LETO I. LJUBLJANA, 11. MARCA 1923. ORJU ŠTEV.12i n M m. k L NACIONALISTIČNI ORGAN. NAROČNINA i za Jugoslavijo: za tri mesece 12'— Din.j za celo leto 48'— Din.j za inozemstvo je dodati poštnino. Oglasi po cenika. — Posamezna itev. stane 1 Din. LASTNIK IN ODGOVORNI UREDNIK INZ. F. KRANJEC. IZHAJA VSAKO NEDELJO! REDAKCIJA IN ADMINISTRACIJA i Arena Narod. doma. Rokopisi se ne vračajo. — Anonimni dopisi se ne sprejemajo. ■W" POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI! Tovariši - Orjunaši! Čas preskušnje je tu. Zaščitniki korupcije in državnih sovragov so se zakleli, da nas uničijo. Strnite vrstet Boj bode tešak, toda zmaga je naša. Naj vas ne preseneti nobeno dejstvo, naj vam ne kloni duha noben teror. Oslobodjenoj braci! Pozdravljamo vas oslobodena bračo na plavom Jadranu; po* zdravi jamo vas i milo i drago! Danas mi skupa s vama slavimo dan vašeg oslobodenja. U vaše gradove i sela ulaze Kraljeve Vojske i nose vam bart jok Slobode i Jedinstva. Taj bart jak primite, prigrlite i posadite ga duboko u svoje srce; tu ga čuvajte, da vam ga više nitko i nikad ne o tme! Naše je veselje isto onako vet liko kolika je bila tuga kad ste iza pada Habsburga pali u ruke italU janske okupatorne vlasti. Vama je bilo sudeno, da pr e konačnog Oslobodenja popijete još čašu gorkog iskušenja; mogut če zato, da kasnije bolje cenite Slobodu... Vašim oslobodenjem i mi se osečamo slobodniji, jer smo i mi skupa s vama snašali bole vašeg Poslednjeg ropstva. Mi se i danas sečamo interni* taca i utamničenih, na smrt osut i na svaki način zlostavljat ijfn patriota iz vašeg kraja. Svima tieka je čast i hvalal Sve vaše patnje i progone osvet liti če i popraviti vreme i svest na* teg naroda. To če da nas najbolje nauči, kako treba da čuvamo i bra* nimo svaki pedalj svoje zemlje. Danas u slobodi čekaju vas ne med i mhko nego teški zadaci i velike dužnosti, koie če da dadu smisao vašem životu. Mi vam odmah danas st avl ja: mo pred oči jednu dužnost. Na svojim kučama vi ste raze vili svoje barjake iza tolikog ču* tania, zapevali ste naše pesme, a Sada, bračo, bacil2 pogled u nas zad i setite se onoga, što vas je najviše bolelo za vreme ropstva. Mi znamo što vas je najviše bolelo; bolelo vas je nesloga i m?dusobna borba rodene brače u slobodnoj Jugoslaviji. Šta više. Mi znamo, da vas je 1o bolelo više nego li samo rope styo. To je činilo, da više puta g us bite veru u bolfe dane. To vas je najviše razoružavalo u borbi prot *iv nasrtlfivog nepriiat Ija. Jest, to mi vrlo dobro znamo, ier smo na vas uvek mislili, jer S}no se radi naše nesloge osečali s‘i>bi, da vama pomognemo. Nas, koii smo u vašoj slobodi Shdali svoju sl obodu, u vašoj sres svoju sreču, hvatao je osečaj stida pred vama, jer smo bili ube* deni, da za vaše ropstvo nosi ve* liki deo odgovornosti naša neslo* ga i sve što ona sobom donosi. Bračo, pre nego vas okuže bot lesti naše sitne političke borbe i zasljepljenosti, dok se još nalazite čisti i ogrejani suncem Slobode i dok ne zaboravite patnje teškog ropstva, ustajte i dižite se i slobod* noj brači propovedajte kako je pot trebita medusobna ljubav i sloga. Ljubav i sloga mogu jedine da poprave sve greške i sva zla od kot jih danas naša mlada kraljevina boluje. To su dve jedine sile koje mogu da učine, da budemo veliki i jaki, da odolimo nasrtajima svih svojih nsprijatelja. Propovedajte veru u Narod i njegovu Budučnost. Tako isto vi čete se najlepše da udužite onima koji su za vaše i naše oslobodenje dali svoje živote, počevši od Kut manova, Prilepa i Bitolja, pa sve do Cera, Rudnika i Kajmakčalana. Mi od vas ne tražimo gumene kuglice i mandate, nego pomoč u radu za dobro Nacije i Države. Sem toga; mi vrlo dobro ose* čamo kako se danas u vama, jedt nako kao i u našoj duši, križaju dva protivna osečaja: os2čaj vet sel j a i osečaj tu ge — veselje za svoje oslobodenje i tuge za svojom još zarobljenom bračom, s kojom ste do jučer delili svoje zajedničke jade i nevolje. SUŠAK JE BEZ REKE, BIO* GRAD 1 NOV IGR AD BEZ ZADRA..... Bili bi neiskreni kod se nebi vet selili svojem oslobodenju, jednako vi kao i mi, ali bi, s druge strane bili tvrda srca kod nebi bili tužni za ostalu zarobljenu braču. Mi verujemo u tu vašu tugu, jer vi, bolje nego tko drugi, znat dete što je i kako se teško podnot si tude ropstvo i tud a sila. I baš radi toga, vi treba da ulot žite sve sile da naša država bude jaka i velika. Stupite u naše redove, vi koji najbolje nas razumete, i skupa s nama borite se i propovedajte ves liku Istinu Jedinstva i pravu Lepot tu Oslobodenja! Na posao oslobodena bračo vreme hita! Živeli! »Orjuna.« ALEŠ POTOČNIK: II. DEL. TrHe in eden. Prt tem naslovom smo v zadnji DOmlariH PHnesli č,anek- kJ‘er smo skeS narnd- SC Jočitcv JuKOSlovan-f tl ne nikakor izvesti lia način, kakor si nredsinvliaio nekateri naši kultu™? delavc S kazali smo, da bi pri gruDaciii v srbsko, hrvatsko in slovensko kulturno edinico morali izostaviti l mj_ Jijon 300.000 jugoslovanskih muslimanov, ki jih po nj hovi kulturi in mentalnosti ne moremo prišteti k nobeni izmed rečenih kulturnih edi-nic. Pokazali smo, da bi bile razlike nied posameznimi deli teh kulturnih edinic tako ogromne, da bi se projektirana kulturna skupnost ne dala Jidejstviti. Za Slovenijo, ki bi v nji tvorili Prekmurci posebno kulturno ^dinico, bi ta oddelitev ne bila težka, ker bivajo Slovcnci nepretrgoma na geografsko zaokroženem ozemlju in ker je v tem slučaju am-bijent tuje kulture številčno neznaten in omejen na razmeroma majhno ozemlje. Asimilacija kulture bi se lahko izvršila v eni generaciji, ako se Prekmurje priveže na slovensko ozemlje z dobrimi prometnimi zvezami in ako se madžarski vpliv popolnoma izpodveže in iz-podreže. Druga pa je stvar pri Srbih in Hrvatih. Tu je poi>olnonia nemogoče skonstruirati na podlagi hipotetične pripadnosti k Zagrebu ali k različnim srbskim mestom kot kulturnim centrom kompaktne kulturne edinice. Zlasti, ker bi vsled prirod-ne nujnosti morali ostati izven teh umetno skonstruiranih kulturnih edinic Muslimani, Bunjevci in Šok- ci, ki se do danes še niso opredelili in odločili za to ali ono skupino. Čudno se zdi, da baš naši učeni krogi iznašajo ta kulturni separatizem in propagirajo take hipotetične edinice. Poznavalcu naših verskih, kulturnih in jezikovnih prilik bi moralo biti predvsem jasno, da se take edinice ne dado skonstruirati niti na verski, niti na jezikovni m niti na kulturni podlagi, ker je vsak tozadeven kriterij, ki bi bil merodajen za razdelitev, preozek, da bi spravil v enoto res vse to, kar spada podnjo. Samo poglejmo: Verska grupacija, ki bi delila narod v katolike (Slovence in Hrvate) ter pravoslavne (Srbe), izostavi predvsem ogromno maso Muslimanov, ki tvorijo okroglo 10 % naseljenja države, priključi pa v nove edince maniše frakcije, lci