2IVDEN7E IN SVET
TEDENSKA REVIJA — PRILOGA PONEDELJSKEGA JUTRA ST. 3.	V LJUBLJANI, 18. JANUARJA 1936.	KNJIGA 19
FILMSKA UMETNICA IRENA MAYENDORFF
RASTLINE JEDO MESO
ŽIVE MUHOLOVKE Ш DRUGE ZELENE ROFARICE
ve misli sita trdno zasidrani v vsakem človeku, ki se bavi z rastlinskim svetom. Pred vsem ta, da ima rastlina v krogotoku narave namen biti živalskemu svetu hrana, drugič ta, da živi rastlina od vdihane ogljikove kisline in mineralnih neživih snovi v zemlji. Obe misli sta seveda pravilni, le če ju preveč posplošimo, postaneta zmotni
Ni bilo majhno presenečenje, ko so nastopili možje s trditvijo, da so tudi rastline, ki žive od živalskih snovi in to celo od živih žuželk, ki si jih na'ove, a imajo vendarle tudi dela sposobno rastlinsko zelenilo (klorofil), fcmed kakšnih 500 rastlinskih vrst, ki so znane kot žužkojedke, naj navedemo samo nekatere značilne vrste, Seveda so med njimi mnoge vmesne vrste, a v bistvu kažejo vse precej soglašajoče življenjske navade.
Olovetk bi menil, da nedostaje rastlinam za lov na žuželke pač zadostne gibčnosti. Toda tudi pajek lovi svoje žrtive s potrpljenjem, naravnimi tehničnimi pripomočki in zvijačnostjo, prežeč v svojem temnem kotu, v prevejani mreži, ki so ji tenke, toda trdne niti posute z lepilnimi kapljicami.
Takšnih lepilnih kapljic se poslužuje majhen grm, ki rase na suhih gorskih pobočjih Severne Afrike, južne Španije in Portugalske. To rastlino postavljajo portugalski kmetje že od pamutiveka v lonce aili jo obešajo pod strop, da jim lovi mušjo nadlogo. Na enem samem listu te žive muholovke so našteli 33 ujetih muh. Na debelcu je na vse strami cela vrsta listov, ki se jim v soncu bleščijo lepke kapljice na glavicah dlak, s katerimi so porasli. Ti listi oddajajo komaj občuten vonj, ki privlačuje žuželke že od daleč, da se vlove potem na kapljice lepa. Na kemični dražljaj »mesa« pričnejo posebne žleze na listih izločati prebavne soke, ki spremenilo vse, kar je na živali uporabno, v tekočino.
Družina rosik, ki so razširjene po vsem svetu, ima poleg teh lovilnih priprav tudi sposobnost gibanja V barini in na vlažnih travnikih rase mala rastlina in širi svoje liste kakor majhne krožnike, na teh pa je po kakšnih 200 žlez-nih dlačic. Ce stopi kakšna žuželka v lepno kapljico, se ne more več osvobo-
diti, toda v žlezni glavici na out.ii, se zgodi sprememba, kakor da je postala jezna. Enakomerna rožnata barva postane škrlatno rdeča, stanični sok, ki kroži sicer počasi, se prične hitro pretakati, iz neštetih majhnih luknjic vre čedalje več lepikega soka, kakor da bi se stanice v razburjenju potile. Sosedne dlačice se nagnejo proti žrtvi in jo končno popolnoma odnesejo. Našli so tudi po tucat ulovljenih žužkov na listu rosike, ki je postala šolski primer za lov živali v rastlinskem svetu in objekt eksperimentiranja, pri čemer so ugotovili, da izzovejo samo živalske beljakovinske snovi njena gibanja, n. pr. surovo in kuhano meso, kepice krvi, sir i. t. S. Druge snovi spravlja rastlina s svojih listov.
Med tem ko se lov pri omenjenih vrstah mesojedk vrši počasi, se Venerini muholovfki vse bolj mudi. Ta vsaki izmed prilično polikrožnih listnih po'ovic stoje tri dolge dlake, rob je pa nazobčan. Če se žuželka zadene ob dlako, se sklopita obe listni polovici v nekoliko sekundah čeznjo, nazobčana roba pa zgrabita drug v drugega in zapreta past. Past se zapira hitro, vendar pa ta čas zadostuje, da utegnejo manjše žužs'ke pobegniti. Tedaj se listi odprejo za novo prežanje. Tako si muholovka izbira žuželke po velikosti. Trupla ve'ikih žuže% ostanejo tudi po več tednov v pa«ti, dokler jih ta ne tirebavi popo'moma. Zato ima prebavni sok v sebi snovi, ki preprečujejo gnitje.
Nekaj podobnega kakor ta Američanka je vodna Dast. ki rase v stoiečih vodah tudi v Evropi in to brez korenin v zemlji. Listi so se ii spremenili v nekakšne plava1 ne mešičke opremljene z občutljivimi d^ačinsVni. C1'm se zadene vodna bo1 h a ob taksno dlla^ico, де стт^-jo maihni lističi kakor poklopke školjke in žival ujamejo.
V tropskih pra-eozdih lovijo nep°ntide živali z raf'*i i ranici rvripraverni. Konci listov so se jim izob'ičili v nekaikSne vrč«. Živa barva teh vrčev privlačil ■>> m^rsi-kakšne ertste. ki okuša jo mM ob zeor-niem robu vrča. Pri tem oriteio do voščenega, kakor zrcai1© gladkega pp«u, kier se jim brez m^oeti snod^sne v globino posode, kier iih snrejme ler»kf< tekočina. Pri nofVnsiih. bi »o o pohodile, raz dražijo živalce žleze, ki pričnejo
ROSIKA
izločevati želodčnemu soku podobno tekočino. Ta raztopi vso beljakovino žrtve, a žileze posrkajo potem posledico tega prebavnega dela. Vrčaric je kakšnih 40 vrst, vendar so vse zgrajene in delujejo po tem principu. Razlikujejo se v splošnem le po velikosti svojih vrčev, nekatere jih imajo komaj 5 cm dolge, druge celo pol metra in te zmorejo tudi manjše vretenčarje.
Podobno kakor vrčarice, a še bolj komplicirano, si lovi v srednjeevropskih mlakah vodne bolhe in druge majhne živalce rastlina, ki ima na koncih svojih listov majhne mešičke. Vhod van.je je zadelan s poklopcem in dlakami, živalca se vije skozi te ovire do poklopca, ki se na nje pritisk naznotraj odpre, toda ven živalca ne more več. Zdi se celo, da mešiček povzroča majhen vrtinec, ki živalco potegne v njegovo notranjost.
Kakšen pomen ima za rastline lov ra živali? Stvar je v tem, da je rastlini za življenje poleg ogljikove kis'ine, ki si jo pridobiva z zelenilom v svojih listih, potreben poleg rudninskih snovi, ki iih srka s svojimi koreninami, tudi dušik iz razpadajočih živalskih in rastlinskih snovi v zemlji. Ta dušik ima najvažnejši delež pri zgradbi beljakovine v živi Staniči. Če je pa v zemlji, v kateri živi rastlina, premalo ali nič4 dušikovih snovi, če ji je korenina slabo razvita ali je sploh
nima ,tedaj bi morala rastlina poginiti od gladu za dušikom — če bi si ne znala pomagati na drug način. Tedlaj morajo še drugi organi prevzeti mailoge korenine, in to so seveda listi, ki dobe sposobnost predelovati dušikove sinovi za rastiinski sokovni obtok. Da pri tem, posebno če gre za predelan je živih dušikovih snovi, živalskih telesc, ne gre brez nasilja, je umljivo. Tu jim pomaga občutljivost stamic za dotikalme dražljaje, da se izvršijo netki počasnejši ali hitrejši gibi in da se začnejo izločevati lepki soki, ki naj plen ulovijo. Na kemične dražljaje dušikovih snovi v žrtvah odgovarjajo rastlinske stanice z izločevanjem prebavnih sokov. Če nas vse to do neke mere spominja na prebavne organe živali in njihovo delo ,na želodce in črevje, tedaj ni rastlina po drugi strani izvršila prav za prav nič drugega, nego da je svoje korenine preložila v svoje liste. V sliužbi prehrane so se nasto izobličile vse druge aparature, ki naj bi vabile in držale žrtve, posamezni deli so dobili v ta пчтеп celo snnsobnost do samostojnega, premišljenega gibanja. Težavne življenjske prilike so prisilile rastlino, da je postal očitna »mesojedka« in se je v to svrho opremila na najbolj umen in zamotam način. Ker ni šlo drugače, je morala postaiti v bcju za obstoj tudi -oparici. T~«la če natančno premislimo to, kar smo pcuve-dn!i zfr iaj, tedaj je pn-.' za prav raz"i:a oo popolnosti le neke lastnosti sposobnosti, ki so bile že v njej ter je na ta način vsaka rastlina »mesoiedlka«, le da ne tako očitno kakor kakšna rosika ali vrč ari ca
Po razpravi dir. 0. Rdohteqjia — k*Tc.
