"pROLETAREC" je delavski list za ■isltie éititelje. GLASILO JUGOSLOVANSKE SOCIALISTIČNE ZVEZE Drugi najstarejši jugoslovanski socialistic list. \\ •tChlogo, lil., und«r t h« Act of Congr«'»« of ch Srd. ISTt. CHICAGO, ILL., 6. FEBRUARJA (FEBRUARY 6,) 1930. ZED. DRŽAV PRERAČUNAN MOLK O NARAŠČAJOČI BREZ POSEINOSTI IN BEDI "PATRIOTIČNE"ORGANIZACIJE ZA MILITARIZEM Korumpiranost občinskih uprav, naraščajoči profiti in splahnjenje ljudskih prihrankov "ANARHISTIČNE" METODE V MESTU "REDA IN MlRA"j §PflfljjJ/| =__= LA VLADO Kadar se kupičijo pereči problemi najbolj, tedaj porinejo političarji obeh kapitalističnih strank v ospredje z veliko kričavostjo vprašanje pro-hibicije. Poslednje čase mnogo pišejo, govore in razpravljajo o nji. Spremembe pa ne bo nobene. Ostala bo letos kot je, drugo leto tudi, in političarji jo bodo rabili za žogo kakor so jo lani, predlanskem, pa od začetka. SuhauUto-mokraško slepomišenja. Samo ena petina kongresni-kov pripada "mokrašem", naznanja suhaška propagandi-stična agencija. V kongresu pa obljubujejo javno zasliševanje o predlogih za odpravo prohibicije, in ljudje bodo brali, misleč, da je to edino važen problem, s katerim se mora mučiti vsa dežela. Molk o brezposelnosti. so zborovale patriotične ženske organizacije, katere vzdržujejo kapitalisti, in te dobre dame so z velikim "navdušenjem" sprejele resolucijo, da ne sme ameriška delegacija v Londonu v ničemur popustiti. "Mi ne zasledujemo vojne politike," pravi resolucija, "toda biti moramo pripravljeni na eventuelne napade." Resolucijo so telegrafirali v London in časopisje piše o nji, kakor da dotične ženske res predstavljajo ameriško javno mnenje. Kar so sklenile, jim je naročil interes dolarja, in kar počno, ni prav nič patriotično. O milita-rističnih gonjah bi moralo ljudstvo veliko več razmišljati kakor pa o prohibiciji. Koruptnost občinskih uprav. Ameriška mesta se potapljajo v mQrju graf ta, blagajne so prazne, dolgovi naraščajo in davki se večajo. To je problem, ki zahteva ljudsko pozor- Skrahiranje Primo de Riverove diktature Anarhistom, boljsevikom, Macedonoem, Albancem in Mehikancem dela aminfeo~kapiftalWiiK> časopisje veliko krivico, ker jih predstavlja v luči barbarizma medtem ko dela vtis, da smo tu civilizirani kakor nikjer drugje aa svetu. — V Chicagu npr. so bombni napadi veliko pogostejši kakor v "barbarski" Mehiki in zavratnih umorov je mnogo več kakor v Bolgariji. — Na tej sliki so razvaline poslopja, ki je stalo na 2154 Southport Ave. Bombni napad nanj je bil izvršen 29. januarja. Eksplozija se je cula par milj naokrog, šipe so popokale v soseščini par blokov in 13 oseb je bilo več ali manj pobitih. Vse hiše v bližini so bile poškodovauie. V razrušenem poslopju v času eksplozije ni bilo ljudi. Vzrok bombnemu napadu? Konkurenčni motivi. — Zadnji pondeljek ob 3. zjutraj je bilo porušeno trgovsko poslopje na Kildare Ave. in Harrison St. Skoda zna ša sto tisoč dolarjev. Stotine ljudi v soseščini eksplozije je pribežalo na ulico v nočnih oblekah. Vzrok eksplozije? Boj med tekmujočimi trgovci. Chicago je mesto, ki ne bi delalo *%aurbarskim" deželam nobene sraunote. Par milijonov delavcev je to nost, ali graftarji imajo na dro-zimo brez zaslužka. Nekate- gu prohibicijo, pa jo kažejo ri dpmnevajo, da jih je okrog ljudem. Ljudje gledajo in po-štiri milijone, morda celo več, zabijajo na tisto kar bi jih v a radi pomankljive statistike njihovem interesu moralo zaje točno število neznano. Dej- nimati. stvo je, da jih je dobra dva milijona stalno brez posla, in da dela stotisoče drugih delavcev le par dni v tednu. Prihranki delavcev kopne in se stekajo nazaj v velike blagajne tru-stov. Veliko metropolitansko časopisje prav malo piše o brezposelnosti. Največkrat poročajo, da se plače zvišujejo, in da število zaposljenih narašča. Blagostanje se vrača, oziroma, prosperiteta se nemoteno nadaljuje. "Prav nobenega vzroka ni, da bi obupavali," čitate v editorialih velikih dnevnikov, in tisti, ki tako govore in pišejo, res nimajo vzroka, da se bi pritoževali nad slabimi časi. Toda kaj pa tisoče delavskih družin, ki so na robu pomanjkanja, in tisoče drugih, ki žive že mesece ' v pomanjkanju? Božično in novoletno kosilo, ki ga jim je oskrbela dobrodelnost, jih vendar ne more držati nasičene do drugega Božiča I Problem brezposelnosti za kapitalistično časopisje ne eksi-stira. Saj imamo prohibicijo, s katero se lahko mrcvarimo kolikor nam drago brez škode za privatne interese. Londonska konferenca. Konferenca za omejitev na-valizma v Londonu ima žaltovo pot. Dominirajo na nji mili-taristi, izmed katerih so ameriški jako glasni. Sicer ne vpijejo, da so proti omejitvi vojnih mornaric, pač pa igrajo karte tako, da bi ohranili čimveč svojih kanonov, so pa za zmanjšanje vojnih mornaric drugim deželam. Ameriški "džingo" listi prinašajo o konferenci dolga poročila, v katerih neutrudoma pripovedujejo o nevarnosti za ameriško o-brambo, "kajti pretkani angle-iki diplomatje se trudijo, kako bi ukanili dobrohotnega Uncle Sama". V Washingtonu, D. C., Iz davčnih in finančnih poročil korporacij je razvidno, da se bogastvo bolj in bolj steka v par sto blagajen. Ljudski prihranki so se lani silno zmanjšali, nekaj vsled neumne špe-kulacijske manije, ki je zasegla tudi srednje in delavske sloje, največ pa vsled brezposelnosti. "Farmarji, ne pridelujte preveč ! "Pot v blagostanje farmarjev gre skozi draginjo živil" Dne 27. januarja sta govorila na radio Alexander Leg- Razveseljivo je, da se ljud- ge, predsednik federalnega sko mnenje vendar obrača k farmarskega odbora, katerega problemom, ki so za vso deželo življenskega pomena. Socialistična stranka stori vse v svoji moči, da okrene ljudstvo v nov politični tok, in poročila pravijo, da ne brez uspeha. Nov delavski list v Zagrebu V Zagrebu je začel s 1. ja- je ustanovil Hoover in ga potrdil kongres, in pa zvezni tajnik za agrikulturo Arthur M. Hyde. Oba sta v visokih vladnih pozicijah, in oba sta plačana, da pomagata reševati probleme ameriških kmetovalcev. Legge je v svojem govoru dejal, da prvo, kar morajo storiti ameriški farmarji, je, omejiti pridelek. "Pridelajte manj, pa bodo šle cene navzgor I" OBČNI ZBOR J. D. T. D. ZA USPEŠNO JUBILEJNO LETO PROLETARCA * 9 Napredek lista v letu 1929 na naročnini in drugem Novi upravni odbor konstituiran. — Načrti za razširenje našega tiska nuarjem izhajati nov delavski Poljedelski tajnik Hyde je raz-tednik "Radničke Novine". Z|lagal uto teorijo. Program a- meriške administracije z ozi-rom na težkoče farmarjev je, pridelajte manj, pa boste razpustom političnih strank v Jugoslaviji po uvedbi diktature so prišli hrvatski delavci ob svoje politične liste, in ta je za-1^^" prodali i čel izhajati v nadomestilo prejšnjih. List ima, v kolikor ob- Legge in Hyde sta kapitali-stoječe odredbe režima dopu- Oba razumeta, ali pa bi ščajo, socialistične smernice. morala razumeti, da bi draginja živil farmarjem ne pomagala, kajti če bi dobili za to ali ono več, bi bili tudi njihovi izdatki toliko večji. Zmanjšanje pridelkov bi pomenilo predvsem draginjo živil za delavce, a potrošiti za hrano ne bi mogli nič več kakor sedaj, kajti če zaslužiš $25 na teden, jih ne moreš potrošiti $30, ker jih nimaš. Kapitalizem pozna samo ia-koriščanje in cilj mu je edino profit. Legge in Hyde priporočata farmarjem, da naj izrabljajo delavce s podražitvijo pridelkov. V ta namen naj se ustvari umetno pomanjkanje,-in prosperiteta farmarjev bo rešena . , , AKO vam je naročnina na 'Proletarca' potekla, obnovite )o r čimprej Na občnem zboru Jugoslovanske delavske tiskovne družbe, ki se je vršil 31. januarja, je bilo poročano, da je "Prole-tarec" v prošlem letu precej napredoval tako v številu naročnikov kakor tudi v dohodkih. Ker je Jugoslovanska delavska tiskovna družba posest klubov slovenske sekcije JSZ., tvorijo njen občni zbor člani odbora te sekcije. Prisotni so bili od odbora Aleš, Godina, Vider in Zaitz, člani direktori-ja Olip, Lotrich, Ločniškar in Turk, upravnik Chas. Pogore-lec, John Rak in Anton Gar-den. Iz poročila upravnika je razvidno, da je imel "Proletarec v prošlem letu $17,454.94 dohodkov, ali $1,049.76 več kakor leta 1928. Ob koncu leta je imel 372 naročnikov več kakor leto poprej. Dohodki na oglasih so bili lani $604.69 višji kakor 1. 