Nr. 5. Celje, 17. Septembra. 1882. Kmetski prijatel. %> buttf) nationalen ^anatitmn« ntx^ me&r in bie 3rte nliih yrjUyTl miro. SB« ab« oermag jene Kematen }n entfdjulbigro, mel$e in i^tn 3ugenb bei bentf$en Familien ba« dnabenbrob gegeffen boben, nm ju fhibtrtn, rorldjt mit ben manigfai$ften St^mierigfeiten fämpfenb, enblitfr bi« jnr Qntoerfttftt empuigeatbettet unb fid) nadj nnb naS) ein bebentenbrt Vermögen enootben Ijaben, nnb nm mit albt Wadfi für bie Serfütjung b« 6$ul)eit nnb für bie gjbtjli<$e Slooenifmtng b« okrajšati, in šole čisto poslovenščiti, ter nemščino izpahniti iz šol, k ter» je vendar sama njim pomagala do sedajnega dobrega kruha. Kdo bi ne zameril takim pervakom, ki se bahajo ne snati samo slovensko in nemško, temveč tudi fraaooeko in laško, ki mešajo svoje govorjenje vedno s francoskimi ali dragimi ptujimi besedami, od kmeta pa tirjajo, naj bi se učil samo slovenskega, in naj bi vzel svojim otrokom priliko, dobiti si na ptujem dostojnega iivljenja. Pa ne mislite da pervakom te baše zadostuje, obropati dobrote nemškega jezika samo kmete, ti ljudje niso nikoli siti. Da je to resnica, kaše nam naj boljše sklep, kterega so no-davno v Ljubljanskem ob inskem zboru sprejeli, da se namreč v celi Ljubljani po ljudskih šolah mora učiti samo slovensko; in vendar ima Lljnb-ljana 6000 nemških prebivalcev med 18000 slovenskimi ; še le v višjih razredih naj bi se učilo nekoliko nemškega, pa samo po strani; to je ne-postavno. Kaj pa pride iz tega P Revni mali slovenski vradnik v Ljubljani pošilja svojega sina, kteri je doveršil v Ljubljani svoje štiri slovenske normalne razrede, v slovensko gimnazijo j to terpi tri ali štiri leta, potem pa očeta nagloma prestavijo v nemško mesto. Kaj pa bo zdaj počel s svojim sinom, v Ljubljani pustiti ga ne more, ker plačati mu ni mogoče dragega stanovanja in reje za svojega sina v Ljubljani, za to niso dohodki njegovi dovolj veliki, v nemško gimnazijo ga ne vzamejo nikjer, ker ni se naučil nemškega v Ljubljani dosti za nemške gimnazije; oče mora toraj s težkim sercom dati ga učiti se čevljarstva, krojaštva ali kaj druzega. Kaj pa bodo počeli penzijonisti v Ljubljani, in teh je tam več stotin naseljenih. Njihovi otroci, otroci nemških starišev, učili so 3e do zdaj nemško. Tem peuzijonistom, ki leto na leto nar manj 100000 goldinarjev v Ljubljani pustijo, ni treba tam ostati, zapustili jo bodo, in naselili se v nemško mesto; toraj zgubi Lljubljana vsako leto nar manj 100000 goldinarjev denarja, kterega bo dobilo kako nemško mesto. To pa kmetom ljubljanske okolice tudi ne bo koristiio, ker zaslužek mestne okolice je toliko manjši, kolikor se zniža prebivalstvo mesta. Veliko izgledov bi še lahko našteli, kako škodljivo mora Ljubljani biti, če bodo še dolgo tam rogovilili per-vaki, pa zdaj naj bo dovolj s tim, kar smo ravno povedali. To je gotovo da revni slovenski oče v mestu terpi ravno toliko, kakor revni slovenski kmet in nemške družine v mestu. Pervaki pa mencajo si smejaje roke, ter ne bodo pošiljali dolgo časa svoje otroke v slovenske šole. Od začetka gotovo, da preslepijo ljudi, pa dali bodo nčiti svoje otroke doma nemščine, ker imajo denarja dovolj sa to. Schulen tämpfen. ffitr oetmag bicfe Sorte S'tuafen ju entfchulbigen, »eiche fidj fetbft rühmt, nidjt nur fertig flwtmfer Sohn be« atme« flooenifchen Beamten roitb nach «bfoloitung ber 9Jor-matclaffen in ba« flooenifthe ®t)mnaRum eintreten, er roirb oieOeicht 3 ober 4 3ahte ba« Qhpnnafuim be-fuchen, p(ö$lich roirb fein Sater in eine beutfehe Stabt oerfeftt. 