po veri sploh ne spadajo v nove edinice n. pr. katoliške Srbe, evangelske Slovence in »tiste Muslimane, ki so se pa narodnostno že omedeiiii bodisi k Srbom, bodisi k Hrvatom. Grupacija po kulturi je pa naravnost neizvedljiva, ker vse to, kar reklamirajo Hrvatje ali Srbi zase danes, ni nikaka kulturna enota. Srbi in Hrvatje sami so danes kulturno zelo zelo različni. Rekli smo že, da je Kajkavec v Zagorju po značaju, mentalnosti in narečju bližji Slovencu iz zelene Štajerske kakor Hrvatu iz Srema iz Boke Kotorske. Ravnotako je Ličan po vsem svojem čustvovanju bližji svojemu sosedu Hrvatu kakor svojemu »sonarodnjaku« iz Pirota. Tu-] di Belokranjec je Hrvatu bližji v J vseh ozirih kakor n. pr. Korošcu iz j Ziljske doline. O nemožnosti jezikovne podelitve našega naroda ni vredno izgubljati besedi. Zopet so pa baš tisti učeni krogi, ki skušajo na vsak način dokazati, da obstoje med posameznimi plemeni nepremostljive razlike. Saj se na temelju knjig res dado ugotoviti razlike, toda gospoda njih važnost, nepremostljivost in ogromnost vse preveč pretiravajo. Merodajna za nas je samo viva vox. In tej mora knjiga slediti, drugače obvisi v zraku. Med našimi narečji pa se meja ne da potegniti ta’co kakor med Nemci in Francozi ali med Slovenci in Nemci. Nekateri najdejo izhod iz teh nepremostljivih težkoč s tem, da se ogrevajo za stare predprevratne ta-koimenovane historične meje. Ti ljudje so nazadnjaki, njihove besede bi morale biti za nas naravnost nedopusten absurd. Ostane naj taka razdelitev, kakršno je ustvaril tujec v dolgih stoletjih za nas, da nas razdvaja, da nas lažje obvlada! Kratkovidnost teh ljudi je že naravnost pregrešna in kazniva! Taka razdelitev naj se še drži v doseženi svobodi. ki nam jo je tujec skoval proti našim interesom in samo iz svojih nam sovražnih imperialističnih namenov! Čas je, skrajni čas je, da poderemo zidove administrativne razdelitve, ki so jo nam vsilili Madžari, Nemci in Turki. Že naš narodni ponos zahteva, da odstranimo čim preje in čim temeljiteje te kitajske zidove. Z ustanovitvijo Slovenije kot upravne celote se je ta reakci-jonarni nazor že porušil: Štajerci, Kranjci. Korošci in Prekmurci so administrativno že Slovenci. Temu prvemu koraku mora nujno slediti nadaljnje porušenje »historičnih« mej. Razdelitev države na oblasti, kakor jo predvideva Vidovdanska ustava, bo poskrbela ''ato. da se temeljito izbrišejo »historične« meje, nastale v stoletjih, ko so nam tujci delali zgodovino,^ mi pa smo bili le objekt pri tem. S to razdelitvijo, ki je po mnenju merodajnih oseb zadosti širok okvir za nekatere izpre-membe, ako se pokažejo umestne in potrebne, bodo odsekane stotere glave hidri separatizma in življenjska praksa, ta najsilnejši niveliza-tor, bo prinesla konsolidacijo države in postopno ujedinjenje vseh treh plemen jugoslovanskega naroda v kulturnem, političnem in tudi jezikovnem pogledu. DR. IVO MOGOROVIČ, Beograd: Za diktaturo. Povsod, kjer se pojavi posebna škoda ali posebna nevarnost pred neko škodo za druge osebe ali meščanstvo, tam pride carstvo svobode, na katerega imamo pravico, do svoje meje in tam se začne gospodstvo moralke ali zakona. Stuart Mili. Prva skrb vsake države mora biti skrb za ekonomsko povzdigo njenih podanikov, skrb za to, da dovede svoj narod do ekonomskega blagostanja kot pogoja občega napredka, kot ako želodec centralni organ človeka, ne deluje, bolehajo tudi drugi deli celokupnega organizma, tako je tudi ekonomsko stanje vsake dežele centrum, okoli katerega se vrte od katerega so odvisne vse prilike in vsa pereča vprašanja dotične dežele. Iz svetovne zgodovine lahko razvidimo jasno in precizno, da so se narodi in kulture samo onih dežel mogle dvigniti na dostojno višino, v katerih je vladalo ekonomsko blagostanje (Peru, Mehika, Indija, Fenecija, ; Egipt, Grška, Rim itd.) medtem ko i je bila ekonomska beda vedno najmočnejši pokrovitelj vseh neredov revolucije, kot tudi glavni vzrok stagnacije ali nazadovanja dotičnih narodov in dežel, odnosno onih po-kolenj, katere niso poznale ekonomskega blagostanja. V čem naj se išče vzrok težkega stanja in težkih prilik v Jugoslavi-i ji? Jaz smelo in zavedno trdim, da j je glavni vzrok narodnega nezado-j voljstva, notiranje razcepljenosti in ■ por ''ne;ra kaosa in anarhije pri nas, naše žalostno ekonomsko stanje. Zadostuje pogledati na strašno bedo naših dobrovoljcev, invalidov in četnikov, to je onih ljudi, kateri so s svojo krvjo zgradili našo politično svobodo in n-ohm nodedati na obupno ekonomsko stanje našega uradništva (pa tudi vojaštva), teh glavnh državnih stebrov, pa se vidi, kako so sedanje prilike pri nas, (uračunavši med nje tudi korupcijo in anarhijo) popolnoma logične in prirodne posledice svojih bolnih vzrokov. Razne stranke in politične grupe vidijo rešitev države v obvarovanju ali revisiji vidovdanske ustave, v centralnimi ali decentralizaciji, v autonomijah ali federaciji, nobena od teh strank pa ne pove, kako ona misli rešiti naš glavni in najvažnejši, t. j. naš ekonomski problem. s čeg«r rešitvijo bi odpadli mnogi drugi, a vsekakor vsi oni problemi. radi katefrih se danes troši vsa energija ogromne večine naših strank in političnih grup. Da naše narodne mase, katere danes manifestirajo svoje nezadovoljstvo in kažejo gotove centrifugalne tcndence, vzljubijo našo veliko in lepo državo, te mase, po ogromni i večini siromašne, morajo najprej občutiti, da jim je v tej naši državi dobro, da imajo od nje koristi. Naša država mora zmanjšati bedo naših državnih uradnikov, naše vojske dobrovoljcev, četnikov in invalidov. Mora jim dati materijalno podporo in to v toliki meri, da morejo pristojno živeti, a ne, da bodo lačni, bosi in goli kot so danes. Da jim'pa more država materijelno pomagati, mora najti sredstva za to. Država mora napolniti svoje blagajne, katere so danes prazne. Da se pa to lahko zgodi, treba je povečati državne dohodke, v prvi vrsti s pravilno iti proporcijonalno razdelitvijo državnih davkov med bogatejšimi sloji našega naroda, a posebno med vojnimi dobičkarji, kateri so brezsrčno ogulili naš narod. Kar se tiče vpostavitve zdrave podlage našemu dinarju z manifestacijo naše politične zrelosti in visoke nacijonalne državne zavesti, tega niso zmožne narediti naše današnje stranke. Visoko kulturna država, kot so Zjedinjenje države v Severni Ameriki ima danes samo dve stranki (demokratsko in republikan-. sko.) in če konštatiraino žalostno in sramotno dejstvo, da nastopa pri volitvah v naši državi 32, strank z 40. kandidatskimi listami, tedaj nam postane takoj jasno kako gledajo velike in kulturne države na našo politično zrelost, na našo nacijonalno državno zavest, na naše notranle razmere na našo autoriteto in kredit in na našo stabilnost. Kouštatirali smo, da naše današnje stranke ne