1928, v knjigami pa $382.11. Stroški so bili za več sto dolarjev znižani. Cirkulacija "Proletarca" bi mnogo bolj narasla, če bi imel potovalnega zastopnika. Nimamo nobenega že več let. Od časa do časa je bil po nekaj dni na agitaciji Jos. Snoy, vedno z dobrim uspehom. S. Snoy pravi, da bo svoje proste dneve tudi v bodoče porabil v prid "Proletarca". — Občnemu zboru je bilo poročano tudi o načrtih za jubilejno kampanjo, ki je v teku, in o delu za posebno spominako izdajo "Proletarca", ki bo združena s prvomajsko. .V upravni odbor za to leto so bili izvoljeni, John Olip, predsednik; Fred A. Vider, podpredsednik; Frank Alesh, tajnik; Filip Godina, blagajnik; ostali trije direktorji, ki so Donald J. Lotrich, Vinko Ločniškar in Anton Garden, tvorijo nadzorni odbor. Edini nov član v upravnem odboru je Anton Garden, izvoljen na mesto John Turka, ki ni več kandidiral. Vsi drugi so bili ponovno izvoljeni. Umrljivost otrok v Rusiji zmanjšana na polovico PERUŠKOVA SLIKA NA RAZSTAVI V ART INSTITUTE DOBILA NAGRADO V čikaškem Art Institutu na So. Michigan Ave. je bila 30. januarja otvorjena razstava del čikaških in okoliških slikarjev ter kiparjev. Do dva tisoč slik in kipov je bilo poslanih razstavni komisiji na upogled, večinoma slike, za razstavo pa je bilo odbranih okrog 300 najboljših. H. G. Perušek je poslal dve, in obe sta bili sprejeti. Ena, "Tihožitje" (Stili Life) je dobila nagrado iz Robert Rice Jenkin-sove ustanove. Vseh nagrad je okrog deset, ki jih določi posebna komisija Art Instituta. Pisec tega poročila je bil 29. jan. na banketu, ki ga priredi artistom vsako leto Art Institute, in bil je zelo vesel, ko je videl, kako prisrčno so mnogi umetniki čestitali Perušku na redkem pri-I znanju. Žal, da je Perušek poslal razstavi samo dve manj-iši sliki. Prihodnjič naj pošlje tudi kaj večjega. Septembra 1923 je prišel na krmilo Španije general Primo de Rivera s proglasom, da bo v treh mesecih očistil Alfonzo-vo kraljevino korupcije in nezmožnosti ter jo izvlekel iz zastoja. Dne 28. januarja 1930 je odstopil pod pritiskom armade in javnega mnenja. Po šestih letih njegove diktature je Španija tam kakor je bila. Kralj je poveril vlado generalu Damaso Berenguerju, ki istotako obljubuje velike reforme, celo povratek ustave, začel pa je vladati z diktatorskimi metodami, in Španija je, kar se demokracije, svobode tiska in zborovanja tiče, tam, kot je bila prošlih šest let. Takoj po odstopu prejšnjega diktatorja so šle na ulico v Madridu in tudi v drugih španskih mestih množice dijakov in delavcev, ki so manifestirale za ustavo. Te manifestacije so se kmalu razvile v demonstracije za republiko, vsled česar jih je policija s pomočjo vojaštva zadušila. Diktatura ni ne utrdila, ne zedinila Španije. Kar je mislečega ljudstva, deluje, da se otrese ohromele, degenerirane dinastije in z njo klerikalne nadvlade, katera je največ kriva duševne in gospodarske o-mrtvelosti španske države. Izseljeniška kvota Jugoslavije bo kmalu dopolnjena Kvota izseljencev, ki jih sme v fiskalnem letu 1929-30, katero konča 30. junija, poslati v to deželo Jugoslavija, znaša 845 oseb. Na račun te kvote je dobilo do 31. decembra vizo 493 oseb; v tej polovici leta ima torej Še 352 oseb v Jugoslaviji priliko, da dobe dovoljenja za izselitev v Zed. države. Sovjetski režim gradi Rusijo bodočnosti na mladini. Stara generacija, ki je zrastla pod carizmom, je okorna, navajena na stare tradicije, katere sovjetske oblasti trebijo z vsemi svojimi močmi. Najboljše polje je mladina. Komunisti so jo organizirali, dali so ji velika zavetišča, skrbe za njeno zdravstvo in se sploh trudijo, da dobe v nji zavedne graditelje nove uredbe. Ta nega otrok se pozna posebno v zmanjšanju umrljivosti. 2e leta 1926 je bil« znižana na 18.4 odstotkov, medtem ko je leta 1913 znašala 26.3 odstotkov. AVSTRALIJA ZA BREZPOSELNE. Avstralaka federalna vlada je določila vsoto $5,000,000 za javna dela, da se pripomore brezposelnim do službe. Avstralija ima delavsko vlado. Nemiri v Koreji Korejci pod Japonsko niso zadovoljni. Izgredi proti tokijski vladi se dostikrat dogo-de. Iz Soula poročajo, da je Vstopnina v Art Institute je bilo v nedavnih demonstraci-prosta ob sredah, sobotah in'jah proti Japonski ubitih 78 nedeljah, druge dneve pa je Korejcev in 17,000 aretiranih. Japonske oblasti 25c. Razstava del čikaških slikarjev in kiparjev zavzema pet velikih sob. dolže ruske komuniste, da ščujejo Korejce proti japonski vladi. SOTRUDNKOM PROLETARCA V UPOŠTEVANJE Vsi sotrudniki in prijatelji "Proletarca" so vabljeni, da pošljejo članke in opise iz zgodovine tega lista, ali dogodivščine a agitacije, črtice itd., za objavo v maj-ski-jubilejni številki "Prolctarca", ki izide koncem aprila. Radi velikega obsega, ki ga bo imela, vas prosimo, da pošljete svoje spise kmalu. Klubi, kulturna društva in društva Isajbradfovalne akcije sploh so vabljena, da pošljejo v to izdajo svoje slike, ki jih priobčimo proti povrnitvi stroškov aa klišej. "Proletarec" bo ob svoji 25-ietnaci izšel v obsegu kakor fte aobenkrat doslej, za uspeh te izdaje pa potrebujemo vašega sodelovanja. t Zapisnik seje ekse kutive J. S.jZ. dne J. januarja 19*0 Prisotni Alesh, Godina, Vider, Tauchar, Zaitz in Koko-tovich od eksekutive, Lotrich in Novak od nadzornega odbora JSZ., Olip od prosvetnega odseka, tajnik Chas. Pogorelec, in Fr. Margole, Angeline Tich in Mary Udovich od nadzornega odbora slovenske sekcije. Gost: Anton Garden. Predseduje Godina. Zapisnik prejšnje seje sprejet kakor predložen. Dopisi: Tajnik prečita pismo iz urada soc. stranke o kampanji za pridobitev 30,000 novih članov. — Cita pismo A. Pirca iz Waukegana, ki želi podatkov za aranžiranje predavanja spremljanega s steop-tičnimi slikami. Sklenjeno, .da se pismo izroči izletnemu uradu SNPJ. Poročilo tajnika: Zveza šteje danes 35 aktivnih in 3 pasivne klube ter 17 posamičnih članov (at large). V prošlem letu sta prenehala poslovati klub v Willardu, Wis^ in Nokomisu, 111., prvi deloma radi nezanimanja med farmarji, in deloma radi osebnih nesoglasij, drugi pa največ radi slabih delavskih razmer, vsled česar so morali iti aktivni člani za delom v druge kraje. Pasivni klubi so na Universalu, Ind., Maynardu, O., in v Avelli, Pa. Strankinih letnih znamk smo lani porabili 619, naročili pa smo jih 630. V Izobraževalni akciji i« bilo v prošlem letu 116 organizacij, kar je tri manj kot leto poprej, dočim ao njeni dohodki znašali $1,264.25, ali $23.14 več kot leta 1928. Koliko bo štela društev in klubov to leto, nam sedaj seveda še ni mogoče ugotoviti. Nekatera društva so sporočila, da ostanejo včlanjena še v bodoče, a največ sporočil pride tekom prvih treh mesecev v letu. Tajništvo je društvom, ki so že pridružena, poslalo zavoje literature in pa letake, v katerih je obrazloženo njeno delo. Povabljena na pristop bodo posebno vse kulturne organizacije, ki so naklonjene delavskemu gibanju. Finančno stanje JSZ. dne 31. dec. je bilo: Konvenčni fond $1,354.06; upravni $323.78, skupaj $1,677.84. Obveznosti so: $375.00 tiskarni za tisk knjige ,ki jo je izdala Izobraževalna akcija ter $9.80 strankinemu cganizatoričnemu fondu. i V sistemu plačevanja članarine je stranka uvedla nekaj sprememb. Znamke bodo v bodoče samo dvojne. Letne za on« organizacije ,ki bodo prejemale Članarino enkrat na leto, in mesečne za druge. O podrobnostih bo tajništvo sporočilo, ko dobi definitivno u- redbo članarine kakor bo v veljavi za naše klube. Poročilo tajnika se sprejme na znanje. V razpravo pride vprašanje shodov in govornikov. Od več strani vprašujejo, da se jim pošlje govornika. Marsikje pa bi bilo v pojačanje našega gibanja potrebno, da bi mi poskrbeli za sklicanje shodov. Razprave se udeleže Alesh, Gar-den, Olip, Vider, Zaitz in drugi. Olip predlaga, da se naj skliče za razpravo in sklepanje o tem predmetu koncem januarja izredno sejo, v pripravljalni odbor za izdelavo načrta pa naj se izvoli tri člane. Sprejeto. V pripravljalni odbor izvoljeni Pogorelec, Gar-den in Olip. predlagana in določena Angeline Tich. 13.) Socializem in hrvat-sko-srbsko delavstvo. (Za poročevalce o tem predmetu je bilo predlaganih več hrvatskih sodrugov, katerih imena bodo objavljena, ko bo tajništvo dobilo od njih odgovor.) 14.) Kakšna bi morala biti forma delavske politične stranke v tej deželi ,da bi pritegnila •delavske množice? Referent Anton Garden. 