RIBE V RADIU
V britskem radiu eo dobile ribe precejšen pomen, in eicer zlate ribice. Pri ea_ mi oddajni postaji v Dr0itwichu je zapp-slenih 144 zlatih ribic. C emu jib potrebujejo?
Stvar je v tem, da bi ee velike oddajne cevi Po алоЛшћ tokiih premično segrele, če bi ne bilo dolgih »hladilnih kač«, ki z vodo te cevi hladijo. V tej v0di pa ee kmalu nabere pplno mahu In alg, ki utegnejo kače zamaš-iti. To je Imelo za posledico čeete motnje pri oddajanju. Polagoma sp prišli na to, đa eo zlate ribice velike »ljubiteljice* škodljivega rastlinstva v hladilni vodi, pa eo jim naložili, naj ".oravljajo čistilno delo, ki jim je tem Ijuibše, ker je zanje zvezanp z žret-jem.
JEZERO, ZA KATERO SE PULIJO EVROPSKE VELESILE
O O d početka 16. stol., ko so portugalski duhovniki, prvi med Evropci, spozna/li jezero Tano, pa do naših dni je šlo ттГ.о potnikov mimo njega, ne da bi se čudili veličastvu njegovih bregov.
Do jezera, ležečega v abesinskih gorah, ni lahko dospeti. Z mulami je treba 6 dni od najbližje ceste, v GaJilabatu, na
ogoljena in okleščena puščajo na svojem ustju. Njih moč potem opeša in meseca sušca so to po večini suhe reke.
V 5. stol. so menihi prišli iz Sirije v Abesinijo. To so bili monofiziti, verska ločina, ki priznava Kristu samo eno naravo, obsojena kot razkodmiška med koncilom v HđicedcMDu 1. 451.
Prijetnejše samote niso mogli najti
eudanski meji; toda 3 tedne prav napornega potovanja, če odrineš iz Addi3 Abebe.
Poti so strmi od vseh sitrami, polni prepadov. Ali kaka prelest, kadar se nenadno rajzgnie pred teboj 80 km iskreče vodne površine nalik ogledalu v okviru veličastnih gora, •
Tiansko jezero se razprostira le 12° od ravnika, zato se zdi, da nam opoldine sonce stoji inavpik nad glavo. Vendar je podnebje, tropsko in od sile topi1 o po ni-žavjiu, zmerno vse lieto, saj Tana leži 1.800 m nad morjem.
Vodo prejema od raznih rek, ki se od julija do septembra, v deževni dobi, prelevijo v hrupne hudournike, prenaša io ta gozdov velikanska drevesa ter jih
kakor ob Tani, oziroma na otokih. Skoro vsak otok ima samostan ali cerkev ali pa vsaj razvaline, ki pričajo o bivšem hramu božjem. Osredek Deik, ki meri 18 km v obodu in je največji, kakor tudi njegov sosed, stožkasti ostrov Daga, ležita oba po 11 km od brega. Do njiju druigače ne moreš kakor s t a n k v o, nekaikim splavom iz bičja. Take »vore« pleto ladjarji Vaiti, potomci hamitskega plemena iz Azije, naseljeni ob Taini že v početkiu zgodovinskih časov.
Nekateri teh samostanov niso videli Eviropca vse do 1. 1932., ko je Ang'ež major Chuseman z dovoljenjem abesin-skega cesarja popolnoma obšel jezero. Na obalku Dagi so v samostanu sv. Štefana grobovi 7 abesinskih vladarjev.
TANSKO JEZERO
Drugi so pokopani v klošitrskih cerkvah na otoku Kebranu — v zapadneim deliu gladine— in na otoku Mitraki, v vzhodni polovici.
Po otokih, po obrežju, po hribih raste velikansko direvje iz družine smokve in neroda (akacije). Travniki segajo vse do obale in na stotisoče rogate živine pasejo abesinski pastirji po njih.
Na južnem obrežju štrlita dva vullkam-ska griča, Korajta in Zegi, kakor rtiča. Slujeta po kavinih nasadih, toaiterih pridelek prevažajo Vaiti na balij oddaljene kraje, kadar ne lovijo povodlnih konj, posebne silastice za njih grla.
Na južnem pobrežju raste obilo papirusa, ljubkega rogoza, iz katerega se delajo tank ve. Drugega	'— '"»r s tankvo po jezeru ni.
Od L 1900. se Evtropci zanimajo za južno-vzhodni ded, kjer se neznanska množina vode spušča v Modri Nil. Tukaj opaziš rob od lave, ki se je ob izbruhih privalila "do mnogo starejše kotline Modrega Nila, in s tem svojim jezom tvori jezero, velikanski zbiralnik. L. 1902. je cesar Menelik izrecno privolil v to, da nihče ne bo skušal izrabljati modironil-sko vodo, če se prej ni posvetoval z angleško in sudansko vlado.
Ob deževnih diobah odlpreita Egipit in Sudan svoje zaitvarnice, da ne bi poplava napravila kvare. Voda takisto uhaja v Sredozemsko morje. Ako bi se ta obilica uravnala ob izhodu iz jezera, bi se voda prihranila za rabo Egiptu in Sudanu do novembra. V tem čaisu Sinji Nil in njegovi pritoki naglo presahnejo. M. C.
BORBI Z BOLEČINO
REVOLUCIJA V ZDRAVLJENJU OPEKLIN
Se pred nekoliko leti menda ni bilo hujšega trpljenja nego po opeklinah in oparitvah. Kajiti ----bolečine, ki jih je čutil ponesrečenec po ramah samih, niso bile še nič v primeri s silnimi mukami dolgotrajnega zdravljenja globokih ran. Temu trpljenju je novo odkritje napravilo na mah konec. Če so pacienta pripeljali s hudimi opeklinami y bolnišnico, je bilo računati doslej v štiridesetih odstotkih vseh primerov, da iž nje ne pride živ. Metoda dr. Davisona pa je šanse za paoieijita — če uporabimo metodo hitro in pravilno — zvišala na devetdeset odstotkov.
Dr. Davison je štel komaj 30 let, ko je napravil 1. 1924. svoje odkritie. Ni bil poklicen raziskovalec, temveč samo ra-nocelnik v bolnišnici Непгуја Forda v Detroitu. Neskončna vrsta delavcev je šla skozi njegovo operacijisko sobo, požari in eksplozije so tih strašno zdelali. Vedno znova so d.rveli proti bolnišnici vozovi z nesrečniki, ki so bi'i izgubili liuč oci, ki so bili pokriti z mehurji od opeklin, ki jim je ogenj spremenil obraz in ude v oglje. Nekaj pa je bil opazil dr. Davison, kar so biili sicer ooazili že drugi pred njim: če ponesrečencev v njih strašnem trpljenju ni končal živčni šok, tedaj jim je bilo v naslednjih 24 urah običajno znatno bolje. Potem pa se je pokazala strašna izprememba. Skorai vsak. ki so mu rane po ognju in vrelih
temperartunah pokrivale tretjino telesne površine, je umri. Čudno pa je bilo, da rane nikakor niso moraile biti globoke, da so se končaile s smrt jo, pogositoma so zadostovale samo rdečine brez mehurjev.
