(Poštnina pavšalirsna
| tJJrzavna ftccj&fca fmji&*icu
•tr jLjitbtjan*'
Političen list.
Naročnina znaša: Z dostavljanjem na dom ali po pošti K 10 mesečno. . četrtletno K 30’—. Če pride naročnik sam v upravništvo po list: Mesečno K 9'50. — lnserati po dogovoru.	List izhaja vsak delavnik popoldne. Posamezna številka stane 60 vin.	Uredništvo in uprava: Mariborska tiskarna (Jurčičeva ulica št. 4.) TeleSon uredništva Št. 276, uprave št. 24.
Leto III.	Maribor, torek 6. aprila 1920.	St. 77.
Za Črno goro določen
BGl]še¥iška zmaga ob SCaspišksm morju. — Pasita ekspoze.
Dr. Draža Paviovic.
Ob času, ko potrebuje naše parlamentarno delo mož velikih zmožnosti in krepkih značajev, je odšel iz vrst naših politikov dr. Draža Pavlovič, eden najboljših med dobrimi. Bil je predsednik Narodnega predstavništva,' dasi je bil vodja male skupine parlamentarcev. Spoštovali so ga vsi zaradi njegove politične poštenosti, visoke izobrazbe in širokega razgleda. Dovršil je šele 50 let. Bil je iz onih Srbov, ki so svoje študije "dovršili v svetu. Po poklicu je bil profesor in je napisal tudi nekaj del, L. 1896 je bil izbran v Narodno predstavništvo in je bil član radikalne stranke. Leta 1917 je bil na Krfu in je dvignil boj proti Pasiču in Protiču.
V Parizu se je pridružil delu Koste Stojanoviča in je ostal dosleden v
Kulturna delavnica.
Gotovo bi vsakega zanimalo videti, kako se tiska denar. Tudi mene je to zanimalo. In videl sem slučajno.
Veliki grafični zavod „Unie" v Pragi nas je povabil, da si ogledamo njegove stroje, delo in ureditev tiskarskih in drugih delavnic. Ko smo iz hotela telefonirali, da smo pripravljeni, je nam vodstvo sporočilo, da so neki pomisleki, zato ker se v tiskarni tiska — jugoslovenski euar. Mi smo se prav zadovoljno posmejali in SR1° sporočili, da je nas samo dbset. Na to je ravnatelj javi!i da naS z veseljem pričakuje.
P°d starodavnim Vyšegradom stoji veliko novo poslopje s priprostim napisom „Graficky zavod Unie«. Največji praški založniki so t,e združilj v skupno podjetje in so si ustanovili zavod, ki stoji danes na prvem mestu tovrstnih zavodov pri nas. Češka tiskarska umetnost stoji sploh na visoki stopinji in češki narod se ima njej zahvaliti Za svojo lepo literaturo, kajti knjiga je lepa šele tedaj, če je lepa na znotraj m na zunaj. Nje vsebina je delo umetnika, pesnika, pisatelja — a nje oblika je delo tiskarja. Umetnik ji vdihne duševno krasoto, a zunanjo krasoto ji da tiskar.
Cehi so kmalu spoznali, da ne gre samo za to, da se knjige izdajajo, ampak tudi kako
svojem boju za veliko bodočnost Jugoslavije. V sedanjem položaju je bil skoraj on edini, ki je mogol rešiti situacijo, Pri rešitvi krize bi bil on mož, ki bi bil združil okoli sebe stranke na skupno delo. Volitev)1 novega predsednika Nar. predstavništva bo že sama na sebi vzbudila nove boje. Njegova nenadna smrt je velika izguba za jugo-slov. narod. Umrl je na otrpnjenju srca na veliko soboto opoldne.
Ivanka Lipoldova:
Bodoči jugoslovenski ženski kongres v Zagrebu in Slovenke.
Pod tem naslovom prinaša «Slovenec» pogovor gospe Tavčarjeve z urednikom zagrebškega «Narodnega diela». Ker je to, kar je rekla ga. Tavčarjeva žaljivo za beograjski kongres, za nas ]ugoslovenke, pred vsem pa za Srbkinje izjavljam sledeče:	Ni res, da
se izdajajo. V tem oziru so vzgojili umetniški čut v čitajoČem občinstvu in so priljubili knjigo narodu. S tem pa je tudi hitro rastla narodna kultura.' Narod je pridno posegal po knjigah in založništva so rastla; danes razpolagajo s prvovrstno urejenimi tiskarnami, ki pošiljajo dan na dan v svet knjige, liste, revije, slike, in celo denar. To so prave delavnice narodne kulture, od tu gredo misli človeka v mase, iz skritega neznanega rokopisa rastejo kupi knjig in časopisov iz ene slike jih nastane na tisoče.