15.) O položaju našega delavstva v Minnesoti in izgledi za naše gibanje. Poročevalec pride iz Minnesote. O drugih važnih predmetih poda resolucije s k/atkimi komentarji konvenčni odbor za resolucije, npr. o jugoslovanskih podpornih organizacijah, zadružništvu, naših odnošajih s starim krajem, o našem stališču do unij itd. OSEMINTRIDESET NOVIH ČLANOV V DETROmJ Detroit, Mich. — Skupna seja klubov št. 114 in 115 JSZ., ki se je vršila v nedeljo 26. januarja, je bila nepričakovano uspešna. Poslovni jezik je bil od tej priliki angleški, da se zainteresira mladfno, od katere je bilo mnogo prisotne. Skoda, ker ni bila udeležba od kluba št. 115 malo boljša, da bi videli, kako so pri klubu št. 114 pridni v agitaciji za napredek svoje organizacije. Dnevni red se je naglo krčil in zborovanje je šlo jako gladko. O predlogu, da oba kluba priredita skupno maškarado, Pri vsaki bo 'smo- se kmalu sporazumeli in da povečamo naše vrste in ak- važno razstavo del slovenskega tivnosti. .Kot že omenjam, bomo imeli dne 22. feb. skupno maškara-do. Nagrade so določene za najbolj pomembno, najlepšo in slikarskega mojstra že sedaj opozarjamo. Podrobnosti bodo pravočasno objavljene v Časopisih . V nedeljo 26. jan. t. 1. sta najgršo masko. Plesalcem bo praznovala srebrni jubilej po- igral Steamboat Steamers orkester. Dobrine bodo servira-ne udeležencem v spodnjih prostorih dvorane. Apeliram na sodruge, somišljenike in drugo občinstvo, da poseti to našo priredbo v čim-večjem številu. J otep h Devyak, tajnik kluba št. 115 JSZ. dovoljeno razpravljati in staviti predloge. O pravilih bo poročal poseben odbor, v katerem so Pogo- zaključili, da se vrši dne 22. februarja v Slovenskem delavskem domu. Po izčrpanem sporedu je sledil govorniški del programa. Prvi govornik, ameriški sodrug DOPISI V roke oskrbnik Slov. nar. doma Mr. John Dobrovoljc in njegova soproga Mary. Zvečer istega dne so jima priredili v domu sorodniki, prijatelji in znanci'surprise party'. Bilo je okrog 200 oseb. Obema naše iskrene čestitke. Rudolf Skala, tajnik S. N. D. F. S. Tauchar pojasni naj vprašanje, da ni mogel priha-, relec> A,e*h Novak- jati na seje eksekutive ker je' Lotnch predlaga ,da se J. P. Panzner ifi r..iairal 80_ hil nH «uit p n iz mesta s- (Jugoslovanski Prosvetni Sa- Jot]n f*n«ier» razla*al »<>- Pogorelec prečita provizori-!vez) povabi, da pošlje na zbor «f**»» P"«"™ ,n poudar-čen načrt za agendo bodočega,bratskega delegata, ki naj ima Jal, cemu je mesto mladine v zbora. Poslovnik zbora je bil jet brez popravka. Dnevni red za sejo isto. V razpravi o poročilih in referatih so bile sprejete sledeče točke: 1.) Poročilo tajnika JSZ. financah in aktivnosti od njenega prošlega o delu, Zveze zbora. 2.) nikov. Poročila sekcijskih taj-Za slovensko bo poročal Frank Zaitz, za srbsko Geo. Maslach. 3.) O zveznem glasilu in literaturi v obče bosta poročala za uredništvo "Proletarca" Frank Zaitz in za upravništvo Chas. Pogorelec. 4. O agitaciji za naš tisk po deželi bo poročal Joseph Snoy. 5.) O stavbinskem fondu JSZ. in akciji za dom JSZ. in Proletarca poda poročilo tajnik Fr. Zaitz. 6.) O delu in financah Izobraževalne akcije bo poročal njen tajnik Chas. Pogorelec sporazumno z ostalima članoma prosvetnega odseka. 7.) Referat o slovenskih domovih in njihovem pomenu za prosvetno delo v naselbinah. Ime poročevalca bo naznanjeno pozneje. 8.) Pomen pevskih in dramskih zborov za delavsko vzgojo. Tudi ta poročevalec bo naznanjen pozneje. 9.) Čitalnice in knjižnice. (Glede poročevalca velja isto kot za prejšnje.) 10.) Poročila zastopnikov Konferenc JSZ. 11.) Naše delo med mladino. Za referante so bili predlagani Herman Rugel, Andy Grum in John Rak. Določeni so vsi trije. 12.) Ženstvo in socialistični pokret. Za poročevalko je bila AU STE ŽE SPREJELI SLEDEČI PROGRAM? 1.) Sodelovanje skozi vse leto v agitaciji za razširjenje "Proletarca". 2.) Vsak klub naj ima toliko priredb kolikor jih more uspešno izvesti. Če ne več, naj ima vsaj dve na leto. 3.) Na. 8. zboru JSZ. naj bo zastopan vsak klub s SVOJIM delegatom. 4.) Kjerkoli mogoče, naj pošlje društvo Izobraževalne akcije JSZ. na bodoči zbor svojega zastopnika. 5.) Vsak sodrug naj deluje sa pridobivanje novih članov svoji stranki. 6.) Ustanovitev klubov JSZ. v vseh naselbinah, kjer žive zavedni jugoslovanski delavci. 7.) Pridobitev naprednih podpo^ik in kulturnih društev sa pristop v laotrraievalno akcijo JSZ. pravico do referata. Sprejeto. Predlagano in sprejeto, da se povabi vse napredne slovenske podporne organizacije, da pošljejo na zbor bratske delegate. Razprava o agitaciji. Pogorelec izvaja, da imamo sedaj med tu rojeno slovensko mladino že toliko somišljenikov in članov, da se bi lahko začelo ustanavljati posebne mladinske klube. Garden želi, da bi iskali tesnejših stikov s socialistično mladinsko ligo (YPSL). Prečita se pismo s. Zorkota, ki želi, da se sodrugom v Clevelandu preskrbi literaturo, ki jo bodo širili med mladino. O agitaciji med mladino so govorili še razni drugi sodrugi, in iz te razprave je bilo razvidno, da je najboljši način pridobiti somišljenike med mladino v naše klube s tem, da se jim izroči nekaj odborniških mest, različna odgovorna dela, in da se jih pridobi za sodelovanje v naših pevskih in dramskih ^borih. Na bodoči seji se nadaljuje razprava o pripravah za prihodnji zbor. socialistični organizaciji in zakaj je potrebno, da se tudi politično organizira. Drugi govornik je bil Herman Rugel, mladi član kluba št. 114. Vzlic svoji mladosti je pokazal, da že dobro razume socializem in kar je glavno, Herman je aktiven sodrug. Povedal je marsikaj o problemih delavskega razreda, o izkoriščanju, o brezposelnosti in njenih vzrokih ter apeliral na starše, da naj navajajo svoje otroke na pravilno razumevanje krivic, ki se nam gode, kajti ko jih mladina enkrat pojmuje, dobimo iz njenih vrst najboljše agitatorje in bodoče voditelje. Ko je bil ta del programa izčrpan, so obkrožili tajnikovo mizo novi kandidatje v JSZ. Kaj mislite, koliko jih je bilo? Bilo je osemintrideset fantov, deklet in drugih, od katerih se jih je devet vpisalo v klub št. 115 in ostali v št. 114. S tem seveda ni konec naše agitacije, ampak takorekoč začetek v kampanji za pomnoži-tev članstva. Apeliram na klub št. 115, da stori v svojem delokrogu kolikor največ mogoče, AKTIVNOSTI V SLOVENSKEM NARODNEM DOMU V WAUKEGANU. Waukegan, III. — V odbor Slovenskega narodnega doma so bili za leto 1930 izvoljeni: predsednik Anton Celarc ml.; podpredsednik Fr. Pierce; tajnik Rudolf Skala; blagajnik Frank Pezdir; zapisnikarica Anna Mahnich. Nadzorniki Paul Peklaj, Stanley Kirn, Anton TursiČ. Gospodarski odbor: Math Kirn, John Jejov-šek in Tomaž Troha. V soboto 1. marca priredi Dom veliko maškaradno veselico. Prejšnja leta so bile nagrade razdeljene maskam določenih - vrst. Letos pa bodo sodniki razdelili nagrade v znesku $100 po svoji previdnosti, da ne bo zamere. Zato pa bo letos več mask in se že sedaj pripravljajo za pustno soboto. Dramski odsek SND. bo vpri-zoril v nedeljo 9. marca dramo "Prisega o polnoči" v štirih dejanjih. Ta žaloigra je bila z velikim uspehom vpri-zorjena v Clevelandu in v Milwaukee ter letos večkrat na Šentjakobskem odru v Ljubljani. «Naši igralci se pridno vadijo, da bodo kar najboljše zadovoljili gledalce. Slovenci v Waukeganu, No. Chicagu in bližnjih naselbinah naj ne zamude prilike videti to tragedijo in naj pohite 9. marca v Slov. nar. dom. Enkrat sredi meseca aprila t. 1. bo pod pokroviteljstvom Slov. nar. doma razstavil naš umetnik H. G. Perušek svoje slike. Poskrbljeno bo, da se zopet enkrat prav pošteno razveselimo in v ta namen imamo zbra-—-nega tirdt sposobnega "toast-maistra". — Na veselo svidenje 16. februarja ob 2. popoldne v Fludernichovi dvorani. — Odbor. DOMAČA ZABAVA KLUBA J. S. Z. V SHEBOYGANU. Sheboygan, Wia. — V nedeljo 16. februarja priredi klub št. 235 JSZ. v Fludernikovi dvorani domačo zabavo. Začne se ob 2. popoldne. Na sporedu bodo razne vesele točke ,kot petje, deklamacije, tek- na seji dne 19. januarja. pise za omenjeno vsoto, pred-no se more društvo inkorpori-rati za toliko ustanovne delniške glavnice. Tudi sosedna westalliška naselbina vodi kampanjo za gradnjo slovenskega doma. Nekateri so mnenja, da bi en velik narodni dom zadostoval obema naselbinama. Direktorij milvvauškega S. N. D. ima nalogo dognati ako bi bilo kako zbližanje ali sodelovanje z odborom na West Allisu mogoče. Na seji Slov. doma v West Allisu so sklenili spremeniti svoji organizaciji ime, da se bo imenovala Slovenski Auditorium iz razloga, da ne bo ime enako milwauškemu. JPZS se udeleži s svojimi zastopniki konference jugoslovanskih podpornih organizacij, kadar bo sklicana. Vabilo za udeležbo je gl. odbor sprejel Za- me itd. In seveda bomo imeli tudi ples. Vstopnina je $1 za družino in s tem je- plačana vstopnina, pijača in prigrizek. Vabljeni stopnike bo volil na prihodnji seji. . Na isti seji je gl. odbor sprejel soglasno predlog, da začne JPZS izdajati lastno