Tisti čas še niso vedeli mnogo o kakšnem učinkovitem lečenju takšnih ran. A Davison se ni držal tradicionalnih predpisov. Poglobil se je med drugim v čudne poskuse nemškega raziskovalca Hermanna Pfeifferja, ki je dolgo časa prej spreminjal popolnoma zdrave kunce v bizarne stvore s tem, da jih je obril do polega, T h omamil, da bi ne čutili bolečin, in jih potem oparil. če je imel kunec dovol j oparin na telesu, je poginil. Ko je dir. Pfeiffer raziskal takšne kunce, je opazil, da so iim jetra in obisiti čudno razobličene — bili so zastrupljeni ! Ali je billo mogoče, da se je koža po opernah spremenila v nekaj strupenega? Na vsak način, kajiti če je V3a-dil košček takšne kože v notranjost popolnoma zdravega kunca brez cvparin, tedaj je ta poginil z istimi pojavi, kakor da b" bil sam oparjen.
A tu je bilo še nekaj čudnega, če je temu strupeno učinkujočemu tkivu dodal sublimata, tedaj je njegova strupenost izginila. Kdo bi se upal pokriti velike površine odprte, z mehurji po opeklinah in oparinah uničene kože z obkladki visokoprocentmega sublimata ? Dr. Davison se je posvetoval z nekim
kemikom in ta mu je dejal: »Zakaj bi ne poskusili s čreslovo ki vi no?« Tedaj si je mladi zdravnik priskrbel zadostno količino te snovi, ki jo najdeš v starih črnilih in močnem, čaju, ter stopil v svoj laboratorij, da hi jo preizkusil na kuncih.
5. maja 1924. je napravil dir. Davison veliki korak od kuncev in podgan do človeka. Tega dne se je v neki tovarni Zgodila eksplozija svetilnega plina. Sedem ljudi je bdilo opečenih, najbolj pa neki 24 letni mož,- ki je utrpel poškodbe tretje stopnje. Davison mu je vbrizgnil morfija, da bi tako ne trpel, potem je položili mokre obkladke z borovo kislino okrog njegove desne roke, obraza in glave. Tako so d)eMi običajno v bolnišnici. Na levo roko pa mu je položil obkladke s 5 odstotno čreslovo kislino. Naslednjega dne je Davison izmenjal obkladke. Na desni roki in obrazu je moral to storiti s počasnim in grozotnim ceremonialom, ki je bolje, da ga ne opišemo, potem se je sklonil nad levo roko, ki je bila ovita z obkladkom čreslove kisline. V sekundi je bil obkladek dol — brez vsake bolečine. Ud skoraj ni bil otekel. Zdelo se je, kakor da je zavit v togo zaščitne plasti temnega pergamen-ta. Zdravnik je previdno pritisnil na kožo: »Ali boli?« — »Ne, gospod doktor, ne boli!«
Tako se je začel Davisonov pohod proti bolečini. Začel je vse paciente zdraviti s čreslovo, namesto z borovo kislino, in je triumfiral. Nekoliko dni je prešlo, potem se je začela črna, usnju podobna koža, ki je nastala po čreslovi kislini, na koncih malo odvijati, tako da so jo lahko potegnili stran. In spodaj je bila nova, rožnata, zdrava koža. Ta gnusna črna prevleka ni varovala samo pred bolečinami in zastrupitvijo, temveč tudi pred okužitvijo in brazgotinami.
Med mnogimi tisoči, ki v Ameriki vsako leto umno zavoljo oparin in opeklin, je velik odstotek otrok pod šestim letom. Davison je svojo metodo povedal ranocelniku neke bolnišnice za otroke v Michiganu, in začeli so tudi tam uporabljati čreslovo kislino. Detetu so dajali najprvo snov, ki je blažila oolečine in so mu odnrli mehurje od opekline Nato je bolniška strežnica v posebnem toplem šotoru z navadnim raznršilnikom obrizgavala rane s čreslovo ki-slmo. dokler niso postale temno rjave. Istočasno so dajali otroku solnih raztopin, da tr izravnali izgubo vode, ki jo povzročajo
težke opekline. To je bilo vse. Toda do-čim je prej, po stajri. metodi zdravljenja umrlo 58 otrok od 100, jih je umrlo sedaj komaj 17.
Davisonovo odkritje je bilo tako fun-damentalno, da je doživel še njegovo razširitev po ameriških in angleških bolnišnicah. Najlepše na tej metodi pa je to, da je omogočila zdravljenje doma, dočim so bili ponesrečenci prej običajno obsojeni na smrt, če jih ni bilo mogoče spraviti v bolnišnico. Sedaj lahko izvede zdravljenje vsak praktični zdravnik, do transplantacije kože, ki je potrebna pri globokih ranah. A to se ni vse, kajti zdravniki pravijo, da je mogoče postopek s čreslovo kislino uporabiti povsod tam,.kjer zdravnika ni pri roki. Odločno odsvetujejo staro metodo, po kateri polagajo na opekline in opa-rine olja in mazila. Kjer ni steriliziranih kirurgičnih instrumentov na razpolago, ni niti potrebno, da bi se mehurji odprli. Potrebno je le čisto penilo in sterilizirano obvezovalno tvocivo. V kozarec vode streseš 4 do 5 čajnih žličk čreslove kisline v prahu, kar zadostuje, da ostane obveza tako dolgo vlažna, dokler rana ne dobi temno rjave barve. Za to je potreben le kratek čas, nevarna bolečina se paralizira, dokler ne рпзре zdravnik. V vsaki hišni lekarm bi morali imeti čreslovo kislino v ob'.iki praška. Raztopino je treba namreč pripraviti vsakokrat na novo. Kjer so preveč ubogi, da bi si kupili čreslove kisline, naj si pomagajo z močnim, iveže napravljenim čajem. Ta vsebuje naaree dovolj čreslove kisline, da se na'-edi zaščitna plast nad ožg-ino kož.. Na Kicaj--kem uporabljajo to stvar s iajein že oo pamtiveka. Davison o teui ni vedei; ko je pred dvema letoma umrl. Gotovo bi se smejal, če bi zved?, da je imela njegova metoda svoje predhodnike v čajni kuri. ki so jo izumili neki brezimni Kitajci dolgo pred tem, preden jc prišla z".an<".?t na svet
°о razpravi dr. P. de Krmfa--kj
DIFTEKOID
Profesor Mikrobiološkega zavoda v Kijevu je odkril novega bacila in ga krstil za difteroida«. zaradi njegovih sličnosti z Le Hoerovo glivico mikrobom grlovke, čeprav ne povzroča te bolezni. Ta »nevidec< najden pri jetičnih je še slabo poznan. Doslej se ni bilo mogoče dognati njegovega pomena v razvoju te holezni. Odkritje pa je vfnrlar nad vse zanimivo in oroučevanie se nadaljuje.
KONEC INVALIDA KASTORJA
JOŽE KERENCIC NADALJEVANJE
|K T aslednje jutro je invalid Kastor 11 ^^ I zgodaj pri cerkvi. Tesno mu je, 11 ^ v prsih ga stisika. Je še polno i=--U drugih beračev in beračic, žalostnih in potrtih, razmesarjenih in spa-čenih, starih in mladih. Ko je večina ljudi v cerkvi, ter sejmarji postajajo okoli svojih šotorov, se berači ogledujejo sovražno, vsak s svojega mesta,
V zgodnjih dopoldanskih urah, ko je največ trušča in ko lajna vrtiljaka na dvorišču za cerkvijo žalostno pa spet poskočno zavija, je Kaštor najglasnejši. On ne moli. Živahno prikriči ves razgaljen, moleduje, stoče, kodne vojsko, ki ga je pohabila. Kalne je tudi berač z eno nogo, ki sedi blizu. Sovražno se spogledujeta. Potem invalid Kastor prisluhne vrvežu. Skozi molitve, prošnje in krike odmeva saneh, zavija lajna, in invalid Kastor tuili, da je stoodstotni invalid.