95a« foll er mit feinem Sohne anfangen? oenif miffenben tann f Ljubljani piše o ravnanju pervakov sledeče: Ii dotedanjih števik te je lahko vsak prepričal, da iaiamo le blagor ljudstva pred očmi, m to gotovo v veči meri, nego titti. ki te ta edino patentirane rodoljube razglašajo in nas stiskajo in sumničijo. Z vednim vpitjem .narod*, pa .narodnost*, pa .Narodni dom*, pa .Slovani*, pa „slovenstvo*, t tem te revno in lačno ljudstvo, od vseh strani stiskano, ne nasiti. Kdor tvoj rod ljubi, in tak je menda nravi „rodoljub*, ta bo tadi za to skrbel, da bo ljudstvo kaj jesti imelo in da ga ne bodo vedno od todnije do todaije tirali ter um teiko prisluženo imetje jemali. Kak „rodoljub* je tisti, ki v nedeljo pri glada vina Blovaaom in narod* napiva, v poadeljek pa nad svojim rojakom, ubogim kmetičem, vpije in ma zadnjo kravo vneti Eče tega in onega ne bo plačal P Kaki rodo-to titti, ki danes pri kmetu za „Narodni beračijo, jutri pa bodo kmeta zaničevali, in če bo „Narodni dom- zidaa, tega kmeta še not ne bodo pustili, če ne bo dobro oblečen ali pa kak upliven župan. Če tvoj rod ljubijo, potem motajo ljubiti tadi revnega bajtarja, zadolženega kmeta in ma na noge pomagati, namesto ga t tožbami uničevati I Kaj ima .rod* ali .narod' od tega, če ae napravljajo „narodne veeeliee*, pri kterih te govori, popeva in popiva; kmetič pa tam za plaa-kami gleda, tvoj tabak žuli in ti tam na tihem misli: „Zakaj nisem še jaz Slovenec, da imel tam med gospodi sedeti in piti 1* Mi nemarno ni?, zoper nedolžne veeeliee, naj te vsak zabava po svoje in za svoje; pa le temu oporekamo, da bi bil to uaor rodoljubja, če kdo za narod govori ali pije. Uzor rodoljubja je to, če kdo tvojim rojakom v resnici pomagati hoče, bodisi z dobrimi sveti aH z denarji ali s koristnimi napravami. Kdor pa hoče od naroda le jemati, pa mu nič dati, tako rodoljubje je malo vredno, če prav vedno vpije „živijo Slovenci 1* Naš narod se bolj in bolj v revščino pocre-zuje, kmet je tak siromak, da je groza; na Štajerskem tujci kupujejo slovenske kmetije, na Kranjskem pa tndi boben poje brez prenehanja (le poglejte v „Laibacherico"). Toda vse to naših .rodoljubov" ne gane; kako bi tudi, aaj nekteri iz njih še sami pomagajo pri tem. In s takim „rodoljubjem* hočejo biti edmi poklicani voditelji naroda, ter vsaeega za izdajalca proglasi, kdor jim kaditi noJel Ko bi pravo ljubezen do tvojega roda v treu potem bi ne mislili na zidanje „Narodnega (saj gottilnic imamo tako zadosti), ampak ustanovili bi eo denarni zavod, kateri bi imel nalogo, revne rojake rešiti propada, zarobljene kmetije rešiti za slovenski rod, ter ne dopustiti, da bi narodno blago v tage roke prišlo. Tak cavod bi moral tadi tkrbeti, da bi te revnim slovenskim rojakom zaslužek pridobil in se jim boj za življenje Zakaj ti ljudje v svojem „ognjenim rodo- ljubji* ne vidno ljubljanskih obrtnikov, ki jim jetniki na Gradu ves zaslužek jemljejo t Zakaj ne vidijo marljivih Kropniianov in Kamnogoridanov, ki bodo po angležki konkurenci kmalo ob vea zaslužek prišli f aakaj ne vidijo ubogih aiovenakih težakov, ki po vaeh deželah iMejo, kje bi zaslutili kak sold aa avoj prazni želodec, naj bo delo ie tako težavno in nevamo f Zakaj ne vidijo toliko revnih Slovenk, ki ae mučijo po alužbah in tovarnah , pa pri voditeljih svojega naroda ne najdejo zavetja in brambe, ko bi se jim prav krivica godila r Vaeh teh zato ne vidijo, ker mislijo, da se človek ie le z dohtarjem ali profesorjem prične, uboga para pa naj ai sama pomaga, kakor si boče, in ni za druzega, kakor da se zaničuje in trpinči. Tako piše list, čigar vrednik in izdajatelji so ravno tako zagrizjeni kakor pervaki, samo da so ti možje pošteni ter se jim pred ravnanjem per-vakov že gnjusi. Pri luči j« dobro živeti in umreti. .Bodi luč !