glasilo, so vsi člani in članice in vsi i mesečnik, o načrtih pa ima na-drugi somišljeniki, ki jim je logo poročati poseben odsek ljuba poštena zabava. prihodnji seji. Sedanje glasi- milwauske vesti. Milwaukee, Wia. — V naši naselbini sta v ospredju dve stvari: kampanja za Slovenski narodni dom in pa boj med Stautom ter odborom JPZS. V akciji za Slov. dom je mnogo življenja, vzlic temu jih je veliko, ki dvomijo, da bo koncem koncem uspela. Drugi so zopet prepričani, da bo poslopje drugo leto že zgrajeno in služilo namenu. V direktorij u S. N. D. so: predsednik Fr. Lustik; podpredsednik Joe Kopušar; blagajnik Ciril Muškatevc; tajnik Joe Matoh; pomožni tajnik Fr. X. Vera-nich, ki je čitateljem tega lista znan kot bivši izdajatelj "Slovenije", katero je prodal komunistom. V nadzornem odseku so Alvin Gloyeck, John Ca-mernik in Antonia Kovačič. lo JPZS je tednik "Obzor". Vprašanje glasila povzroča spore in neprilike od sheboy-ganske konvencije, oziroma od časa, ko je prišel "Vestnik" v posest sedanjemu lastniku. Ker je bila v tem spornem vprašanju važna točka tudi unijski znak glasila, ga je R. Staut nedavno zopet dobil. V opoziciji proti odboru JPZS sta Fr. X. Veranich in Rado Staut, ki imata na svoji strani precej somišljenikov. Kakor izgleda, zmaga ne bo na njuni strani. Sporov in bojev imamo torej mnogo vsake sorte. Največ se sedaj pač sučejo o kontroli nad naselbino, o vodstvu JPZS., o glasilu, raznih privatnih interesih itd. Kulturno delo trpi, ne pa frančiškanska politika, ki deluje zelo smotreno, da se utrdi med ljudstvom in zgradi "idealno faro". Poročevalec. Gospodarski odbor Cenjeno občinstvo na to \zdaJatelJ Z AGITACIJE v NASELBINI LIBRARY V PENN8YLVANIJI Dne 23. januarja sem se napotil na agitacijo za Proletarca v Library, Pa. Imel sem na razpolago tri dni časa in sem ga izrabil. Library je znana naselbina. Bil sem tam pred šestimi leti. stva. Ce je v domu prostor za "Daily Worker", bi moral biti tudi za tako izboren delavski list, kakor je "Proletarec". Strasti in predsodki ne bi smeli odločevati niti pri posameznikih, kaj šele v organizacijah, Od tedaj se je v nji dosti spre- ako hočemo resnično naprej. menilo, posebno pa mišljenje naših ljudi. Zadnja premogar-ska stavka je pustila težke posledice skoro povsod. Ljudstvo je razočarano in nezaup-no. Marsikje so ga zbegali razni ekstremni agitatorji in ga onesposobili za resno konstruktivno delo. So pa tudi izjeme. Npr. naselbina Sygan v Penni. Tam so naši rojaki v socialističnem delu tako podkovani, da jih tudi težki viharji ne spravijo iz ravnotežja. Tudi na Library ju gre na bolje, kakor so mi pravili. Proletarec je v tej naselbini po mojem odhodu za 17 naročnikov na boljem. Rojaki imajo krasno dvorano, v kateri je bilo že mnogo shodov, konferenc in raznih priredb. V nji dobiš več časopisov, na katere je dom naročen. Ima tudi komunistične, kar je prav. Ena oseba se je izrazila da je Proletarec zanič list in misli, da Vsak slovenski dom ali dvorana, če je v njemu čitalnica, ima "Proletarca". , Ta list je storil za probujo našega ljudstva izredno mnogo—toliko, da mnogi niti ne morejo zapopa-sti višine in veličine tega velikega dela. Proletarec je vreden, da ga čitate in da mu redno pošiljate naročnino. Ko sem bil s tem obiskom gotov, sem se odpeljal v nedeljo 27. jan. popoldne z Jakobom Dolencom in Matt Dermo-to v Pittsburgh na konferenco društev SNPJ., ki tvorijo federacijo v zapadni Pennsylvaniji. Na tem zborovanju sem se sešel z mnogimi sodrugi. Kmalu po otvoritvi konference me je predstavil prisotnim Mihael Pleše. Kot tujec, oziroma le kot gost, jim nisem mogel kaj posebnega povedati, razen da naj gredo naprej z delom. Večina zastopnikov je bila naprednega mišljenja, in vide- lepe priložnosti, da se razvije K * . '.x.u , , gin poslov ne sme imeti, v eno najvažnejših okrožnih1 organizacij SNPJ. Žal, da ni- sem utegnil ostati na zborova- delniškjm k ju|om $200.000, nju do konca, ker sem moral .. *_____i____' VABILO NA VESELICO KLUBA $T. 27 J. S. Z. Cleveland, O. — Veselica kluba št. 27 JSZ. se vrši v soboto 9. feb. v Slov. nar. domu tvorijo R. na St. Clair Ave. Vzroki, čemu "Obzora", je bilo treba odgoditi predstavo John Wolgemuth, Anton Kam- "Za narodtfv blagor", so bili že nikar, John Camernik in Alvin pojasnjeni. \Na tda bl se "verni kato" kazoval, da ni zločin, ako člo-lllčanl" kaJ pametnega ne na-vek obeduje, čemur je sodnik učlh» Pa Jlh odganjajo od resni-pritrdil in grajal policaja, are- ce 8 strašilom o "smrtnem gre-tirani pa je dejal, da je ta de- hu" in "večnem pogubljenju", žela že kakor Rusija. "Tride- v kakršnega noben gospod več set tisoč dolarjev davka ji pla- ne verjame, kakor ne verjame-čujem, ničesar nisem storil, pa Jo odraščeni otroci v Miklavža. me kar takole na lepem, v restavraciji pri obedu aretirajo." Sodnik je bil še bolj hud na policaja, ki si upa govoriti Janez Spoznavalec. V Pittsburghu po starem. O koncertu ste najbrž že či-v imenu postave takemifdavko- tali nekoliko. Priredil ga je plačevalcu, a v policaju se je Pred P»* tedm Banovec. Pel porodil srd, pa je dejal: "Od mladega delam, vsak dan sem v službi, pa ne plačujem $30,-000 davka, ta, ki sem ga aretiral, pa nikoli ne dela, a je vseeno pridobil premoženje." Sodnik ga je prekinil z naznanilom, da je na vrsti druga zadeva. Lahko si mislimo. Recimo, da bi mučeniki, ki si brusijo uma svitli meč okrog hotelske inc., imeli blagajno SNPJ. (blagajna JRZ. bi bila zanje premajhna), to bi "reševali" in učili narod—rto se bi topili tisočaki! Pa jim ti pre- je v Slovenskem domu. Ljudje so prišli in se veselili krasnega glasu Banovčevega. Dom ni velik ,ljudi je mnogo, pa bi morala biti dvorana za tako prireditev premajhna. Bila je prevelika. Drugače je naša naaelbina jako napredna. Lahko bi vam poročala tudi novice, pa so take, katerim pravimo ssssššššssssmmmm---. Pittsburška cekarica. Nemirne seje. S. D. D. v Collinwoodu ima s svojimi občnimi zbori — ne vem, kako bi rekel — neprili-ke. Vedno pride kaj vmes, kar ni na dnevnem redu. — M. Z. Zborovanje se otvori ob 10. dopoldne.—J. Snoy, taj. Konference, R. F. D., Box 7, Bridgeport, O. V Indiani, Arkansasu ia drugih krajih ob velik* rokah so so dogodile to loto sopot povodnji, ki so povsročile ogromno ikodo ia pognalo ia stanovanj veliko družin. Na sliki jo Mri. Clajr Lott s otroci. Njoaa družina jo bila ochrosana od «vota vsled povodnji blisu Blytheville, Ark., več todnov. V tom ¿asu jo Mra. Lott povila otroka, no da bi mogla dobiti zdravniško pomoč. Mrmlo vreme ia kupičenje lodu jo prebivalstvu v prizadetih krajib nopriliko silno povečalo. DOPISI KONFERENCA J. S. Z. V VZHODNEM OHIO BO 27. APRILA. Konferenca JSZ. za vzhodni Ohio se vrši v nedeljo 27. aprila ob 10. dopoldne v naselbini Piney Fork, O. Apeliram na klube JSZ. in društva Izobraževalne akcije JSZ. v vzhodnem Ohiju in West Virginiji, da izvolijo za to zborovanje zastopnike ko hitro mogoče in sporoče njihova imena podpisanemu. Konferenca bo važna. Čaka nas mnogo dela. Osmi redni zbor JSZ. je pred durmi. Voliti bo treba delegate, dati jim navodila, sklepati o tem in onem. V teku je kampanja, ki naj dobi socialistični stranki 30,000 novih članov. Mi ne smemo stati ob strani in opazovati druge, kako delajo, nego moramo iti v aktivne vrste. Nahajamo se v letu srebrnega jubileja "Proletarca". Namen je, da se mu pridobi do konca leta tri tisoč naročnikov več. Ali bomo stopili zraven in pomagali? «Naj ne bo nobenega kluba, ki ne bi poslal zastopnike na prihodnjo konferenco. • Vabimo tudi somišljenike. Pridite v čimvečjem številu. Sledite razpravam in se jih udeležujte. Več ljudi več ve, in pri agitaciji je uspeh odvisen od števila aktivnih sodrugov in somišljenikov. Vsi na Piney Fork četrto nedeljo v aprilu. Bodite točni. SPLOŠNO ZANIMANJE ZA MASKARADO DRUŠTVA "NADA". Chicago, m. — »Najbrž ni vzbudila nobena plesna veselica med Slovenci v Chicagu in bližnji okolici toliko zanimanja, kot ravno sedaj maškara-da ženskega društva "Nada". Kamorkoli greš, kjerkoli si, povsod čuješ pogovarjanje o tej veselici. Iz tega je tudi sklepati, da bo udeležba v resnici "polnoštevilna", kot navadno pravimo. Pa saj tudi ni čuda! Kajti veselični odbor je sklenil, da bo priredil veselico, na kateri bo dovolj zabave za vse in vsakogar; da bodo dobili qni, ki bodo prišli maskirani na to veselico tudi darila ali nagrade, kot jih dosedaj še niso dobili na nobeni maškaradi. Nagrade a4i darila bodo v raznih "oblikah", "velikosti" in tako tudi v "uporabi". Za ples bosta na razpolago dve godbi: Za mlade in