„Unio" sem poznal površno že prej, ker je tiskala naše sokolske diplome. Ta lepa reprodukcija nam kaže visoko zmožnost in spretnost tega zavoda. Gospod ravnatelj je nas veselo pozdravil in nas je peljal s seboj iz delavnice v delavnico. Stroj za strojem se vrsti, vse se giblje, ziblje, dela, vrti, goni in iz veselo bobnečih strojev leti pola za pojo. Prijetno je gledati to življenje, to gibanje, delovanje in vrtenje, ki ustvarja kulturo. V gorenjem nadstropju so stavnice: vsi različni stavni stroji od starejšega nemškega sistema do najnovejšega ameriškega monotypa vdarjajo in' kujejo žive črke, vrsta za vrsto in vse to se zlaga v kolone, meterji delajo iz kolon strani in jih sestavljajo v oblike.
Par korakov dalje že suče mogočen rotacijski stroj veliki papirnati val in dekleta jemljejo
plebiscit
- Pogreb dr- Draže Pavloviča.
bi se bil razbil lanski kongres vsled nezadostne priprave in nestrpnpsti v samih malenkostih in da bi bil ugledu ženstva več škodil kakor koristil. Tako kategorično trditev si sme dovoliti le tisti, ki je bil sam navzoč. Na podlagi informacij iz strankarskega časopisja in nezadostnih osebnih informacij, se ne sme izreči taka sodba. Ako je treba po mnenju ge. Tavčarjeve pri gotovih rečeh zaslišati vsa mnenja, velja to pač pred vsem pri vsaki obsodbi.
Res je sicer, da sino bile me Slovenke o kongresu pozno informirane, toda to se gotovo ni zgodilo namenoma. Priprave za kongres so absorbirale moči in čas tistih, ki so ga pripravljale. Gotovo jim je tudi manjkalo prakse, zato je bilo delo za nje tem težje. Vzlic temu se je vse nad pričakovanje dobro posrečilo in gotovo nismo upravičene, da kritiziramo, ako se je tu pa tam pri vodstvu kongresnega dela urinila kaka napaka. Ako pa zahtevamo od drugih, da izpolnijo v polni meri svojo dolžnost, moramo tudi me storiti svojo. In naša dolžnost je, da smo popolnoma dorastle vsaki situaciji, da vedno zastopamo svoje mnenje^ dokler je čas, ne tedaj, ko'priložnost mine.
izpred stroja natiskane pole. Vse to smo že deloma videli, nas je zanimalo pred vsem izdelovanje klišejev in slik. V prvem nadstropju se deli delavnica za delavnico. Človeku se zdi, da je v čarobnem labirintu. Tu se slike fotografirajo, tam se prenašajo na plate in pripravljajo za barve. In par korakov na to že tiska stroj prvo barvo na papir. Vse je veselo in živahno. Po stenah vise slike, plakati, spomini. Nekje smo videli napis: »Ne poznamo truda: radi vršimo delo. ki nas veseli...«
Odšli smo v spodnje prostore. Poseben oddelek je za češko državno pošto, kjer se izdeluje vse, kar pošta potrebuje: znamke, dopisnice, nakaznice itd. V drugi delavnici je ograjen prostor. Stroj stoji kakor lev v kletki. Tam se tiska denar. Naš denar. Deset in dvajsetkronski bankovci. Stroj se giblje mirno, enakomerno, mehanično in — iz njega se vali pola za polo. Na vsaki je — petdeset bankovcev. Pri stroju je samo ena delavka. Seveda je kontrola stroga. Od tu gredo bankovci v poseben oddelek-, tam se režejo, štejejo, spravljajo v snopiče in od tam gredo v posebnih vagonih pod varno stražo v Beograd.
Mislil sem, da ima človek pri tem poseben občutek, ko vidi, kako se vali denar
/
Pozneje kritizirati je lahko, situacijo rešiti pa je težje.