• — ukazal je Vsemogočni, ustvarjajoč čudežne nebesne telesnine — in bila j|e luč, ki je ločila noč od dneva. — Svitloba je ljudem, živalim in prirodninam neogibna potreba, brez katere ni mogoče nobenega razvoja. Drevesa v gozdu , logu in sadonosniku ; želiiča, cvetice na Siji in travniku dvigujejo glavice v zračni proator, »r uživajo dar avotlobe ter si krepijo svoj živelj. [o odtegnemo iivalici in rastlini luč, hirala bode vedno bolj, dokler ne pogine. — Zajčja detelja in tudi druge rastlinake verate v temi zvijajo listke; v klet spravljen krompir , repa in korenje pa poganja blede in iibke lističe — nagnjene k linici, od koder prihaja le nekoliko svitlobe v podhiino shranišče. — In tako bi lahko naštel mirijado primerov o potrebi luči, o potrebi svitlobe v naravi, katero je Večni tako uredil, da koristi vsakemu tudi nar manjšemu bitju. Luč je tedaj tista skrivnostna moč, ki zdruiuje svetove s sedežem Vsega-mogočnega, in ubjuje vez med pametnimi duhovi in prizanesljivim stvarnikovim sercem. O tem ugibati ni dolgo treba, ker nam zgodovina verozakona itak pravi: .Bog je luč — ,On je oče luči* — in .Zveličar je luč aveta.* — Stem smo pa dovo|jno uverjeni dokazov, naj si tudi človek v svojem delokrogu poišče potrebne luči in svetlobe; v temi bivati je samo tistim ugodno in pogojno , ki se boji belega dne. — Pridni bralec, zavernil mi bodei; vsaj ne ljubim teme; rad imam zgo&njo danieo, ki me s svojim čarovnim svitom k dela vabi; priaerino rad pozdravljam zlatorumeno solnčioe, ki ogreva Zemljino poverije in izbuja kal setve na polji —. in hvaležno se tudi oziram na bliičečo luno in berleče zvezdice na večer, kadar popravljam pri hlevu in domu, preden zatisnem utrujeno oko v zažel en miren počitek. — Prav je! — A znano mi je pri vsem tem, da kmetski stan ie svit tiste ljubave zore ne pozna, ki poiilja svoje prijazne ia nadepolnega upanja obstoječe trakove med delajoči svet — Kmetski stan ie ne pozna tiate svitlobe, ki bi mu raavedrila oko in um, ter mu vti-vati pripustila prelepo luč neodvisne samostalnosti, inačajne zavesti in ne prisiljene domovinske svobode. — 8e vi , da so le to priporočljive besedioe na belem, toda razumno jih je pretresovati , in pri vsakem početji je vporal Ijevati, da bi dejansko več koristile nego vseletua sleparska vodila prilizljivi ga in svetohlinega časnikarstva. — Kdor a kmetom živi, lahko brez teže senco in temo opazi, kjer dremotno miruje bistrovidnost naših domačinov — in kjer priklenjen osvobodenja čaka delaven duh juinih Stajaroev, katerim je neogibna potreba, pri-igati avetUnieo one zaveati, kojo ie davno nosi v rokah naš sosed — Nemec. — Če bi preiskovali njegovo imetje in občevanje si aodrugi, zavzeli bi ae njegovi pomirljivosti, treznosti, delavnosti in vzvišeni v šoli in v nepokvarjeni, spoštovani druibi. — Tam ne nosi kmet pri potrebnih javnih razgovorih klamuzo vedno v roci, dasi je jako vljuden; on prednaša želje in prošnje predpostavljenim z vdano odkritoserčnos^jo, ker vi, da le njegovi žulji vzderžujejo občinstvu vnetje za dom in deželo. — Je-li pri nas ni tako? — Nai uboguveron kmet tiči ie večinoma v -atišji, znajoč, da or ne sme zahajati tje, kjer se 'e — izvoljeni — pajda-iijo; da on ne sme udeleievati se pogubnih obravnav v istih akriviičih, kjer je ugaanila prelepa luč. itajarakega domoljubja — kjer vihraato vžiga protidomni požar svetinje slavne naše dežele. — Li vi boren kmet iz tihe bajtice kaj kriči domači rogovileži na domovinskih tleh t — Ne I — On, ki od svita do mraka napenja silovito svoje moti, da mu ostane j edina kravica v hlevu, da obleče deco, aebe in ženo za zimo, da ai priskrbi telesne hrane za družino — ta prost in nedolžen m učenec nima druzega, nego nedeljo ali kakov sejm, kjer si privoiči za groi belega kruha; o duševnem napredku treba mu ni vednosti, ker je itak že dovolj izurjen v lizanju črnih rok. Ozrimo se nekoliko v poznana domaiinaka krajiiia; stopimo v ozke dolinice, prehodimo gorovje in poišiimo vsepovsod! od iupnije do župnije samotne prebivalce, vidili bomo vseskozi strašansko duševno revščine, ki edino le izvira ia vražepolne trdnjave