Dalmatinu (1581). Leta 1595 je v Ljubljani ustanovljen jezuitski kolegij, ki ima značaj univerze. Danes, ko gledamo na Evropo z jezikovno nacionalnim modelom, lahko tudi zabeležimo, da je p.rvi zap;.; sploh kakega slovanskega je- Pogodba o prem ir in ¥ Južni iodezip podpitona w Londonu LONDON, Vel. Brit. — Dol- goletna prizadevanja raznih angleških vlad, - da bi napravili konec državljanski vojni v bivši koloniji Južni Rodeziji v južni Afriki so končala z uspehom, ko so predstavniki rodezijske vlade in uporniškega gibanja Patriotične fronte podpisali pogodbo v Londonu, ki predvideva sko-rajšen konec tej vojni. Slovesnosti so se udeležili med drugimi angleška ministrska preds ednica Mrs Margaret Thatcher in veliko uglednih diplomatov in politikov. Pred slovesnostjo je Mrs. Thatcher sprejela predstavnike obeh rodezijskih skupin v svoji uradni rezidenci, 10 Downing Street, in jim povedala, da je pogodba o rodezijskem premirju najboljše božično darilo. Odslej pa bodo vse strani potrebovale veliko potrpežljivosti in vztrajnosti, da bodo vse točke pogodbe docela izvršene. Prvi ukrepi, ki jih bosta morali obe rodezijski strani takoj podvzeti, so, da Patri-otična fronta ustavi vse napade na postojanke rodezijske vlade in vojske ter da ne napadajo več nobenih civilistov v državi, tudi tistih ne, ki podpirajo sedanjo vlado. Rodezijska vojska pa bo u-stavila napade na oporišča Patriotične fronte in ne bo več napadala tista oporišča, ki jih imajo gverilci v sosednji Zambiji . in Mozambiku. V zameno se je Patriotična fronta obvezala, da ne bo več infiltrirala svoje ljudi iz Zambije in Mozambika v Rodezijo. Kmalu začetek Premirje bo začelo o polnoči 28. decembra, ko ga bo u-radno proglasil novi angleški guverner Rodezije lord Soa-mes. Obe strani bosta morali spoštovati to premirje v polnem smislu besede najkasneje do 4. januarja 1980. Pogod- zika prav v slovenščini — Brižinski (Freisinški) spomeniki iz 10. stoletja. Takrat še ni govora o današnjih velikih evropskih jezikih, ne o nemškem, ne italijanskem, ne francoskem idr. Pa tudi ne o narodih s temi jeziki. Vsi ti narodi so šele nastajali in se kot taki začutili šele po francoski revoluciji, s prevladd meščanstva, ki je prvič začelo enačiti narodnost z jezikom. S tem merilom si danes prikrojujejo nacionalne zgodovine. Toda merilo ne ustreza zgodovinski stvarnosti. Žal tudi slovenski, zgodovinopisci niso toliko samostojni, da bi našo lastno zgodovino ocenjevali po veljavni'! slovenskih merilih in tako nam izpade slovenska preteklost, precenjena z nacionalističnimi prijemi naših sosedov, dokaj klavrno. Daši v resnici ni bila. O tem bi bilo treba se nadrobneje spregovoriti. K. G. ba namreč zahteva, da bodo vsi rodezijski vojaki nastanjeni v 42 točno navedenih oporiščih po Rodeziji, medtem ko bodo sile Patriotične fronte zbrane v 16 prav tako točno določenih oporiščih v državi. Tam bodo gverilci dobivali bivališča, hrano in oblačila. Ko ne bo več vojskovanja v Rodeziji, bo lord Soames odredil začetek dvomesečne dobe, v kateri bodo lahko vse politične stranke in skupine sodelovale v volivni kampanji za izvolitev novega parlamenta. Ta novi parlament bo imel brez dvoma o-gromno črnsko večino, kar ie bil eden bistvenih pogojev ne samo črncev, ampak tudi angleške vlade. Po volitvah bo izbrana nova vlada, ki bo imela večino v parlamentu. Ako bodo ta določila pogodbe izpolnje.na, namerava Anglija marca prihodnjega leta proglasiti Rodezijo kot neodvisno državo. Ime nove afriške države bo Zimbabve. Lord Soames je že pretekli petek določil, da sme Patriotična fronta takoj začeti s političnim delom v Rodeziji. Prejšnja rodezijska vlada je namreč smatrala Fronto kot protizakonito organizacijo in jo prepovedala. Podpis pogodbe nikakor ne pomeni, da so v Rodeziji premagali vse težave. Že preteklo soboto so neznanci streljali na člane družine Roberta Mu-gabeja v glavnem mestu Salisbury] u. Mugabe je eden glavnih voditeljev Patriotične fronte. Žrtve napada so bile le lažje ranjene. Vojaško sodišče v Seoiilu je Izreklo 7 smrtnih obsodb SEOUL, Juž. Kor. — Vojaško sodišče južnokorejske vojske je v sredo obsodilo na smrt 7 atentatorjev, ki so sodelovali pri uboju predsednika Parka Chung Heeja dne 26. oktobra letos. Glavni obtoženec je bil bivši načelnik južnokorejske centralne obveščevalne službe (KCIA) Kirn Jae Kyu, ki je brez pridržka ali opravičevanja priznal, da je pripravil in izvršil atentat sam. Drugi obtoženci, uslužbenci KCIA so mu le slepo pomagali, je rekel. Sodišču je Kirn predlagal, naj izreči smrtno obsodbo nad njim, ne pa nad drugimi obtoženci. Vzrok uboja je bil njegova želja vriniti Južni Koreji de-mokratičen politični sistem, je pravil Kim. Dokler je bil predsednik Park živ, to ni bilo mogoče. Vojaški tožilec je pa označil Kirnovo iziavo kot navadno laž in trdil, da ie " hotel Kim Parka nadomestiti kot. Predsednika države. Sodišče je tožilcu verjelo, ne pa Kirnu. AMERIŠKA DOMOVINA jo vfis Ust. po^niraitp on' Porvovinn. eHinf noirvUd«. n? in c! dnevnik mi rojakom in rojakinjam! j /z Clevelanda i in okolice j Urad zaprt— Urad Ameriške Domovine feo zaradi praznika zaprt od ponedeljka popoldne ob dveh do četrtka, 27. decembra, ob 8.30 zjutraj, številka AD za sredo, 26. decembra, ne bo izšla. Obletnica smrti— i V sredo, 26. decembra, ob 7. uri zvečer bo v cerkvi sv. Vida sv. maša za rajnega dr. Franca Blatnika ob drugi obletnici njegove smrti. . . i Se imate čas— ¥ Čas prijav za državno pod-f poro ogreva stanovanj v Ohiu je bil podaljšan do 31. decem-! ibra. Za to podporo mora biti prosilec star nad 65 let, ne ' sme imeti nad $9,000 letnega dohodka in mora imeti lastno gospodinjstvo. Do podpore so upravičene tudi vse za delo popolnoma nesposobne osebe, neoziraje se na starost, z lastnim gospodinjstvom in letnim dohodkom do $9,000. Za vse informacije se obračajte na Ohio Denartment of Taxation, tel. (brezplačno): 1-800-282-4310. Okreva na domu— Rojak Frank Plut, znani dolgoletni kulturni in društveni delavec, ki živi z ženo Mollie na 24370 Effingham Blvd. v Euclidu, se je lažje pošKOuOval, ko se mu je spodrsnilo na stopnicah pri Slov. narodnem domu na St. Clai-rju. Okreva na domu in pravi, da ntu kolena malo nagajajo. Frank Plut je odličen tenorist in je pel več vodilnih vlog v operah, ki so jih uprizorili clevelandski Slovenci pred leti. Zavednemu rojaku želimo čim hitrejše okrevanje in upamo, da bo kmalu zopet med nami! Silvestrovanje— Vstopnice za Korotanovo silvestrovanje so že na razpolago pri Tonetu Hauptmanu, tel. 481-1871. Pohitite z rezervacijo! Grdinovi koledarji— Priljubljeni Grdinovi koledarji za leto 1980 so na razpolago. Dobite jih lahko zastonj v obeh Grdinovih pogrebnih zavodih, v Grdinovi trgovini s pohištvom na Waterloo Road ali pa v Grdino-vem kegljišču na 6017 St. Clair Avenue. Zimski večer— Slovenski športni klub priredi svoj vsakoletni zimski večer v soboto, 12. januarja, v Slovenskem domu na Holmes Avenue. Večerjo bodo servirali rned 7. in 9. uro, za ples in zabavo bodo igrali “Veseli Slovenci”. Vstopnice si lahko rezervirate na tel. 432-0792 (Tom Lobe) ali 361-6106 (Frank Petrovič). VREME Deževno in toplo danes z naj višjo temperaturo okoli 57 F. Za Božič zopet deževno in nekaj hladnejše. Naj višja temperatura okoli 40 F. Za sredo in četrtek napovedujejo hludLnrjie vreme z možnostjo naletavanja snega. u r Ameriška Domovina V "Ml I l/l<~1L!%,— 110 VE|_ 6117 ST. CLAIR AVE. — 431-0628 — Cleveland, OH 44103 AMERIŠKA DOMOVINA (ISSN 0164-680X) James V. Debevec — Owner, Publisher Dr. Rudolph M. Susel — Editor Published Mon., Wed., Fri., except holidays and 1st 2 weeks in July NAROČNINA: Združene države: $28.00 nadeto; $14.00 za pol leta; $8.00 za 3 mesece Kanada in deželo izven Združenih držav: $40.00 na leto; $25.00 za pol leta; $15.00 za 3 mesece Petkova izdaja $15.00 na leto ™ SUBSCRIPTION RATES: United States: $28.00 per year; $14.00 for 6 months; $8.00 for 3 months Canada and Foreign Countries: $40.00 per year; $25.00 for 6 months; $15.00 for three months Fridays only: $10 per year—Canada and Foreign: $15 a year Second Class Postage Paid at Cleveland, Ohio ««8fpfe*> 8S No. 145 Monday, Dec. 24, 1979 DR. ZDRAVKO KALAN: NEBEŠKO BOŽIČNO DREVO (Po F. Dostojevskiju — Iz newyorske prosvete) Šest let stari deček se je zbudil tisto jutro v mrzli, vlažni kleti. Oblečen v lahko haljo je drgetal od mraza. Kadarkoli je dihnil, je prišla iz njegovih ust bela sapa. Zabaval se je. ko je gledal, kako se je oddaljevala in izginila. Bik je strašno lačen. Večkrat je šel od postelje, na kateri je ležala njegova mama. Na debeli deski je bila kakor palačinka tenka slamnjača, kup cunj je služil za zglavje.. Mama je prišla s sinom iz drugega mesta in nenadno zbolela. Hišna lastnica je oddajala vse štiri kote v kleti. Pred dvema dnevoma je morala radi tega na policijo. Najemniki kotov so se razbežali in se zaradi praznikov še niso vrnili. V enem kotu je ležal mož, ki je bil že 24 ur pijan. Ni mogel pričakati Božiča. V drugem kotu je ležala 80 let stara ženica, ki je bila svoj-čas pestunja. Zdaj je ležala tukaj brez prijateljev. Stokala je in hropela od revmatizma ter godrnjala nad dečkom, da se ni upal približati njenemu kotu. V drugem delu kleti je našel pitno vodo. Več kot desetkrat je že hotel zbuditi mamo. Končno ga je objel strah, ker se je začelo temniti. Tema je bila in nobena luč ni gorela. Ko se je dotaknil materinega lica, je bil presenečen, ker se ni ganila in ker je bila mrzla kakor stena. “Pa je res mrzlo tukaj,” je mislil... Stsl je ob mamini postelji in položil roko na mrzlo ramo svoje mame . .. ‘Dihal