Zvonovi pritrkavajo, ljudje so praž-nje oblečeni in veeeii. Zdi se, da je svet ena sama lepota.
—	Lepo prosim, nesrečni vojni invalid sem!
—	Sirota, nikogar nimam na svetu,
oni pa ima grunt, meni darujte ljudje božji, kriči invalid z leseno nogo.
Za hip se Kastor potuhne. Sovražno zre v onemogli jezi in se trese.
—	Kdo si ti? sikne.
—	Grunt ima, ljudje božji. Jaz nimam ničesar.
—	Lažeš! Lepo prosim! Čisto raiz-mrovarjen sem. ženo in sedem otrok imam. Usmiljeni ljudje!
Ljudje se smejejo, neikateri zabavno, drugi prisiljeno. Kastor drhti, potuhne se, potem se splazi za šotore kakor pre-ganjena zver. Tam sede, brska po žepih, prešteva drobiž, je vidno zadovoljen, malho stisne pod pazduho in oči mu zažare. čuti neznosno žejo.
Kmalu se prerije med ljudmi, ki hite v oerkev. Lazi okoli šotorov, sredi največjega nemira, skoro neopažan. Oči ga vodijo mimo ljudi k šotoru. Tam je lepa, svetla, svilena rutica. Kastorja nekaj presune. Pusti se prerivati skozi gnečo, dokler se v njem ne utrga p'az spominov. Kakorkoli se je že ta dan skliceval na ženo in otroke, nanje ni mislil mnogo. Zdaj pa so vstali spomini na dom. Skoraj lepo je vse to in Kastor se
M. UNOLD ~	PREDMESTNI OTROCI

v mislih potaplja in oplaja. Hrepeneče zre ruto, lepo svileno ruto, za njo se mu vsiljuje dom, žena in otroci. Vse to postaja neznosno sdadko in jasno občuti, kaj hoče in tudi ve, kaj mu je storiti.
Splazi se za šotore. Zdi se mu, da ga nihče ne vidi.
Ko je spet sredi trga je skoraj sam. Vse sili v cerkev. Kastorju je težko, občuti, da je neznosno utrujen in žejen. Pod pleči ga vbada, nekaj napeto tesnega mu leži na prsih. Medllo opotekajoč se odide mimo cerkve n izdal proti krčmi.
Pred šotori je prazno. Sejmarji se sprehajajo, se razgovarjajo. V cerkvi je maša. Tudi berači so potihnili.
V to udari ženski krik.
—	Ukradena! Gospod Molnar! — kriči neka sejimarka. Slišite gospod MoLnar, ali ste videli svileno ruto z vdelanimi rožami? Nekdo mi jo je monail ukrasti, denarje nisem dobila, rute pa ni nikjer.
Med sejtmairji je nemir.
—	Kdo bi ukradefl ?
—	In kdaj?
—	Ali ste koga videli?
—	Taka gneča je bila!
Zbirajo se v griiče in šepetajo. Oziraje se za berači. Sejmarji in berači so si vedno sovražni. Oboji kriče, oboji prosijo, oboji ponujajo, eni blago, drugi svoje razmrcvarjene ude in se lepo zmenijo, da bodo pregledali vse berače. Tudi orožniki morajo biti nekje blizu, naj-brže v krčmi. Pošljejo po nje.
Invalid z leseno nogo se hudobno in sovražno otepa Ko zagleda bajonete dveh orožnikov, umolkne in se prepusti preiskavi. Nekateri berači se branijo, drugi so mirni in vdani. Iščejo, a ne najdejo ničesar.
Kastor je v krčmi. Tolaži se z jabolč-nikom in gloda kos kruha. Nekoliko mu je odleglo, zanj se nihče ne zmeni. Le orožnik ga je pred hipom tako presunljivo pogledal, da ga je streslo do kosti. Hujšega ni bilo. Kastor je dovolj beraško skromen. In tako še vedno sedi. Ne ve, da je zunaj preiskava. Nekai otožno težkega mu je na duši. Rad bi . imel nekoga, da bi mu rekel, dve tri besede. Pa je čisto sam. Potem se spomni na ruto. Dvigne se, zopet sede. išče po malhi papirja, nato izvleče uto. In vse kar dela, je pod mizo, istočasno pr zre pozorno po izbi in po redkih ljudeh.
Ko ruto lepo zaviie v papir, p spravi in se dvigne. Mahljavo se napoti proti cerkvi. Potmišlja ali naj gre med šotore,
ali naj pobegne. Opoteka se. Pijan ne more biti. Bolan je in nestrpen. Osuplo obstane, ko vidi orožnike pred cerkvijo. Potem se raztrgano zasmeje in se napoti dalje. Iz cerkve silijo gruče ljudi. Izpod zavesti mu vstaja strah. Prebije se med ljudi. Vse postaja nekako čudno. Kastor onemi. Dve ostrini se svetita na puškah. Hoče pobegniti. Občuti, kako v njem vse gori. Skoraj brez moči je. Okoli njega šumi. Ta trenutek se mu zazdi, da od nekod daleč vse zre nanj. Brezčutno vidi: orožnika stikata okoli. Kastor se prebije med ljudmi. Iz gneče ne more, z množico vred nekam potuje in čuti, da je bolj in bolj grozno vse to dogajanje, da je vse polno orožnikov, da vse išče, išče. On pa hoče pobegniti. Oči se mu bliskajo, 'pa čuti, kako se tvorijo temne lise. In je vedno bližje šotorom. Hoče stran. Krikne, omahuje, potem vidi invalida z leseno nogo, orožnike, množico, ki ga duši. Krikne. Vidi vse jasno, kako invalid z leseno nogo izteza roko, kaže po tleh, vidi, kako se množici razmika. On zre določno jasno, potem se mu zvrti v glavi. Zamahne z rokami. Koščena roka se ga oprime. Kastor se požene v množico. Po hrbtu čuti močan sunek, sliši besedo: tat. Potem ga mahoma zajame nekaj sladkobno brezmoč-nega. Spačeni, grozno razvlečeni obrazi se mu reže, drevje plapola, zvonik se podira, tema pada, nebo se zagrne in Kastor ne vidi ničesar več. Obraz se mu spači. Grabijo po njem, iuti brez moči in obraz odpora na tleh, naj to sladkobno preide vse in Kastor ne ve ničesar več. Drget spreleti telo in skozi kri z nastopajočo peno vzdrhte ustnice.
Nekdo visoko zamahne s svileno ruto, neka ženska krikne. Med hruščem se sliši samo: Moja ruta! Joj!... Napol zastonj !
Med orožniki ga dvignejo, nato jim pade na tla. Nekdo ga brcne v bedra in v bose noge. Kastor se ne zgane. Dvignejo ga vnovič in zaslutijo da je konča)!. Spuste ga sredi gneče, sklanjajo se к njemu, orožnika odrivata množico. Resnično, s Kastorjem je konec.
V množico leze nekaj tujega. Stoje se prerivajo in čakajo, da se zgodi tisto poslednje, za invalida Kastorja nepotrebno dejan ie, da se zbere komisiia, ki ugotovi vzrok smrti, njen ->ačin in vse ^tai'e okolnosti, kakor velevajo predpisi.
.

DVOGLAVI OREL IZGINIL S KREMLA
Tuji izletnik, ki je prišel na Krasno I ploščad (Rdeči trg) v Moskvi, je osupnil: na vrhu gotskih stolpov so dvoglavi orli razprostirali svo-
-' je kreljuti preko Kremla, medtem
ko je nedaleč od tam s kupole bivšega Senata, ki' je zdaj sedež sovjetske vlade, plapo« lal po zraku velik rdeč prapor. Orli samo-drštva in zastava internacionale: ta soseščina je imela v sebi nekaj presunljivega. To je bil živ nauk zgodovine. Mar ni trdil, da navzlic vsemu političnemu prekucu sedanja
mu delu mesta nekdanje lice- Toda nasprotno temu obnovitvenemu načrtu so bili orli na stolpih obsojeni na umik.