morejo popraviti našega dinarja, one so celo njegova rak-rana. Videli bodemo, ali morejo povzdigniti našo državo, razdeliti davke in materijelno pomagati vsaj uradnikom, invalidom, dobrovolj-cem in četnikom. Če si niso naše večje stranke do danes upale povišati državnih davkov, boječ se s tem izgubiti volilnih kroglic — bodo toliko manje mogle storiti to danes, ko je teh strank in strančic toliko, da izključuje njihovo število vsako možnost dela v parlamentu. Kaj nam torej preostaja? Ali naj se skupščina, katera se sestane, kot absolutno nesposobna za delo razpusti, ali naj se eventualno kot impotentna sploh ne sestane, nego se ponovno apelira na narod in razpiše nove volitve? Ako smo se pri teh volitvah pokazali kot politično nezreli in se s tem osramotili pred vsem kulturnim svetom, če smo s temi volitvami pokazali skrajno žalostno sliko o naši nacijonalni politčni zavesti; ako smo imeli sedaj 32 strank z 40 kandidatnimi listami, tedaj je jasno, da bi pri volitvah, katere bi tem sle^ dile, pokazali še žalostnejšo sliko. Števiio naših strank bi se dvignilo na 50 ali še više. Naša autoriteta in naš kredit bi se pogreznila še globlje. Naše ekonomsko stanje bi postalo še slabše in v državi bi n»ita-la nevarnost za revolucijo, katero bi začeli goli, bosi in lačni revolucijo za katero se ne more vedeti kak obseg bi zavzela in s kakim rezultatom bi končala. Da bi prihranili naši državi velike nerede, da bi jo osvobodili od nevarnosti revolucije lačnih in golih, da bi mogli popraviti naš dinar, da bi mogli povzdigniti ekonomsko stanje naše države, da bi mogli povzdigniti državne dohodke, da bi mogli popraviti ekonomsko stanje državnih uradnkov, invalidov, dobro-voljecev in četnikov, da bi mogli povzdignili avtoriteto in kredit naše države in konsol dirati naše notranje razmere, da bi nadalje mogli spraviti število političnih strank na minimum in omogočiti delo parlamenta v bodočnosti, v korist visokih interesov države in nacije, potrebno je prenehati z vsako strankarsko polifko, osvoboditi narod in državo od strankarske blaznosti in uvesti čvrsto, ampak častito — nadstrankarsko diktaturo, katera bode vodila čisto nacijonalno in državno portiko v popolnem soglasju z nai-večj nii interesi države in nacije. Za časa te diktature čistih in častnih ljudi, katera bi morala ostati tako dolgo, da bi se v glavne,n rešil naš ekonomski problem, pravično razdelli davki, in vpostavili uradniški invalidski, agrarni in vojaški zakon, bi morala Oriuna združiti vse svoje meč-, da postavi na površje nove ljudi kateri so dorastU novim potrebam in nalogam ter odgovarjajo novi dobi in novemu duhu, ker je skoraj vse ono kar je danes na površju, reven in žalosten anahronizem. Našega jugoslavenskega križa še nismo prenesli, iščemo hrib, na katerega ga bodemo krvavo nosilu RADI VOJ REHAR f Nemški internacijona-iizem, slovensko delavstvo in mi. Naše malo slovensko pleme ju-gosiovenskega naroda, potisnit io kakor drobno zrno med dva velika mlinska kamna, med Nemce in Italijane. je bilo pred združitvijo z ostalimi brati v veliki nacijonalni jugo-stovenski državi obsojeno na sicer počasno, toda neizoRibno smrt. Mogočni nemški nacijonalni imperijali-zean. branjen in negovan po nemškem velekapitalu, ki je nujno potreboval proste poti do Adrije in sploh do Sredozemskega morja, je osobito zadnja leta pred svetovno vojno napenjal vse svoie sile, da nas zaduši. S severa, preko Mure, Drave in Save proti Trstu in Gorici, je butala preko nas grozeča nemška poplava in posamezni deli našega ozemlja so že lovili, izginjali. Najnevarnejši je bil položaj na Štajerskem. predvsem v ozemlju Maribora, Ptuja in sploh gorenjega dela doline reke Drave. Tu ni lovilo v tujem morju samo naše meščanstvo, ampak tudi podeželsko ljudstvo, a kar fe najboli značilno: potujčevanje n! vršil toliko Izraziti nemški nacijo-nsVzem — ampak internacijonali-zein! Nemški nacijonalistični kapital je vedel, da ie sicer mogočen faktor, obenem pa se je tudi zavedal, da bi sam v direktnem boiu s slovenskim elementom ne dosegel povoljnih uSoehov: zato je poslal v boj za svoje cil!e internacijonalistični socijali-zem. In ta je bil tisti, ki je v imenu delavske internacijonale v bistvu pa v interesu nemškega nacionalnega kapitala raznarodoval naše slovensko. predvsem delavsko ljudstvo. Da je bilo res tako, potrjuje sam profesor dr. Hans Pirchegger v svoii v Gradcu izdani brošuri »Das steiri-sche Draugebiet — ein Teil Deutsch-osterreichs«, lcler pravi na 11. strani doslovno: »Die Deutschen Arbelter gewannen auch ihre sIowenischen Kameraden fur die grosse Organi-sation der deutschen Sozialdemokra« tie und damit fiir dcutsche Gesinnung and Kultur!« S pomočjo intemacijonalizma Je nemški socializem ruval Iz src naših slovenskih sinov in hčera narodno zavest ter ljubezen do domovine in materneva jezika, oznaniuioč iim da ie nacijonalizem zame poguba- Ob- li ubbal j'm je rai in zveličanje, če zatae svoie Dokolienje ter postanejo brezdomovinci, a ko so to res postali ijh ie prekvasil ne z internaci-Jonalnim duhom, ampak z nemškim nacljonalizmom. Tako so postajali naši Iiude iz slovenskih nacijonab-Btov brezbarvni internacijonalci. iz teh oa orei ali slei, gotovo pa najkasneje v dveh generaci!ah, nemški naciionalci. Zato ni bil nemški nacijonalizem tisti, ki ie potujčil naše se- verno ozemlje, ampak nemški inter-nacijonalizem. Z osvobojenjem našega severnega ozemlja in s priključitvijo k nacijonalni iugoslovenskl državi se je položaj nekoliko izpre-menil, vendar pa ne docela. Nemški internacijonalizem je v severnem ozemlju, osobito pa v Mariboru, še danes tisti faktor, ki daje temu ozemlju in mestu videz narodno mešane pokrajine. Nemški socijalni demokrati so v tem ozemlju še vedno predvsem nemški nacijonalci in šele daleč potem internacijonalci. Ti pa drže v duhu tega nemškega nacijo-nalizma še vedno tudi slovensko delavstvo, ki je organizirano v socialističnih organizacijah. Nemški in nemčurski socijalisti so šovinistični sovražniki vsega, kar količkaj diši po slovenskem ali jugoslovanskem, nikoli pa ne nastopajo v imenu iste internacijonale. katero naglašaio v boju proti slovenstvu in jugosloven-stvu proti nemštvu- To je poleg neštetih drugih dokazov. ki so že davno znani in katerih ravno radi tega tu ne bom navajal, zopet nov dokaz, da ie nemški soci-jaHzem v bistvu naciionalen in le v formi intemacijonalen. Zato ie tudi naravno, da še noben nemški socija-list v imenu internacijonale ni zatajil svojega nemškega ookolienia. da še nobeden ni iz Nemca postal Slovenec: zgodilo na se ie le s tisoči in tisoči Slovencev. Internacijonalizem ie potreben torei samo za Slovence; ti ga morajo izvajati do skrajnosti, tako daleč, da nazanie že prekoračijo mejo, ni pa za Nemce! V tem tiči pa tudi ona velikanska razlika