je v roke, da bi si jih ogrel, poiskal je svojo 'kapo ' in šel ven. O, Bog, kakšno mesto je to? Kaj takega še ni videl!. Mesto, v katerem 'je živel dotlej, je bilo ponoči vedno temno in črno. Samo ena svetilka je gorela v vsaki ulici..Male, nizke, lesene hiše so imele vse oknice zaprte. Ko je enkrat padel mrak, ni bilo nikogar na ulici. Ljudje so se zapirali v hiše. Samo psi, stotine, tisoči psov so lajali in rjoveli cele noči... Toda tam je bilo toplo! In dali so dečku jesti! In tukaj? Ko bi- le imel kaj jesti! .. . Samo hrup in trušč, luči, ljudje, konjske vprege in mraz! ... Naslednja ulica je bila širša .. . vse je vpilo, hitelo, dirkalo ... In to luči, luči! Kaj je to? ... Visoko, stekleno okno in za', oknom drevo, ki je segalo’de stropa! Smreka, okrašena z lučkami, zlatimi papirčki, ja-bolkami, majhnimi konji in lutkami! In okoli drevesca o- troci,- čisti, napravljeni v najboljše obleke! Tekali so po sobi, se igrali, smejali, jedli in pili... Mlada punčka je začela plesati z enim dečkom. O, kako je lepa! In on je mogel slišati glasbo skozi okno! Deček je strmel, se čudil in smejal, čeprav so ga prsti na nogi boleli od mraza in so bili prsti na roki rdeči in trdi, da so ga pekli, in jih je premaknil. Naenkrat se je spomnil, da ga bolijo prsti. Začel je jokati in tekel proč. Zopet je videl skozi drugo okno drevo in na mizi vse vrste potic. Mlade gospodične so sedele v sobi in dajale potico vsakemu, ki je prosil zanjo. Vrata na ulico so bila odprta. Dame in gospodje so hodilk s ceste v hišo. Deček se je okorajžil, odprl vrata in vstopil. — Kako so vsi nad njim zavpili in mu pokazali vrata! Stara dama je prihitela k njemu, mu ^stisnila v roke kopejko, odprla vrata in mu pokazala na u-•lico. Prestrašili so ga! Kopejka mu je padla iz rok in se zakotalila po stopnicah. Zmrz-lih prstov ni mogel skleniti,. da bi jo držal v rokah. Bežal je, a sam ni vedel kam. Rad bi jokal, pa se ni upal. Tekel je, tekel je ter dihal v premrzle roke'.. . Pri tretjem oknu je opazil lutke, ki so igrale na vijoline, se smejale in pregibale ustnice, kakor da bi govorile. Nek pobalin mu je potegnil kapo z glave in ga podrl na tla. Bežal je. Ustavil se je na nekem dvorišču in sedel v temo za skladovnico drv. Stisfiil se je v kot... Naenkrat je čutil, da je srečen. Noge in roke ga niso več bolele. Postajale so tople, kakor da bi jih držal pri peči. Stresel se je po vsem životu in zaspal. Kako lepo se da tukaj/ spati! “Sedel bom tukaj še nekaj časa, nato pa bom. šel gledat lutke, ki so bile kakor žive.” Naenkrat je slišal mamo peti nad njim. “Mamica, spim . . . kako lepo je spati tukaj!” “Pridi k našemu drevesu, malčekT’ je šepetal nad njim sladek glas. Mislil je, da je to še vedno njegova mama. A ni bila! Ni mogel videti, kdo ga kliče. Toda nekdo se je sklonil nad njim in ga v temi objel. Steg-, nil je roke proti njemu . .. Naenkrat ga je obsijala svetla luč. O, kakšno božično drevo! Še nikoli ni videl takega '-drevesa!... Kje pa je? .. . Vse je tako svetlo in leskeče in okoli njega lutke! .. . Ne: Beseda iz naroda... Pokojna Pavla Irnež J MILWAUKEE, Wis. — Dne 3. decembra 1979 je v Clevelandu umrla ga. Pavla Arnež, roj. Rozman. Ker je pokojna živela 15 let v Milwaukeeju pri hčeri Mariji v Grumovi družini, je prav, da se je ob njeni smrti spomnimo tudi tukajšnji rojaki Slovenci. Bila je sestra mnogim poznanega pok. inž. Petra Rozmana. V Sloveniji zapušča tri sestre. Pokojna je bila rojena na Jesenicah leta 1899. Njen oče Peter Rozman je bil znan prosvetni delavec in zelo delaven v krščansko-delavski organizaciji. Bil je steber Krekovega socialnega gibanja na Jesenicah. Ga. Pavla Arnež je najprej pomagala v pekarni svoje matere, nato.pa jo sama vodila ter jo povečala v ugledno pe-karniško podjetje in slaščičarno. V slaščičarski stroki finega peciva še je izpopolnila na tečaju v Pragi, z Dunaja pa je naročala najnovejše stroje za, izdelavo peciva. V turistični sezoni' je slaščičarna zalagala hotele v Kranjski gori in Bohinju, poleti pa tudi stojnice na Brezjah in sejme v gornji Savski dolini; Šumi-jevo trgovino v Ljubljani pa z odličnimi napolitankami. V obratu so imeli vedno zaposlene po tri ali štiri pomočnike, saj so tedensko porabili po cel vagon moke. Njen mož Peter Arnež, ki je prišel iz Kamne Gorice delat v jeseniško tovarno in delal v njej do smrti, je bil v letih pred drugo svetovno vojno jeseniški podžupan in banski svetovalec za radovljiški okraj, ki je obsegal tudi Jesenice.. Takp do nemške okupacije! Marca f944 so^.ga slovenski komunisti ubili blizu doma, ko se je vračal od deta.. Januarja 1945 pa je na francoski fronti padel sin Peter, star 19 let. Med drugo svetovno vojno, ko je bila prodaja peke ra-cionirana, je pokojna, vedno našla način, kako dati potreb- Saj to niso lutke! To so mladi dečki in deklice! Vsi so prihiteli in ga poljubili. Vzeli so ga s seboj in tudi on je,letel. Zagledal je mamo. Gledala ga je in.se od sreče smejala. “Mamica, mamica, kako lepo je tukaj!” Kdo ste dečki? Kdb ste deklice?” jih je vprašal mecl smehom in občudovanjem. “To je r Kristusovo božično drevo,” so mu odgovorili. “On ima vedno na ta dan božično drevo za tiste otroke, ki ga sami nimajo . ..” Spoznal je, da so ti dečki in deklice prav tako otroci kakor je on. Eni so zmrznili v košaricah, v katere so jih položili še kot dojenčke pred vrata bogatih meščanov v Petrogradu; drugi so bili dani v rejo finskim ženam in 'se v zibki zadušili; tretji so umrli od lakote, ker so bila prša njihovih mater od gladu prazna in brez mleka; četrte je umoril pokvarjen zrak v va-'gonih tretjega razreda. Zdaj sp bili zbrani okoli drevešč-ka, lepi kakor angeljčki in med njimi je stal Kristus in blagoslavljal nje, in njihove grešne matere ... Naslednje jutro je našel delavec na dvorišču za skladovnico drv premrzlo: telo mrtvega otroka .. . Poiskali so tudi otrokovo mamo . .. Umrla je pred njim. Srečala sta se zopet pred Gospodom Bogom v nebesih ... nirn kruha brez živilskiri kart. Marsikak zavoj njenega peciva je bil odnesen Jeseničanom v Nemčijo, kjer so bili na prisilnem delu. Ena njenin pod pi rank, Ko ben tar jev a mama. se je kasneje v spremenjenih razmerah glasno in korajžno zavzela za njo na nekem mitingu. V maju 1945 so se njeni o-troci umaknili ha Koroško —: za dva ali tri tedne, kot je bilo takrat splošno prepričanje. Pokojna Pavla pa je ostala doma pri ostareli materi. Toda komunisti so jo takoj zaprli in zaplenili njeno pekarno in je nikoli več vrnili. Bila je v zaporu v Št. Vidu •— ironija, v škofovih zavodih! — do jeseni 1945. Večkrat je morala ribati bunkerje, v katerih so komunisti pretepali in mučili domobrance. Seveda so njeni, živci takrat silno trpeli. Zlasti ob misli, da je proč od matere in da . nič ne ve, kje so otroci in kako je z, njimi. Ko je bila jeseni izpuščena iz zapora, so ji komunisti odrekli živilske karte in prepovedali zaposlitev. Z drugo besedo — pogini od hudega! Navezana je bila tedaj le na dobre ljudi. Stalinistični sistem ne udari le moža, ki je njegov idejni nasprotnik, ampak tudi ženo ... Ko ji je umrla mati, je leta 1957 prišla za otroci, sem v A-meriko k svojim v Milwaukee. Delala je v Pornatovi pekarni v West Allisu, a ne kot poslovodja, ampak kot pekarica. .Večinoma ponoči. Imela pa j.e pri tem zavest, da živi od dela svojih rok. Ko je začela dobivati malo starostno pokojnino, se je 1. 1972 . preselila- k hčerkama Pavli in Heleni na vzhodno stran Clevelanda. Letos o Tv. Petni in Pavlu je praznovala 80 let svojega življenja. Za to priliko so se zbrale vse štiri družine njenih otrok. Tudi sin Tone, ki je elektronski inženir v Sa-cramentu, Kal., je prišel s svojimi, pa tudi prijatelji in znanci. Bilo je lepo slavje, ki bo otrokom in vnukom ostalo v trajnem spominu. Za to priliko je pokojna prejela blagoslov sv. očeta Janeza Pavla II. Letos spomladi jo je napad-f la huda gripa. Začutila je, da gre z njenim zdravjem navzdol. Nazadnje ji je odpovedalo srce. Umrla je na domu hčere Pavle, mipravljena na 'srečanje z Bogom. Vnuk dr. Ciril Grum ji je lajšal trpljenje zadnjih tfednov. Njeni otroci so čutili, da'je njihova .mati bila pravi blagoslov zanje in njihove družine. Bila je delavna kot čebela do. zadnjih/dni. Njeno zadnje sporočilo je* bilo: za vse bom prosila, v nebesih. Naj zapišem še to, da je po pogrebni maši z lepim slovenskim petjem in s slovensko pridigo v župni cerkvi Marije Vnebovzete župnik č. g. Tomc na kratko spregovoril tudi po angleško, da so ga tako dobro razumeli tudi mladi. Rekel je, da pokojna Pavla Arnež ne predstavlja, samo sebe, ampak kar tri rodove požrtvovalnih in za dobro stvar vnetih ljudi, in apeliral nanje; otroke in vnuke, da naj nadaljujejo to njeno požrtvovalnost. In jaz k temu dostavim: Bog' daj, da bo tako! Pokojno Arnežovo mamo so pokopali 7. decembra na pokopališču Vernih duš na vzhodni strani Clevelandske metropole. Z mnogimi drugi- ’ mi Slovenci čaka tam na svoje vstajenje. Naj blaga žena v miru počiva. Preostalim pa naše sožalje! Poroča France Rozina —-----»o------ la mim !sas|@ zapustil Jahn ioliš CLEVELAND, O. — Dne 6. decembra 1.1. mi je bilo po telefonu sporočeno, da je v Gospodu zaspal John Golič. Pokojnik se je rodil v Clevelandu. Bil je sin Antona in Mary Golič. Še mlad fant se je.seznanil z Jennie Pozelnik in se z njo kmalu poročil. V zakonu sta se rodila sinova Dennis in Kenneth, ki imata vsak svojo družino. 