Nedavni vladni odlok je zadel štiri žrtve stavbe, nad katerim so se dvigali carski orli. Najstarejša Spaska vrata, kt sta jih 1. 1491. zgradila Italijana Solario in Marco Ruffo. Bizantinski simbol, kakršen je omenjeni orel, je nadomestila peteroogbta zvezda, okrašena s srpom in kladivom. Postaviti so jo 9. novembra, ki je dan boljše«
Po kovinskem odru
vladavina vendarle nadaljuje vekovno delo carjev, ki so bili postavili to trdnjavo*) na bregovih Moskve? Vezaj med preteklostjo in sedanjostjo je bil tudi. vpričo vseh. v osrčju Rusije. 18 let po prevratu je priču-iočnost orlov dokazovala da hoče sovjetska vlada ohraniti najznamenitejši ruski epo= menik. Sicer pa, mar ni bila povesila arheo logom umetnikom nalogo, naj restavrirajo najlepše cerkve v Krenilu in spravijo na dan stare napresnire (freske) ter dajo notranje-
*) Nazvana po kremenu kakor koroška trdnjavica, o kateri je po Jarnikovem pri: čevanju narod pel:
Oj ti preljuba Kremljica, ki naša si zabranica...
snemajo carskega orla
viške revolucije. Zvezde so 5 m visoke, njih ogrodja iz nerjavečega jekla, pri srpu in kladivu pa iz pozlačenega bakra Zadnja dva emblema sta bistveno iz rezanega uralske-ga kremena: kamenite strele, ametista, hri-zolita itd., skupaj 10.000 poldragih kamenov v celotni teži 260.000 karatov. Vsaka zvezda tehta okoli 1500 kg, zato so jo s težavo pris trdili pri rečenih zgradbah. Vendar je bilo zaprek le manj kakor pri popravljanju no-tredamskega zvonika v Parizu in 'popravljanje starega petelina rz rdečega bakra, ki stoji nad njim 98 m visoko nad preddvorom.
Bošnjakov popis »ruskega Rimat se bo moral poslej nekoliko prenarediti. K.
IZ LITERARNEGA SVETA
KNJIŽEVNE NAGRADE FRANCOSKE AKADEMIJE ZA U 1935
Večina nosijo ime po ustanovnikih: 185. Člani Akademije pa so iz svojega dodali že 31, da ne omenim 11 medalj. Pri vsej tej obilici je mnogo kandidatov odšlo s praznimi rokami.
Najuglednejša nagrada, Prix Gobert, je namenjena za zgodovinske razprave. Stekel si jo je Kene Grousset, čigar obsežna H i -stoire dee Croisades proučuje križarstvo z gospodarskega in kolonialnega vidika. »Križarska vojna«, piše med drugim, »je bila zgolj svetal postranski dogodek, zgodovinski slučaj. Ustvaritev frankov-skih kolonij, ki jih je to naključje priklicalo v življenje, vznik francoske države v Siriji, čvrste in čile, to je vse drugače pomembno zgodovinsko dejstvo.«
Brat Godfrida Bouillonskega, drzni politik Baudoin I, je trajno zasidral to naselbino. »Po času »odi med prve podjetne pionirje, katerih um je v 17. stol. zasejal toliko novih Francij po svetu, od Kanade pa do Indskega morja.«
Kolonialno politiko riše Grouseet v velikih potezah: obzirno ravnati z domačini, upoštevati njih šege in vero. Baudoinov način je bil takšen kakor danes Gallienijev ali Liauteyev. Kot orientalist je nagrajenec izkoristil mnogo izvirnih listin iz prizadeta krajov.
Uspeh G. Hanotauxove Zgodovine francoskega o j i o d a vzbudil krta-lju Fuadu I. željo, da ;>i imel podoben priročnik tudi /a svojo dežalo. V Hanotau;ovi zbirki je torej zšia Deherainova knjiga L'Egypte t u г q -i f odlikovana z Bro-Quette Goninovo •la^.ađo. Za turških paš je bil Egip: '281 1*1 nepoznana, zaspana zemlja. Francoska vojska jo je zasedla za 3 leta in ji odprli pot / 1 lestečo LodočnoM; stotnik Bouchard odkrije 1799. trojezično ploščo v Roseti (Rašidu), po njej razlušči Champollion hieroglifsko pisavo, Bonaparte sproži misel na Sueški prekop, dovršen 17. novembra 1869.
Nedavno osnovana nagrada, prix Boude-noot, namenjena za vzdrževanje rodoljubja, je pripadla aktualno zgodovinski študiji Bouvines, kjer Uadengue prikazuje bitko pri tej vasi in francosko zmago: pehota francoskih mest je prvič tu odločilno posegla v spor. To je tako rekoč prva Mama. Tedaj se razcvete narodna enotnost; vedno bolj raste ugled Francije, ki ee rdi največji narod na svetu; nastopi 13. stoletje, čas katedral, zlata doba francoske umetnosti in njenega vpliva po Evropi. »Ali se notranji mir,« meni v uvodu general Wey-gand. »sklenjen med vojno, še danes drži? Nova fevdalstva. ki so na korist tujcu, so se porodila. Ni li opustitev napora po zmagi glavni vzrok naših težav?«
Med obdarjenimi je' Jos. Aynard, Čigar Bourgeoisie franCaise spremlja razvoj meščanstva od srednjega veka do Revolucije. Ta sloj, priden pri delu, željan dobička, toda nabranega s trudom in ohranjenega 8 štednjo, stremi za tem, da se loči od ljudstva manj z imetkom kakor pa z vzgojo ali omiko in da se vzpne. Ayaard pozna tudi njegove napake: nekako tesno-srčnost, razredno sebičnost, nečimrnost. Vee-kakor pa je bilo stoletje, ki mu Francozi pravijo veliko, po Saint-Simonu »un siecle de vile bourgeoisie«.
Vojne pripovedi kritika že več let poko-puje, a še vedno prihajajo na plan. Polkovnik Ren6 Chambe se je postavil z dvema. Pekel na nebu (L'enfer du ciel) se je mogel poroditi šele z osvojitvijo zraka, o kateri je nedavno neki pesnik prerokoval. da bo privedla bratstvo med narodi in nam poklonila vesoljni mir. Kakor zemlja in voda se je tudi ozračje prelevilo v ino-rišče. S svojim peresom je Chambe priklical pred nas dušo boja. V drugem delu, L'Escadron de Gironde, slika konjiški oddelek, uklenjen med nemške čete, kako se zažene proti sovražnim topom in strojnicam, »vihteč še svojo sulico, uboren kos lesa, dolg tri metre kakor pred tisoč leti v dobi turnirjev«. Osebno junaštvo, ki ne mara za tobneče naslove.
Heroizem razodeva tudi pisateljica Louian Thuliez v knjigi Condamnče ž mort? Hoteč vrniti domovini vojake, izgubljene v zasedenem ozemlju, hodi peš do meje, kjer jo čakajo krogle in granatni drobci. Neki dan jo Nemci zasačijo in na smrt obsodijo. Imela pa je večjo srečo njena prijateljica Edilh Cavell: kazen se ji omili na prisilno delavnico. Dumont - Wilden—včasi se je zanimal za jugoslovanske stvari — je očrtal življenje kralja Alberta I, ki je 2. avgusta 1914. s svojim odgovorom na nemški ultimat pokazal čudovito nravstveno moč. Enako snov obravnava lavreat Alard de Bour-ghelles.
Major (commandant) Bugnet je izklesal lik generala M a n g i n a , dovršen vzor francoskega junaka.