črnoprogih, nesreio-ieljnih in nevoiljivih sakotnjakov. — Take ovce se vi da se puste vsakovoljno voditi; a nesrečne so, ker imajo pastirja — sleparja in zapeljrrea. — Ni treba ondi luti in svitlobe 11! V vaseh in trgih najdei soer bolj izobraženo ljudstvo, katero bi po vsa rado napredovalo v vsestranskem obzira, pa ie ne more; kajti tu ia tam trosijo krastavi maiki nalezljive boleoni in tako zabranjqjejo gladiti steno svobodnemu in vz^je masam delovanju. — Ni potreba tnkq priigati tisto svetilni«., da bode šta-jarski vaiiaa ia triaa gledal ono svetlobo, katera mu v prekrasnih barvah kaže resnico in pravico f 1 jih volite, d» dosežejo zaželjeno čast, če ne ie kaj druzega, kar jim je morebiti ie bolj vieč. Tolite toraj moie, ktere posnsto dobro, in kteri pozaajo tndi dobro vaie potrebe, ter ao tudi pogumni zastopati vas neostrailjivo, in videli böte, da se gotovo vse na boljie oberne. Styris. Iz Ipavsks Mine. Teč časa ie je napravila vsako leto 8. septembra podružnica kranjskega kmetijskega druitva v Ipavi ljudski praznik s tombolo , ter obernila dobiček tega praznika za kmetijske potrebe. Letos pa je drugače. Odkar so pervaki v Ljubljani izdali besedo .Narodni dom* ter beračijo za to od hiie do hiie, napravljajo svečanosti , kolikor je le mogeče , vstanovil se je za Notranjsko tudi komitč več kot sto glav visok, ter sklenili so napraviti 3. septembra t. 1. velikansko sleparno svečanost v Postojni za Narodni dom združeno z efektno loterijo. Ali notranjskim kmetom to menda ni bilo prav po volji, zato je bila prepoved finančnega ministentva, napraviti loterijo tem ljudem prav vgodna. Raztrosili so namreč: Finančno ministerstvo prepovedalo je loterijo, ali ker se je deželni predsednik Winkle r potegnil sam za to reč, dovolilo jo je posnej. Zdaj pa bi za letos ne bilo bi več časa, ker taka svečanost potrebuje veliko pripravljanja, in znebili smo se za letos tombole za Narodni dom — taka tombola je namreč navadno sredstvo iztiskati krajcarje is revnih kmetov —; pa napovedali - so že nam ta brezumni davek za prihodnje leto. Ne dosti, da so napravljali v kratkem zaporedoma veselice za spominek Jurčičev, za spominek na pob bogatega umerlega doktor Bleiweiaa, in za Narodni dom t Borovnici, na Terhniki, v Brezovci, na Logatecu, v Cirknici in v Sežani itd. in moUili z navadnimi izreki naie kmete, kterim je komaj mogoče davke plačevati, traja to odiranje in slepujenje kmetov ie vedno na dalje. Ker je bila napovedana velika narodna tombola na 3. t m., treba bilo je vtisniti se podružnici kmetijskega druitva z njenimi tesnimi potrebami, in prostor narediti visokimi in ii-rokimi potrebami narodnega doma; opustiti bi bik) tO raj treba 8. septembra tombolo namenjeno za kmetijske potrebe, da se ne vsame priložnost Ipav-cem, nositi svoje dosti britko zaslužene grole ▼ Postojno za Narodni dom, in da bi ta mala tombola kmetijskega druitva ne opovirala veliki svečanosti za celo Notranjsko. Komaj pa so zvedeli ti narodni osrečevalei v lpavi, da se je namenjena svečanost prestavila, naredili so čez noč komitč, ktero je sklenilo napraviti na 8. septembra svečanost z obligatno tombolo, pa gotovo ne za I pa rake potrebe, kakor je bilo dčelej navadno vsako leto, temuč za Narodni dom. Žalostno je, da se da kmet slepariti takim osrečevalcem naroda, ie žalost-neje pa je, da si ti ljudje upajo Ipavskega kmeta moliiti, kteri je že tako v M«'stiski, ker znano jim je, da je letos toča brez usmiljenja pomlatSa vso vinsko terto, ktera je edini up Ipavskega kmeta, znano jim je tudi, da je cela I pa vika dolina savolj večletnih slabih letin v hudi denarni stiski, toraj nima ravno velike potrebe za svečanoeti in norčije. Pa kaj tacega pervaki in njihovi poslanci ne pomislijo, gre za Narodpi dom, tedaj treba je metati kmetu pesek v oči. Ce si misli druitvo