Po mojem mnenju pa tudi pri lanskem kongresu tega ni bilo treba. Razpravljalo se je o vseh tedaj aktualnih vprašanjih in to na stvaren način. Kdor je razpravam sledil, je moral biti zadovoljen. Referati posameznih društev so bili nekoliko dolgovezni, pa vzlic temu zanimivi za nas, ki smo prišle v Beograd pred vsem za to, da si ustvarimo pravo sliko o svoji domovini. Kongres je imel namen ustvariti jugoslovenski ženski savez. Dosegel ga je v toliko, da so bila sprejeta pravila in da je bila izvoljena predsednica. Do volitve odbora ni prišlo, ker je bil čas prej potekel. Mogoče je tudi bolje, da se je to odložilo za zagrebški kongres; s tem sta vsaj dana čas in možnost, da se izdela pravilen načrt.
Da se pa izognemo eventualnemu ne-sporazumljenju, je treba delati in pravočasno v dobri volji združiti vse svoje moči. To tembolj, ker kakor pravi ga. Tavčarjeva, tudi program za bodoči kongres še ni izdelan. Treba je, da se določi z našim sodelovanjem. Ne strinjam pa se z mnenjem, da bi se me kongresa ne smele udeležiti, če ne vemo o čem se bo razpravljalo. Me se ga moramo udeležiti in zastopati jasno in odločno svoja mnenja. Ga. Tavčarjeva izjavlja, da se bodo odločile slovenske ženske organizacije na svoji nrvi seji, ali se udeleže kongresa ali ne. Upamo, da naše organizacije v Sloveniji ne pozabijo, da so pred vsem jugoslovenske, sicer bi mogel res prihodnji kongres zgrešiti svoj cilj.
Kot odmev beograjskega kongresa naj tu citiram besede ge. Delfe Ivanič: »Treba je ustvariti novo mišljenje in to za ves jugoslovenski narod. To je velik cili. Sredstva v dosego tega cilja so: vsestransko medsebojno spoznanje, absolutno opuščanje lokalnega patrijotizma in širokost duha, ki vse razume, opravičuje in odpušča«.
Umor v Trogiru.
V Trogiru se je izvršil umcr, ki je daleč na okoli ra buri! vso javnost. Sodnik Medini se je vračal zvečer s svojo soprogo iz hotela Cen-
iz strojev. Jaz sem gledal popolnoma mirno tisti kup papirja, ali so drugi imeli k?ko oo-željenje, ne vem. Čudil sem se le, kako je mogoče ponarediti bankovec, ki potrebuje najfinejših strojev in priprav.
Gosp. ravnatelj nas je povabil v pisarno, kje«' nas je pogostil z narezkom in vinom. Pokazal je nam krasne umetniške reprodukcije, ki jih je doslej tiskarna izvršila. Res, to je umetniška delavnica. Trčili smo nato, da bi take kulturne delavnice nastale kmalu tudi pri nas, da bi tudi mi tako množili svojo nar. kulturo. Da, ko bi napravili fabriko za denar, bi bilo naibrže mnogo so-trudnikov in — odjemalcev, a za kulturo, knjige, slike, i. dr. take stvari v sedanjem času pri nas ni mnogo smisla in vendar to edino daie narodu vrednost pred svetom, to kaže našo duševno silo.
V tiskarski stroki še daleč zaostajamo N za Čehi. Posebno kar se tiče umetniških reprodukcij. Za veliko noč nismo dobili niti ene svoje razglednice — pošiljali smo po svetu tuje blago. To je kulturna mizerija. Naš bog je postala dnevna politika — zanjo bi žrtvovali vse. In za denar! A to je vse minljivo. Stalno vrednost ohrani samo kulturno delo, ki je naidragocenojši narodov zaklad, iz katerega izhaja vse drugo.
Dr. I. L.
tral v Trogiru in ko je prešel most, ki vodi v Čiov, sta mu prišla nasproti dva človeka in sta oddala nanj in na soprogo več strelov. Sodnik je bil smrtno ranjen in je po dveh urah umrl, soproga pa je bila nevarno ranjena, vendar je upanje, da ozdravi. Te dni je potoval po Dalmaciji dopisnik „Timesa" Colbert in gospa Me-dinijeva mu je bila tolmačica, ker zna angleško. Tako so skupaj večerjali v hotelu „Central" in na potu domov je bil sodnik Medini ustreljen. Ta umor ima .svoje politično ozadje. Sodnik Medini je namreč po zakonu obsodil nekaj ljudi, ki so si brez pravice prisvojili tuje imetje in so po svoje izvrševali »agrarno reformo". Zato so se proti njemu pojavili pamfleti in med t. zv. *težaško< skupino se je začela proti njemu agitacija. Agrarna reforma je obljubljena stvar in dokler se po zakonu ne izvrši, mora sodnik obsojati svojevoljno postopanje onih ljudi, ki greše proti dosedanjemu zakonu. To je naravna stvar, ker je sodnik zato tu, da sodi po zakonu in on zakonov ispreminjati ne more. Komunistični nazori pa vzgajajo dandanes ljudi, ki jim ni nič sveto in sodnik Medini je padel kot žrtev te propagande. Dogodek je tem bolj žalosten, ker bo angleški poročevalec v njem videl naše razmere. Ako se bo sodnik za svoje delo, ki varuje zakon, moral bati pred javnostjo in ne bo več varen svojega življenja, kam pridemo? Vsa javnost obsoja ta strašen zločin. Mesto Trogir je priredijo umorjenemu sodniku veličasten pogreb v znak, da obsoja terorističen način, s kakršnim hočejo gotovi ljudje uveljaviti svoje zahteve. Morilcev še-niso zasledili, upati pa je, da jim bodo kmalu na sledu. Zaprli so več ljudi in cel okraj aastražili.