1 John Golič je zapustil brate: Tonija, Michaela, Franka, Agn^sa, sestro Eiben in več drugih sprodnikov. -Ker je izšel iz zavedne slovenske družine, je bil pravilno vzgojen, kot tak je vedno sodeloval pri slovenskih prireditvah in v katoliških organizacijah. Znal je govoriti vedno slovensko, kar mu je bilo v velik ponos. Bil je član KSKJ društva Presv. Srca Jezusovega št. 172. Njegova žena Jennie je bila dalj časa tajnica tega društva. John Gclič je bil stalni član Naj sv. Imena. Bilo je zelo lepo in ganljivo videti, ko je prišlo veliko število članov Najsv. Imena iz fare Saint Mel s svojim č. duhovnikom Edwi-nom Schenkleberg skupno molit sv. rožni venec, ko je pokojnik ležal na parah v Corrigan Funeral Home. V ponedeljek, 10. decembra, ob 11. uri je bil nadvse lep |iri ganljiv pogreb za Johna Goliča v cerkvi Saint Mel, ki ga je spremljalo veliko ljudi. Tu je bil točen dokai:, da je- imel John Golič veliko prijateljev. To sv.’mašo je daroval člgv Edwin: Schenkel-berg, ob somaševanju nekega drugega duhovnika. Po končani sv. maši se je pogrebni sprevod z avtomobili uvrstil in smo se tako vsi skupaj odpeljali na pokopališče Sv. Križ. Z nami je bil č. g. Edwin Schenkelberg, ki je tam z navzočimi molil zad nje molitve ter podelil zadnji blagoslov pokojniku. Naj v miru počiva naš dobri prijatelj John Golič; družini naše sožalje. Jože Vrtačnik ------o----- lašfca fara $¥« iarlina polrihisje oltow© MILWAUKEE, Wis. — Ko sem se letošnje poletje zopet podala na obisk v Slovenijo, sem se nastanila pri svojih dragih domačih v Laškem. To je 11 km od Celja proti smeri Zidani most. Med obiskom sem imela priliko seznaniti se o težavah, ki jih imajo glede popravila cerkve in župnišča sv. Martina. Vsak se lahko dejansko sam prepriča, da je cerkev res potrebna obnove. Pred dvemi leti je sedanjemu č. g. župniku Jožetu Horvatu bila podeljena čast, da je bil ime-' novan za župnika fare sv. Martina na Laškem. S tem mu je tudi bila podana o-gromna skrb V zvezi s popravilom cerkve in župnišča. Neumorni č. g. župnik se z vso vnemo zavzema za to dolžnost. Že lani. so začeli z delom. Na novo so pokrili z opeko ogromno streho župnišča, letos so pa začeli pokrivali z bakrom -zvonik na cerkvi. To delo opravljajo v glavnem čč. gg. župniki iz 4 drugih župnij: 'Delo je seveda nevdrno in tudi ogromno stane, ker je baker in drug gradbeni material zelo drag v BOŽIČNO VOŠČILO ŠKOFA LENIČA AMERIŠKIM SLOVENCEM Papež Janez Pavel II. v pogovoru z ljubljanskim škofom dr. Stanislavom Leničem ob kongresu za izseljensko dušno pastirstvo 1979. Ljubljana, pred božičem 1979 Oragi slovenski ameriški rojaki! “Za vas sem škof”, je rekel sveti Avguštin svojim vernikom. Tudi jaz bi nekako tako mogel reči vsem slovenskim rojakom po širnem svetu, saj me je sveta Cerkev določila za tistega, ki naj bi imel skrb za vse Slovence po svetu. Vero, da imate vi vsi svoje dobre škofe, ki skrbijo za vas kot zvesti pastirji, zato je moja skrb razbremenjena. Rad pa bi Vam kot slovenski škof iz vaše domovine ali vsaj iz domovine vaših staršev in prastaršev voščil prav lepe božične praznike in zdravo, blagoslovljeno novo leto Gospodovo. Naj Vas Bog ohranja tudi v novem letu zveste Bogu, sveti Cerkvi in tudi domovini, da ne boste nikoli pozabili, da je po božji volji vaš materin jezik slovenski. Kako smo bili letos ponosni in veseli, ko je sveti oče Janez Pavel II. velikemu zboru slovensldh vernikov pri romanju v Rimu zaklical: “Hvaljen Jezus” v našem slovenskem jeziku in je nato nadaljeval kakor pravi Slovenec svoj govor. Takrat smo res imeli občutek, da smo tudi Slovenci enakopravni in enakovredni v velikem zboru različnih narodov v krilu Cerkve. Na nedeljo svete Družine obhajamo pri nas doma izseljensko nedeljo. Ta dan bomo veliko govorili in mislili na vas vse, ki ste razkropljeni po svetu. Še več pa bomo za vas molili. Pa tudi vi molite za nas. Bodimo la dan še bolj povezani v Kristusu, da bomo tako, kakor nas je bodril sveti oče pri avdienci, “z neomajnim zaupanjem vztrajali na poti živega in neustrašenega evangeljskega pričevanja.” Kakor vsako leto, bom tudi letos na izseljensko nedeljo ob desetih maševal v našem narodnem svetišču Marije Pomagaj na Brezjah za vse naše zdomce in izseljence — mnogi bodo osebno navzoči, ko bodo tiste dni doma — da bi jih naša skupna mati Marija Pomagaj varovala vsega hudega na duši in telesu. Moje misli bodo splavale tudi prek morja do vas, dragi ameriški Slovenci in z mojimi mislimi bodo romale tudi moje prošnje k Bogu in Mariji za vas. -- Naj nam bo novo leto zares bogato v Bogu! Pozdravi ja in blagoslavlja vas vse vaš f Stanislav Lenič škof današnji Sloveniji. Začeli so s strehama, ker je že kapljalo v notranjost cerkve in župnišča. Naj dodam, da je Laška fara nedavno obhajala 750-let-nico obstoja. Ker je pa laška cerkev pod spomeniškim varstvom I. stopnje — po predpisih, ki so sedaj v veljavi v Sloveniji — je po eni strani res zaščitena, a bo prav zaradi tega njena obnovitev potrebovala veliko več denarja. Napisala sem ta dopis kot prošnjo, da bi naši slovenski rojaki kaj prispevali za obnovo sv. Martina. Čakala bom dva tedna po objavi mojega dopisa. Imena vseh daroval- , cev in znesek bodo objavljena v Ameriški Domovini. Darovalci naj pošljejo darove na sledeče naslove: ./ Antonia Jovle 3301 So. 93rd St., Apt. 102 Milwaukee, Wis. 53227 Mary Mernik 7390 So. 49th St. Franklin, Wis. §3132 Frank Menchak 933 So'. 11th Street Milwaukee, Wis. 53204 Iz naših vrst Bridgevew, 111. —- Draga u-prava Ameriške Domovine’ Prilagam denarno nakaznico z obnovo naročnine A.D. ter mali prispevek. Zelo rad be* rem novice o Slovencih v A-meriki in kar se dogaja po svetu. Želimo vam še nadaljnega uspeha in novih naročnikov. S prisrčnimi pozdravi Ivan Buh s Cicero, 111. — Spoštovani! Hvala za obvestilo, da mi poteče naročnina. Tukaj pošiljam za enoletno naročnino in obenem dar za tiskovni sklad. Lep pozdrav vsem! Anton Shutta ❖ ’ Wickliffe, ,0. — Cenjeno u-redništvo! Tukaj priloženo ]e $30 za enoletno naročnino A-D.,Far je pa več, je za tiskovni sklad. Lepo pozdravljam vse 6soo-je pri uredništvu Th tiskarni* Mary Leksan ALOJZIJ BREZNIK: Študiral sem v mariborskem bogoslovju V četrtem ali petem letniku je prišel čas za bolj resno odločitev. Prejem višjih redov: subdiakonat, diakonat, mašniško posvečenje. Ali jih prejeti, ali jih ne prejeti. Pov-darek je bil na besedi ‘‘svobodno”. Subdiakonat je zahteval dve važni odločitvi: celibat in recitacija brevirja. Ne samo začasno, ampak za celo življenje. Tedaj se možnosti poročenih duhovnikov ni omenjalo, vsaj resno ne. Slišali smo, da je baje skupina madžarskih duhovnikov prosila papeža Pij a XI. za spregled od celibata; papež da je baje porinil prošnjo v predal svoje pisalne mize in da je tako ta zadeva bila končana. V tistih letih ni bilo nobenega gibanja za odpravo celibata. Vzgled šlezijskega duhovnika in pisatelja Jožefa Wittiga, katerega dela so bila precej priljubljena med mladinci, nas ni motil (njegovih knjig nisem bral, ker so bile na cerkvenem Indeksu prepovedanih knjig). Res je bilo, da je bilo nekaj poročenih duhovnikov, ki seveda niso smeli izvrševati svoje duhovniške službe in ne prejemati zakramentov. V tistih časih je bilo zelo težko dobiti laizacijo. Ako se je subdiakon ali diakon odločil, ne postati duhovnik, je precej lahko dobil spregled od obveznosti brevirja, zelo redko pa tudi spregled od celibata. So vsi duhovniki striktno držali obljubo celibata? Slišali smo o duhovnikih z otroci; nekatere smo celo poznali; a takih duhovnikov je bilo malo. Ali so duhovniki, posebno mlajši, imeli romantično ljubavna poznanstva? Odgovor na to vprašanje je težak, ker meja med prijateljstvom in ljubavnim poznanstvom ni vedno jasna in ostra. Ako se je duhovnik zapletel v kakšno tako afero in je za njo škofija zvedela, je rešitev bila navadno enostavna: duhovnik je bil prestavljen kam drugam. Ker celibat ni samo prepovedoval poroke, ampak je urejal duhovnikovo celotno razmerje do drugega spola, je bilo naravno, da smo o tej obljubi veliko mislili in da je vodstvo hotelo imeti našo zagotovilo, da smo obljubo razumeli. Druga dolžnost, ki smo jo sprejeli s subdiakonatom, je bila obvezna dnevna recitacija ali branje brevirja. Kako recitirati brevir, ni bil problem, ker smo se z brevirjem počasi seznanjali skozi vsa bo-goslovska leta. Ampak zavest, da bom od dneva, ko postanem subdiakon, naprej resno razžalil Boga, ako od polnoči do polnoči ne bom brez resnega vzroka zmolil brevirja ali celo samo ene “ure” brevirja, je dajala snov za razmišljanje. Karo, duhovni vodja, nam ni priporočal Richelieuve (francoski kardinal) metode; ta kardinal je recitiral brevir samo vsako drugo noč; brevir za ponedeljek je zmolil od enajste ure do polnoči in takoj po polnoči je recitiral brevir za torek; po Karovem ninenju je tak način bil zgolj izpolnitev obveznosti, da pa ni zadovoljeval namena recitacije brevirja: posamezne “ure” brevirja bi naj prepletale duhovnikovo dnevno življenje. In kako premagati nagnenje, odlagati recitacijo brevirja v pozne večerne ure? Kako spremeniti recitacijo brevirja v latinščini v res osebno molitev v imenu Cerkve? Tudi ta obveznost je dajala dovolj snovi za odloča-nJe. Ko je za mene prišel čas za to odločitev, 'sem se odlo-CK da bom sprejel obe dolžno-sti in da bom povedal škofu, da sem razumel obe dolžnosti. XXXVII Tukaj je mesto za sledečo opombo. Ko sem jaz bil v bogoslovju, je bila navada, da so bogoslovci prejeli višje redove v petem letniku bogoslovja: subdiakonat v začetku januarja, po duhovnih vajah; diakonat zgodaj spomladi; in mašniško posvečenje (prez-biterat) prvo nedeljo v juliju. Po poletnih počitnicah pa iti v jugoslovansko vojsko na odsluženje šestmesečnega vojaškega roka. Sošolec Kores, ki je študiral v