Dalje
NOVE KNJIGE IN REVIJE
Uredništvo je prejelo: r »ZDRAVNIŠKI VESTNIK« 1. VII. št. 12. Zaključni zvezek letnika strokovnega glasila zdravništva v Sloveniji vsebuje na uvodnem mestu prispevek pariškega zdrav*-nika prof. E. Sergenta »Nekij misli o pomenu nalezljivo$ti in dednosti za nastanek tuberkuloze« (v francoskem izvirniku ter v prevodu urednika dr R. Neubauerja). Prof,-Sergent eden največjih sodobnih internistov. zaključuie svoje misli z ugotovitviio: Nalezljivost tuberkuloze je resnica, ki je ne more ovreči matematično razglabljanje in ki najde svoj dokaz v kliničnih in eksperi-mentalnih ugotovitvah. Dr. A. Simoniti po-
к 43
roča na podlagi zdraviliškega materiala na Golniku o tumorjih pljuč (s slikami). Medi-cinec M. Avčin končuje svojo razpravo o funkcijonalnem pomenu glandulae thymi. Dr. Val. iMeršol relerira o zdravniškem kongresu v Beogradu. Njegovo poročilo bo zsi-Dimalo tudi širši krog intelektualcev. Slede za medicince pa tudi za marsikoga drugega zanimive rubrike: Iz medicinekih časopisov, Nove knjige (interesanten referat dr. Tomaža Furlana o knjigi dr. M. Vidmarja »Moj pogled na svat«), Drobne novico, Stanovski vestnik i. dr. Kakor sporoča uradnik, bo izšla v prihodnjih številkah vrsta izvirnih prispevkov inozemskih zdravnikov. »Zdravniški vestnik« izhaja desetkrat na leto ter etane za nezdravnike celoletno Din 90. Urejuje in izdaja ga primarij dr. Robert Neubauer na Golniku. — Temu zvezku je priložena tudi peta številka »Evgeni-ke«, ki vsebuje konec dr. Sv. Stefanovičeve razprave o rasni higieni, abortusu in zaščiti matere. Nadalje je priobčeno predavanje dr. J. Potrča na kongresu jugoslov. zdravnikov v Beogradu o socialni indikaciji splavov z opombo, da se uredništvo v vsem ne strinja z izvajanji z evgeniškega stališča ( dr. Potrč namreč s humanega etališča obsoja pohabijenje človeškega individuja z nasilno kršitvijo osebne svobode po hitler-janskem zgledu). G. Tomažič poroča o bro-mosonih. urednik pa o nanredkn raznih sterilizacijskih zakonov v nordijskih državah po nemškem vzorcu.
»KRONIKA SLOVENSKIH' MEST«, L II. št. 4. je izšla ter vsebuje med drugim: Poslopje mestnega muzeja v Ljubljani, njegova zgodovina in stanovalci (dr. R. Andrej-
H. Pause: S SMUČMI SKOZI GOZD
ka); Francesco Robba (dr A. Vodnik); Zgodovina Primčeve hiše v Ljubljani (dr. R. Andrejka); Italijanske predstave v Ljubljani po zgraditvi stanovskega gledališča (dr. St. Škerlj); Ljubljanska rokopisna zbirka pravnih obrazcev in predpisov izza tridesetletne vojne (dr. M. Dolenc); Narodni domovi v Sloveniji (A. Podbevšek); Ob 500 letnici Novega mesta (Janko Jarc); Mariborska letalska stotnija (F. A. Pivko); Kmetijsko vprašanje Velike Ljubljane (ing. L. Pregelj); Grobnica Janezov v Judenburgu anonimno, kakor je tudi anonimen prispevek Upor v Judenburgu 1918!). Nadalje iz ljubljanske, mariborske in celjske kronike, Splošni pregled in Kako šo si razlagah i>o-tres v Ljubljani 1. 1S96 (L. Stanek). Številka vsebuje mnogo elik, med njimi lepo repro-ducirane portrete. »Kroniko* izdaja ljubljanska mestna občina (kulturni oddelek) ter stane celoletno Din 60.—.
SIMON JENKO, IZBRANO DELO, priredil dr. Ivan Pregelj, založila Družba sv. Mohorja v Celju, 1936. Daljše poročilo v eni prihodnjih številk.
T. Silani »L'Italia e 1'Oriente m e d i o ed e s t r e m o«.
V	uvodu kaže bivši ital. finančni minister prof. Volpi na dejstvo, da so Benečani že mislili na spojitev Sredozemskega morja z Rdečim v 16. stol., da so bile torej že tedaj dežele srednjega in daljnega vzhoda velike važnosti za italijansko trgovstvo. Moderna prevozila so stike znatno pomnožila. Silanijevi podatki osvetljujejo z gospodarskega vidika italijansko politiko na vzhodu.	j
R. W. R o w a n »L.Evolution de 1'Espionage Moderne«.
Vojaško in politično vohunstvo, kakor pravi angleški pisec, preveden na francosko, ne pozna brezposelnosti. Podzemsko rovarenje teh brezimnih mož in žen opisuje z grozljivo neprijetnim ovladovanjem predmeta.
Gčn6ral V i s c o n t i - P r a s c a, »La Guerre džcisive«.
Bližnji pomočnik maršala Badoglia preiskuje vse možnosti, kako zagotoviti /irw» go. To se more danes doseči le tako, da že dolgo časa pred vojno trdno sodelujejo vse sile: vojaštvo, gospodarstvo, politika, vera, umetnost, tehnika itd.
Guglielmo Ferrero »Le Prison-nier des Abyssins«.
V	Michelovem prevodu na francoščino leži že tretji roman epske vrste »Verige življenja«. Junaka Oliviera srečamo kot ordo-nančnega častnika v italo abesinski vojni pred 40 leti. Mehkužni mladenič se udeleži bitke pri Adui in kot abesinski ujetnik napornega pešačenja v Addis Abebo. Knjiga, tiskana 1900 v Italiji, je bila L 1935 zaplenjena in sežgana.
IZ PRAKTIČNE MEDICINE
Zamorci imajo zdrave zobe 0 zamorcih Baintujcih piše »Muncheuer Medizinische Wochenschau«, da se odlikujejo po posebno lepih in zdravih zobeh. Gnili zobje so med njimi največja redkost — dokler živijo po svojih starih običajih. Cim pa se na farmah in' po mestih privadijo evropskega načina življenja, dobijo kmalu slabe zobe. To je baje v zvezi z uživanjem sladkorja in koruze brez luščin. I&ti list trdi, da je kislo mleko izborno sredstvo proti zobni gnilobi.
Nevarnost kopirnega svinčnika Nevarnosti kopirnega svinčnika še vedno ne poznamo tako, kakor bi bilo treba. Ham-buiški zdravnik dr. Glass poroča o starejšem možakarju, ki se je ranil v palec z nezavarovano konico kopirnega svinčnika v svojem žepu. Devet ur pozneje so ga operirali, toda prst se je bil s svinčnikom že tako zastrupil, da so ga morali odrezati.
Sladkor kot zdravilo Berlinska zdravnica za otroške bolezni drča. Marija Sudhuesova piše, da je imela presenetljive uspehe pri celitvi ran s — sladkorjem. V številnih primerih poškodb, gnijočih žlez i.t.d. je ugotovila, da je sladkor kaj kmalu zamazane rane očistil. Ra-no je enkrat ali dvakrat na dan na debelo potresla s sladkornim praškom in obvezala. Tudi zoper vnetja v vratu, vnetja sluznice v ustih ali nosu se je ta nova zdravilna metoda dobro obnesla. Večjim otrokom je predpisovala vsaki dve uri za kavno žlico sladkorja v raznih oblikah, tudi v obliki bonbonov. Mali otroci so dobivali sladkorni cucelj. Pri vnetjih v nosu je dajala vsaki dve uri nekoliko kapelj 30—40 odstotne raztopine sladkorja v kamiličnem čaju v
nos. Ranjena mesta je mazala z isto raztopino.
Vitamini v zelju Ruska zdravnica Jarusova je odkrila v zelju posebno velike množine vitaminov, 270 do 320 enot na kilogram. Pri tem ni bilo med Svežim in preležanim zeljem nobene vidne razlike glede antiskorbutnega učinka. Celo v dveh delih vode prekuhano zelje je imelo še kakšnih 80 odst. prvotne količine vitamina C v sebi.