Dnevne vesti.
„VoIksstifi2nie“ prerokuje, da bo kmalu revolucija. Pravi, d z ni več daleč čas, ko bo socijalna ideja podvzela boj proti kapitalizmu in imperijalizmu. Šele takrat bo prišlo vstajenje za uboge in zatirane. Od »Volksstimme« seveda ne zahtevamo, da bi pisala v drugem smislu, ker vemo, da je postala glasilo vseh tistih, ki komaj čakajo, da bi se zrušilo, kar si je naš narOd izbojeval v težkih bojih. Vprašanje pa ie, kam vodi to hujskanje in če ni sredstev, ki bi omejila nevarno nemško bolj-ševiško propagando po naših severnih krajih. To bi bilo kaj za »Novo pravdo«.
Čudna bratovščine. "Ker je tam pod dravskim mostorn še neki nemški napis, je to greh »tolerančnega komisarijata«, tistega komisarijata. ki je dal Mariboru to pravo slovensko lice, ki ga ima danes. »Nova pravda« upa, da bo novi komisariat bolj naroden in da taki napisi pod njo, čim preje izginejo. Le vkup, le vkuo . . .
Naš mestni park se je pod novim slovenskim vodstvom »Olepševalnega društva« vseskozi korenito preuredil, tako piše »Nova pravda«. To je popolnoma nepotrebna laž, ker je park, kakor je bil in se vsled raznih ovir še ni moglo začeti z delom.
„Trave pa vendar ne bom pušil“ tako je premišljal vneti tobakar proti koncu meseca, ko ni imel ničesar več, kar bi še dišalo po tobaku. Pa je srečal svojega prijatelja in ga je napumpal za cigareto. Prijatelj mu je rad postregel in mu je dal eno egiptovskd. »Fej, to je trava,« je rekel vneti tobakar. »Izvoli torej drugo« je rekel prijatelj in mu je dal narejeno cigareto. »To pa to,< je rekel vneti tobakar, »kje pa si dobi! tak tobak?« — »Oprosti, to je trava,« je reke! prijatelj, »ampak )e boljša nego tobak v egiptovskih.« Da, da, saj Jugoslavija je zemlja najboljšega tobaka!
Orkester »Glasbene matice" v Mariboru ima redno vajo v sredo, dne 7. aprila točno ob 19Y2 (7%) uri v društvenih prostorih.
Pomagajte Korošcem! Pod tem naslovom prinaša graška „Tagespost" izliv nekega koroškega Nemca, v katerem plaka kakor Jeremija nad Jeruzalemom nad onim delom Koroške, ki je pod našo upravo. Na ta način se ne sme vršiti plebiscit, pravi, treba bo, da se Jugoslovene spravi z dežele. Koroška je za Avstrijo najhujša rana, ki bi morala skeleti vse brez razlike bivališča. Za njeno osvoboditev bi morali dvigniti svojsglas vsi kakor eden. Ves narod bi moral spregovoriti, brez ozira na levo in desno, brez ozira na težke krize, ki jih preživlja, brez ozira na glad in pomanjkanje. Samo s skupnim nastopom bi se dalo kaj doseči. — Toda zdi se, da Avstrijci nimajo mnogo smisla za Koroško, preveč imaji posia s pomanjkanjem in bedo, preveč so navezani na druge in nemalo tudi na nas, da bi jim preostajalo časa iu možnosti še za to „koroško rano." Istočasno ko ta Jeremija plaka v »Tages-posti» hrepene sami Nemci v Celovcu in drugi prebivalci v pisu B po Jugoslaviji. Dan za dnem pričakujejo naših vojakov in naših živil. Korošci z znakom „Karnten den Karntnern" v gum oni ci nimajo sreče.