Narodnega doma hiio zidati. naj da denar za to htto samo, ne pa iskati revnih kmetov po kočah, in beračiti od hiie do hiie, in kar je ie hujie, zapeljavati kmeta do igre. Če kdo pravi, da bi bilo zidanje Narodnega doma v kako občno korist, je to naj hujia sleparij«. Beračiti od hiie do hiie je po postavi prepovedano, ravno tako se smejo nabiranja in igre v resnično dobrodelne namene samo isjemno dovoliti. (Jpati je tedaj, da bo vlada storila konee ti veliki slepariji. Kmetje odprite vendar oči, in ne dajte se voditi za nos takim, ki imajo vedno besedo narod v ustih , ki se imenujejo vsrhi slovenskega jezika, v resnici pa nimajo druzega namena, kakor vam trudno in težko zaslužene krajcarje is žepa spraviti, da bi svoji častilakomnosti, in svojim brezumnim domiiljijam zadostili. Iz češkega. Po prijatelju dobil sem vaiega .Kmetskega prijatelja ,* veseli me , da na naiem doljnem Štajerskem tisto brezumno iuntanje ie ni pokvarilo čisto vseh ljudi, da jih je vendar ie nekaj pe.metnih ostalo. Jas sem tudi rojen Štajere, slovenska mati me je rodila, pa hvala B.'.gu pametni so bili moji stariii toliko, da so me pošiljali v iolo , in so mi tudi večkrat palico pokazali, če se mi ni ravno dopadlo učiti se Naučil sem se toraj že v l judskih iolah nekoliko nemikega potem v srednjih iolah v Celju prav dobro, najmlajii sin pobral sem svoje kopita, ter jo poberem po svetu. Tukaj na Ceikem sem zadnjič dobil svoj dober kruh, aH ne zato, ker bi bil znal Čeiki, dobil sem svojo službo z nemirino. Saj se re, da zdaj rogo-vilijo pri nas kakor pri vas nekteri banderonosci. ter bi radi saterli vse, kar ni čeiko ali vsaj slov-jansko. Jaz pa sem ostal, če tudi bivam ie več ko dvajset let v ptujini, vedno Štajere, blagor mojega naroda mi zmiraj na sercu leži, ako ravno sem dalječ od domovine, in jo bom težko ie kedaj vidil. Ali vi dragi vrednik kmetskega prijatelja piiete mi tako po volji, podučujete tako resnično moje rojake, da bi vam tudi rad malo in prav resnično zgodbo ki sem jo sam doživel poslal, razglasite jo mojim sorodnjakom Štajerskim kmetom. Večkrat so že brali kaj tacega v povestnih bukvi-ejkh, vidili so morebiti skoraj kaj enacega v gleda-liiči, če so imeli priliko kedaj obiskati ga. Ali kar so tam brali, ali vidili je bilo zmiiljeno, to pa kar jaz vam piiem je gola resnica in sioer žalostna, poznal sem sam vse osebe o kterih se tukaj govori. Priiel sem v nai terg leta 1860, in dobil tukaj službo, ki me redi poiteno Bila je v tem tergu stara udova, precej premožnja, imela j« prav lepo, poiteno in pridno hčerko. Ni se čuditi toraj, da j« imela deklica «nubačev aa vsak p«rst deset. Zbere si če tudi ne nar lepšega pa vendar nar bolj pridnega in varčnega, pa ravno ta varčnost njenega ženina bila je nesreča celi družini, ker ienin ni bil le varčen, temveč lakomen. Ker atara mati ni dala hčeri pri možitvi vsega premoženja, prevzame ga lakomnost, dal je strupa materi svoje žene, da je umerla na enkrat brez kake boleini. Kakor je v takih veseh ali tergih navada, pride mežnar merliča gledat, pravi, da je v resnici mertev, in pokopljejo ga. Tako ae je sgodilo tudi pri ubogi stari udovi. Ali ljudje, ki radi sodijo slabo, če tudi nimajo utroka, jeli so si šepetati da sinah ostrupil je staro vdovo, od sačetka po tihem, pa vedno bolj očitno tako, da (vedela je tudi mlada žena, kako aumijo ljudje njenega moža. Spoštovala ga je, videla ie nikolj ni nič slabega pri njem, xato jo je aerce grozno bolelo, in v svoji zadregi praiat gre fajmoštra, kaj bi ji bilo vendar početi. Fajmoiter svetuje ji, da naj gre k sodniji, ter prosi, da bi izkopali truplo umerle matere, da bi ga zdravniki pregledali, in spoznali, kake smerti da je umerla, tako bo zavezala ljudem jezike. Prepričana, da moi ni kriv smerti matere, gre prosit sodnijo, da naj se razkoplje truplo