ljubljanskem bogoslovju, in jaz pa sva se odločila, da bova najprej odslužila vojaški rok in potem prejela višje redove. Vodstvo bogoslovja je odobrilo najino odločitev. Vrnila sva se iz Srbije spomladi leta 1938. Vrnil sem se seveda v bogoslovje. Medtem je bogoslovje dobilo novega ravnatelja, kanonika dr. Antona Osterca, ki je tudi predaval zgodovino cerkvene umetnosti, kakor sem že omenil. Ker sem bil pod njegovim vodstvom samo nekaj mesecev in ker sem imel malo izreden položaj v bogoslovju zaradi že vseh končanih izpitov, ga nisem dobro spoznal in ga zato tukaj ne bom opisoval. A sem videl, da se je po svojem temperamentu in gledanjih na življenje in vzgojo bodočih duhovnikov precej razlikoval od ravnatelja Cukale. Nisem hodil k predavanjem. Tudi vse točke hišnega reda me niso vezale. Učil sem se, kako maševati (pod vodstvom Martina Jelena). Ker sem vstrajal, da bom postal duhovnik, seip po nekaj tednih po vrnitvi iz Srbije opravil šestdnevne duhovne vaje pod vodstvom jezuita Žužka kot pripravo za prejem subdiakonata. Zvečer pred prejemom subdiakonata sva s Koresom recitirala pred škofom Tomažičem dolgo veroizpoved in prisego proti modernizmu; tudi slovesno izjavo, da je najina odločitev popolnoma prostovoljna in da razumeva obveznost celibata in recitirala brevirja. Prihodnje jutro sva stala pred škofom. Oblečena sva bila v albo, prepasano s cingulom; na levi roki sva imela manipel in dalmatiko, v desni roki pa svečo. Za recitacijo litanij vseh svetnikov sva ležala na tleh. Nataknil nama je manipel na levo roko in naju oblekel v dalmatiko; dotaknila sva se vrčkov z vodo in vinom in knjige z mašnimi berili. Hostiji za najino obhajilo sta bili konsekrirani med mašo. Pač veliki dan za starše, sorodnike in druge, ker je ta obred bil viden znak, da se je dan nove maše naglo približeval. Dobila sva pravico, peti berilo pri slovesni maši. Nekaj tednov pozneje sem opravil tridnevne duhovne vaje kot pripravo za drugi višji red diakonat; pod vodstvom istega jezuita. Ta red sva prejela s Koresom v župnijski cerkvi Svetega Petra na Medvedovem sedlu. Zopet sva stala pred škofom Tomažičem; oblečena sva bila v albo in manipel je bil na pravem mestu na levi roki; dalmatika je bila zložena na levi roki, v levi roki sva držala štolo, v desni roki pa svečo. Za litanije vseh svetnikov sva zopet ležala na tleh. Potem je škof začel peti dolgo prefacijo; proti koncu prefacije je položil svojo desno roko na najini glavi in jo je držal stegnjeno nad najinima glavama do konca prefacije. Po tem petju nama je položil štolo preko leve rame, in midva sva si jo potem pripela z enim koncem cingula ob desni bok; potem naju je oblekel v dalmatiko; dotaknila sva se knjige z ne- DR. ZDRAVKO KALAN: Pred trideset leti deljskimi evangeliji (evange-liarij). Sledila je maša in je tudi pri tej maši škof posvetil hostiji za najino obhajilo med mašo. Diakonat ni nalagal nobenih novih dolžnosti, dal pa je nekaj pravic: deliti obhajilo vernikom, krščevati, pridigati — vse seveda z dovoljenjem pristojnega župnika. Za ta obred ni bilo veliko zanimanja med ljudmi. Mašniško posvečenje sva s Koresom prejela skupno z ostalimi novomašniki za leto 1938. V mariborski stolnici, od škofa Tomažiča. Ta dan je končal petletno pripravo v bogoslovju. Tudi za ta dan smo se pripravili z duhovnimi vajami. Seveda so starši, brat in sestra, sorodniki prisostvovali lepemu in precej dolgemu obredu mašniškega posvečenja. Zopet smo stali pred škofom; v albi, maniplom, štolo preko leve rame; zložen mašni plašč čez levo roko; v desni roki pa svečo in precej širok bel trak. Stolni prošt Vraber je škofu povedal, da smo bili vredni, biti posvečeni v duhovnike. Za litanije vseh svetnikov smo zopet ležali na tleh — in to je bil mogoče najbolj ganljiv trenutek za ljudi, ker je pač bil najbolj viden del obreda. Po litanijah smo vstali; po dva in dva smo se približali škofu, pred njim pokleknili in on je položil na glavo vsakega svoji roki in ji držal na glavi nekaj trenutkov, ne da bi kaj rekel. Ko sem se malo odmaknil od škofa, so se pred menoj vrstili vsi navzoči duhovniki ter na mojo glavo položili svoji roki, tudi brez besed. Ko je to bilo končano, nam je škof spremenil lego naših štol; odpeli smo si štolo in on jo je prekrižal na prsih; in takoj nato nas je oblekel v mašni plašč, pa tako, da je spodnja polovica hrbtnega dela plašča, ki je vedno bil rimskega sloga, bila podvihana pod gornjo polovico hrbtnega dela plašča. Potem nam je mazilil palec in kazalec na obeh rokah s krizmo (olje, blagoslovljeno na Veliki četrtek v stolnici); ko smo sklenili dlani ter položili desni palec na levi palec, nam je spiritual zavezal roki s prej omenjenim belim trakom, pa tako, da je posvečenec lahko rabil prste. Nato je vsak prejel hostijo in jo držal med kazalcema in sredincema, se obenem dotaknil keliha z vinom in Vodo in poslušal škofa, ki mu je rekel, da mu daje oblast maševanja za žive in rajne. Potem nam je eden od prisotnih duhovnikov razvezal trak in smo si roki umili in obrisali. Nato smo zopet pokleknili pred škofa, mu izročili prižgano svečo ter mu poljubili prstan na roki. Medtem je eden od strežnikov položil na pateno na oltarju dovolj hostij za posvečence, ki so tudi med to mašo morali prejeti obhajilo. Pred začetkom kanona ali evharistične molitve smo pokleknili blizu škofa, za njegovim hrbtom; mali misali so nam pomagali, da smo lahko skupno s škofom brali celoten kanon in z njim skupno tudi recitirali besede konsekracije kruha in vina — prvič z oblastjo kon- VIII. V tovarn' 'm se vživel v delo. Veljal em za pridnega delavca. Moj preddelavec Frank me je hvalil, češ da mi pokaže vsako delo samo enkrat in ga znam. Nekoč sva morala na zapadni strani Clevelanda očistiti dva kotla, s pomočjo katerih sov dvigali in zapirali most. Frank mi je pokazal, kako moram kotel o-čistiti in me pustil samega. Več ur sem se trudil, da sem ga očistil. Frank je od časa do časa pogledal, kako delam, sicer pa se je pogovarjal s tistim delavcem, ki je odpiral in zapiral most, in kadil svojo cigaro. Spoznal sem, da bi mogel kotel očistiti hitrejše in temeljitejše na moj način. Ko sva prišla čez nekaj dni očistit drugi kotel, sem prosil Franka, da mi pusti, da ga očistim na moj način. Delovni čas sem skrajšal za dve uri in kotel je bil boljše očiščen. Povedati sem mu moral, kako sem ga očistil, ker je hotel moj način uporabiti pri kasnejših čiščenjih. Neko jutro me je pozdravil nekdo “dobro jutro”, ko sem v temi prišel v tovarno. Gledal sem okoli, pa sem videl samo Jimmyja, zamorca, ki je čistil prostore. Niti v sanjah ne bi mislil, da me pozdravlja zamorec po slovensko. Jimmy se je pa samo smejal in nadaljeval: “Kje je pa tvoja baba? V starem kraju?” Moral sem se smejati. Zamorec — pa slovenščina! Razložil mi je, da je začel delati v tovarni po veliki stavki in da se je naučil slovensko od delavcev, ki so bili povečini Slovenci. Sredi marca 1950 sem se poslovil od Clevelanda in moje kotlarske kariere je bilo konec. Postal sem pisač. Moje orodje so bili zopet svinčnik, radirka in pisalni stroj. Od časa do časa sem le zahrepenel po žebljih, vijakih, klečali, kladivih in macolah. Vsak poklic ima svoje senčne in sončne strani. Zavisi od tega, kako ga opravljaš. Ko sem odhajal, sem pustil v Clevelandu dva dobra prijatelja: dr. Hinka Lobeta in Vinka Lipovca. Njima posvečam tale konec. Hinko je bil dolenjski fant, vedno vesel in smejočega o-braza kakor dolenjski griči s cerkvicami in zidanicami, ki pozdravljajo človeka, ko potuje po Dolenjskem. Bil je zaljubljen. Nič hudega to! Imel je prava leta in pravo pamet in resno je mislil, da bi se oženil. Zaljubljen je bil v Berto, Erštetovo hčerko. Toda bal se je Eršte-ta. Ko se je smukal okoli Ber- ■ s -*•< ■i- ' sekriranja! -, seveda s pravilnim glasom: ne pretiho, da smo lahko sebe slišali, in ne preglasno, da nas drugi niso mogli slišati. (Dali p) te, ga je Eršte grdo gledal. Nikakor ni mogel uganiti, kaj roji Erštetu po glavi... Končno se je odločil, da bo vprašal za Bertino roko in jaz mu bom pomagal. Neko nedeljo so Vinka in nu TAO^ajsag ipqeAod ouour kosilo. Sedel sem poleg Luja na enem koncu mize, na drugem sta sedela Berta in Hinko. Ko sem čutil, da je bilo razpoloženje dobro, sem rekel: “Luj, meni se zdi, da se tamle nekaj kuha.” Z glavo in roko sem pokazal, da mislim na Berto in Hinka. .“Kako misliš, kaj se kuha?” “Ali res ne vidiš? Ali ne vidiš, da se imata rada?” “Misliš, da se imata rada!” “Nič ne mislim. Jaz to vem. Saj ne moreta prikriti!” Trajalo je precej časa, da je žalostno izdavil iz sebe: “Meni se zdi, da se fant samo šali. Meni se smili punca!” Zdaj je bil pravi čas, sem si mislil in vprašal: “Luj, bi ti dal Berto Hinku v zakon? Jaz ti povem, da o-ba resno mislita.” “Oh, seveda bi mu jo dal. rad, saj je lep fant in tudi pameten!” Led je bil prebit. Mož se je samo bal, da bi Hinko Berto zmešal in jo nato pustil. Vsak dobri oče dela tako! Poklical sem Hinka: “Hinko, pojdi sem in še sam prosi očeta za Bertino roko!” Tako je tudi storil. Pridružila se mu je še Berta. Vsi smo bili veseli in srečni, toda najsrečnejši med nami je bil samo na zunaj trdi Luj. Z Vinkom Lipovcem sem živel skupaj v Clevelandu več kakor pol leta. V svojem dolgem življenju sem že večkrat živel skupaj z drugimi ljudmi, z nekaterimi več let, pa mi ni nikdo zapustil takega spomina kakor Vinko. On je posekal vse! Imela sva že precej umazanega perila. Treba ga je bilo ali oprati ali najti koga, ki ga bo opral. Vinko je prišel v Cleveland teden pred menoj in je boljše poznal Ameriko kakor jaz. “Pripravi svojo umazanijo, bom tvojo in svpjo nesel h Kitajcu v pranje. Kitajci so v Ameriki perice!” Kaj je govoril s Kitajcem, ga nisem vprašal. Ko se je čez teden dni vrnil z opranim perilom, sem našel na vsakem kosu svojega perila napisano VIL, začetnice ali monogram Vinkovega imena. Kitajec seveda ni mogel vedeti, da je bilo med Vinkovim perilom tudi moje perilo. Meni je bilo pa tudi vseeno, kako je perilo označeno. Vinkove začetnice ali monogram so še vedno na vseh kosih mojega perila. Upam, da nikdo ne misli, da nosim še vedno prvotno perilo! V 30 letih sem menjal najmanj en ducat Kitajcev, ker sem se selil, ali ker so Kitajci umrli ali nehali delati. Toda začetnice so ostale. Nikoli me ni noben Kitajec vprašal, kako se pišem ali kakšne so moje začetnice. Vsi Kitajci brez izjeme so na vsak kos novega perila pritisnili Vinkove začetnice VIL. Tako nosim Vinkov monogram že 30 let okoli po Ameriki in ga bom, kakor se mi zdi, do konca svojih dni. (Konec) Tiskovni sklad A.D. V tiskovni sklad Ameriške Domovine so od zadnjič darovali sledeči narodno zavedni rojaki: Mrs. Alice Opalich, ... $20.00 Cape Coral, Fla. Jennie Segulin ......... 