poskočne v zgornji ali veliki dvorani SNPJ in za one, ki se žele zavrteti v lahkih valčkih, poskočnih polkah, šotiš, itd. bo pa na razpolago prava kmetska godba v spodnji dvorani. Članice društva "Nada" so se tudi zavzele, da bo vsega dovolj na razpolago, s čemur bo lahko vsakdo potolažil "notranjega ministra", da ne bo preveč "rebeliš". ,Kdor se hoče torej v resnici zabavati prav po domače, naj nikar ne zamudi te veselice. Kupite vstopnice sedaj, ker na večer priredbe bodo 25c dražje; sedaj so še po 50c. — Članica veselicnega odbora. Seznam priredb čikaških društev in klubov. FEBRUAR. "Nada" it. 102 SNPJ. — Maika- rada v soboto 8. feb., dvorana SNPJ. "Sunglaros" it. S32 SNPJ. — Ple-sns zabava y soboto 16. februarja, dvorana SNPJ. Klub it. 1 JSZ. — Predavanje v petek 28. februarja v dvorani SNPJ. Predaval bo Jolko Oven o Parizu. MAREC. "Sosodje" it. 449 SNPJ. — Plesna zabava v soboto 1. msrca v Ma-sarvkovi šoli v Ciceru. Žonsko druit. "Blod". MaAkarada v soboto 1. marca v Flainerjevi dvorani, 1638 N. Halsted St. Zbor "Proioron". — Dramska predstava v nedeljo 2. marca, dvorana SNPJ. "Pioneer" it. 559 SNPJ. — V torek 4. marca pustna zabava v dvorani SNPJ. Klub it. 1 JSZ. — V nedeljo 30. marca dramska predstava v dvorani CSPS. APRIL. Zbor "Sava". — V nedeljo 27. a- ?rila operetna predstava v dvorani SPS. MAJ. Klub it. I JSZ. — V četrtek 1. maja prvomajska slavnost v dvorani SNPJ. Svotosar Banovec bo imel koncert v Orcheetra Hali v nedeljo 18. maja. Ako priredba vaše organizacije še ni v tem seznamu, nam sporočite podrobnosti, da jo uvrstimo. JULIJ. SSPZ. — Izlet čikaškega članstva SSPZ. dne 4. julija v Cle-veland. Pionoor it. 659 SNPJ. Piknik v nedeljo 20. julija na Bergmannovem vrtu. Dr. John j. Zavertnik PHYSICIAN and SURGEON Office hours at 3724 W. 26th Street Tel. Crawford 2212. 1:80 — 8:80 — 6:80 — 8:80 Daily at Hlavaty's Drug Store 1SSS WEST 22ND ST. 4:80—6:00 p. m. daily, Kxcept Wed. and Sunday only by appointments. Residence Tel.: Crawford 8440. UDELEŽITE "KARNIVALA" -r¿ mi ženskega društva "N A D A" štev. 102 S. N. P. J. v soboto 8. februarja zvečer v dvorani S N. P. J. ffiGnrh 2657 So. Lawndale Ave. Vstopnic* v predprodaji SOc, pri blagajni 75c. DVE GODBI ZA PLES! INTEGRITY RED PEPPERS—DAICHMAN BROS. Vsega v izobilju. — Krasna darila za maske. OBLETNlSKA PRIREDBA DRUŠTVA "LITTLE FORT" SNPJ. Waukegan, 111. — V soboto 8. februarja bo imelo d ruš. "Little Fort" SNPJ. plesno veselico v Slov. nar. domu. To ob ob enem slavnost četrte obletnice društva. Pričakuje se velike udeležbe tudi od strani angleško poslujočih društev v bližnjih naselbinah. Klilb št. 45 JSZ. priredi piknik v nedeljo 27. julija. Društva so prošena, da pri aranži-ranju svojih izletov upoštevajo to naznanilo. Prvomajsko priredbo bo imel klub št. 45 v dvorani št. 2 v S. N. D. — Več prihodnjič. A. M. LISTNICA UREDNIŠTVA. Nekaj .dopisov, ki so dospeli v pondeljek popoldne, je moralo izostati iz te številke, ker je bil prostor, odmerjen za dopise, napolnjen. Pridejo na vrsto prihodnjič. Anton Zornik HERMINIE, PA. Trgovina s moianim blagom. Peči in pralni stroji nafta posebnost Tel. Herminie 2221. MLADENIČI-MOŽJE! Obleka po v&ii meri. MI vam izdelamo obloko ali suknjo, da vam bo pristo-jala kakor rokavica na roki. CISTA $25'°° VOLNA SAMO— Naročita si obUko ali suknjo pri nas. Delo j&mčeno. John Močnik 6517 St. Clair Avenue, CLEVELAND, O. ...................... i; Dr. Andrew Furlan i t ZOBOZDRAVNIK vogal Crawford and Ogden Ave. (Ogdoa Bank Bldg.) Uradne ure: Od 9. do 12. dop., ][ od 1. do 5. popoldne in od 6. do 9. zvečer. Ob sredah od 9. do 12. dop., in od 6. do 9. zvečer. Tol. Crawford 2S93. ^T^Lna domu Rockwall 2816. w .................. FENCL'S RESTAVRACIJA IN KAVARNA 2609 S. Lawndale Ave., Chicago, III. Tol. Crawford 1382. Pristna in okusna domača jedila. Cono šmarno. Postrežba točna. The Milwaukee Leader' Največji ameriški socialistični dnevnik.—Naročnina: $6.00 na leto, $3.00 za pol leta, $1.60 za tri mesece. Naslov: 828 Junoaa Ave. MILWAUKEE, WIS. ALI KABITE PERJEZA BLAZINE? ill t« po v«or-» kater« vsakomur po II jama ZASTONJ. Ima. BO tudi i« SfO-tovljen« Uuint. Za popolna sa-iovoljatvo Jara-{¡mo. ALBERT STETZ FEATHER CO. 138 Passaic St., Passaic, N. J. "New Leader** angleški socialistični tednik. Izhaja v New Yorku. Naročnina $2 na leto, $1 na pol leta. Najboljše urejevan angleški socialistični list v AmerikL Mnogo slovenskih delavcev ga čita. Naročite si ga tudi vi. Naročnino zanj sprejema "Proletarec". % i************************} » Martin Baretincic & Son POGREBNI ZAVOD 324 Broad Street Tal. 1478. JOHNSTOWN, PA. TtTTTTTTtTttttttfM MtMf ' NAJVEČJA SLOVANSKA TISKARNA V AMERIKI NARODNA TISKARNA 2142-2150 BLUE ISLAND AVENUE CHICAGO, ILL. Mi tiskamo w Slovanskem, Hrvaškem, Slovaikom, Češkem, Poljskom, kakor tudi v Angleškem in Nomikom jeziku. Naia posebnost so tiskovino sa druitva in trgovce. Pristopajte k SLOVENSKI NARODNI PODPORNI JEDNOTI. Naročita si dnevnik "PROSVETA" Stana sa celo pol lota leto $6.0cft $3.00. '■'"II Zadružna banka L]ab!]ana, Jugoslavija, V LASTNI HIŠI, MIKLOŠIČEVA CESTA IS, BLIZU GLAVNEGA KOLODVORA, SE PRIPOROČA ROJAKOM V AMERIKI ZA VSE GOSPODARSKE POSLE, ZLASTIs 1.) sprejema donar sa kraaihse vloge ali sa tekočI račun preti najbolj lomu obrestovanju. 2.) posreduje najeonejio dostavo denarnih poliljk is Ameriko V domovino ia obratno. 3.) posroduje V v sob gospodarskih sadov ah hitro ln po oonl. Denar, ki te namerava poslati v staro domovino, naj se nakaže na račun Zadružne banke na Amalgamatod Bank of New York, 11-18 Uni«« Sqaaro, New York, N. Y., istočasno naj se Zadružno banko o tem obvesti in Deroči izplačilo. Naš upravni zastopnik sa Ameriko Je Joseph Menton, 16824 Noimandy Ave., Détroit Mich. Obračajte se nanj. Obračajte se v veeh bančnih poslih sa stari kraj na Zadraftae banko v Ljubljani. Ustanavljajte nova druitva. Deset članov( ic) Je treba za novo društvo. Naslov za liet in sa tajništvo je: 2887 S. LAWNDALE AVE., CHICAGO, ILL. Royal Bakery SLOVENSKA UNIJSKA PEKARNA. ANTON F. ŽAGAR, lastnik. 1724 S. Sheridan Rd., No. Chicago, 111. Tel. 5524. Gospodinje, zahtevajte v trgovinah kruh is naše pekarne. 1 SLOVENCEM PRIPOROČAMO KAVARNO MERKUR 3551 W. 26th St., CHICAGO, ILL. (V bližini urada SNPJ in Proletarca.) FINA KUHINJA IN POSTREŽBA. KARL GLASER, lastnik. Dr. Otis M. Walter ZDRAVNIK IN KIRURG 4002 West 26th Street, CHICAGO, ILL. V uradu od 1 do 6. popoldne, v torek, četrtek in petek od 1. pop. do 8. zvečer. Tel., LAWNDALE 4872. V FRANCES WILLARD BOLNIŠNICI od 9. do 10. dopoldan ob torkih, ____ četrtkih in sobotah. VINKO ARBANAS 1320 W. ISth St., Chicago, 111. Telefon Canal 4340. SLOVENSKO-HRVATSKA TRGOVINA CVETLIC. Svežo cvetlica sa plesa, svadbe, pogrebe itd. ■lamilKB.SilBi, Victor Navinshek 331 Greeve Street, CONEMAUGF, PA. Društvene potrebščine: rega-lije, prekoramnice, znaki, uniforme. — Svilene zastave, slovenske, hrvatske in ameriške. Zaloga godbenih instrumentov in finih COLUMBIA GRAFONOL od $30 do $280' in slovenskih ter hrvatskih plošč. Zmerne ceno in točna postrežba. Pišite po moj veliki cenik. Naročila pošiljam Sirom Amerike. 9e priporočam. POŠLJITE DENAR POTOM BRZOJAVA! MILLARD STATE BANK 3643-3645 W. 26th St., at Millard Avenue, Chicago, III. pošilja denar v Jugodsvljo brzojavno brst posebnih stroškov sa brsojav, bodisi v dolarskih ali ▼ dinarskih aak»7.ilih Poslana vsota bo isplačana na poštnem uradu v 8. do 6. dneh, ln to brez odbitka. Mi smo potrošili mnogo fissa in denarja, da smo uvedli ta izredni način pošiljanja denarja popolnoma r vašo korist Poslužlte se gs in nikoli več ne boste na drugi način pošiljali svojega denarja v stari kraj. Naše brzojavne cene so običajno nižje od poštnih cen bodisi katerekoli druge banke. Za pošiljanje večjih vsot vprašajte sa naše posebne cene. URADNE UREt V pondel jok in četrtek od 9. m jutra j do 8. svečor) v torek, sredo ia petek od i. sjutraj de 8. popoldne t V soboto ed 9. sjetraj de 3. pepelda* PROLETAREC List sa inltrtM dol a v »koga ljudstva. NEZGODE NA ŽELEZNIŠKIH KRIŽIŠČIH Izhaja viak četrtek. Izdaja Jugoslovanska Dolsvsks Tiskovno Družba, ___Chicago, III. Glasilo Jugoslovansko Socialistično Zvoso NAROČNINA sa Zedinjene driave in Kanado sa celo leto $3.00; sa pol leta $1.76; ga četrt leta $1.00. — Inozemstvo: za celo leto $8.50; za pol leta $2.00. Vsi rokopisi in oglasi morajo biti v naiem uradu najpozneje do pondeljka popoldne sa priobčitev v številki tekočega tedna.