Protestna izjava. Mariborski akademiki brez razlike strank emoglasno in najodločnejše protestiramo, da je vlada akademikom,jki študirajo v inozemstvu odbila prošnjo za izvoznice, s katerimi bi si vzeli najpotrebnejši živež s seboj, da zamorejo vztrajati . v študijah do konca letošnega šolskega leta. V času, ko različne vele-kapitalistične verižničke tvrdke in razne židovske družbe izvažajo pod patronanco vlada za milijone živil v sovražno inozemstvo, ne dopušča ista vlada akademikom, da bi si vzeli s seboj 50 kg živil s katerimi bi vsaj za skrajno silo odvrnili od sebe lakoto. Zdi se nam, da hoče vlada sistematično ubiti v n?*s veselje do učenja in nam vzeti še ono trShico idealizma, ki nam je ostal vkljub vsesplošni korumpiranosti. Odločno svarimo vlado naj ne gre v svojem nasorostvu do akademikov predaleč in nam ne skuša onemogočiti na vsak način študij. Velikonočne počitnice se bližajo koncu in zopet bomo morali oditi v tujino. Pozivamo tora j v zadnji uri vlado, da prekliče svojo nezmšselno prepoved in nam dovoli izvoznice. Slede podoisi.
„Rapid“ : „Zmaj“ (Zagreb) 3:1 (0:0) „Herta‘< : „Zmaj“ 0 : 3 (0 :.0). Za velikonočne praznike smo imeli na Teznu hrvatske goste. «Zmaj» je drugovrstno zagrebško moštvo. \J nedeljo je izpadla igra v korist Rapidu, ker je Rapid razvil živahno igro, Zmaj pa se je omejil le na obrambo. V prvi polovici je bil rezultat O : O, o drugi polovici pa je Rapid izrabil situacijo. Zmajev vratar bi bil lahko par .golov zadržal. Občinstva je bilo do 1000. \J pondeljek je igrala lierta. Zmaj se je ta dan bolj razigral. Hertin vratar je rešil marsikaj. Igra je bila prav zanimiva. Herta je skušala doseči uspehe, pavji je izborna obramba vse razbila. Napadalna vrsta Zmajeva je krepko naskakovala in tako je mogla doseči tri gole. Dež je zmotil občinstvo, tako da udeležba ni bila tako obilna kakor v nedeljo. Sodnik je izključil enega Hertinega igralca vsled ostre igre. Občinstvo pri takih odredbah ne bi smelo pokazati1 svoje pristranosii, kakor se je to zgodilo, Hrvatski igralci so podali lepo igro, zato je tem bolj neumestno, ako se kaže lokalni patriotizem na tak način. O tem še izprego-vorimo.
Pojasnilo o stavki trgovskih nastav-Ijencev! Vodstvo socijalnodemokratične stranke je napadlo v soboto dne 3. t. m. v letakih in po listih trgovce in trgovski gremij z ostudnimi besedami. Trezno misleče občinstvo bo take grde bes'ede samo obsodilo, mi ne bomo na enak način odgovorili, V pojasnilo pa navedemo sledeče:	V soboto, dne 27. marca, sta oddala
v gremiju g. Waliisch, socijalnodemokratični delavski tajnik, in g. Pelikarf pismo r. zahtevami ■zasebnih nastavljencev in pomožnih delavcev. To pismo je podnisano od g. Wallisclm in ima štampiljo socijajnodemokratičnega delavskega se-kretarijata. Zahtevala sta do torka dne 30. marca odgovor. Načelnik gremija jima je takoj odgovoril, da sprejme želje in zahteve trgovskih nastavljencev le od odbora trgovskih nastavljencev
Sklical je še isti dan sejo gremija, ki je i to postopanje odobrila. Odbor društva trgovskih nastavljencev pa ni podal nobenih za-i htev, temveč so trgovski nastavljene! začeli kratko malo staykati. Nato je sklical gremij za dne 2. t. m. posvetovanje samostojnih trgovcev, kjer so se jim podala potrebna pojasnila in poročila o stanju. Tega posvetovanja sta se hotela udeležiti tudi dva poslovodje tukajšnjega delavskega konzumnega društva. Vsled sklepa večine navzočih trgovcev ju je pa predsednik pozval, naj posvetovanje zapustita. Ta sklep nj krivičen, kajti tudi trgovci se ne smejo udeležiti informativnih posvetovanj trgovskih nastavljencev. Vsled tega tako psovanje po letakih. — Pri tem posvetovanju se je še enkrat sklenilo, stopiti v pogajanje z odborom društva trgvvskih nastavljencev in istega še enkrat Pozvati, naj predloži zahteve trgovskih nastavljencev do torka dne 6. t. m. predpoldne. To se je izvršilo, toda gremij je dobil takoj odklonilen odgovor. Trgovci niso imeli nikdar namena provocirati, niti gremij, niti trgovci niso bili proti temm da se trgovski nastavljena organizirajo. Če se pa predložijo želje in zahteve trgovskih nastavljencev od nekompetentne strani, ne more gremij na iste odgovoriti. Za gremij je po postavi in pravilih edino odbor društva trgovsk;h nastavljencev za to kompetenten. Dokler pa odbor
LDU Beograd, 4. aprila. Nikola Pasic je bil včeraj dopoldne povabljen na dvor k obedu. Po obedu se je dalje časa razgovarjal z regen-to m o političnih vprašanjih.