med nemškim in slovenskim inter-nacijonalizmom. Slovenec ie bil vedno poštenjak, pa naj je že pripadal tej ali oni politični ali kulturni skupini; razen nekaterih žalostnih iz-iem. ki pa le potrjujejo pravilo, se je vsakega nauka, ako se ga le že enkrat oklenil, oklenil s celim svojim bistvom ter ga izvajal do skrajnih konsekvenc. Tako ie tudi slovenski delavec pojmoval internacijona-lizem kot nekaj, čemur je treba žrtvovati vsa nacijonalna čuvstva in zato jih je res žrtvoval. V svoji slepi veri niti opazil ni. da njegov nemški tovariš tega ne prakticira, da mu 3e intenacijonalizem pravzaprav teorija. ki mu izborno služi v dosego čisto drugih ciljev. Tu tiči vzrok, da je bil slovenski socijalist vedno in je to tudi še danes res konsekventen in-ternacijonalist. nemški pa samo navidezen. Zato sta se slovenski in nemški delavec in se tudi še danes razlikujeta tudi v pohnovamu namena delavskega internacionalizma. Slovenski delavec internacijonafst ie videl v delavski internacionali uresničenje idealnih sani povesolje-nia svo:e domovme Pričakoval te. da bo potom internacijonale dosegel enakopravnost v vseh delavskih strokah in v vseh zemljah, da bo lahko kot internacijonalist dob’! drugim tujerodnim delavcem enako pozicijo tudi v tovarnah na nemškem ozemlju, v Avstriji, v Nemčiji itd. Nemški delavec internacijonalist pa je zasledoval čisto druge, docela egoistične ideje. Hotel ie potom internacijonale izpodriniti slovenskega delavca tudi v njegovi najožji domovini, na narodnem slovenskem ozemlja, in to se mu je tudi vedno posrečilo. Slovenski delavec internacijonalist, ki ie pojmoval intcrnacronali-zem iskreno, je mirno dopuščal in dopušča, da se uriva v ona podjetja, ki leže v njegovi slovenski domovini, torei v revirju, ki bi moral biti rezerviran izključno ali pa vsaj v prvi vrsti zani. v imenu internacijonale na najboljša mesta tuje importl-rano nemško delavstvo. Dopuščal je in dopušča, da mu femlje boljši zaslužek na domačih tleh tujec, ki operira na zunai z internaciionaio, na znotraj pa z egoizmom najgrše sorte. Posledica tega je bila in je. da je slovenski delavec domačin potisnjen ob zid, da dobiva le najtežja in naj- slabše plačana dela. dočim prevzema lažja in bolje plačana tujec. Da, ta doslednost slovenskega internacijo-nalista delavca gre celo tako daleč, da se pušča radi lepih, a lažnjivih in-ternacijonalističnih fraz izpodrivati od tujcev, da ostane končno vsied importirania tujih delavcev brez posla ter mora povezati svojo potno torbo ter oditi s trebuhom za kruhom iskat dela in zaslužka drugam, v Ameriko in v druge daljne tuje dežele. od koder se nikoli več ne vrne, ali pa se vrne Izžet in izsesan od tujega kapitalizma- V naši ožji domovini je zasužnjeval nemški velekapital slovensko delavstvo ravno s pomočjo importiranih nemških delavcev. Slovenskega velekapitala pri nas sploh nikoli ni bilo in ga tudi še danes ni. Velekapital, ki operira pri nas, je še vedno nemški in ta velekapital izrablja naše slovensko delavstvo. izrablja ga na dva načina: z Izžemanjem njegovih telesnih, fizičnih sil ter s protežirsnšem turga ’ delavstva. (Dalje prih.) Justilnf škandal v Mariboru. Anonimno pismo podlaga zasledovanju. Slepar konfident policije in sodišta. Strankarski pritisk na sodiš?©, Mariborska preiskava proti našim tovarišem postaja vedno večji škandal; sedaj so komaj razkrinkane vse mahinacije just čnega aparata, policije in pokrajinskega namestništva. Takoj po atentatu na Cirilovo tiskarno je prišel iz namestn ske palače v Ljubljani na mariborsko policijo telefonski ukaz naj se iščejo krivci v vrstah Orjune. Poliejski komisarijat je stopi! takoj v zvezo s klerikalci in sledila je aretac'ja prvih naših članov. Kmalu nato je dobila policija tudi neko anonimno pismo, pisano cčividno s strani klerikalcev, če ni bilo morda naravnost naročeno, v katerem se pop suje neka seja akcijske sekcije na čisto lažnjiv način in v katerem se ovajajo nekateri naši člani. Policija in sod šče sta slepo sledila migljajem naročenih in anonimnih ovadb in pričelo se je novo preganjanje. Poleg tega pa se je stavil v službo policije tudi praktikant pri mariborski telefonični central', Grum, ter postal, da bi dobil razpisano nagrado, konfident nadko-mlsarja Kerševana. Izjavil je, da ve za imena napadalcev ter bil na podlagi te izpovedi pro forma aretiran in zaslišan. Pri zaslišanju je navedel preiskovalnemu sodniku Kramerju imena nekaterih naših članov, katera je slučajno poznal ter bil nato zopet »izpuščen«. Za to svojo ovadbo je dobil pri klerikalni posojilnici v obliki »posojila« 4000 Din nagrade ter odšel iz Maribora z navedbo, da mora k vojakom. Prišel je v Ljubljano, bil pa je tu komaj par dni, ko ga je pol cija aretirala radi raznih goljufij, katere je zagrešil. Ponarejeval je menice in sploh sleparil na vse načine, isti policijski konfident pa je hod 1 obenem tudi naši mariborski Orjunl ovajat razne uradne osebe in izdajat razne stvari, katere je izvedel v svoji službi in kot konfident. In takemu sleparju je nasedla policija, nasedlo je sod šče in klerikalna posojilnica; in na podlagi lažnjivih izpovedi tega sleparja sede še danes v zaporih naši člani. Da bi bolj držalo, so poverili preiskavo sodniku Kramerju, kateremu smo v našem listu očitali veleizdajo, katero je m rno požrl in nas ni tožil, ker je vedel, da imamo za svojo trditev dokaze. Ta sodnik je stal vedno v zvezi s klerikalci in s klerikalnim zaupnikom, po'.ic'jskim nadsvetnikom Kerševanom. Na vse pa je pritiskal in še pritiska potom predsednika državnega pravdništva, viteza Gra-selllja — Ivan Hribar. Tudi sedanji preiskovalni sodnik dr. Pichler stoji pod tem pritiskom »od zgoraj« in ne sme aretiranih izpustiti, čeprav bi jih rad. Govori se, da ima sodišče nalog zavleči preiskavo vsaj do volitev, da ne bi aret rani mogli voliti, oziroma agitirati proti sedanjemu režimu. Kako pa se to strinja z interesi narodne rad kalne stranke, ko sede v zaporu tudi štirje organizirani radikali — Mile Serlič ter bratje Juro, Pero In Nande Jurkovič — ve pač samo Ivan Hribai, ki je dal s tem radikalni stranki najlepši dokaz, da ni radikal, ampak le na »Grossen-wahnsinn« bolehajoč starec. Da bi se sedaj rešli anonimnosti omenjenega pisma, skušajo najti pisca in sicer ga iščejo pred vsem med dijaštvom. Dali so pismo v cirkulacijo ravnateljstvom mar'borskih srednjih šol z nalogom, naj potom primerjanja pisave ugotove pisca Mi pa smo mnenja, da v teh krogih ne bodo našli pisca, ker se skri- va v Cirilovi tiskarni ali pa kje v bližini. To je slika naše »narodne« justice v petem letu osvobo-jenja. Za ta škandal zahtevamo zadoščenja, zahtevamo, da se opere ta sramotni madež na našem državnem aparatu, ki nas kompromitira pred vsem kulturnim svetom, ker ga bo sicer opral narod sam, ki ne