mertve matere, sodnija ji to rada dovoli, ker tudi tam so ie čuli, kaj si ljudje pripovedujejo. Zdravniška preiskava pa jo dokazala, da mati je dobila v resnici strupa, in da je na tem umerla. Ker so ljudje sumili ie popred zeta, in ker je apotekar ali lekarnik spričal, da je ta en dan pred smertjo udove kupil pri njem strupa, da bi miši pregnal, zaperli so zeta, in obstal je, da ga je hudič lakomnosti prevzel, ter je umoril udovo, da dobil bi poprej njeno premoženje. Obsodili so ga k smerti, ali presvitli cesar pomi-lostil ga je v ječo za celo življenje. — Revna mlada žena, ki je porodila malo deklico ravno tisti dan, ko ji odpeljajo m >ža v ječo, da ga ni vidila nikoli več, ni mogla več ostati v tem kraju, prodala je hišico in vse posestvo, ter se napoti a tem denarjem proti Dunaju, kjer je iivela prav skrito, in samo za iz rejo svoje hčere skerbela. Hčeri je rekla, da je očeta nemila smert pograbila, ker ni ji hotela napravljati žalosti. Tako je do-raatla hčerka, stara je letos dva in dvajset let, in ni bilo materi več mogoče prikrivati ji, kaj se je z očetom zgodilo. Pred nekterimi dnevi priila je neka priprosto černo oblečena deklica do naiega presvitlega cesarja, ter ga prosi milosti za svojega očeta, ki svojo pregreho pokori i« dva in dvajset let. Cesar obljubi ji milost, če jo o e le zasluii. Popraša toraj za njegovo vedenje in zve, da obžaluje resnično ves čas, kar je v ječi zapert avojo pregreho in nima druge želje, ko tiditi ie enkrat svojo ljubo ieno in hčer, in jih prositi odpoiienja. Pomilosti ga cesar, in da mu prostost. Ali ko revček, ki pokoril je stanovitno dva in dvajset let svojo pregeho, zve veselo novico, preveč mu je bilo, od veselja pade na tla, in ne vstane več, mertvoud ga je veselja zadel. Čez nekoliko dni, dobite žena in hči, ki ste željno pričakovale spokor-jenega moža in očeta, od duhovna ki je obiskoval jetnike černo zapečateno pismo, in v n,em 692 goldinarjev , ktero je zaslužil in privarčeval revni jetnik v 22. letih svojega zapora za doto svoji hčeri. Opominja jo vredni duhoven, da naj oberne denar dobro, blagoslov Božji je pri njem, in naj se ne da preslepiti vragu, naj ima vedno pred očmi, koliko je moral preterpeti njen oče, ker se je dal preslepiti od lakomnosti in denarja. Spoko-ril se je, in vmerl je pokojno, blagoslovil je ženo in hčer, zato bode tudi srečno živela. Brali ste to povest morebiti že v kakem drugem časopisu, ali veselilo me bo če podate tudi to drobtinico od mene iz daljave mojim verlim rodnjakom, naj jim bo v poduk. H. Y. Runa stvari! (Naš deželobranski bataljon,)tudi Mariborski, Celovški iu Belaški čast j* imel, kakor se nam piše iz Bruka, da ga je pregledal pod poveljem polkovnika (obersta) baron Bftklin-a naš presvitli cesar. Ko je pregledal cesar bataljone, za-povedal jim je nastopiti, in se skazati v praktičnih vajah v streljanji. Po dokončani vnji pozval je cesar častnike (oficirje) na čelo, ter pohvalil je dobro izobraženje vojakov. Pri defeliranji mu jo dopadlo posebno lepo derianje, in eksaktno stopanje naših vojakov. Nai bataljon se pripelje s posebnim vlakom 17. t m. ob pol devetih zjutraj domu v Celje nazaj. (Učitelji gornjegradskepa in Vranskega) ,SIov. Gospodarju* naznanjamo, da nismo samo sklenili omenjeno ,fibal* vpeljati; temveč je knižica od Mikloiiča „slov. nemška začetnica* uže vpeljana celo leto — in niti eden oče in ai-jedna mati ae še zoper uka nemščine v naših iolah ni pritožila. — Pusta nas listič — in spoitovane nadzornike pri miru; vsaj nimaš nijeduega otroka v naših šolah! — (Poitmeiter, kije zginil).Poimešter in kupec v Središči Ernst Orilz je napovedal krido, in zapustil svojo ieno, ktero ima še le malo časa, in dvoje bratov in sester, ter zginil je 20. avgusta na enkrat, da nikdo ne ve kam. Kakor spričujejo pisma, ktera je pisal