DKU London, 6. aprila. (Brezžično.) j	_	_	«
Londonska konferenca je sklenila, da mora'	oKdUar.
Črna gora z glasovanjem odločiti ali hoče ostati; LDU Beograd, 4. aprila. »Tribuna*
Zadnje
Plebiscit za Črno goro.
samostojna ali pa pridružena jugolaviji.
Boljševiki ob Kaspiškem morju.
DKU London, 6. aprila. (Brezžično.) Boljševiki so zavzeli Vladikavkask in najvažnejši kaspiški pristanišči Petrovsk in Degestan. Tako so dospeli ni celi črti do podnožja Kavkaza. Na Krimu vlada mir.
Pogreb dr. Draže Pavloviča.
LDU Beograd, 5. aprila. Danes dopoldne je bil na svečan način pokopan umrli predsednik začasnega Narodnega predstavništva, dr. Draža Pavlovič. Pogreba so se
j poroča, da se je v Cetinjah vršilo veliko zborovanje, na katerem so po raznih govorih sprejeli resolucijo, kjer se Črnogorci spominjajo srbskih žrtev za Skadar in zahtevajo, da se to mesto z okolico združi z našo kraljevino.	x
Zmaga danskega delavstva.
DKU. Kop en ha gen, 5. aprila. Sprejete so vse zahteve delavstva, tako ukinjenje izprtja, povišanje draginjskih doklad, uvedba obratnih svetov ter amnestija za politične pregreške. Volitve v volveting se vrše 22. aprila. Jutri se sestane parlament.
Francozi v Frankfurtu.
DKU Frankfurt n. M., 6. aprila.
udeležili člani kraljeve vlade, diplomatski društva trgovskih 'nastavljencev ne	izvršuje; zbor, državni svetniki, zastopniki beograjske1 (Wolff.) Danes ob 5.	uri	zjutraj	so	zasedle
svoje dolžnosti in se brani predložitii	gremiju j občine, zastopniki različnih uradov državnih,1 mesto francoske	čete,	ki	imajo	nalogo	udu-
zahteve trgovskih nastavljencev, ni	gremij i cjvjjnjh jn vojaških oblasti, častniški zbor>' šiti komunistično	ustajo
«riv stavke in nje posledic.	l___:i. ,________________________,1
Gremij trgovcev v Mariboru.
: raznih korporacij itd. Metropolit Dimitrija z j
Zaupni sestanek JDS v Ljutomeru.! asistenco mnogih duhovnikov je imel kratek
Na velikonočni pondeljek dopoldne je skli calo Tajništvo Demokr. stranke v Mariboru zaupen sestanek v Ljutomeru. Zaupniki iz
Mirovna pogodba za Madžarsko.
I DU Beograd, 4. aprila. „Pravda" poroča iz Pariza: Konferenca poslanikov je kon-
cerkveni obred. Član akademije	znanosti
Žujovič se je v imenu akademije	poslovil
,	.	-	-	.	od ranjkega v daljšem govoru, v katerem
53bp„°aSi s. >? «***	-t-	po,em	ra?. •	«	■
stopnik	prof.	Voglar	o	političnem položaju.! kraljeve vlade ponesli krsto iz parlamenta	; ča a	proučevanje	ugovorov	madžarske	dele-
Izvolil	se	je	poseben okrajni odbor JDS za' na mrtvaški voz, dočim je častna	stotnija	j gacije,k	mirovni	pogodbi.	Pogodba	v	vsej	ce
imenovana okraja, kojemu je zaupništvo na-'izkazala pokojniku vojaško čast. Nato se je
z? 90spodarske: pričel izprevod pomikati proti	saborski
cerkvi. Pogreb se je vršil šele danes, ker so
Pomanjkanje na Reki.
organizacije. G. notar Koder iz Murske Sobote je poročal zanimivo-o prekmurskih raz-,	.	...
merah. Tudi tozadevno so se storili primerni pričakovali prihoda sorodnikov, sklepi. Soglasna se je določila nedelja dne 25. aprila za javen demokratski shod dopoldne v Ljutomeru, popoldne pa v Gornji Radgoni.