bo nikoli dopuščal, da bi ga kak Ivan Hribar ponižal v očeh sveta na stopnjo afriških črncev. Vesti iz Maribora. Protipostavno preganjanje naše organizacije v Mariboru. Mariborska policija, katero vodi Hribarjev priganjač nadsvetnik Kerševan s pomočjo Nemcem prijaznega nadko-misarja Pestevška, skuša na vse postavne in nepostavne načine ovirati naše tamkajšnje organizacije. Mariborski Upravni odbor je sklical za Dondeljek, dne 5. t. m. na sejo v Narodni dom kulturno sekcijo, da se organizira in razdelj na odseke, za torek, 6- t. m. pa akcijsko sekcijo v restavracijo »Maribor«. Dasiravna je to interna stvar organizacije, čisto navaden društveni sestanek poedinih odsekov v svrho izvajanja svojih dolžnosti in namena, radi katerega je organizacija ustanovljena in tudi potrjena, je policija sestanke prepovedala ter naznanila predsednika sodišču, »ker ni pravilno prijavil shoda*. Policija je prav dobro vedela, da ti sestanki niso ne shodi in ne občni zbori in da radi tega tudi niso podvrženi dolžnosti prijave, ker sklicujejo take sestanke tudi druga društva vsak dan. ne da bi se zanje brigala. toda zaklela se je najbrže na Hribarjev migljaj — da bo našo mariborsko organizaciio šikanirala, čeprav tudi protipostavno. Mi to šika-nacijo sprejemamo in smo tudi že poskrbeli, da bosta gg. Kerševan in Pestevšek poučena o naragrafih. na katerih znata dobro jahati, ki pa so sicer jima po notranjem bistvu španska vas. Poleg tega oa si ohran-mo ta dva gospoda v soominu tudi za tisti čas. ko bo odnesla burja cesarja Janeza in ž njim vse njegove podrepnike. Španska inkvizicija. Pod ero cesarja Janeza je zavladala v Sloveniji nrava šoanska inkvizicija, ki pa se uporablja seveda samo proti onim, ki so zvesti jugoslovanskemu narodu in jugoslovanski državi. V Mariboru je bilo na migljaj tega uzurpatorja vrženih v ječo 14 naših članov, proti katerim se vodi že mesec dni preiskavam e da bi prišla do zaključka. Sedanji preiskovalni sod-1 nik je hotel aretirance že izpustiti, državni pravdnik pa se je na pritisk Ivana Hribarja preko predsednika državnega oravništva, dr. Grasellija, temu uorl in tako morajo naši člani še vedno trpeti v zaporih. V Crikve-nici so bili naši člani, ki so bili obdolženi mnogo hujših dejanj, že davno izpuščeni, Ie Mariborčani, kateri LJUBO D. JURKOVIČ: (7). Gornja Kitla Veselina Veselinoviča Je ležala v dolini pod onimi velikimi planinami, pred katerimi človek spozna svojo revščino in lučevost Večji del leta je ležal ves kraj pod snežno odejo... Ta sneg in večni mir, poleg veličastnega tuljenja ledenega vetra z visokih planin, vse to je omečilo srce Janeza Mohoriča, in njegove misli so bile čiste in bistre in nedolžne kot bela lilija in beli, prebeli sneg. Uvidel je, da je sin prirode, ki jo je občudoval, in ki ga je napravila nedolžnega i veselega. — Čudni so moji otroci; — je razmišljeval Janez, kadar je bil v Gornji Kuii, — delavni so a v gotovih ozirih leni. Redko gre eden k drugemu: le redko se zgodi, da pride eden k drugemu v posete. Kakor da se ne poznajo, kakor da niso otroci enega očeta in ene matere. ™ Razbčno mislijo in skorada govore z različnim jezikom. Vlado je, kakor drugi, dober in meni se zdi, kadar sem v njegovi družbi, da je samo on moj sin in nikdar me r,e spomni na svoje brate. Jaz sam govorim kot on, in mislim kot on. Mogoče so te planine vzrok, da sem tak? Jaz sam ne vem! — Meni se prav gotovo zdi, da tukaj nisem isti, kot v Srednji ali Dolnji Kull. — Ah, tako je pač volja Božja! ™ Ko sem bil v naši stari naselbini, tam za ono veliko planino, sem molil k Svantcvidu, bogu vseh naših bogov, a tukaj motim, kakor naši sosedje tudi jaz k njihovemu Bogu in njegovemu sitiu Jezusu Kristu, odrešeniku sveta, ki je za naše odrešenje umrl mučeniške smrti na križu. Ta kraj in ona hiša, ki jo Imenujejo sveta cerkev, skloni mogoče moje verovanje v Svantevida, kakor tudi moj strah pred Nevidom, a tudi v cerkvi pridigujejo popi, oni črni ljudje v dolgih haljah, da je Svan-tevid poganski bog in da se mu ne smemo klanjati ker je pravi in edini njihov gospod Bog in sicer samo v katoliški cerkvi spoštovan. — Ah, da! Jaz verujem v Boga, v njegovega sina Jezusa Krista in se klanjam rimskemu papežu, kot cerkvenemu poglavarju... Govoreč tako sam s seboj je dvomil, da je vse to kar on govori in misli resnica, da je nekaj stvarnega, temveč da so vse to le dolge sanje, golo premišljevanje in zato je pregnal misli in v obče ni hotel o tem misliti... ... in zopet bi se ga polastila druga misel in on bi, kakor v snu mrmral. — Jaz živim samo tukaj v tej hiši, jaz nimam drugih prebivališč in hiš! — Jaz ne poznam drugih otrok... — Jaz sem siromak in pokoren kmet onim grofom iz onega velikega gradu vrh planin. — Jaz v resnici delam s svojimi otroci in vnuki, toda zdi se mi, da nisem tukaj neomejen gospodar, in zares sem dal Vlada v nekako njegovo vojsko kakor hitro ga je zahteval. Jaz ne razumem, kaj je to in kako se je meni to dogodilo!?!------------ Prav so mi povedali, hudobni so sosedje na tej zemlji. — — Moj trud in trud mojih otrok, dosežen z znojem mojega čela, moram dajati grofu, ker pravi, da je to njegova starodavna pravica, ki sem mu jo celo jaz sam priznal!? Kdaj?! — Kje!? — Kako?! — Jaz sem takrat sanjal, ali pa vse to kar sedaj mislim ni resnica. — Ali je vse to prazen san? —Da, da kupil sem veliko posestvo, tri domačije, a sedaj izgieda da nimam druge, razen te! — Druzega premoženja se ne spominjam. Ne morem povedati otrokom, kakšno in ktfteTtjf posestvo imamo in oni me nekako čudno gledajo in mislijo, da imamo samo to kar vidijo tukaj v dolini in kar obdelujejo z znojem svojega čela. — Pa tudi jaz tako mislim ... — Pa zares, ali sta Dolnja in Srednja Kula moji? — Ali sta sploh ta Srednja in Dolnja Kuia? — Sem 11 jaz oni Veselin Veselinovič, ki je na Jugu ustanovil one fei Kule? Ali sem v resnici Janez Mohorič in nihče drugi? — Ali sem jaz oral včeraj ledino v Dolnji Kuli? — Ali sem jaz tisti, ki je včeraj v Srednji Kuii lovil ribi po razburkanem morju? — Jaz, za boga, ničesar ne razumem, in čim več razmišljam, manj razumem in mračneje mi je pred očmi... Po takem razmišljanju, bi se končno vedno uveril, da on sploh nikdar ni bil v Srednji in Dolnji Kuli, da on z nj ma nima ničesar opraviti da Srednje i Dolnje Kule sploh ni, in če sta, da nista njegovo posestvo, da je vse njegovo posestvo samo Gornja Kula. Visoke planine so omejevale njegove dolnje vid ke in mirno dajale plod njegovega truda velikemu grofu, ki je bival severno od njegove Kule, in kateremu se je on popolnoma udal. Mirno je prejemal udarce njegovih bičev in je menil, da je grof to pravico v resnici dobil z njegovim privoljenjem, ki se grofu nikakor ne sme kratiti. Nasprotno je menil, da je treba za grofa prei ti tudi svojo kri, kjerkoli, za karkoli in kadarkoli. Vedno, kadar so se ga polastile take misli, so bile zanj nekako prevelike; on v tem kraju ni bil sposoben za razmišljanje in raz-motrivanje. Njegove misli so se gubile, kakor se gubi bobnenje groma, zvok zvona, petje slavca, polet škrjančka kvakanje žabe ali kukanje nočne kukavice.