__ PROLETAREC Published every Thursday by the Jugoslav Workmen's Publishing Co., Inc. _Established 1906._-M Editor___________________________ Frank Zaitz __Business Manager _______ Charles Pogorelec SUBSCRIPTION RATES: United States and Canada, One Year $3.00; Six Months $1.75; Three Months $1.00.—Foreign Countries, One Year $3.50; Six Months $2.00. ' Address. PROLETAREC M39 W. 26th St., Chicago, 111. T«t«phon.i RocL~.ll 2864. 546 PO DESETIH LETIH PROHIBICIJE Dne 16. januarja 1920 je stopila v veljavo prohibicija, kateri pravi predsednik Hoover plemenit eksperiment. Žal, da so jo politiki njegove in demokratske stranke izrabili za vse kaj drugega kakor "plemenit eksperiment". Milijone dolarjev se steka iz tega vira vsako leto v žepe graftarjev obeh strank, ki so v političnih uradih. Njim se prohibicija izplača kakor nikomur, razen velikim butle-garskim kartelom. In izplača se ameriški kapitalistični politiki, ker lahko s prohibici-jo zavaja državljane, da se njihovo pozornost odvrne od mnogo valnejših problemov. Pri prošlih predsedniških volitvah se je dolarskim mogotcem z lahka posrečil^-prepričati ljudstvo, da je najvažnejše vprašanje Msuša ali moča"? Izvolite Smitha, on vam povrne pivo, so se drli plačani agitatorji, in za njimi so ponavljali to neplačani, dasi so prvi dobro vedeli, da ne bi bila pod Smithovim predse d ništvom prohibicija prav nič spremenjena, ker je to dodatek k ustavi, katerega ne more odpraviti noben predsednik, nego le postavodaje posameznih] držav z odpoklicom. Toda ljudje so veiJ^v in so se pustili prepričati, da je vrček pmt najvažnejše vprašanje. Smitha so podpirali multimilijonarji, izmed katerih so eni v politiki demokratje, drugi republikanci, ali pa oboje.,., V praksi so VSI oboje, ker med politiko ene In druge ni razlike. Po desetih letih prohibicije je rezultat sledeči : Stotine milijonov dolarjev je šlo graf-tarjem, ki so v senatu, kongresu, v občinskih in okrajnih odborih, policijskim in federalnim funkcionarjem. Federalni uradniki, katerih naloga je uveljavljati prohibicijo, so v teku deset let ubili ali pa spravili v zapor mnogo ljudi, nemalo med njimi takih, ki niso prav ničesar storili. Ubijalci so bili skoro v vsakem slučaju oproščeni. Ustanovili so se veliki butlegarski "trusti", katerih promet s prepovedanimi pijačami znaša milijone dolarjev. Ustvarilo se je pravilo dvojne mere: male kršilce preganjajo in zapirajo, nalagajo jim velike denarne kazni, veliki pa se svobodno gibljejo; slednji so si v svojem konkurenčnem boju ustanovili svoja sodišča in izvršujejo eksekucijo skoro čisto nemoteno. Ljudstvo potroši za alkoholne pijače o-gromne vsote, kakor poprej. Stotisoči so uda-ni pijančevanju, kar je seveda škodljivo. Na-mestto lahkih pijač se pije danes največ žganje in močna vina. Na eni strani prohibicijski fanatiki, na drugi korupcija, na tretji ljudstvo, ki plačuje v eni ali drugi obliki obojim svoj davek v denarju in zdravju. Pijančevanje je socialna bolezen, ki je v kapitalistični uredbi neozdravljiva. "Plemenit eksperiment" je v takih okolščinah obsojen krahu. Ameriška prohibicija je krah —a je vendar prohibicija. Korupcija jo potrebuje in si jo bo ohranila, dokler se ljudstvo ne odvrne od obeh Morganovih strank ter se okrene k svoji. ZAVIJANJA IN RESNICA Največ črnila v listih se prelije radi laži. Mnogo jih je, kij-adi zavijajo, lažejo in ob-rekujejo, in to izziva prizadete, da se branijo in da dokazujejo resnico. Čudno je, da je mnogo ljudi, ki jih laž zabava. Če jih ne bi bilo, ne bi bila laž tako mogočna, kakor je in kakor je bila skozi vso zgodovino. Človeštvo za razumevanje resnice šele dozoreva, ali to je dolg in mučen proces. Bližnjice k nji ni, ker je spreminjanje človeka iz barbara v človeka pač evolucijski proces, ki se pomakne naprej le malo z vsako generacijo, a zgodovina beleži tudi dobe, ko sploh ni bilo napredka skozi cela stoletja. Kapital je kreatura dela — toda kreatura je poatala večja od njegovega stvarnika in ae je povzpela nadenj. Na sliki vidite ostanke avto-buaa, ki ga je razbil vlak železnice New York Central blizu Berea, Ohio. Šofer m devet otrok je bilo ubitih. To je četrta nesreča te vrste v teku treh tednov, vse v državi Ohio. Governor Cooper je odred.Lpreiskavo, kot običajno v slučajih nezgod. Vlak, ki je razbil ta avtobus, je vozil 45 milj na una — Glasom statistike se je na ameriških železnicah od leta 1883 smrtno ponesrečilo nad tri sto tisoč ljudi, poslednje čaae največ v kolizijah na zelezniških križiščih, katerih je na tisoče brez varnoatnih zavomic. Pismo iz Ljubljane Izseljenska liga v Ljubljani. — Ajmo mi Sokoli.— Z gledaliških desk. — h glasbenega življenja. Piše V. V., Ljubljana. Ljubljanski sodrugi so ustanovili toliko potrebno "Izseljensko ligo", katere smoter in namen je, vzdrževati stike rojaki izseljenci v Ameriki, Franciji, Nemčiji, zlasti z roja-ki-somišljeniki. Pravila novega društva so že potrjena strani banske uprave državske banovine. Po pravilih je namen Izseljenske lige, ki je nepolitično društvo in se razteza njeno območje po dravski banovini : vzdrževati stike z izseljenci izven domovine, zlasti: a) vzdrževati pisarno, ki bo v izseljenskih vprašanjih brezplačno dajala nasvete in informacije ter bo v vseh primerih posredovala med izseljenci in domovino, b) prirejati poučne tečaje, sestanke in predavanja o deželah in državah, kamor se izseljujejo naši državljani, c) izdajati časopise in publikacije o potrebah in vseh vprašanjih, ki se tičejo izseljencev ter d) voditi statistiko izseljevanja. Član lige postane lahko vsaka oseba. Dalje določajo pravila poslovanje društva. Akcijo za u-stanovitev društva je pokreni-la Zveza gospodarskih zadrug za Jugoslavijo, ki je matica delavskih zadružnih organizacij. Tako smo dobili prvo iz privatne inicijative rojeno Izseljensko ligo, ki je bila tako zelo potrebna. Ta naj bo sedaj most med tukajšnjimi in izven-domovinskimi rojaki, zlasti med svobodomiselnimi borci tu in onstran meja. * Vlada je sklenila pred meseci, zediniti vsa društva, ki se ukvarjajo z moralno in telesno-vzgojo državljanov, to je vsa malo prej niso bili zadovoljni) in da vstopajo z vsem svojim premoženjem v novo organizacijo, z vsemi svojimi člani in z vsemi svojimi domovi i. t. d. Orli so molčali . . . ^—"i Potem je škof priobčil v "Slovencu" apel na vse Orle, naj vztrajajo v vseh okolnostih in naj ostanejo zvesti svojim,' .. edino pravim vzgojiteljem p(*°jem: d» f° to se pravi, naj ostanejo to kar lzvršl^l°: 4 J pri katerem ga sigurno doleti smrt. Tako je prišel na do- so bile mnogo boljše od scen glavnih igralcev. * V dramskem gledališču so dali letos med drugimi močno vojno dramo "Grob neznanega vojaka" francoskega pisatelja Haynala. Delo, v katerem nastopajo samo tri, oziroma prav za prav le dve osebi, je postavil na oder režiser Debevec, ki je igral tudi vlogo vojaka. Vojakovo. nevesto Audo je igrala Šaričeva, očeta vojaka pa je igral Skrbinšek, ki nastopi le začetkom drame in na koncu. Vmes pa je življenje nekaj ur, življenje vojaka, ki je prišel so bili in da v Sokola vstopili ne bodo. "Slovenec" je bil radi škofovega pisma zaplenjen. Orli so imeli potem zborovanje v. Ljubljani, na katerem so sklenili, ne vstopiti v novega Sokola, marveč se rajši dati razpustiti. * Poprej pa so že prepisali svoje domove in premoženje drugim društvom in osebam, tako da bi oblasti slučaju nenadnega razpusta in zasege premoženja, ne našle ničesar . . . Začetkom januarja je izšla uredba, s katero so razpuščena vsa dotedanja društva, kakor Orel, Hrvatski Sokol i. t. d. Pod pritiskom vlade, v kateri je tudi minister Korošec, je moral klerikalizem prenehati z eno svojih močnih organizacij, z Orlom. Kako to upliva na ljudi, je razumljivo. Da pa bi novi Sokol kraljevine Jugoslavije čim bolj uspeval, predvideva zakon, da ga morajo širiti vsi državni nameščenci in posebej še učitelji, bodisi v mestnih kakor tudi v vsaki gorski vasi. Poleg tega je izšla uredba ministra vojske in mornarice, ki ureja razne ugodnosti, ki so jih v vojski deležni člani Sokola kralj. Jugoslavije. Kok vojaškega službovanja se jim skrajša, v napredovanju bodo člani Sokola prvi, dobivali bodo daljše dopuste in dobivali dopust tudi za razne sokolske nastope in tekme. Radi teh ugodnosti bo vse- pust že smrti zapisani vojak, da vidi svojo nevesto in mu odgovori na vprašanja, ki ga mučijo, doma pa ga že čaka brzojavka, da mora nemudoma nazaj. Vojak ve, da pojde v smrt. ifJ£^ko je njegov dopust le pet, šest ur dolg in te ure preživita z nevestno hlastno, da se izgovorita dodobra, preden odide na fronto, kjer ga čaka zadnji napad. . V tej