2.00 Cleveland, O. Maria Ribic, ........... 4.00 Euclid, O. Jožef Stropnik, ........ 2.00 Willoughby Hills, O. Rose Bavec, ............ 5.00 Cleveland, O. Anna Fortuna, .......... 6.00 Cleveland, O. William Gothe, ........ 20.00 Cleveland, O., v spomin pok. Dorothy in Simon Curk Janez Tomc, .......... Cleveland, O. Mrs. Apolonija Košir,.. Cleveland, O. Henrik Kremžar, ...... Cleveland, O. John Berkopec, ------- Euclid, O. Frances M. Balle, .... Strabane, Pa. Mary Pecharich, ...... Chicago, 111. Andrew Kozjek, ....... Geneva, O. Marie J. Mandeli, .... Euclid, O. Anna Molek, ...:...... Maple Hts., O. Mrs. John Langerholc, Johnstown, Pa. Maria Lagoja, ........ Bridgeport, Conn. Lojze Arko, ............ Euclid, O. Cecelia M. Wolf, ..... 15.00 Richmond Hts., O., v spomin svojega moža Leo Wolf in brata Josepha Tomaric Ivan Ancimer, .......... 5.00 Toronto, Ont. Frank Goljevscek, ______ 2.00 Oakland, Kalif. Tine Sušnik............... 5.00 Toronto, Ont. Rudolf Kolarič, ......... 200 Wickliffe, O. Štefan Marolt, ........... 7.00 Cleveland, O. Steffie Zamlen, .......... 5.00 Cleveland, O. Antonia Hrvatin, ......... 2.00 Cleveland, O. Mr. in Mrs. Franc Sleme 20.00 Cleveland, O. Mrs. M. V. Aleks, ..... 15.00 Euclid, O. Stanley Ferkul, .......... 2.00 Cleveland, O. Mary Hočevar, ............ 2.00 Cleveland, O. Jaka Stražišar, ........$ 2.00 Chicago, 111. Gdč. Josephine Mokorel, 2.00 Chicago, 111. Marie Dular, ......... Cleveland, O. Anton Lavriša, ....... Cleveland, O. Mrs. Ivanka Benetic, .. Los Angeles, Kal. Mrs. Jennie Perko, .... Berea, O. Karol Bojc, ............ Euclid, O. John Mlinar, ........... North Chicago, 111. Victor Lamovec, ........ Cleveland, O. John Goričan, .......... 12.00 Cleveland, O. Mary Zimperman, .... 10.00 South Euclid, O. Milan Ribic, ........... 6.00 Richmond Hts., O. Jennie Strniša, ........ 1.00 Cleveland, O. Mamie Perusek, ......... 2.00 Lorain, O. Emma Gallien, .......... 2.00 Cleveland, O. Frank Kuhel, .......... 2.00 Cleveland, O. Ivan Novak, ............ 2.00 Euclid, O. Mrs. Ljudmila Bohinc, 3.0G Cleveland, O. Mrs. Anna Zadnik, .... 5.00 Cleveland, O. Karl Gorišek, .......... 2.00 Cleveland, O. Torontski tarokisti, ... 12.00 Toronto, Ont. .Mirko Stupnik, ......... 2.00 Cleveland, O. Frank Vidmar, ........... 2.00 Cleveland, O. Frank Sega............. 10.00 Willoughby Hills, O., v spomin pok. Mary Debevec ............ 10.00 Mary Crtalic, ........... 5.00 Willoughby Hills, O. Frances Merela, ......... 2.00 Euclid, O. Frank Wurzer, ........... 2.00 Cleveland, O. Anton Gregorc, ........-. 2.00 Richmond Hts., O. Jože in Zalka Boh, ______ 5.00 Cleveland, O. Arnež, Grum, Gaser in Hauptman družine v spomin pok. Pavle Arnež ............ 40.00 Lawrence Rozman, ... 7.00 Richmond Hts., O. V sem darovalcem iskrena hvala! Če še niste naročnik AMERIŠKE DOMOVINE, postanite še danes! MALI OGLASI SREBRNI DOLARSKI kovanci kupujem. Plačam $15 za vsak kovanec. Kličite tel. 944-2417. (145-2) TELLER Full time Full time position, available for our office located at 6235 St. Clair Ave. Applicants must have light typing skills, good math ability and enjoy working with the public. Experience preferred, but will train. Excellent fringe benefits. For an appointment call Denise or Beth in the personnel dept. BBOADVIEW SAVINGS & LOAN CO. 351-2200 Equal opportunity employer M.F.H. (143-145) Apartment for Rent E. 76th St. Clair. 4 rooms and bath. Decorated. $95.00 526-8620. Custodian Couple for 12 suite apartment. East 76th St. Clair area. Will train. 526-8620. (X) Looking for couple to do light janitorial work at the Willoughby Office Bldg. Suite available plus salary. Call 732-7880 (X) APARTMENT FOR RENT E. 71 St. off St. Clair, 2 bedrooms, / 6 rooms, separate utilities. Call A.M. 241-2044 — P.M. 843-8033. (137-146) WANTED Chemical Plant Worker Some blending experience. Must drive tow motor. 883-6901 (145-147) POLNO ZAPOSLITEV dobi oseba, ki govori slovensko ali hrvaško. Anzlovarjeva trgovina 6214 St. Clair Ave. (M-W-X) 2.00 2.00 2.00. 7.00 2.0C 4.00 4.00 5.00 2.00 1.00 5.00 2.00 2.00 2.00 2.00 2.00 2.00 4.00 2.00 \.4. Božični vzdihi brezdomca s ' .... r•- (i, - -&rr-x- - ■ ■|f -v -^r... »C- , — -ryr Razmakni brezdomstva se grenkega zid, zaveso, železna izginil Da zopet bo plaval mi svobodno vid po moji domači krajini! Da zopet doma bomo skupaj kropili k božičnemu prazniku kakor nekoč. Da enkrat še skupaj lepo bi molili, pri jaslicah božjih, na angelsko noč! Kot zvezda božična nekoč je vodila svete tri Kralje tja v Svet’ Betlehem, tako naj nas vodi, zdaj, zvezdica mila tja v nase domove, k družinam v objem! Doma pri družini živeti želim, da skupaj bi praznikov se veselili. Umreti se tudi doma ne bojim! Saj spaval bi mirno v domači gomili! Ivan Krivec Slovenski ofovek je isstvarjalen GORICA, It, — Vsaka slovenska dežela ima svoje tradicije, svoje posebnosti, kulturo, navade, podnebje, narečja, tako da je slovenski prostor tako pisan in raznolik, bogat in na vsakem koraku drugačen, da bi mu na celem svetu ne našli podobnega. Zgodovinska Koroška, ki je držala politično slovensko tradicijo od časov Karantanije vse do 19. stoletja. Tedaj je stopila na plan Kranjska s svojimi vztrajnimi in delovnimi ljudmi, Ob koncu prve vojne je Spodnja Štajerska izpričala svoje slovensko poreklo, ko se je zaradi nemškega pritiska odcepila od zgodovinske štajerske dežele, kar nikakor ni bilo preprosto dejanje, ter se pridružila novi slovenski tvorbi. Nadalje Panonija kot stara slovenska krajina,,dragocen ostanek naše kneževine Spodnje Panonije. Pa Primorska, ki se je izoblikovala iz goriške dežele in tržaškega ozemlja in še Istra s svojo benečansko tradicijo, glagoljaši, katero so naši kratkovidni buditelji preprosto odpisali. Nekdaj smo videli v teh deželah tujo tvorbo, s katero so nas tujci razdelili, da nismo bili enoten narod. Toda nadroben študij zgodovine pokaže, da so te dežele posledice zemljepisnih danosti in zgodovinskega razvoja. Šele v preteklem stoletju so postale ovira za politični polet slovenskega naroda. Kaj pa slovenski človek? Bil je delaven, hraber in u-stvarjalen. Branil je svojo zemljo pred Avari, pa tudi pred Turki, o čemer se navadno premalo govori. Vzdržali smo dve sto let turških vojn in zadali pogosto Turkom hude poraze. Največjega pri Sisku na dan sv. Ahacija 1. 1593 pod vodstvom Andreja Turjaškega, okrog pet tisoč kranjskih vojščakov je potolklo 20.000-glavo turško vojsko, po nekaterih virih pa še 18,000-glavih pomožnih čet zraven. — Žal pa nam pri podajanju zgodovine to slavno dejanje preprosto zamolčujejo. Ko je prišel čas svobodnega gospodarstva, sa je naš človek znova izkazal pri ustanavljanju podjetij in močnih denarnih zavodov. Naš slovenski človek je ustanovil prvo kmečko hranilnico in posojilnico v vsej Avstriji in sicer Valentin Janežič v št. Jakobu v Rožu 1. 1872. Kmalu za tem so zaživele številne posojilnice in hranilnice po vseh slovenskih deželah. Pri J ih se je izkazal zlasti posla-r _‘c Janez Evangelist Krek. Ne smemo pozabiti, nadalje, kaj je pomenila ustanovitev Eružbe sV. Mohorja v Celovcu leta 1851. Iz začetnih ne-r ctovosti se, je ta družba proti koncu prejšnjega stoletja' razvila v mogočno založniško podjetje, ki je štelo skoraj 100 909 udov, kar je nekaj e- dinstvenega ne samo za narod, ki ni velik, pač pa tudi za težavne gospodarske razmere v tistih časih. Toda želja po znanju, po knjigi je bila tako velika, da se je slovenski človek odpovedal raje drugemu, samo da je imel knjigo. Na pragu tega stoletja se ustanavljajo prve slovenske banke. Pravzaprav gre čast u-stanovitve sploh prve hranilnice zasebnega značaja spet Kranjcem. Župnik Frančišek Mihael Paglovec (1679-1759) je sprejemal hranilne vloge na 2% obresti in dajal posojila po 3 odstotke. Po napoleonskem času se ustanovi v Ljubljani L 1820 ‘‘Verein der K r a i n i s chen Sparkasse — Kranjska hranilnica kot zasebna hranilnica in sicer po vrsti druga v Avstriji. Prva je bila ustanovljena na Dunaju leto poprej. Leta 1828 postane Ilirska banka, leta 1845 pa Ljubljanska hranilnica, leta 1927 Hranilnica dravske banovine, po drugi svetovni vojni Mestna hranilnica ljubljanska, ki postane podružnica ljubljanske banke. Leta 1860 je bilo v vsej Avstriji in Ogrski, skupno z Benečijo in Lombardijo samo šest hranilnic močnejših po hranilnih vlogah kot Kranjska hranilnica. Leta 1894 so njene hranilne vloge znašale 30.9 milijonov goldinarjev. Mnoge hranilnice