--------------- Kadar je Veselin bil v Gornji Kuli, je bil, kakor tudi njegov sin Vlade, Vladini otroci in žena, dobre narave in razpoloženja, a včasih budi trdoglav. Ker je bil Janez Mohorič po večini vedno molčljiv, kar so prav spoznali tudi njegovi vnuki, se je videlo da skriva v sebi neko lepo tajnost, da pa bo to tajnost nekoč povedal, — kadar ga bodo otroci razumeli ,in kadar se bodo zbrali okrog enega ognjišča. • • * 8. LDepa zvijezdana večer, na moru.,, Na palubi laganog čamca stajaše Hrvoje Ivanovič i mlada venecijanka Lučija. Hrvoje je bio sin Vuka, a unuk Veselina Veselinoviča, koga su u Srednjoj Kuli zvali Joso Ivanovič. M oi e je tiho i mirno, crno kao kadifa. U njemu su se ogledale zvijezde i lagano igrale tihim valovima . . . Hrvoje je naslonio glavu na njena kolje-na, a ona ga je milo mflovala i nežnim mu ru-kama plela dugu crnu kosu... Na licu Iijepe Lučije opažao se je prikrl-ven posmeh: ona je nešto talna nrslila i gledala tarno negdje daleko preko mora ... Zrak je bio čist i hladan. Miriš mora i usl-jano žviježde nekako je uzdiglo njihove duše, koje su se tobože sljubile u jednu. — »Dolce far niente!« — Kliknu Hrvoje iza duga čutanja... lagani talasič, lagano su pljuštali o čamac. — Jeli Lučija dušo, da pravo vele .Napoletanci! Eh! — Evo, vidiš — sada izmedu ovog črnog i mirisavog mora l zvijezdanog neba, čovjek nekako omlitavi, pravo ne može da misli, pa vidiš Lucijo, pravo da ti kažem, da bi me i ti sada htel* zanosno da poljubiš, — meni bi to teško bilo; teško bi mi — oh! — teško b'lo pritisnutj tvoje lilepe ervene usne! — »Dolce far niente! Dolce far niente!« Meduto ga je Lučija zanosno i strastveno pritiskivala svojim lijepim grudma, a on je zaklopio oči, i pustio da od njega ona radi sto god hoče i što god joj se prohtjelo. , Lučija je bila lagano odjevena i imala je i lijepu maramicu od šarene svile. Lice su joj krasile zlatne velike naušnice, ruke briljantno prstenje... Bila je tankog vitkog stasa, punih grudi, črnih gustih vlasi, lijepih črnih očiju 1 imala je prebijele zdrave zube .... Ona je Hrvoja svojom pameču vrtila l okretala kako je najbolje znala 1 mogla. Čamac je dalje i dalje plovio... po mor* skoj pučini čuo se je pljusak njihovih zanosnih i strastvenih ejelova I lakih i laganih tala* siča.,, (Nastavlja se.) « so bili aretirani na podlagi nekega anonimnega pisma iz Cirilove tiskarne in lažnjive ovadbe n^kfs nod-kupljene propalice, so še vedno v ječi. Končajte že enkrat z vašo famozno preiskavo, obtožite kogar mislite obtožitj. izpustite pa nedolžne reveže in družinske očete in sploh vse, saj sami priznavate, da ni nevarnosti pobega! Ne mislite, da se boste vedno senčili v milosti cesarja Janeza; končal bo kmalu, morda prej nego si mislite, in tedaj bo prebujeni in ozdravljeni jugoslovanski narod kot najvišji sodnik nad sodniki sodil in obsodil ž njim tudi vas. Igra, katero igrate z nami ni opasna za nas. kajti mi smo vajeni trpeti in umirati, trpeli in umirali smo za naš narod in za našo državo na vseh mogočih vojnih poljanah štiri cela dolga leta in se tudi sedaj ne strašimo ječ cesarja Janeza, ker vemo, da nas bodo te ječe le še bolj okrepile, da bomo komaj preko njih postali pravi nacijonalni revolu-cijonarci, opasna t)a je za vas, omeh-kužene včerajšnje Habsburške hlapce. Albanske razmere v sodnijskih zaporih v Mariboru- Od naših zaprtih tovarišev smo izvedeli, da vladajo v mariborskih sodnijskih zaporih prave albanske razmere. Zatoori tudi v najhujši zimi niso zakurjeni in kar je še huje, arestanti so brez primernih odej, tako da so vsi več ali manj prehlajeni. Poleg tega pa vlada v zaporih tudi nesnaga: vsi naši tovariši so Polni uši. Protestiramo proti takim evropske kulture nevrednim razmeram ter zahtevamo, da merodajne oblasti, če že ne iz človekoljubja, vsaj z ozirom na naš ugled v inozemstvu poskrbe, da dobe arestanti Primerne odeje ter da se zapori očistijo. Naš ™ ~ Vsem Or. ju. na. Pozivljemo vse ' organizacije Or. Ju. Na. da zbirajo prispevke za naše mučenike v Mariboru, ki trpijo za našo idejo v mariborskih ječah. Zneski naj se pošiljajo (Trektno na mestno Or. Ju. Na v Mariboru, a Podpisanemu odboru naj se javi v svrho evidence, koliko se je zbralo. Vsem mestnim odborom. Predmet: Dnevni red Oblastne skupščine. Oblastna skupščina se začne 24. niarca ob 3. uri popoldne v prostorih oblastnega odbora Arena Narodni dom s sledečim dnevnim redom: Pozdrav predsednika. Pregled pooblastil. Poročilo tajnika obl. odbora. Poročilo blagajnika obl. odbora. Absolutorij oblastnemu odboru. Poročilo delegatov poedinih mestnih odborov in poverjeništev. 25. marca ob 9. zjutraj. Volitev novega odbora- Peferat in diskusija o organizaciji akcijskih sekcij v mestnih Orjtmah. Referat in diskusija o notranjem kulturnem in prosvetnem delu Or-june. Slučajnosti. V zvezi s tem se opozarjajo mestni odbori in poverjeništva na § 39, 39 a. 40, 41. 49 našega štatuta. Vsaka Orjuna mora poslati svoje delegate. Ne uvažuje se zastopanje po drugih Orjunah. Odreieni delegat vsake mestne Orjune oziroma poverjenik mora Dodati kratko in izčrpno poročilo ter, da v glavnem odgovori na sledeče' točke: Kdaj se je osnovala Orjuna. Sedanji odbor. število članov. Notranja ureditev (sekcije) in „.oreanizacije sploh. Plan za nadaljno akcijo. Obla- stna * cuoščjna traia 24.-25. nrnca- !"arcxa zvečer bode svečani komers v počast delegatov na katerega imajo vstop vsi ČIani Opozarjamo vse Orjune, da Izstavijo svojim delegatom potrebno pooblastilo. Podpisano od predsednika in taj-ka in s pečatom orgamzacije. V slučaju, da katero poverjeništvo ne n*>re zastopati poverjenik sam. izda svojemu zastopniku oolno moč. »se Orjune so dolžne najdalje do 15. *narca obvestiti obl. odbor, koliko delegatov pride na skupščino in če |e treba vsem preskrbeti stanovanje. V nasprotnem slučaju ne bode mogoče preskrbeti stanovania. Tega dne naj manifestira naša moč. Na svidenje v Ljubljani! Oblastni odbor, Mestna Oriuna Ljubljana je podelila svoje članstvo na sekcije. Ustanovile so se sledeče sekcije: akcijska, kultuimo-^ropagandistič-na, ekonomsko - financijska, ženska, tiskovna, statistična in dijaška. Pozivamo člane, da se čim preje opredele v svrho intenzivnega delovanja. Dijake srednješolce opozarjamo, da se je ustanovil naš dijaški podmladek v organizaciji. Ta obsega vse srednješolsko članstvo. S tem dejansko ni nič spremenjenega. Naši člani naj se ne strašijo šikan. Obračun pride v kratkem. — Obl. odbor. Ustanovni občni zbor Or-Ju-Na v Mostah se je vršil v pondeljek. 