drami, ki se oudigrava v navadni, mirni meščanski sobi, je prav čutiti grozni utrip vojne, ki ne divja le na fronti, marveč sega s svojimi kremplji tudi v zaledje, v mirne meščanske hiše, kjer drhtijo neveste in so navdušeni očetje vojakov, stari veterani, ki sanjajo o zmagi "našega" orožja. Iz tragedije teh dveh, vojaka in neveste, na odru je zakričal velik protest proti vojni. Ljudje so odhajali iz gledališča bolj človeški. Režija in igralci so se potrudili in dali kolikor so mogli. In zmogli so veliko. V letošnji sezoni je na sporedu še Frankova "Kari in Ana" ter drama "Z one strani" nekega ameriškega pisatelja. a gih velikih mestih kakor tudi med našimi izseljenci v Alza-ciji. Potovanje je bilo skrbno organizirano, kljub temu so jih smatrali mnogi za Čehoslo vake ... S koncerti so uspeva li. Bilo je pač organizirano utrditi je treba prijateljske zveze s Francijo, pesem naša je res lepa in je bil pač povsoc uspeh. Sli pa so v svet s pre cej lahkim programom, kar jim mnogi očitajo. Prav modernih stvari niso peli. Cleveland dobil novpga ravnatelja Občinski svet je izvolil za ravnatelja mesta namesto odstavljenega Hopkinsa Daniel E. Morgana. Morgan je izjavil, da se ne bo pečal s politiko, in da bo odklanjal vabila na shode in bankete. Hopkins jih je sprejemal in se je mnogo gibal med Slovenci. Kon-cilmanMihelič je glasoval pri volitvaTrr^vnaT^lja ponovno za Hopkinsa in z njim še en drug demokrat. Profit Ward kompanije se je zmanjšal Profit Montgomery Ward kompanije je bil prošlo leto pet milijonov dolarjev manjši kakor I. 1927. Lani je * znašal $13,434,935, leto poprej pa $17,703,834. Kadar se zmanjša promet taki kompaniji, je vedno vzrok zmanjšanje zaslužka ljudi. Kadar ni dela, ni dohodkov, s knofi pa se trgovinah ničesar ne dobi. telovadna društva v eno, držav- kakor marsikdo vstopil ali o- *. . i ■ • , . < .... stal v novi državni organizaciji. Telovadna podzveza delavske "Svobode" je tudi razpuščena. Delavski oder ljubljanske "Svobode" je v decembru u-prizoril trikrat v dvorani De- no telovadno društvo. Ko se je pojavila ta misel, so bili sprva Sokoli nekoliko nezadovoljni, Orli pa sploh niso marali slišati o tem. Ko pa je izšel zakon o enotni telesni vzgoji, je postalo drugače. Zakon je ustanavljal eno samo telovadno državno organizacijo z imenom 1 lavske zbornice dramatizacijo "Sokol kraljevine Jugoslavije", Tolstojevega romana "Vstaje-kateremu načeljuje prestolo- nje". Režijo je vodil Bratko naslednik, obenem pa s tem Kreft. Delavski oder je pred-zakon pozival vse dosedanje lanskim z uprizoritvijo Golou-telovadne organizacije, naj hove "Krize" po mnenju celo-vstopijo v Sokola kraljevine Ju-j kupne kritike uspel z igranjem, goslavije, sicer pa naj se v treh rešil se je iz okvira diletantiz-tednih razpustijo, bo le ena državna Dovoljena ma, z uprizoritvijo mnogo težje telovadna stvari, kakor je Vstajenje, pa organizacija, ki naj ji vse do- se mu je to posrečilo mnogo sedanje pristopijo z vsem svo- manj, dasi je režiser vzel za jim članstvom in premoženjem, glavna dva igralca (Katjušo ali pa naj prenehajo živeti. To in Nehljudova) dva ne-delav-je veljalo za bivšega Sokola, ca, dočim so bili vsi ostali de-to je veljalo za klerikalnega lavci in člani "Svobode". Sce-Orla. Sokoli so izjavili takoj, ; ne, v katerih je nastopala mno-da so veseli tega zakona (dasi Žica kaznjencev in kaznjenk, SEJA EKSEKUTIVE J. S. Z. Seja eksekutive JSZ. bo v četrtek 6. februarja. Redni dvoje vojnih dram, datum seje je prvi petek v mesecu, ker pa želi več članov iti ta dan (v petek 7. feb.) v Goodman teater, kjer bo pod ( avspicijo soc. stranke vprizor-Komponist Emil Adamič je jena igra "The Field God" od pisatelja Paul Greena, se bo vršila en večer prej. Kdor želi iti na to predstavo, naj s priglasi za vstopnico Chas. Pogorelcu. Vstopnice so po $2 in $1.50. Vsi sedeži so rezervirani. — P. O. prejel te ,dni pismo od tenorista Svetozarja Banovca iz A-merike. Banovec mu sporoča, da s svojo koncertno turnejo uspeva. Nastopil je že s 15 koncerti ter je zbudil priznanje tudi pri ameriški kritiki. Zlasti je uspel v Calumetu, kjer so ga stavili više od italijanskega tenorista Bagiorrija, tako da je dobil povabilo za internacionalni koncert koncem maja v veliki dvorani "Opera House", kamor gre čez 1000 ljudi. Banovec pravi, da je zdrav in stalno dobro razpoložen, paziti pa se mora radi dolgih potovanj, ki ga zelo utrujajo. Končno piše Banovec A-damiču, da so rojaki v Ameriki izredno dobri, gostoljubni in postrežljivi ter mu gredo v vseh ozirih na roko. V ljubljanski operi ga zelo pogrešamo. Namesto njega prihaja pet njegove vloge iz Zagreba tenorist Vičar. O Glasbena matica je koncem novembra in decembra lani priredila koncertno turnejo po Franciji, koncertirala v mno- KONFERENCA ILLINOISKIH SOCIALISTOV. V nedeljo 9. februarja se bo vršila v Chicagu v Carmens avditoriju, South Hali, Ashland Ave. in Van Buren St., konferenca illinoiških socialistov. Vsi člani stranke so vabljeni, da se je udeleže. Članom JSZ. priporočamo, da naj bodo prisotni. Prične se ob 2. popoldne. P. O. VAŽNO ZA ČLANSTVO J. S. Z. V BRIDGEPORTU. Članstvo kluba št. 11 JSZ. v Bridgeportu, O., je vabljeno na redno klubovo sejo v nedeljo 16. februarja ob 10. dopoldne. Na dnevnem redu je več važnih točk, med drugim volitve za mesto, v katerem bo prihodnji zbor JSZ. Pridite polnoštevilno. — Tajnik. Dr. Paul in Marija Kriache: 2ENA V ZGODOVINI (Konec.) Splošno naziranje prošlih vekov je bilo, da Ženska v pogledu razvojne možnosti zaostaja za moškim, da je inferiorna in nesposobna za višja ustvarjanja. No, to naziranje najdemo v vseh religioznih sistemih, ki so bistveni produkti periode očetovstva. Najdemo ga pri Židih in v krščanstvu, kjer se govori, da mora biti žena pokorna možu, v islamu, ki 8e Je obeh razvil, v indijski knjigi Manu: "vzrok nečasti je ženska, vzrok zemskega življenja je ženska, zato se ogibaj ženske", — in ravno tako tudi v konfucianizmu, ki predstavlja najdovršenejši izraz kulture o-četovskega prava. Temu nasproti pa kaže moderno življenje docela jasno in očitno emancipacijo žene iz prejšnje potlačenosti. . V večini držav si je ženska po svetovni vojni priborila pravico glasu; osvobodila se je vsakega okvira svoje hiše, dela po tovarnah in obratih ter zgublja na ta način svojo ekonomsko in notranjo odvisnost. Mi gremo nasproti dobi enakopravnosti ženske, ki bo padala dokaz, ali je ženska v resnici sposobna za ista ustvarjanja kakor moški. Ako hočemo vzroke potlačenosti ženske za-popasti s principijelno jasnostjo, ne smemo pozabiti na delo, ki je zadnje čase doprineslo mnogo bistvenega k razjasnitvi tega problema. To je knjiga profesorja A. W. Ne-milova: "Biološka tragedija žene". V tej knjigi se na telesu žene dokazuje, da je ona v mnogo večji meri kakor moški podrejena službi zaščite življenja in vsled tega podvržena tragični preobložitvi, kar si sicer more ublažiti ali čemur se ne more nikdar popolnoma izogniti. Ta preobremenitev se edino v otroški dobi ne izraža; ali pojavlja se že s prvo menstruacijo, katera tudi pri zdravi ženski, deluje na telesno ravnotežje (povišanje krvnega pritiska in temperature, hitrejšo delavnost srca, razdražljivost živčnega sistema itd.); povečuje se nato v težki obliki v času nosečnosti, ki nikdar ne poteka docela brez težkoč (psihoza nosečnosti) in dosega višek pri porodu, kateri mnogokrat pripelje žensko na rob groba; nadaljuje se dalje v posebni privezanosti otroka z materjo, ki sega tako daleč, da čuti mati potrebe otroka v taki meri kakor svoje lastne in da njeno zavzemanje za otroka mnogokrat pomeni žrtvovanje same sebe; naposled se ta preoblo-žitev končuje z dobo klimakterija ženske, ki se, z mnogo eklatantnimi pojavi staranja, pojavlja približno deset let pred impotenco moškega. Po spolnem aktu je moški svoboden ; njegovo dete se lahko porodi, ne da bi on za to znal. Vsa peza vsakega ljubezenskega užitka leži na ženski. Nemilow, ker je samo biolog, a ne sociolog in psiholog, gre tako daleč, da ne priznava prirodnega čuta očetovstva. Njegovo delo ni osvobojeno pre-tiranosti, lahko se ga izkorišča proti ženski, ker se lahko trdi, da se pri taki preobremenitvi od ženske ne more pričakovati enakega delovanja z moškim. Naravno je človeštvo razdeljeno na dva dela: na večno bolan del, žensko, in zdrav del, moškega, ali te misli nas ne smejo povesti tako daleč, da bi ne gledali na vzroke. In ko Nemilow na koncu zahteva, da se družabne oblike spremene v tem prav-cu, da bo šena svojo preobloženost najmanje čutila, se