svojim prijateljem, je menda Orilz iskal si drugo domovino nar berže Ameriko; Središčanje pravijo, da je dobil .pas* v p tuje dežele. Iz pervega mu denarja ne bo manjkalo, ker poitna direkcija pregledala je. kaeo, in «kazalo se je, da mugks okoli 6000 goldinarjev. Ta denar prisvojil si je Orilz, nekoliko a tem, da ni oddal denarnih pisem, večidel pa je pisal denarne nakaznice na. druge pošte in obderia) je denar sam zase. Tudi slabe meqjioe j« izdajal. Tss preganjeqje in iskalna pisma so bik do sedaj zastonj, niso ga ie dobili (Samomor), Pri Oraauži ae je 4. sept. o poldne komtur nemikega viteškega reda in o. k. major b. s. Žiga Žl. KSnjgsbrunn vstrelil ravno v serce, in ja svoja življenje nagkuna končal. Biva! je več meaosv na svojem posestvu 8aaoiek-a, Iger •e je zavoljo neozdravljive bolezni samega sebe usmerül. (Sredstvo proti tergaaji po udih.) Če koga po udih terga, in ga na tako mesto čebelja piči, pomaga to naglo. O tem se je govorilo in pisalo ia veliko, nekteri so rekli, da pomaga in polajša hude bolečine, drugi pravijo, da to ni resnica, ter ne pomaga nič. Vnovič pripoveduje nam nekdo, kako je je ozdravil terganja po udih na ta način. Pripoveduje nam tako-le: Ko sem letal 28. marca t. 1. v postelji, tergalo me je tako po levi nogi, da mi ni bilo prestati, ter nisem mogel ganiti leve noge, dobil sem list v roke, v kte-rem je prijatelj pisal ialjivo, kako so ga čebelje terganja po udih ozdravile. Poskuial sem ie mnogo zdravil, ja vse, kar se mi je svetovalo, da bi se bil znebil hude bolezni, pa spoznal sem, da bilo je vse gola lai. Sklenem toraj dati si bolno nogo vpikati od čebelj. Naglo si tedaj aapravim skatljico aa čebelje, naredim ji toliko luknjico, da ie mogla izlesti samo ena čebelja iz nje. Pervo čebeljo ktera je izlezla, primem s paličico, ktero sem namazal z medom, pritisnem jo na bolno nogo, piči me hitro, ter pusti želj v moji nogi. Z drugo, tretjo in četerto sem ravnal ravno tako, in pičila me je tudi v resnici vsaka. Čez nekoliko sekund izderem zelje iz noge, in ko me je nehalo boleti od čebeljnib pikov, prenehalo mi je tudi terganje po nogi. Še tisti dan izlezel sem iz posteče, drugi dan pa grem ie v gozd na svoje navadna delo, gozdar (boritner) sem, brez zaderika. Nekoliko časa me je noga ie sklela, pa čez 4 ali 5 dni ie preilo tudi to, in ozdravljen sem popolnoma. Komur se pohabi naj poskusi to zdravilo, če ga mu je treba. (Kako moramo raztergane petake s p o p a t i;) nam pove razglas finančnega mini-aterstva do vsih c. k. vradnij in denarnih kas. Tem vradnijam dovoljen jo za plačo jemati ali menjati le take raztergane petake za celo vrednost, to je za pet goldinarjev, kteri so zapopani s tanjkim papirjem, ali skako drugo rečjo tako, da se lahko vidi, da je petak cel in da ne manjka ne nar manj-ii del tega denarja. Nove papirnate goldinarje bomo dobili pervega oktobna tega leta. Malo manj-ii bodo, kakor doeedaigi, mesto zelenega tiska, kakor dosedanji bodo mAdri (plavi), f opisani bodo na eni strani nemiko na drugi pa ogersko, kakor petaki ni desetaki. (Vraie.) V Šzlatini blizo Dežne na Ogera-kem (v Aradskem komkatu) pobrala je goveja kaga pred kratkim nekoliko govedine. Vradniitvo kraljevo prizadevalo se je sicer kugo pregnati, izpovedalo je vse sredstva sluiljive v ta namen, pa zastonj, ker ljudje so ravnali temu nasprat misliči, da kugo jim je pricoprala (pričarovala) neka co-pernica, in da toraj vse ta sredstva ne bodo pomagala nič. Da bi jim copernica ikodovati več ne mogla, gre cela ves na pokopališče, izkopljejo merliče neke stare iene ni starega moia, ktera je vidil nočni stražnik vsako noč vstati ia groba (1) Drugi dan gre zopet cela ves s popom (staroverskim duhovnom) z učiteljem in županom na pokopaliiče, in izkopljejo občinskega pastirja, kterega so o veliki noči pokopali. Merliču