6. t. m. Zbor je bil jako dobro obiskan.' Potekel je v polnem redu in navdušenju. Na zboru sta razvila in razložila našo ideologijo in stališče proti raznim vprašanjem današnjega političnega življenja, specijelno glede volitev in stališče proti raznim stanovom tovariša Joviča M, Silobrčič, član C. O. v Splitu in Jan Tonja, čian O. O. v Ljubljani. Na zboru je bil izbran mestni odbor za Moste in okolico. Pozdravljamo nove tovariše v naši sveti borbi in jim želimo dober Uspeh v njihovem delovanju v kraju, ki je precej okužen s klerikalizmom. Pohvalno priznanje. Na svoji seji 24. februarja je sklenil Direktori-um, na predlog oblastnega odbora v Novem Sadu, izdati pohvalno prizna-nie članom Orjuna v Novem Sadu: Zdravku Jovanoviču. Antonu Iliču, Mirku Bilanoviču, Petru Gruberu, Svetislavu Šajiču in Ivanu Jegeru, in to za njihovo hrabro in neustrašeno držanje v borbi proti protidržavnim elementom. Ustanovni sestanek naše organizacije za Litijo se je vršil dne 3. t. m. V kratkem bo tudi tukaj postavljen steber Orjuni. V Brežicah se je vršil dne 4. t. m. ustanovni občni zbor Orjune. Popolna enodušnost na zborovanju nam je porok, da bode ta organizacija mogočen jez Radičevemu de-magoštvu in pa nemški ošabnosti, nos ti. V Krškem se vrše predpriprave za ustanovni občni zbor. Branitelji nacije in države »Na plan«. V kratkem mora biti cela savska dolina od Zidanega mosta do Sotle z našimi stražami posejana. Nove Orjune v mariborski oblasti. Mariborska mestna Orjuna je dobila obvestilo, da se vrše predpriprave za osnovanje novih mestnih Orjun v Gornti Lendavi, v Prekmurju ter pri Sv. Vrbanu pri Ptuju. Informativni sestanek v Slovenski Bistrici. V petek, dne 2. t. m. sta imela predsednik in podpredsednik mariborske mestne Orjune z našimi somišljeniki v prijaznem mestecu Slovenska Bistrica prvi informativni sestanek, ki je zelo lepo uspel. Izvolil se je pripravljalni odbor za osnovanje mestne Orjune v Slovenski Bistrici, ki vloži te dni pri avo in skliče v kratkem ustanovni občni zbor- Orjuna v metropoli Slovenskih goric. V soboto, 3. t. m. se je vršil dobro obiskan informativen sestanek naših somišljenikov pri Sv. Lenartu v Slovenskih goricah^ na katerem so tovariši Rehar, dr. Štefančič in dr. Janc iz Maribora obrazložili pomen in namen naše organizacije. Sestanka, na katerems e je izvolil pripravljalni odbor, so se udeležili tudi naši somišljeniki iz Sv. Trojice in drugih mamših krajev v Slovenskih goricah. Sv. Lenart v Slovenskih goricah. ta nekdaj najbolj ponemčurjenl kraj. ki je še danes pretežno nem-čurski. potrebuje še Posebno naše Orjune, zato kličemo tamkajšnjim prvoboriteljem: Krepko in vztrajno na delo. Občn^ zbori Orjune. Stari trg 9. marca ob 7. uri zvečer. — Šiška 11. marca ob 10. uri gostilna Križ, Celovška cesta. — Trbovlje 11. niarca ob 4. uri popoldne gostilna Križanec. — Jesenice 11. marca ob 10. dopoldne. — 11. Bistrica 12. marca ob 7.30 zvečer. — V Litiji 18. marca. Opis nac ionalistične obleke. Na-cijonalistična obleka obstoji iz: 1. črnega kalpaka s perjanico (ravno črno pero) in nacijonulnim znakom (troine velikosti). Kalpak je črne barve iz imitiranega astrahana. 2. Bluza z visokim ovratnikom, kateri se zapenja ob strani (kot ruske bluze) s tremi narodnimi dalmatinskimi gumbi pod vratom na strani. Čez bluzo prideta navzkriž dva redanika (pas za orožje) iz črnega usnja. 3. Jahalne hlače s črnimi usnjatimi gamaši. Ad 2. In 3. bluza In hlače so h navadnega sukna temno-modre barve kot mornarske. 4. Navadni črni čevlju 5. Na levi roki zgoraj je všlt rdeči zmaj. katerega imajo pravico nositi le oni člani, katere pooblasti za to Direktorium, radi njihovih zaslug za naš pok ret. 6. Predsedniki oblastnih odborov imajo kalpake iz bele ovčje kože s kratko dlako ter peresom in znakom kot drugi. Radi enotnosti krojev se bodo izdelalo prvih par sto v Splitu. Oblastni odbori naj pošljejo mero in število krojev, katere bodo rabili za svojo oblast ter iste plačajo vnaprej. O ceni bodo obveščeni s posebno okrožnico. Obleke se ne bode smelo nositi javno, dokler ne pride odobrenje od ministrstva, kateremu je poslan načrt. Iz izleta dalmatinsknh Orjuna smo prejeli sledečo brzojavko: Tri tisoč nacijonalistov akcijskih sekcij severne Dalmacije pozdravlja iz zborovanja celo Orjuno vaše oblasti. — Orjuna. »Pobeda« (Split) donosi stanovi-šte Or. ju. na. u pitanju diktature kao odgovor g. N. Premoviču. Iz-medu ostaloga tu se kaže: Prilike u našoj unutarnjoj politici, naročito u poslednje vreme, razvijaju se tako, da se narod dovodi pred jednu očitu opasnost da izgubi ne samo »držav-du vlast« nego i preduslov za to: državu, koja mora da bude jaka I močna da u svakom može da obrani svoju celinu i suverenitet svoga teritorija. Iskustvo u do današnjim prilikama belodano dokazuje, da je parlamentarni rad za neko vreme u našoj zemlji ne samo nemoguč, nego i fatalan: prosto za to, što su, pored nezdravih prilika koje narod dove-doše do očaja, mnogobrojni dema-gozi uspeli da se u znatnom broju nametnu narodu. Otvorite im parla-menat i dajte im pravo da oni državu urede: ne samo da su u stanju da pokolebaju temelje Ustavu, nego su u stenju da zemlju rasparčaju i da je predadu oružanim upadima na svim granicama. To je, u stvari, onaj razlog, koji nam nameče nuždu jednog vanrednog sredstva samoodbrane: D ktaturu. Ne stranačku, i ne naŠu, nego dikfatnru naroda, koji če pri-hvatiti za svoj spas da najbolji njegovi sinovi odstrane za uvek njegove neprijatelje i ovo neizdrživo stanje u koje je doveden. »Princip« (Subot;ca) donosi čeo-ni članak dva faktora. U našem poli-tičk. životu postoje medu svim javnim faktorima dva koji stoje visoko iznad naše poliiičke kaljuže, koji su ostali zdravi i od kojih možemo u najopasnijim krizama očekivati je-dino spasenje: Vojska i Orjuna. U slučaju nesposobnosti dosadanjeg parlamentamog režima b:če pozvana za delo stvaranja Nove Otadžbi-ne dva jerlina današnja Faktora: Vojska I Orjuna. Mi time ne uvlačimo vojsku u našu politiku, ali joj predskazujemo jednu istorijsku političku zadaču ko-ju su vršile sve vojske, a koju je iz-vela i naša ostvarivši naše nacionalno oslobodjenje. Sigurno je da če se naši putovl sresti i sigurno je da če ova dva fak-tora u ime naroda provesti toliko omraženi preporod naše Nacije pu-tem: Diktature. Kulturni »regled. »Jadranska Straža«. Primili smo na ogled: 3. broj »Jadranske Straže« ilustrovanog glasila centralnog odbora istoimeno« udruženja. koje izlazi u Splitu. Po jednodušnom sudu cjelo-kupne naše štampe ova revija svojim sadržajem i opremom najbolje orooaguje ideju. koiu zastupa. Sadr-žaj je ovaj: Ivo J- Lahman: Naša dva mora. — M. P.: Misli ob zibelki naše vojne mornarice. — O osoblju ratne mornarice i o njegovoj odeči. Nikola Stankovič: Potopljenje