Zdravljenje ozebline Ozebline imajo rade menda prav določeno vrsto ljudi, ki jih spoznamo že od daleč po modro rdečih, oteklih rokah. Koža jim je vlažno hladna in jim rada razpoka. Cesto napadajo ozebline ljudi, ki so zaposleni v vlažnem mrazu. n. pr. perice, mesarje. i.t.d. Poleg višinskega sonca in električnega ogretja so se obnesle zoper ozebline posebno izmenljive kopeli, in sicer 2 minuti v vodi 34 stop. Gelz. pol minuie v vodi 14 stop., nato spet 2 minuti v topli vodi in tako kakšnih desetkrat po vrsti. Koristne so tudi vroče kopeli rok in nog. V te kopeli damo pest hrastove skorje, za žlico galuna ali 50 ccm ocetnokisle gline. Po kopeli lahka masaža prstov od konca proti bazi, za vsak prst po eno minuto. Ponoči jih mažemo z mazilom iz 1 odstotne kafre in 5-odstotnega perujskega balzama ter ob-vežemo. Včasi pomaga, če prav na tenko namažemo s čopičem prste z najboljšim limoni. Na odprte ozebline damo ponoči alkoholne obveze in sicer v več plasteh, ki smo jih prepojili s 70-odstotnim špiritom, nad obvezo pa damo nepropustno, perfori-rano blago. V primerih lahke rdečina ozeblin, pomaga često kratka zaledenitev s klorovim etilom. Notranje priporočajo često železo in arzen V vseh teh primerih pa je dobro povprašati zdravnika za svet.
DANES POJDEMO NA DRSALIŠČE!
TEHNIČNI OBZORNIK
ELEKTRIČNO VARJENJE KOLES
Enostransko izrabo koles železniških vozov moremo na enostaven način popraviti z ostruženjem kolesnih vencev. Ker se pri ponovnem struženju debelina vencev le preveč zmanjša, so pred dobrim desetletjem
SI. 1.
izoblikovali tehniki postopke za obnovo pokvarjenih koles, ki slone na električnem varjenju. Z njimi se je življenjska doba železnih koles postoterila. Bistvo teh postopkov je naslednje. Najprej močno segret venec s počasnim ohlajanjem stisnemo ob kolo. Nato s pomočjo električnega toka zvarimo venec s kolesom. Končno venec ostru-žimo.
SI. 2.
Na žalost se doslej uporabljeni postopki niso obnesli pri kolesih lokomotiv. Pri va-renju se je namreč med vencem in kolesom izločilo precej ogljika. Ogljik pa je povzročil krhkost vezi Za odpravo tega nedo-statka so se lotili inženjerji proučevanja njegovih vzrokov; Rezultat preiskav je nova piiprava za "varenje koles (gl. sliki 1)
Varenje vencev se je doslej od običajnega varenja razlikovalo v tem, da je segalo bolj na površje. To pa je očividno nedostatek. Odpraviti ga more naglo varenje, pri katerem se ne morejo tvoriti krhki pasovi med vencem in kolesom. Nagloma izvršeno varenje ima pa neko navidezno hibo. katero so skušali doslej brezizjemno odpraviti. Z varjenjem nastala brazgotina je namreč hrapava ter po vnanjosti ne izpričuje dobro izvršenega dela. In vendar je po najnovejših izkustvih delo, ki se ponaša z lepo vna-njostjo mnogo slabše. Ono skriva namreč pod lepo brazgotino izmaličeno notranjščino. Posledica tega dognanja je torej konstrukcija priprave, ki omogoča naglo va-ritev.
Varitev omogočata pred vsem nastavek (si. 1.) in stroj, na katerem se morejo premikati varjenju namenjena kolesa (si. 2.) V njiju prilog govorita brezhibna izdelava in razmeroma nizka cena postopka.
(trna)
TEHNIŠKE ZANIMIVOSTI
V	Stettinu so iizgotovili letos največje skladišče za žito v Evropi. Vanj morejo namreč naložiti 43 milijonov kg žita, tovor sto tovornih vlakov. SkladiSče, ki je s strojnico vred pravcati nebotičnik^ meri v viSino 60 metrov.
Pri zavVOimci v A£iuan.u (Sev. Egipt, bodo zgrauiui ousežno u>vaxno za dua^u. ve sipojme.
ReKo inn bodo zajezili Bavarci s trema novimi zaivoruuuiuoi, ki bouo zaustavljale m zoiraie vooo v treh odsekih. Klektricne centraie, ki jun bodo spričo ten del mogli zgraditi od reki, douo proizvajale 1ешо 4ou milijonov kuovainih ur. To ogromno energijo bodo izrabili prvenstveno v to-varnan za aušikove spojine (eksploziva), in za proizvajanje aluminija.
V	letu 1934. je znaSal konzum bencina na vsem svetu skupaj 90 milijard kilogramov. če bi hoteli vso to ogrummo količino bencina n&tovoriti na en sam vlak, bi potrebovali milijon železniških voz; vlak sani pa bi bil dolg nad tisoč km.
V	Ameriki moreš za 20 dolarjev (pri. bližno 1200 dinarjev) prepotovati v spal. nem avtobusu 2200 kilometrov, kar odgovarja razdalji Ljubljana—Pariz in na. zaj. Med Los Angelesom in Cansas Ci-tyjem je bila namreč letos otvorjena av. tobusna zveza, ki jo bodo opravljali najmodernejše opremljeni avtobusi. Z enostavnim premikom vzvoda more potnik teh avtobusov spremeniti sedež v udobno posteljo. Vozila vozijo s seboj pitno vodo, ki je napeljana v vsakteri izmed petih oddelkov s petimi sedeži. Avtobusna posadka je sestavljena le iz voznika in sprevodnika. Ogromno razdaljo prevozi avto. bus v borih 52 urah.
F I L A T E L I J A
žigi naših pošt
Vsako obrabljeno reč Je treba nadomestiti z novo in tudi naša poštna uprava bi se lahko tega držala. žigi aa nekaterih poštah so namreč že tako obrabljeni, da znamk sploh nd mogoče lepo žigosati. Naši filatelisti, U so kupili zadnjič škart, ee pritožujejo zlaati nad žigoma »LJubljana I« iin »Maribor«, ki sta vsa razmazana. Nasprotno pa imajo nekatere pošte т provinci naravnost vzame žilge (o. pr. Cankcva in druge)- Tudi beograjski žig je št» zelo leip.
Kezobčane aimeriSke znamke Nazobčane pole ameriških dobrodelnih mamk so se pojavile lani v Ameriki Ena sama pola, ki je bila po nom tnali vredna komaj 75 centov, se Je prodala za 20.000 dolarjev. Ko so napravili preiskavo, kako so mogle priti te znamke v promet, so ugotovili ,da je dal glavni ravnatelj pošt Farley nekaterim svojim prijateljem take pole v dar. To Je povzročilo preoej razburjenja med ameriškimi filatelisti In tudi po časopdsju. Da napravi konec spe-kuiaciji g temi iTiPflinfofljn^ ae Je ameri&kA
poštna uprava odločila, da Je dala v promet po 2 milijona nezobčanih in negumi-ranih priložnostnih znaink> ki so izSle od L 1933. dalje. Vsega skupaj je tako izšlo 22 raznih znamk, ki stanejo nominalno vse skupaj 95 centov. Tako dobi dandanes ameriške nezobčane znamke lahko vsak zbiralec.
Kako Je nastala redka znamka z Mavricija
Prva znamka z Mavricija je le zaradi tega takšna redkost, ker ima napako ▼ napisu. Nastala Je takole:
GTavar J. Barnardv St. Louisu je dobil
ukaz, da ureže v baker prvo znamko za otok Marvricij. Napravil je že sliko kraljice Viktorije in del napisa, usoda pa ja hotela, da Je nekje založil uradni akt, kjer Je bia naveden natančen napis, šel je proti poŠti, da bi vprašal uradnika za svet, na uradu pa je zagledal napis »Post Office«. Ker je bil prepričan, da bo to pravi napis, se je vrnil domov in ga uirezal. V aktu pa je biHo v resnici ukazano, da se mora napis glasiti »Post Padd*. Zaradi te pomote so znamke kmalu zamenjali s pravilnimi ln tako je nastala prva.redka znamka.