CQ • ZauPn*sfs^auekJ‘aSv Ormožu. 5. aprila : poročilih iz Trsta ie prehranjevalna beda na se ie vršil tukai sestanek zaupnikov iz or- Rpk; Hl,0 silnq d, S0 nahiiain D’ Anmin-moskega okraja, na katerem je poročal prof. i 7?	’ 7, se " |3'° ,
Voglar o sedanjem političnem noložaju. Po Zi,eve *-e*e nenosr^dno pred odhodom.
živahni debati se je sklenilo, da se vrši v j
shod°jDsv nedelj0 dne 18’ aprila iaven i Ministrski sveto jadranskem
Pri mestni premogovni komisiji, ki se j 4	,	vprašanji«.
bo nahajala od 10. aprila dalje na Rotovškem ! nizn c n-
trgu št. 6, I. nadstropje, soba št. 4, se upeljejo 1	,,	.’	aDr ■ (B.ezžično.) V. eraj
z 10. aprilom 1920 ne-dedriji uradni dnevi za j dopoldne se ie vršil ministrski svet, ki je stranke: pondeljek, sreda in ^petek, vsako- j razpravljal v zunanjem položaju, pred vsem
krat od 8.* do 12. ure. Izven teh dni se s-j: strankami ne bo občevalo. One stranke, ki so upravičene prejemati premog za obrate, se opozarjajo, da dvignejo nakazilo za premog redno začetkom vsakega mesca.
Državna posredovalnica za delo, podružnica za Maribor in okolico, Stolna ulica 4, sporoča, da se je v času od l./i. do 31./III.
1920 poslužilo zavoda 3381 strank, in sicer delodajalcev in 2208 delojemalcev. 70*} ,Je bilo posredovanih v teh 3 mesecih knn ržavna posnedovalnica posluje za vsa-19 . Povsem brezplačno dnevno od 9. do °d 14. do 16. Delo dobe takoj: ope-nfocP -m°istri z a*' brez delavci, mizarji,
?i - -11* tesarji, krojači, čevljarji, kuharice, Služkinje jtd ^elo }§{ej0 ; pjsarn- moči, trg.
nastavijenci, kovinarji vseh otrok; peki, mesarji, natakarji, rudarji, ekonomi, boln. strežnice, služkinje itd.
Klobuk, siv, žametast, se je izgubil v nedeljo zvečer v Gosposki ulici. Pošten najditelj naj ga odda proti nagradi v našem
uredništvu.
Širite naš list!
loti ne bo znatno različna od načrta, ki Je prvotno bil predložen madžarski delegaciji. V glavnih'potezah vsebuje pogodba prejšnja teri-toiijajna določila. Izpremembe so baje nastale le giede gotovih vosi in mest na demarkacijski črti. Malo verjetno je, da bo končnoveljavni načrt mirovne pogodbe predložen madžarski mi-DKU Rim, 6. aprila. (Brezžično). Po J rovni delegaciji pred sestankom načelnikov treh
zavezniških sil v San Remu.
Ruski mirovni pogoji.
LDU Beograd, 4. aprila. Presbiro poroča iz Newycrka: Ameriiki brezžični brzojav objavlja maksimalno ponudbo miru, ki jo je ruski radio naslovil na vse narode. Glavne točke te ponudbe so: Priznanje ruske sovjetske republike ter priznanje pravice, da se nadaljuje izkušeni sovjetski režim. Sovjetska republika se obve#uje, da se ne bo vmeševala v notranje razmere drugih držav, doeim zahteva, da se tudi druge države na vmešujejo y njene. Na-daljna vsebina ruske mirovne ponudbe je vzpostavitev gospodarskih odnošajev, razpust rdeče vojske, ko bo mir zagotovljen in priznanje doj-gov stare ruske vlade.
Splošna stavka 1. majnika.
LDU Beograd, 4. aprila. »Pravda« poroča iz Pariza: Glavna konferenca dela je sklenila za 1. maj splošno stavko, ki bo trajala 24 ur. Dozdeva se, da bo tudi v drugih državah došlo do podobnih manifestacij.
pa o jadranskem vprašanju.