so se u-stanovile tudi drugod, tako v mestih Maribor (1862), Ptuj (1862), Radgona (1862), Celje (1865), Slovenska Bistrica (1869), Slovenjgradec (1869), Brežice (1870), in Slovenske Konjice (1872). Mnoge od teh so bile v rokah nemških krogov. Nadalje v Kranju (1890), Južnoštajerska hranilnica v Celju (1887), v Novem mestu (1894) idr. Pred začetkom tega stoletja pa postane na tem področ- -ju najbolj živahna Primorska. Leta 1869 je ustanovljena Kreditna zadruga. - gospodarsko društvo Skedenj pri Trstu. L. 1883 Goriška' ljudska posojilnica (Gorica), nato Tržaška posojilnica in hranilnica v Trstu (1885), ki se je tako razvila, da je 1. .1904 zgradila v Trstu mogočni Narodni dom, središče slovenskega kulturnega in gospodarskega življenja; leta 1899 Centralna posojilnica v Gorici in še v istih letih pred začetkom novega stoležja hra-nilice v Idriji, Šebreljah, Tolminu, Biljani, Mirnu, Kobaridu, Bovcu, Borštu, Trnovem pri Ilirski Bistrici in drugod. V Trstu so se ustanavljali novi in novi denarni zavodi. Leta 1905 Jadranska banka d.d., ki se je izredno razvila. Leta 1906 Trgovsko-obrtna zadruga, ki je podpirala Ciril-Metodove šele. v . tržaškem mestu,, leta 1911 Narodna posojilnica in hranilnica. Do leta 1910 se jim pridružijo še Ljudska hranilnica in posojilnica ter Splošna hranilnica, slednji sta se pridružili mogočni Tržaški hranilnici in posojilnici takoj po prvi vojni, ko je Trst prišel pod Italijo in se je začel čutiti splošen pritisk. Poleg teh je od ' leta 1910 dalje imela v Trstu svojo podružnico Živnostenska banka iz Prage; banka Slavij a iz Prage, nadalje Ljubljanska kreditna banka. V Gorici pa je zaživela Kmečka banka leta 1909. Ta je preživela fašizem in posluje v Gorici še danes. Dva najpomembnejša denarna zavoda iz časov pred prvo vojno sta bili Ljubljanska kreditna banka ter Jadranska banka. Ljubljanska kreditna banka d.d. (Ljubljana) Ustanovljena je bila leta 1900 na pobudo slovenskega liberalnega tabora pod vodstvom ljubljanskega župana Ivana Hribarja. Pri njeni u-stanovitvi je s skoraj polovico tj. s 47.6% pri 500,000 kronah začetne glavnice sodelovala dunajska podružnica Živ-nostenske banke. Drugo so prispevali slovenski poslovni ljudje in zadružne ustanove. Že 1. 1902 je ta banka odprla svojo podružnico v Splitu, leta 1904 v Celovcu, nato pa v Trstu, Sarajevu, Gorici in Celju. Močno je posegla tudi v slovensko politično življenje, ker je financirala slovenski liberalni tabor in njegov tisk ter volivno dejavnost. -nggcsggya DOMOYMS^ DECEMBER 24, 1973' Jadranska banka d.d. (Trst) Je bila ustanovljena leta 1905 v Trstu, Odpre svojo podružnico v Opatiji, poveže dalmatinske ladjarje v skupno plovbno družbo “Dalmatia”, ustanovi špedicijsko podjteje “Balkan” in preko njega prevzame Trgovsko banko v Ljubljani; odpre podružnico na Dunaju, prevzame Vjeresijsko banko v Dubrovniku in njene podružnice v Splitu, Šibeniku in Zadru; ustanovi hotelsko turistično d.d. Grljan-Miramar, pivovarno “Adria”; 1. 1917 prvo slovensko plovno družbo “Oceania”. Ob koncu prve svetovne vojne je vodilna slovenska banka, toda nova razmejitev začne vplivati slabo na njeno poslovanje, ki mu vodstvo ni kos. Ustanovi v Beogradu Jadransko podunavsko banko, ki prevzame vse podružnice v novi državi SHS. Toda vse to nič ne pomaga, banka 1. 1924 propade. * Prva in druga svetovna vojna sta močno pretresli slovensko denarništvo. Vendar pa v Sloveniji takoj po vojni zaživi več bank in hranilnic, katerih položaj se nenehno spreminja z razvojem slovenskega oz. jugoslovanskega gospodarstva. , . Končno prevlada I. T975 nad vso Slovenijo Ljubljanska banka, z dvema pomembnejšima bankama, Splošno banko Koper ter Kreditno banko Maribor. Ljubljanska banka se povzpne na drugo mesto v Jugoslaviji, na svetu pa med 200 naj večjih bank. V Gorici so uspeli ohraniti leta 1909 ustanovljeno Kmečko banko, ki si prav sedaj u-rejuje nove prostore na glavni poslovni ulici Corso, na-' sproti Ljudskega vrta prav v središču mesta. V Trstu pa je bila šele leta 1957 ustanovljena Tržaška kreditna banka J.d., za katero je škoda, da ne nosi znova naslova Jadranska banka, ki je bila mednarodno že vpeljana. Ta banka se uspešno • razvija. V Celovcu so leta 1975 odprli osrednje poslopje Zveze slovenskih hranilnic in posojilnic v Pavličevi ulici (Pau-litschgasse), tik za Mohorjevim domom. Ta osrednji sedež deluje zdaj kot slovenska banka v Celovcu in povezuje samostojne slovenske hranilnice širom Koroške. Toda že sedaj se kaže nujna potreba po ustanovitvi pravega slovenskega bančnega zavoda v Celovcu, ki bi se dejavno vključil v posle med Jugoslavijo in Avstrijo oz. nemškim svetom. Vse nove pobude bodo pač odvisne od koroških slovenskih ljudi sa-, mih in njih poslovne ter diplomatske spretnosti, k'atere so zadnja leta presenetljivo krepko pokazali. J. S. ------o------ IZ NAŠIH VRST Willoughby Hills, O. — U-redništvo Ameriške Domovine! Prilagam ček za naročnino lista. Z listom smo na splošno zadovoljni, le da ga poštar ne prinese redno. Že-lim V am mnogo uspeha in da bi še dolgo izhajala naša slovenska Ameriška Domovina. Lep pozdrav! August Dragar 'i' Weston, Ont. — Ameriška Domovina mi je povsem po volji, razen tega, da jo poštar dostavlja z veliko zamudo. Včasih ne dobimo niti enega izvoda, potem pa nam jih prinese kar cel kup! Vemo, da to ni Vaša krivda in da so krivi naši kanadski poštarji. S pozdravom Družina Frank Kreže * Painesville, O. — Upravni-štvo Ameriške Domovine! Tern potom obnavljava naročnino za Ameriško Domovino ter prilagava denarno nakaznico za $30 in sicer $28 za naročnino in $2 kot dar v podporo listu. S časopisom sva še kar zadovoljna, želela pa bi, da bi izhajal 5-krat na teden, seveda s povišano naročnino, tako da bi lahko izhajal brez izgube za izdajatelja. Prav srčne pozdrave uredništvu in upravi AD! Jože in Julka Klammer Euclid, O. — Pošiljam vam $30 za enoletno naročnino A-meriške Domovine, kar je PEVSKI ZBOR “GALLUS’ iz Celovca več, je za tiskovni sklad. Pozdrav! John Pešec V Springfield, 111. — Spoštovani! Pošiljam Vam $30 za enoletno naročnino. Kar ostane, naj bo za tiskovni sklad. Škoda, da prihaja list sem zelo neredno. Včasih ga ni ves eden, potem pa pridejo trije izvodi kar naenkrat! Prav lepe pozdrave! Mary Javornik , * Toronto, Ont. -— Spoštovano uredništvo! Pošiljam vam denarno nakaznico za $40 kot ,......... _ enoletno naročnino za Ameri- ^'»Silt-A fSiš*. ško Domovino Z listom sem zadovoljen in ga sedaj malo bolj redno dobivam. Upam, da bo tako tudi ostalo. Vas vse skupaj prav prisrčno pozdravljam! Frank Jerina —-----o------ želi vsem prijateljem petja BLAGOSLOVLJENE PRAZNIKE Blagoslovljen Božič ter zdravo in srečno novo leto želi vsem sorodnikom, prijateljem in znancem » ■ ‘:i , 1 ’ • 'h p? ! ■ ■ m ■ , j - ■ m r mVUlgi? ■ i družino 1105 E. 169 ST. VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO ŽELI 485)4 West Main St. Catskill, N.Y. 12414 VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO! ŽELI VSEM DOBROTNIKOM KOROŠKIH SLOVENSKIH ŠTUDENTOV, VSEM POVERJENIKOM IN P O VER J EN1C AM, VSEM MOHORJANOM IN PRIJATELJEM BLAGOSLOVLJENE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO, IN SE ZAHVALJUJE ZA VSO PODPORO IN ZVESTOBO. VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO! C 6190 Dewey R,d. Madison, Ohio 44057 ŽELI VSEM ČLANOM IN NJIHOVIM DRUŽINAM, PRIJATELJEM TER ZAVEDNIM SLOVENCEM VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO; it 4S' #•••* & • ••** & & • ••-»•••• s*«** & & «••** ••••* 4^ /» & ••••■ •••- , *•••■ •••■' ••■■■ j# t & ar «•••■ ar 'ar 'ar •r,» a 4» ar ------ •°-- & •••'■ • o-*'- #»'•• 4^ i 4^ Duhovni Me Količek je umri BUENOS AIRES, Arg. -Slovenski duhovnik Jože Ko-šiček se je pred petimi leti u-pokojil kot hišni kaplan v veliki bolnici Fernandez (700 postelj). Službo bolniškega duhovnika je opravljal z e-dinstveno p o ž r tvovalnostjo od leta 1849. Po upokojitvi: se je naselil, v župniji sv. Jožefa v okraju Flores v Buenos Airesu. Stanoval je kakih 15 minut peš hoje do farne cer-kveK* Bazilike sv. Jožefa. To pot je prehodil vsak delavnik Ob 9. uri je že sedel v spor vednici, ob 10. pa. je vsak dan maševal. Njegova spovednica je bila vedno oblegana od moških in žensk. Spoznali so tudi v tej fari v njem vsega zaupanja in spoštovanja vrednega spovednika, svetovalca, duhovnega vodnika. V začetku novembra mu je pred mašo bilo' slabo, tako da je težko govoril —- rahla možganska kap. To ga ni motile, da je zbral vso svojo močno voljo in opravil sv. mašo, nakar mu je odleglo. Sam je rekel, da je bilo to “sporočilo od zgoraj, da se je treba pripraviti na pot”. Vse do 20. novembra je redno vsak dan opravljal svojo pot, spovedoval, maševal. Poleg tega je v večernin urah maševal tudi v zavodu Ana Maria Janer. Ko pa je maševal v torek, 20. novembra, so pred povzdigovanjem navzoči opazili, da Košiček s težavo mašuje in da ne izgovarja besed po vrstnem redu. Navzoči domači kaplan je pristopil k njemu in ga opozoril, da ne bo mogel posvetiti. Košiček je vztrajal, da bo sam nadaljeval mašo; kmalu pa je začel omahovati. Spremili šo ga v zakristijo, kjer je še sam. odložil mašno oblačilo in se vsedel na stol pri polni zavesti. Takoj je prišel zdravnik in odredil prevoz z rešilnim vozom v Sanatorij San Jose, kjer so za primer bolezni zavarovani slovenski in drugi duhovniki. Zdravniki, ki so ugotovili možgansko kap in oslabelost srca, so storili: vse, kar premore zdravniška veda, da bi ga rešili. Toda polagoma je bolnik ohromel na desni strani telesa. Prenehal je glasno govoriti, četudi je bil večkrat pri zavesti. Zavedel se je tudi okrog petih popoldne, ko je prišel dr. Alojzij Starc in mu najprej podelil zakramente. Ko je zatem dr. Starc molil litanije, je bilo vidno, da bolnik z ustnicami zavestno odgovarja posamezne prošnje. Četudi ,so zdravniki prepovedali obiske, so prihajali slovenski in argentinski prijatelji, da bi mu izkazali spoštovanje in hvaležnost vsaj s kratkim pogledom na vhodu v bolnikovo sobo. Med temi so bili slovenski in argentinski duhovniki, pokojnikovi prijatelji, zdravniki iz bolnice Fernandez i. dr. Noč in dan so bile pri bolniku poleg bolničark slovenske in argentinske žene, ki so bdele in molile ob njem. Stanje se je bolniku poslabšalo zaradi komplikacij v pljučih. V nedeljo na praznik Kristusa Kralja je 15 minut pred polnočjo Jože Košiček odšel k Bogu po plačilo. Rojen je bil 11. marca. 