Pisali smo že o posebnih žalnih znamkah, ki jih je izdala belgijska poštna uprava v spomin na rajno kraljico Astrido. Pri teh znamkah sta nastala dva različna tipa, ločita se po tem, da ima eden na čelu koder, drugi pa je brez njega. Na naših slikah se ta razlika prav dobro vidi.
ZASTONJKARJI
Skrivne potnike na prevozilih imenuje Anglež »stowaways«, Francoz >resQuilleurs« Nemec »blinder Passagier, Schwarzfahrer<, Rus pa jim pcavi »zajsc«. Ta naziv za vo-že«ice brez vozovnice se lahko tudi porabi za tropske živali, ki se nehote skrivajo v tovorih sadja. Pogosto se sliši, da so našli kače v vejah banan, ko so jih razkladali v Iždjenicah (dokih). Stari, skušeni razkla-dači vobee jako pazijo, ka|ti če ni kač. so pa dostikrat med tovorom ščipalci, namreč škorpijoni, strupeni pajki in drugi taki prijazni žužki. Med zastonjkarji je edini sesalec oposum, vrečar, nazvan bananska podgana Toda najčešče spotoma podleže, žrtev ladijskUn podganam. Zoološki vrt v Londonu je pTed malo leti kupil edinstveni vzorec drevesne žabe. boži.e žabice, najdene med ladijskim vozivom. Akvarij istega vrta si vedno dobavlja vodo iz Biskajskega zaliva. Neredko naleji v njej na jajčeca in živalce zanimive za znanost. Po tej poti je prišla subtropska goba neznane vrste. Nagrada je obljubljena ladjeničariem, ki ulovijo svojevrstno žival.	N.
NEKAJ ZA VSE
Ćloveiko debelo črevo je polno baikterij, cenijo jih na 100 do 120 bilijonov. Večinoma gre za neškodljive in celo za prebavo koristne bakterije.
Nezmernost z alkoholnimi pijačami se ne maščuje samo nad nezmernežem, temveč tudi nad njegovim potomstvom.
PRAKTIČNE NOVOTE
Čiščenje zamašenih izliv kov
Pri vodovodih) pomivalmifcili, kapaInih kadeh itd. se izUvki kaj čeeto zamaše in ljudje sn v takih primerih težko pomagajo brez vodovodnega instalaterja. Neka brihtna glava pa je konartruirala prav
B. Zwiener: PRI PECI
učinkovito pripravo, ki ima poleg cenenosti še to veliko prednost, da je v uporabi zelo robustna in enostavna. Na kratkem lesenem držaju je pritrjen nekakšen klobuk iz debele gume, to je vsa umetnost. Ta klobuk se tesno pritisne na za-maSeni izlivek in se s kratkimi, krepkimi sunki navzgor In navzdol tako dolgo vtiskava in izsesava zrak v zamašeni cevi, dokler se z njim vred ne požene nesnaga naprej ali na2aj.
TEKOČE SONCE
Havajci pravijo tako rahlemu dežku, ki vsak dan ali še po večkrat na dan okoplje zeleno prirodo njihovega otočja. To je pojav ki te skraja preseneti Nebo je popolnoma sinje in sonce ne neha žareti s sijajem. ko se ta dežek droban ko rosa in svetal ko sončni prah, nenadoma zažene, osvežujoč razbeljeni pesek po plitvem po-b rež ju palme in hibiskovo cvetje.
Na valove Tihega oceana se postavi mavrica za trenutek, se urno premakne z enega konca obale na drugega in naliv »tekočega sonca« se zaključi tako na naglem, kakor se je pričel, ne da bi se tal oblak pokazal nad teboj.
Oblaki ee otepajo otoških gor;\, sive oglavnice, ki skoraj nikoli ne zapustijo ognjeniških vrhuncev. Kdo se pa meni zanje? Redko kdo se vspne po strmih pobočjih od črne *ave kjer so vdelane zelenkaste sk'ipine gvav—vedno zrltnih dreves. ki dajejo okusno sadje.
Vetrovi ki v višavi rezko briiejo, odtrgajo zdaj pa zdaj kos pršavice, ki se hitro ogreie na soncu in se raznese na kilometre daleč pod vedrim nebom,	(k)
t

SB s л H и
Problem 144 D. J. Petrov Šahmat 1935
Beli na potezi dobi
Rešitev problema 143
1. ' Ka6-a5! Kc&-b7 (a); 2. c5-c6 +. d7xc6; 3. Tc4-b4 mat; l...a7-a6 (b); 2. Кабхаб, d7-d6 (ali d5); 3. c5xd6 mat; 1... d7-d6 (ali d5) (c) 2. cS-d6 +, Kc6-b7; 3. Tc4*c7 mat. Zanimiv uvod v prisilne poteze.
ZA BISTRE GLAVE
193
Čudna vožnja Iz mesta A in B sta startala dva motorna voizača, drug drugemu naproti. Vozač iz A je bili avtomobilist, iz B pa motorni kolesar. V prvi uri sta prevozila oba enako dolgo progo, a v naslednji uri je avtomobilist prevozil enako dolgo progo, dočim je motorni kolesar prevozil za 5 km krajšo progo. Potem se je avtomobilist obrnil in vozil 40 km nazaj, isto je napravil motorni kolesar, samo da je vozil 60 km nazaj. Potem je vozil avtomobilist spet naprej, prevozil je progo, ki je bila enaka tisti, ki ga je ločila od mesta A. Tudi motocikliet se je obrnil proti cilju in prevozil enako dolgo progo, kakršna ga je ločila od mesta
B. Nista se še srečala, ko sta se spet oor-nila. avtomobilist je vozil 40. motociklist pa 20 km nazaj. Potem sta vozila spet naprej. pri čemer je avtomobilist opravil enako dolgo progo, kolikor je znašala proga, ki je motornega kolesarja ta čas ločila od B. Motorni kolesar pa je opravil pot, ki je znašala polovico razdalje, ki je avto-mobiilieta ločila od A. Tedaj sta se končno srečala. Koliko kilometrov sta opravila vsak zase v prvi uri. če je znašala razdalja med A in B 360 km in ie ležala točka, pri ka-' teri sta se srečala 210 km od A?
194
Zrakoplov in njegova senca
V	neki družbi so se prepirali, pod katerimi pogoji bi bila senca zrakoplova enako dolga kakor zrakoplov sam. Nekdo je menil, da je to odvisno od tega kako visoko je zrakoplov nad zemljo, drugi je dejal, da je to odvisno od višine sonca. Kako je s to stvarjo?
195
Les težji od železa?
Na tehtnico postavimo v eno skodelo železno kroglo, v drugo pa enako težko le-sero. Skodeli držita ravnotežje. Toda čez nekaj časa bomo opazili, da se skodela z leseno kroglo nižja. Kaj ie temu vzrok? Ali je postal les težji od železa?
196
Koliko je trikotnikov?
V	trikotnik vrišemo dve težiščnici, to so črte, ki gredo od sredine stranic proti nasprotnemu vrhu trikotnika. Koliko trikotnikov smo dobili s tem v risbi?
197
34 z enakimi številkami
Kako bi stavilo 34 napisali z desetimi enakimi štedlkuni?
Rešitev k št 192 (Oe pomnožim svoj rojstni dan .. .j
Tonček se je rodil 5. maja.
POT V LABIRINTU
s
j-------
Л-1 ! I j
/J : ^
g! п Л i Ц J>-JJ
! ^
Z
UREDNIK IVAN PODRŽAJ — TELEFON ŠT. 3126 — UREDNIŠTVO NAČELNO NE VRAČA ROKOPISOV — IZDAJA ZA KONZORCIJ ADOLF RIBNIKAR — TISKA NARODNA TISKARNA V LJUBLJANI, PREDSTAVNIK PRAN JEZERŠEK Uredništvo in uprava v Ljubljani. Knafljeva ulica 5 — Mesečna naročnina Din 4.—> po raznaSalclh dostavljena Din б.-^