P&sičev ekpoze.
LDU Beograd, 4. aprila. „Beogradski dnevnik" piše:	V	predsedništvu	ministrskega
sveta se je vršila ministrska sej& Na tej seji je predsednik naše mirovne delegacije v Parizu, g. Nikola Pasic podal obširen ekspoze o zunanjepolitičnem položaju, zlasti z ozirom. na jadransko vprašanje. G. Pasič je podrobno poročal o celotnem poteku pogajanj in o vseh zaprekah, ki nam jih delajo zavezniki, da se jadransko vprašanje ne bi rešilo pravilno in pravično. — Doznavamo nadaljuje list, da se je na tej seji poleg vprašanja zunanje politike pretresoval tudi notranji politični položaj’ Vlada bo poizkušala v parlamentu, oziroma z opozicijo nadaljevati pogajanja za morebiten sporazum glede sestave širše koalicijske vlade, ki bi s parlamentom izdelala volilni zakon in I rešila najnujnejša vprašanja, nakar bi ss izvršile volitve.
Slovenci! Slovenke! Co-
vorite povsod samo slovenski !
Slov. mestno gledališče.
Repertoar tekočega tedna:
V	torek 6.: »Gospodje sinovi«. Ab. B—33.
Izdaja: Tiskovna zadruga.
Odgovorni urednik: Fr. Voglar.
Tiska »Mariborska tiskarna d. d.«
Prevzetje restavracije
Naznanjava ceni. občinstvu, da sva prevzela s 1. aprilom 1920	3—2
restavracijo »Križev dvor“.
Priporoča se dobra kuhinja, izvrstna vina in stalno sveže pivo ter točna postrežba. Cenj. občinstvu se najtopleje priporočata
Leopold in Lenika Habjanič
** Svoji k svojim
^prrinnnnrT-innnrrTrrinnnnnrTXEiioaDn!ia''|
Stevo Tončič, odpremnik
Maribor, glavni kolodvor
□ Specijalna konces. dostava potne prtljage in ~ pospešnega biaga, posreduje pri mariborskem
tvornica pohištva iti stalinsko mizarstvo
Peter Hochnegger in drugovi
Maribor, Koroška cesta št. 46 in 53
priporoča ’	10—9
svojo saSogo pohištva iz trdega in mehkega lesa, kakor tudi vsa v to stroko spadajoča mizarska deOa po tvorniskih cenah.
Inserati v našem listu imajo največji uspeh/
©
carinskem uradu pri carinjenju blaga.
Prošnje za carinsko pregledovanje blaga pri □ izselitvah so brezplačne.
Teielon šf. 230 interurban.
czggzi lIlEgESril ggcETjl	|[	c=gg
Restavracija na lužnem kolodvoru v Mariboru
se priporoča potujočemu občinstvu. Priznano izborna kuhinja. Fristna vina in sveže pivo.
Fr. Sfickler.
®
crgg |[Ei0r=i |[ tzz®=i	1|	t=®=u	|[®]
A. Vertnik
trgovina z mešanim blagom in premogom
130 Sodssilska uSica 17
priporoča se občinstvu. ■‘IM
Rezan in shrngel les
tramove — drva — oglje — kupuje vsake 245	množino
1! 0.1
MARIBOR.
			(Ol		I 	1
				j I	ki/-—-	I	1
Zavod za straženje in zaklepanje v Mariboru
prevzame '
vsako vrsto straSenJa v mestu, na kolodvorih, kakor tudi spremljanje SeiesniSkih voz.
Pojasniia v pisarni Prisltaniična ulica 2.
cr=0r=ET)[®[|	|fc==®=r3|
Agitirajte za »Mariborskega Delavca” in med prijatelji našega tiska za „Tiskovno zadrugo” v Mariboru.
V
fr
*
*
F
V
t
Z
S
Občinska hranilnica v Mariboru
(prej Gemeinde-Sparkasse)
Orožnova ulica št. 2 (Pfarrhofgasse Nr. 2)
v lastni hiši.
■ • \ ■ 1
Stanje hranilnih vlog .  .................K	42,442.640-26
Rezervni fondi............................K	2,749.997*67
'	-V	'■
Shramba za pupilske hranilne knjižice itd.
Sprejema vloge na hranilne knjižice in tekoči račun po najvišji
• točasno običajni obrestni meri.
Uraduje vsak dan od 3.—12. ure razun
delie in prašnikov.
ne<