1898 v Žužemberku pri Andrej č-ku, kot se je pri hiši reklo. G. Košiček je študiral gimnazijo v škofovem zavodu Sv. Stanislava v Št. Vidu nad Ljublja-1 no. Leta 1916 med prvo svetovno vojno je bil mobiliziran in je do oktobra 1918 služil v avstrijski vojski pri tridesetem gorskem strelskem polku. Novembra 1918 je vstopil v ljubljansko bogoslovje in je bil posvečen v duhovnika leta 1921. Prvo kaplansko mesto je bilo v Cerknici, od koder je bil premeščen na Jesenice. Po odhodu g. Franca Gabrovška iz tajništva SLS je bil g. Košiček oktobra 1928 postavljen na mesto glavnega tajnika SLS. Na tem mestu je ostal do februarja 1929, ko je šestojanu-ajrski režim razpustil vse politične stranke. Košiček je odšel za kaplana v Kranj, o-stal pa je član “štirinaj stori-ce”, ki je med kraljevim režimom vodila delo stranke v ilegali. Reta 1930 je bil zopet poklican v Ljubljano za urednika najbolj razširjenega slovenskega tednika Domoljub. Obenem je postal šef propagandnega oddelka Katoliškega tiskovnega društva, ki je izdajalo več listov in revij. Kot propagandist katoliškega tiska je pokazal izredne sposobnosti, kar dokazuje njegov ■ Uspeh, da je npr. nedeljsko naklado dnevnika ‘Slovenec' °d 10,600 naročnikov dvignil na 60,000. Leta 1837 je bil imenovan za gen. tajnika vseh podjetij Jugoslovanske tiskarne in leto zatem za glavnega ravnatelja istih pod-jetij. To je bil izredno visok in odgovoren položaj. Tudi med vojno ni miroval. Vztrajno je sodeloval pri podtalnem delu proti okupatorjem in deloval v mreži, ki, je reševala protikomunisične in protiokupatorske ilegalce, da Rh niso dobili v roke komu-msti ali nacisti. V boju proti komunistom je bil nepopustljiv. Po begunskih letih, ki jih je preživel v taborišču v Mo-nigu in Serviglianu v Italiji, je Košiček v začetku 1. 1945 prišel v Rim pomagat dr. Kreku izvedbo slovenske emigracije. V Argentino je prišel 25. januarja 1947 in takoj skupno s pok. msgr. Hladnikom začel delati na pripravah za prihod slovenskih beguncev v Argentino. Nekaj časa je bil v dušnem pastirstvu v cerkvi sv. Jožefa Pompejskega, od koder je februarja 1948 odšel s slovenskim bogoslovjem v San Luis. Nato je leta 1949 prišel nazaj v Buenos Aires in nastopil službo kot hišni duhovnik v veliki bolnišnici F ernandez. Z nastopom službe hišnega kaplana v tej bolnišnici je začela nova doba njegovega življenja. Kakor se je v domovini poleg dušnopastirske-• ga dela intenzivno posvečal organiziranemu in vodstvenemu delu, se je v bolnišnici Fernandez z o b č u d o vanja vredno vztrajnostjo in potrpežljivostjo vživel' predvsem v duhovnika in tolažnika trpečih, vernih in nevernih, različnih veroizpovedi in narodnosti, brezupno bolnih in umirajočih. Med vsemi temi. so bili preprosti in nešolani, pa tudi visoko izobraženi intelektualci najrazličnejših poklicev. Do vseh je .našel pot. Tudi do tistih, na videz za-. krknjenih, ki so se obračali v steno, ko je ob vsakodnevnem obhodu vseh bolniških sob Šel mimo njihove postelje. Pa so prej ali slej prosili naj pride padre Jose”. In “padre Jose” je prišel ob katerikoli uri ponoči ali podne vi, delil je tolažbo, budil upanje; pa tudi pripravljal skoraj četrt stoletja dan za dnem, noč z'a. nočjo tiste, ki se jim je življenje stekalo in so bili na poti v večnost. Marsikdo je bil presenečen,/ko se je po dolgem času mogel pogovoriti v materini besedi, saj je “padre Jose” znal govoriti v šestih jezikih. Kar pa je dobrega storil Slovencem v letih službovanja v bolnišnici, ve samo Bog. Saj večina v prvih letih ni znala jezika, ko se je zatekala v bolnišnico Fernandez v času bolezni. Ni ga bilo dneva, ko ne bi trkali rojaki že v zgodnjih jutranjih urah na vrata Košičkovega skromnega stanovanja v sedmem nadstropju bolnišnice Fernandez. Padre Jose je bil vedno na razpolago za uslugo. Bil je tolmač med slovenskim bolnikom in domačim zdravnikom. Trudil se je, da je dobil posteljo za Slovenca, četudi je kazalo, da ni več prostora. Priporočal je slovenske bolnike zdravnikom, iskal zanje najboljše specialiste in storil vse, da bi pomagal rojakom v težavah. Na stotine in stotine Slovencev je bilo deležnih njegove pomoči. Zlato mašo je daroval 24. julija 1971 v najožjem krogu slov enskih in argentinskih prijateljev v navzočnosti bolnikov, v kapeli bolnišnice Fernandez, v kateri je vsak dan maševal toliko let. Ostal je aktiven tudi po letu 1973, ko je odložil težko službo v bolnišnici. Vsako nedeljo je imel dve maši in- dve pridigi v cerkvi sv. Tarzicija. Med tednom je spovedoval in maševal v cerkvi sv. Jožefa v Floresu. Na vsak klic po telefonu, da bi- prišel spovedovat ali maševat v ta ali oni samostan, cerkev, ali obiskat bolnika, vedno je bil njegov odgovor “pridem”. Nastopal je kot govornik na večjih prireditvah slovenskih organizacij in Domov, nekaj časa je tudi poučeval v V. letniku Srednješolskega tečaja Marka Bajuka o svetovnih nazorih. Tesna in dolgotrajna vez je obstajala med njim in “Svobodno Slovenijo”. Že v začet- ku izhajanja v Argentini leta -1948 je dajal vso moralno in materialno oporo. Vsa leta do smrti je pri njej sodeloval z raznimi članki in predvsem uvodniki. V teh je bila vidna njegova široka razgledanost, jasen pogled in za marsikoga boleče odkrivanje resnice. S. S. ------o----- la Slovenski dom za ostarele so darovali CLEVELAND, O. — Slovenski dom za ostarele na Neff Road je dobil v mesecu avgustu naslednje darove: Za splošni in gradbeni sklad $500: Andrew in Patricia Belavic. Frank Siskovic, Jr. $268.45: St Joseph High School Alumni. $68: Phyliss Carter. ’ $52: Frances Wohlgemuth- $25: Mary Koman. $20: Albert Dolgan (Ca- boose Bar). $10: Glga SargerR. - $7: Mary/Fugiha. >. Za sorodnike in > prijatelje $50: Ann Marie Zak v spomin Johna Cveta, Rpse Kun-stek v spomin F'ranka Kun-stek. $25: Joe Brinocar in žena v spomin .Mary Goršek, Mrs: Irvan Elder v spomin Alojzije Vodopivec. $15: Društvo št. 5 SNPJ v spomin Johna Japela-. $10: tTohn in Alice Ceeh v spomin Victor j a Prijatelja, John in Alice Cech v spomin Mr. in Mrs. Zdešar, John Gerl in žena v spomin Minnie Fabula, Rudy Pryately in žena v spomin Frances Hočevar, Ella in Mary Samanich v spomin Carl-a Samanicha, Peter Tomšič in žena v spomin Marie Kentel. $5: Nick Hotujac in žena v spomin Johna Lelanga, Angela Martinčič v spomin Marian Bashel, May Co. y spomin Stanleyja Trentona, Ann Orenich v spomin Johna Pa-veyja, A.R. Ravnikar in žena v spomin Mrs. Buehner, Ella Samanich v spomin Lea Zupana, Frank Susel družina v spomin August Klause. $2: Tony Kovač v spomin Laurenca Aucina. V spomin Stephena Babitta $10: Anthony in Frances Tomse, Josephine Zorman. V spomin Mary Čermelj $100: Joseph Čermelj družina. $20: Helen Greene, Betty Koloini, Anton Koloini. $10: Kristine Cebron, Mrs. S. Coehrac, Vincent Godina in žena, Max Kobal in žena, Mary Kobal, Louise Lice, Marica Lokar, Markovič družina, Victor Požar ih žena, Joe Skrabec in žena,: Cy Traven in žena. $5: Emil Čermelj in žena, Wm. Hebebrand in žena, Mary Jane Hugh, J. T. Kukla in žena, Eugene March in žena, Frances Petrovich, Roger Petrovich in žena, J. Trunkely in žena,. Prijatelj. V spomin Frances Korencic $100: R. R. Jeffrey. 25: Mary Brock, John Mil-burn in žena, Edward in Alvina Pahblke. $20: Frank Gulf ire in žena, Tom Nolan in žena. $15: Jerry/Barbara, Dwayne in Bret Meadows, E. 'Orlando in žena, H. Wood, žena in James. $10: Harry Bjorkman in žena, Frank' Brundic in žena, Edward in Jo Ann Florjančič, Tony Sustarsic in žena. $5: F. Golovec in žena, Harry Hanson, Mrs. Carson Kent, Pauline. Krall, Mrs. Charles Lausche, Martha McCann, W. G. Shafer in žena, Mrs. F. J. Simin, Milan Soric in žena. V spomin Mary Kovach $10: Marian in Tony Adams. $5: Bea Krauter, Mary Wiehn. V spomin Anne Pucel $20: Frank Pucel. $10: L. J. Jenkins in žena. John UHe-in žena. V spomin Pauline Rogel 1 $20: John Cech in žena, Roy Passalacqua in žena. $15: John DeVito. $10: Harry Schutt in žena, Ernest Mramer in žena, Mrs. Steve Valencie, Frank Eler-sich in žena, Mrs. Adrian Keefe. V spomin Emily Smrdel $15: Mary Cermely, -Max Kobal in žena. $10: Joseph Jerkič in žena, Mary Kobal, Marica Lokar, Victor Požar in žena, Joe , Skrabec in žena, Cy in Mary . Traven. * $5: Frank Petrie in žena. V spomin Marije Stajduhar $300: Tony Staj duh ar družina (Anne, Tom in Ann Louise). $10: Robert Protiva in žena. V spomin Mary Trampush $25: Thurley Khoury. $r5: Fred in Vida Gregor, Andrew Kohn. $10: ,Donna Handy, Thea'in Fred Ulastadt, SŽZ št. 14. $ L P-. in Mrs. Irwin Rabič. V spomin ; - Frod-a Zupančiča $10: A. Rezolla in žena, John Strancar in žena. * ' :> H: V spomin Josephine Zakrajšek $200: Progresivne Slovenke /Dalje na 6. strani) s VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO! m m $ m ; \ A * * WILLOUGHBY HILLS. OHIO me r & i $ u Sir Vt m jy I iX- 42 '-4 Vesele božične praznike in srečno novo leto želijo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem Frank< Marinka, Bobby, Barbi in Michael Tominc 29410 ARMADALE RD. WICKLIFFE. OHIO 44092 Voščimo vsem prijateljem in znancem Vesele božične praznike in srečno novo leto Metod, Michelle, Todd in in Bernadette iLC EUCLID, OHIO Vesele božične praznike in srečno novo leto želi vsem prijateljem in znancem ‘ DRUŽINA JANEZ KOŠIR IN MAMA 1045 E. 61 St., Cleveland, Ohio 1 VESELE BOŽIČNE'PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO ŽELIJO ODBORNIKI IN ČLANI 1 SLOVENSKEGA ŠPORTNEGA KLUBA VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE \ irt SREČNO NOVO LETO! RUDI M JOŽI MERC FTU LID, OHIO H i Mm err Me Wye, ONE FAiRLAHE DRIVE JOLIET, IL 60434 Society' Silver 1914 ., . ... the Holy Family Society of the U.S.A. has been dedicated to the service of the Catholic home, family and community. For half-a-century your Society has offered the finest in Insurance protection at low non-profit rates to Catholics only LIFE INSURANCE - HEAUTII AND ACCIDENT INSURANCE Haatorical Facts The Holy Family Society is a Society of Catholics mutually united in fraternal dedication to the Holy Family ov Jesus. Alary and Joseph. Society’s Catholic Action Programs are: 1. Schola* snips for the education of young men aspiring to the priesthood. 