ne-mačke flote (svršetak). — Lim: Ne-što o ceremonijelu na moru- — En-trlesko mnijcnje o podmornicama pri-je svijetskoga rata. — Debata o po-morskom razoružaniu u italijanskoj komori. Društvene viiestL N. S. M.: Avijatika. — Prvi parobrod s našom zastavom u zadarskoj Luci. — Opis nacionalne yachte. — Savet Narodne Odbrane. — Iz života naših ogranaka. — Nikola Stankovič: Od veslarke do drednota- — NautičkI školski brod »Vila Velebita«. — Iz naše ratne mornarice. — Naše slike. — Imenik članova. — Članovi do-brotvori, utemeljitelji, pomagači u 1923. — t Mate Brničevič. — Doprinosi do 31. XII. 1922. — Knjige na ogled. — Iz stranog sveta. — Izlazi 1. svakog mjeseca. Pretplata: U di-narima: pojedini broj 8. na godinu 80, na po godine 40, na xk godine 20. Za inozemstvo na godinu: 90 čhs K, 3 dol., 36 franc. fr.. 60 it. lira. »The Observer« v Londonu prinaša kratek informativen članek o našem pokretu. v katerem naglasa, da se Orjuna naglo širi no vsej državi, in da ima svoje odbore skoro po vseh mestih in trgih. V Trbovljah je ravnatelj cementne tovarne neki dr. Wormser, Prus, ki jugoslovansko gostoljubnost na ta način poplačuje, da smatra slovensko delavstvo in narodnost za narodnost druge, nižje vrste. Rad operira z izrazi »windische Bagage«. Posebno pa so mu pri srcu slovenski invalidi, katere postavlja z družinami vred na cesto- Gospod ravnatelj, vedite, da Orjuna ne bo šla preko tega in da je vzela Vas in Vaše početje v evidenco. Verujte, da nam bo tega kmalu dosti. Orjuna in radikalni shod v Mariboru. Tukajšnje »Jutranje Novosti« so v svoji številki od torka prinesle iz Maribora poročilo, da je naša mariborska Orjuna poslala na radikalni shod, ki se je vršil v nedeljo, 4. t. m. dopoldne v kazinski dvorani, svoje člane razgrajat in motit shod- Upravni odbor mariborske Orjune izjavlja, da ni nikoli storil kakega tozadevnega sklepa ali podobnega ukaza. Tovariš Doležal se je udeležil shoda popolnoma privatno in popolnoma sam, torej ni mogel niti zastopati Orjune. niti voditi kake »orjunaške bande«. Med udeleženci, ki so motili shod. ni bilo naših članov, ampak so biti to razni socijalistl. klerikalci in drugi strankarji. Naš član ni bil niti oni neznanec, ki je zaklical »Živela Orjuna!« Vsled tega protestiramo proti pisavi »Jutranjih Novosti«, ki skušajo popraviti radikalni fijasko na naš račun. Pravici na ljubo. Sprejeli smo sledeči dopis: V cenjeni Orjuni od 4. t. m., štev. 11. čitam: Popravek pravici na ljuba Jaz pa ne popravljam prav nič. oač pa zavodu mariborskih meščanskih šol se prav toplo zahvaljujem, ker je v sredo. 21- februarja t 1. iz čitank, ki so še danes v porabi. dal v resnici odstraniti vse. kar je bilo v niih nepotrebnega. — Mi ni namen obrekovanja, ampak izčišče-nja in to sem dosegel, hvala lepa! Orjunaš. &msssasssBSBessssra >BUDDHA< r.~.... — '—I .BUDDHUr TRADEMftRK C n Stanovanje 2—3 so? e, kuhinja i drugo se i£ie, sprejme se tudi v novi hiSi- — Oferte pod „MIR“ na ,(Upravo ORJUNE Ljubljana**. POPRAVEK. Slavnemu uredništvu »Orjime« Ljubljana. Z ozirom na čanek pod naslovom »Breški nemčurji« v Vašem listu št. 4. z dne 4. marca 1923 Vas na podlagi § 19- tiskovnega zakona naprošam, da sprejmete v Vašem listu v isti obliki in tia istem mestu sledeči popravek: Ni res. da se je v nedeljo, 18- febr. t. 1. prenapolnjen voz navdušenih brežiških nemčurjev peljal s kolodvora v mesto, res pa je, da so se na vozu nahajali med Nemci iz Brežic, ki so pa povsem lojalni državljani. tudi Slovenci in med temi tudi pristaši Orjune. Ni res. da je omenjena družba pristno nemčurske-ga kova: Costa ml., sin trgovca, Pal-dasch Eduard. sin brivca. Klobučar m!., sin kleparja v Brežicah, klicala: Orjunci. junci, kje ste. da Vas nabijemo- Mi se Vas ne bojimo! ampak res je, da je to družbo pred gostilno Bogovičevo pozdravil Slovenec z besedami: sedaj so Orjuni prišli, sedaj imamo stražo in se ni treba nikogar bati. Z odličnim spoštovanjem Adolf de Costa ml., Brežice. Brežice, 5. marca 1923. Op. u r e d.: Naš poročevalec ima besedo! Onom koga se tiče. Jedna ju-goslavenska Banka u Zagrehu radi na osnivanju svoje podružnice u Beču. Za ravnatelja te nove podružnice odreden je je dan Italijan iz Trsta, bivši austrijančina, koji je pred gnievom naroda pobegao iz Trsta u Ljubljanu, i tu zaslužio silne pare. Takav čovek na tako važnom mestu u inostranstvu mogao bi da nanese našoj valuti i politici silne štete, pa radi toga upozoravamo, da na to mesto postavi jednog našeg čoveka, a ovome gospod inu nade pravo mesto koje mu spada. — Vbs. POLITIČNA PREGANJANJA. Zadnji trenutek smo doznali iz popolnoma zanesljivega vira, da bode najbrže že v kratkem času stalno vpokojen g. Mandelj, ravnatelj pokrajinske monopolne uprave, in z njim vred še nekateri njegovih ožjih tovarišev v ljubljanski tobačni to^ varni, ki niso niti doslužili dobo za popolno penzijo. Dalje se namerava nekatere premestiti v Albanijo. Vprašamo tedaj ali je tu vse v redu? Kam naj gre sedaj v tej stanovanjski krizi gosp. ravnatelj z družino 2—3 oseb Iskati stanovanje za visoko najemnino in malo penzijo, ko ima vendar v tovarni stanovanje 6—8 sob. Ali se mu ne bi vsaj to lahko pustilo z ozirom na stanovanjsko krizo. Isto glede g. podravnatelja. In kaj naj store oni reveži mlajši činovniki. katere se hoče premostiti? Celo dobo svoje službe, celo med vojno so si morali pritrgovati od ust, da so prihranili kaj malega in si kupili hiše, vile in kak vrt za zelenjavo v bližini tvomice bodisi v Rožni dolini ali kje blizu. In sedai? Naj li ti reveži č'novniki tobačne tovarne prodajo vse to na slepo ceno? Ne to ne gre, in to se ne sme z njimi zgoditi! Prizadeti gospodje so nam osebno dobro znani, ml poznamo njih plemenito delo, zato obžalujemo, da se hoče tudi nad njimi izvršiti osveta v znaku terorja In mi smo fim radevolje na razpolago. Prosimo tedaj vse prizadete naj nam vsako stvar takoj javijo, da podvzamemo potrebne korake. AH ste že naročnik »ORJUNE«? ,,UPANJE *. MnriPtica in Trobentic* želita dopisovanja z živahnimi n značajnimi gospodi OrjunaH Pisma ie vposlatl pod .MARJETICA*, ati .TROBENTICA' poStno leieže Ljubljana. TESTENINE PEKATE7E SO najboljše, ker so izdelane iz samega zdroba klene inozem. pšenice in vsled tega tudi TICLJCBtlC]SB ker se /ih porabi neprimerno manj kot vsakih drugih. Imajo dober jajčen okus in popolnoma nadomeščajo doma izdelane. En poizkus Vas prepriča/ Olavm zaloga: g BUtlC iti dTllg Ljubljana - Celje - Maribor. ............. Brzojavni naslov: Buncdrug, Ljubljana. ° Račun poStne hranilnice šteti. 11.9S8. s »■*» i«8s©w ‘vNvnann )IA01VNH3a ao VNIAODU VNSrDNSdNOM ffr CHARLES PRINC MANUFAKTURNO BL4G0 NA DEBELO LJUBLJANA, MIKLOŠIČEVA C,36. POŠTNI PREDAL 124. Avtomobile kolesa, maserje, i pnevmatiko meh I wst, oiI«> fesracin in dryge potrehičtae istsa w