so serce iz ter-gali, ga z gnojnimi vilami raztolkK in potem sei-gali, staroverski duhoven pa je blagoslovil ga, kakor pri navadnem pogrebu. Sodnija je zvedila to, in pieiskava se je ie začela. Lejte kaj tacega se more ie zgoditi leta 1882. (Nenavadna kaznovalna obravnjava) je pri kraljevi sodniji v Rozenavi Gömörskem ko-mitatu (okraju) na Ogerskem. Pred dvemi mesci zaperli so naj imenitnejiega Rozenavca po imenu Žiga Moskovitz, iidova, ker sumijo ga, da je več ljudi umoril; ljndje sicer so se čudili, pa kmalo potem zaperli so tudi gostilničarja Hofmana in Getmana. Pozneje se je zvedilo, da obdolžnje zavarovalno društvo v Peš ti te tri imenovane, da so iivljenja nekoliko oseb visoko zavarovali, in i°ih potem pomorili na razne načine. Ogerski listi i so nam prinesli to novico, pravijo, da so zaperli do zdaj šest sumljivih oseb, in da bo pri obravnavi mnogo prič povabljenih. (Nečloveška mati.) Strašno surovo in nečloveško djanje pove se nam iz Kapfenberga. Deklo, ki je služila pri dobri hiši v Kapfenbergu, iskali so 10. preteklega mesca reč ur nazadnje najdejo jo v svinjaku prosečo, da bi ji pripeljali babico. Vidili so pa kmalo, da nečloveika mati ne potrebuje babice za otroka, temveč samo za sebe, ker vergla je že dete, ktero je porodila v svinjak zraven tistega, v kterem so je našli. Mertvo truplo otrorje najdli so med gnojem, svinje so mu že po-žerle roke noge ni glavo. Sodnijska komisija je Srišla hitro tje, in se nečloveški materi ne bo ravno obro godilo. (Če krave nočejo mirne biti) kadar jih molžeš, daj jim mokro cunjo, ki si jo namočil v merzli vodi, na križ in herbet, ali terkaj jih lahko po rogeh. Loterijne številke: V Gradci: 14, 41, 57, 75, 62. Na Dunaji: 81, 40, 70, 28, 12. Tržna cena _preteklega tedna po hektolitrih. Olji . . . Maribor . . Pttf . . . . Gradec . . . Celovec . . Ljubljana Onnoi . . . I. kr. 75 SO 10 121 10 — 10 — 75 11 — 1ÖI90 t. kr. 3(70 3M0 1*0 15 150 54 7190 F 25 i 5 5 i i 423 560 85 -3 3 50 50 580 5i70-5 — V. MI« priporoča svoje mobilje i* v»o hišno pripravo, povalja vsake bala vedno ca izvoliti si, kar komur dopade, pripravljene. V CELJI, ▼ gonpoaklh ulicah 1XS. Vinske trojime koj ii preše, in vinsko drožje plačuje nar boljše, in ie zdaj sklepa kupčijo za prikodno jesen Jury Jäkle, rafinerija vinskega kamnja v Cslji, na teherski cesti. Važno za gospodinje! Ne mislite, da boljšo in boljši kup dobite, če jo okaravnost od velikih zalog to je iz Hamburga ali Tersta kupite, kot pri nas. Mi dva prodajava kavo kil) po goldinaiji in višje; Kilo za goldinar in 20 kr. prodajava prav dobro ia lepo (Hfeto. Tudi čaj (Tla.ee) prodajava po stari ceni od 5 goldinarjev in višje, akoravno je davk večjL & kil« in več skupaj po pošti pošiljava še oenejši. Walland in Peilö, r CeUu, na velkem trgu in v poštni ulici. „pri tkavcn" "v Oelji -ms priporoča svojo dobro izbrano zato 1)\m za lesen in za zime, blago za suknje in hlače. Tifel (Tüffel), toskin, perivijen, vat-mol in volnato robo za obleke, žamet, kašmir, krop, temo, tibetin in lister. Velika zaloga glavnih zimskih pertov. srajce, za v xa.t-■nllre. manšete nogavice nai "bolj po ceni. 3QC i Gnojni gips ki ima 97*/, kristaliiiranega tvepljenokialega apna, ki je sa polja, kterim apna manjka prav dober, in sa de telo, za travnike, za hleve nastilati in posipati gnoj, tndi ga je dobro mešati med gnojnico, ta gips prav po ceni prodaja Betrietisleitnu les TorterbrBhler ßrns-BeHbanes Post: KBdliag, Südbahn. Naj boljše zdravilo za govedino živino, kadar jo napenja, prodaja in pošilja okrajni živinski zdravnik J. Bohlaohtar U Kafk t« Ina na Tirolskem. Samo ena steklenica, ki ne velja več ko 60 kr., zadostuje za večkrat; in se zdravilo da ohraniti več let. Ildajatelj in odgovorni urednik Dr. Edvard Glantachni^g. —^Zalotba in tisk J&net Rakoich-a v Celje.