2. Scholarships for young women aspiring to become nuna. 8. Additional scholarships for needy boys and girls. 4. Participating in the program of Papal Volunteers of Latin America. 8. Bowling, basKeiball and Uttle league baseball. 8. Social activities. 7. Sponsor of St. Clare House of Prayer Družba sv. Družine I Officer* itesideat ....—--------------- Joseph J. JSLonrea Fust Vice-President --------- Ronald Zefran Second Vice-President-------— Anna Jerisha Secretary ..................—, Robert M. Kocheva* Treasurer .................... Anton J. Smrekar Recording Secretary —--------- Nancy Osborne First Trustee ...............- JosopJi Sinicovec Second Trustee --------------- Frances Kimak Third Trustee .— ............—• Anthony Tomazin First Judicial ................. Mary Riola Second Judicial ...........— John Kovat Third Judicial_________________Frank Toplak Social Director ...----------- Nancy Osborne Spiritual Dirfector----------.... Rev. Aloysius Madic, O.F.M. Medica! Advisor................ Joseph A. Zalar, M.D. Vaclav Benei-Trehizsky: KRALJICA DAGMAR ZGODOVINSKI ROMAN “Videti jih ji je kakih sedemnajst, toda toliko jih ne bo — ne bo!” “In kaj je še novega? — Pij tukaj, Tleska ... Imaš že itak nekako suho grlo.” Mladi oproda si ni dal ponuditi drugič in je pil takoj, kakor se pravi, da mu je ostalo v desnici samo uho cinaste maj olike. “Novic, mojster, da se človeku kar v glavi vrti...” Mojster mečar je že tretjič pokimal z glavo. “Saj sem pravil: Samo če pride v Prago Premisi! — Ta-kaj se vse spremeni. In ali se ne spreminja vse že zdaj? — Pri nas se bo godilo novic, kakršnih si nismo mogli in si ne moremo niti misliti!” “Le da bi bile dobre — tkalec — vesele!” je pripomnil krojač in si na lahko omočil ustnice s pijačo, ki se je po ustih kar prijemala. “Ali veste, da so za nevesto igrali?” Celedin Tleska si je uprl roke v bok in se ozrl po vseh mizah. Pri njegovih besedah so umolknili na vseh straneh. “Za devico Margaretko?” “Za Draguško, suslik! — Vedno ta vaša Margaretka! Proč mi pojdite s tem!” Ta krik se je izvil iz prsi staremu možu v oguljenem krznu iz medvedje kože skoraj s strašnim zvokom. Doslej je sedel v kotu in opiral belo glavo z obema rokama, kakor da ga je premagala medica. “Kdo da? — Kaj da?” Mojster krojač je tudi zakričal, kolikor mu je dopu- ščalo grlo in poskočil, kakor da ga je kdo sunil z vilicami. Stari oproda se zanj ni niti zmenil. Ravno je stal v kotu. z grozno naježenimi pepelnatimi obrvmi, čelo nabrano v mnogotere gube, ustnice tesno sklenjene in desnico stisnjeno na mizi v pest.. . “Premislova hči se imenuje Dragomira ... Kdor jo ima rad, ji pravi: Draguška! — Ali razumete potepuhi?” Stari oproda je govoril se-daj^naravnost z grmečim glasom. V krčmi je bilo vse tiho, vseh pogledi so bili uprti nanj in tudi krojač je utihnil... in v zadregi je bila celo vojvodska družina. “Margareta! — Kdo je slišal že kdaj kaj takega? — In vsega se takoj poprimete! — To je ta naša slaba lastnost. Že zelo daleč nas je zapeljala in še nas zapelje, boste videli. Premislova hči na vekov veke ostane Dragomira. Ali razumete? Pride j ali so ji priimek Margareta zaradi nekaterih kočljivcev. S tem imenom jo je birmal nemški škof ko je bila še v mišenski deželi. Na Dragomirinem imenu je kletev, težka kletev. Do danes nima v grobu miru.” “In ga ne bo imela!” je spregovoril krznar Pelišek, ki se več ni mogel premagovati. “Za sebe skrbi, ti hrček.” Stari oproda je zopet zagrmel in udaril s pestjo ob mizo, da so poskočile čaše na nji. “Boljše bi napravil mojster. KOLEDAR društvenih prireditev DECEMBER 31. — Pevski zbor Korotan priredi Silvestrovanje v spodnji dvorani Slovenskega narodnega doma na St. Clair Avenue. Igra “Alpski sekstet”. 31. — Upravni odbor Slovenskega narodnega doma na St. Clair Avenue priredi Silvestrovanje v veliki dvorani SND. Začetek ob 8. zvečer. Igrajo “Slogars”. 31. — Silvestrovanje v Baragovem domu na St. Clairju. Pričetek ob sedmih zvečer z večerjo. Za kratek čas in ples igra nekaj članov zbora Mladih harmonikarjev. 1980 JANUAR 12. — Slovenski športni klub priredi svoj Zimski Večer z večerjo in plesom v Slovenskem domu na Holmes Avenue. Igrajo “Veseli Slovenci”. 19. — Slovenska pristava priredi vsakoletno “Pristavsko noč” v Slovenskem narodnem domu na St. Clairju. Igrajo “Veseli Slovenci”. 26. — Društvo SPB Cleveland priredi družabni večer v avditorij u Sv. Vida. 27. — Slovenska šola pri Mariji Vnebovzeti priredi kosilo. Servirali bodo od 11.30 dopoldne do 1, popoldne. FEBRUAR 1., 2. in 3. Smučarski izlet Slovenskega športnega kluba. 3. — Letna delničarska seja Slovenskega doma na Holmes Avenue. Začetek ob 2h popoldne. 16. — Društvo TRIGLAV, Milwaukee, priredi maške-radno zabavo v dvorani cerkvi sv. Janeza na Cold Spring Rd. Pričetek ob 6. zvečer. Večerja, ples in maske., 16. — Dramatsko društvo Lilija priredi svojo vsakoletno maškarado v Slov., domu na Holmes A ve. Igra Alpski sekstet. 17. — Kosilo Slovenske šole pri sv. Vidu. 29. — Izredni občni zbor Slovenskega doma za' ostarele ob 7. zvečer v SDD na 15335 Waterloo Road. MAREC 22. — Glasbena Matica priredi svojo pomladansko večerjo in ples v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave. Začetek ob 6.30 zve- ( čer, večerja ob 7., nato ples. Igra Jeff Pecon orkester. 23, — Dramatsko društvo Lilij a poda veselo igro “Voda” v Slov. domu na Holmes Ave. APRIL 12— Tabor, DSPB Cleveland, prireja svoj pomladanski družabni večer v Slovenskem domu na Holmes Ave. Igrajo “Veseli Slovenci”. land, prireja svoj jesenski družabni večer v Sloven- ^ skem domu na Holmes Ave. Igrajo “Veseli Slovenci”. a NOVEMBER 8. — Praznovanje 30-Ietnice Društva TRIGLAVA, Milwaukee, v dvorani cerkve sv. Janeza na Cold Spring Rd. s svečanim sporedom. || V f -o---- Pričetek ob 6. zvečer. MAJ 3. — Pevski zbor Korotan priredi pomladanski koncert v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Avenue. Igrajo “Veseli Slovenci”. 11. — Materinska proslava Slovenske šole pri sv. Vidu. 16. — Slovenski dom za ostarele ima redni letni občni zbor ob 7. zvečer v SDD na 15335 Waterloo Road. 18. — Materinska proslava dr. TRIGLAVA, Milwaukee, v Parku Triglava, pričetek ob 2. popoldne. 26. — Spominska svečanost dr. TRIGLAVA, Milwaukee, s sv. mašo, sporedom in kosilom v Parku Triglava, pričetek ob 11. dopoldne. iitx St. Clair Ave. & E. 68 St. 361-4212 JUNIJ izda.ta mo tttttt vnnAVTLA za 14. in 15. — Tabor DSPB potvto^t tvrzavit orno Cleveland, pripravi pri spo- enzsrTHPTTpv? minski kapelici Orlovega vrha na Slovenski pristavi spominsko proslavo 35. obletnice p okolja Slovenskih Domobrancev, Četnikov in civilnega prebivalstva. 15. — Triglavski piknik s sv. mašo v Parku Triglava, Milwaukee. Kosilo in zabava. Pričetek cib 11. dopoldne. 15. •— Tabor, DSPB Cleveland, Nobhaja stoletnico rojstva ustanovitelja Slovenskega domobranstva pok. Gen. Leona Rupnika. Oarovi za Stenski im n ostarela (Nadaljevanje s 5. strani) Amerike. $10: Anne Beniger, Rose Kunstek, Josephine Zorman. $5: Josephine Caldwell, Bet- %, ty J. Bara, Jean Baralish, Mariella Micka, Sophie Thomas, Helen Yakas, Madeline Zupančič. Najlepša hvala vsem darovalcem! Za Slovenski dom za ostarele: Cecilia M. Wolf PrijateFs Pharmasy JULIJ 20. — Piknik Slovenske šole pri Sv. Vidu na Slovenski pristavi. 20. — Misijonski piknik s sv. mašo in kosilom v Parku Triglava, Milwaukee. Srečelov, igre in žrebanje dobitkov. Pričetek ob 11. dopoldne. AVGUST 17. — Športni dan in piknik Triglava s sv. mašo, kosilom, tekmami in prijateljsko zabavo ' v Parku Triglava, Milwaukee. SEPTEMBER 21. — Oltarno društvo sv. Vida priredi svoje vsakoletno kosilo v avditoriju farne šole. V BLAG SPOMIN OB 19. OBLETNICI ODKAR JE V GOSPODU PREMINUL NAŠ DOBRI IN NEPOZABNI SOPROG IN OČE $mm mm ki je zatisnil svoje mile oči dne 25. decembra 1960. Let 19. je že minilo, odkar Te več med nami ni. Žalostna so naša srca, solze zalivajo oči. Nikoli Te ne bomo pozabili in vedno bomo Te ljubili, čeravno v hladnem grobu spiš, Ti v naših srcih še živiš. Luč nebeška naj Ti sveti, tam pri Bogu vsaki čas. Počivaj mirno, blaga duša in v nebesih pros’ za nas. 28. — Vmska trgatev TRI- žalujoči: GLAVA v Parku Triglava, JENNIE, soproga Milwaukee. Pričetek opol- sin