gotovo-« njim strinjamo. Moški in ženska sta enaka po svoji vrsti. Znanost je dokazala, da se moški more spremeniti v žensko. Steinachovi poskusi z ženskimi kunci, ki so po kastraciji in inplantaciji moških spolnih organov postali živali z lastnostmi moških kuncev in obratno, je zadosten dokaz za enaka bistvena svojstva in za enake sposobnosti. Moški in ženska imata torej enako biološke možnosti ali nimata enake pridobitne funkcije; njune produktivne moči se periodično gibljejo v raznih pravcih. Kapaciteta z materinstvom zavzete ženske je v drugih pravcih slabejša, a ne vedno v različnih razvojnih epohah na enak način. Produkcija je bila napram ženski včasih povoljno, včasih nepovoljno razpoložena. Vsled tega razlikujemo različne epohe: A. prazgodovino; B. primitivne lovske narode; C. matrimonijat; D. patriarhat; E. kapitalizem; socijalizem. — Ženski List. URADNO PRIZNANJE BREZPOSELNIH V volilnih kampanjah so si ameriški politiki navadno očitali, kdo je kriv industrialne depresije, poloma blagostanja med farmarji, in si pri tem metali očitke o brezposelnih, o bankrotiranih kmetijah in podobno. A točnih številk ni bilo. Ni bilo še potrebe zanje. A sedaj jih rabijo, in aprila, ko bomo imeli ljudsko štetje, imajo števci nalogo zabeležiti tudi vse brezposelne. Za blagostanje vsake dežele—za ustvarjanje bogastev so potrebni industrialni delavci in poljedelci. V Zed. državah uživa prospe-riteto ves kapitalistični razred in nekaj milijonov ljudi, ki se jih lahko prišteva srednjemu razredu. Drugi žive iz dneva v dan. Če je delo, in poleg tega zdravje v družini, se izhaja; možno je taki družini, da si postavi hišico, da si kupi avto in da doseže tudi nekaj prihrankov. Milijone jih je, ki jim taki računi unesejo, ker je delo nestalno in ker tepejo proletarske družine tudi druge nepri-like. Pač ne bo druge poti kakor da se delavci koncem konca odločijo za socializem. Ce to store, in kadar store, bo le njim v korist. P" r L p y^iMifflifliMiamiim Joško Oven: ZA SOLNCEM L,- (Nadaljevanje.) DRAMA IN GLASBA Zopet t Parizu. coska revolucija je pognala Dež je škropil ko smo se pe- kralja in dvor na morišče in ljali po grudasti valoviti zemlji vzhodne Francije. Ustavimo se v Troyes — kmalu smo v Luneville in v Parizu. napravila iz teh palač največji muzej na svetu. Tako ima Pariz še danes na tisoče važnih zgodovinskih točk, od katerih Zjasnilo se je, ko smo se v jih bo saj nekaj spoznal, če dolgi vrsti drenjali iz Gare de ostaneš malo dalj v tem lepem 1'Est. Spomnil se tistega Gr-.mestu. Za ložje poznavanje ka, ki sem ga omenil v začetku mesta ga delimo v tri kategori-mojega pota, priporočil mi je Je — v muzeje, knjižnice, šole tedaj poseben hotel; pogledam in galerije; v cerkve, grobnice, naslov: Hotel Unic rue de pokopališča in kapele, ter v Rennes. Pokličem taxi, ki so v Parizu čudovito~poceni, pa jo odrinemo v stari del Pariza v Quartier Montparnasse. "Mesto nočnega veselja". "Torej to je Pariz, tisto čudno veliko grešno mesto," vzdihne skoro vsak popotnik, predno ga ne požrejo tiste temne in zvečer zelo rasvetljene ulice okrog Butte de Montmartre. V večini pridejo da vidijo greh in če je tema dovolj velika, tudi sami greše; e, moji dragi, skoro vsi grešniki, ki jih srečuješ ob poznih jutranjih urah, go- parke, mostove, stare uli<% in gledališča. Kjer je pa težko opisavati samo eno kategorijo in bi moral na tà način po trikrat, štirikrat po enem mestu bom opisal posamezne okraje in točke kot pač pridejo. V prvotnem mestu. Začnem z originalnim in najstarejšem Parizom, I'ie de la Cité. Vzamemo Boulevard St. Michel, ki nas pripelje na most istega imena, pa smo na otoku. Takoj ko stopiš na ta otok, Čutiš da si na zgodovinskih tleh. Tu so bile utrdbe nekdanjih vore angleško z distinktivno a. iarisn-jev tu in na malem griču meriškim žargonom. Prav je, P"tl Sf' Jacqufsu f° stale Pa' o popotnik, da si ogledaš vse lače nekdanjih Rimljanov, tu še kar ti nudi mesto, ali ne pozabi, dane* stoje dve krasni stari da je dan dolg in .da je Pariz zgradbi —Notre Dame in Cha-še nekaj drugega kot mesto jPeNe-Sainte. Druga stara po- nočnega veselja. Tudi jaz sem se razveselil ko sem korakal po širokem tro-toarju velikega Boulevarda. Ko se utrudiš se vsedeš prav zraven ceste za okroglo marmorno mizo, raztreseno poslušaš godbo ter opazuješ množico, ki hiti mimo tebe. E, bratje, — in vino ter Chartreuse, Malaga, Benedictine itd. Pa kaj bi govorili . . . Nekoliko zgodovine. Naj prvo nekoliko zgodovine. Pariz je staro mesto. Rimljani ga imenujejo Lutetia Pariaio-rum, po plemenu ,ki je bilo naseljeno na otokih Seine, Parisii. Parisii so bili bojevito galsko pleme, ki so uspešno kljubovali Cezarju pri njegovem prodiranju v kar je danes sedanja Francoska. Kajpada, podlegli so Rimu, ali v poznejših stoletjih so precej razširili svojo moč, tako da je bilo ob času pohoda Hunov leta 451. to že precejšnje mesto. Sv. Genovefi, ki je zaščitnica Pariza, gre čast, da je pregovorila Atilo, da ni porušil mesta. Frankovski kralj Klodvik je napravil Pariz za svojo pre-stolico. Leta 885. so ga Normani vzeli in opustošili. V srednjem veku je imel Pariz, ki je ostal prestolica francoskih kraljev, bogato zgodovino — v novejših časih pa prevrate in revolucije, ki so pretresle, vso Evropo. Najstarejši del Pariza je o-tok (l'ilot), kjer stoji Notre-Dame. 2e za časa S. Genovefe so bili hribi, ki so stali v bližini otoka, obljudeni; eden teh je današnji Montmartre, kateri ima ime po mučencih, obglav- lopja, npr. stara palača francoskih kraljev, so zginila, ali te čudovito lepe zgradbe so ostale skozi vsa stoletja. Sainte Chapelle je dal sezidati Lju-dovik IX., križar. To je bil silno pobožen kralj, in je večino svojega življenja prebil v križarskih vojnah napram Moha-medancem. Kakor večina plemstva tedanje dobe, je bil tudi Luis strašno babjeveren. Prebrisani trgovci kot so bili Grki in Armenci, so znali te lahkoverneže dobro izrabiti. Za visok denar so jim prodajali vse mogoče reči. Kristusove solze, njegove opanke, trnje vo krono, potni prt, les S. križa itd. Teh reči je bilo vse polno na trgu. Tudi Lui-su so prodali ' Kristusovo krono ter velik kos križa. Ljudevik je z veliko častjo pripeljal te svetinje v Pariz — ali zdelo se mu je, da nima nobene dovolj lepe cerkve za take svetinje. Dal je sezidati sredi obzidja kraljeve palače čudovito lepo kapelo, katera je najlepše gotsko delo kar sem ga videl na potu. Sezidal jo je Pierre de Montereau leta 1245. Kapele ne bom podrobno opisaval. Omenim le, da se deli v dva nadstropja, spodaj križ in na vrhu krona. Stvar je tako lepo umetniško in fino izdelana, da jo ne smeš pozabiti ogledati. Kapela stoji na dvoru justične palače (Palais de Justice). Tudi in-teresantno za ogledati. Tu je slovita "Salle de pas-perdus". Malo naprej je bolnica Hotel Dieu. Notre-Dame. Sedaj smo pri Notre-Dame. cerkve iz četrtega stoletja. Zidana je v gotskem slogu. Tu se je zbirala francoska oligarhija skozi stoletja v vsem svojem arogantnem sijaju. Leta 1793 so jo francoski revoluci-jonarji spremenili v "Tempel resnice". Napoleon I. se je dal kronati za francoskega cesarja v tej cerkvi — in danes je pa polna ameriških turistov. Njena notranjščina je lepa in ogromna. Velikanski stebri, oltarji in zakladnica, kjer boš proti mali vstopnini videl precej lepih reči. Sedaj pa vzamemo rue St. Jacques na levi strani Seine, gremo mimo stare palače Hôtel de Cluny, nekdaj stanovanje opatov istega imena/sedaj muzej, znamenit po predmetih iz srednjega veka in smo v znanem Qartier Latin. Ta hrib, nekdanji Mont. St. Geneviève, je tisti del Pariza, ki je že od nekdanjih časov posvečen* znanju. . r Ko se bližamo vrhu, kjer se nahaja Panteon, vidiš same šole, knjigarne in restavracije za študente. Stare, ozke, vijugaste ulice dajejo temu quartieru zelo slikovit značaj. Tudi kadar so počitnice, vidiš pol-o študentov obojega spola pred kavarnami in na ulicah. Tu slišiš vse jezike in srečuješ vse narodnosti, saj malo nižje je stara Sorbona, eno največjih svetišč in templjev vede na svetu, ustanovljena leta 1253 po Robertu Sorbon-u, kaplanu Ljudovika IX. kot teologična „fakulteta. Kardinal Richelieu jo je povečal in ji dal današnjo formo. To je veličastno poslopje, ki je vredno svojega slovesa. Tam študira veliko A-meričanov in tudi precej Ju-goslovenov. Lahko se jo obišče med eno in tretjo uro popoldne. (Dalje prihodnjič.) Upton Sinclair na odru kluba st. 1JSZ. 1 j enih na tem hribu za časa Ri- Kdor hoče podrobneje vedeti o i i ■ i___ti v« 1 _ /iAi>lri)i noi nroAit Q Vt/»fnr ma, kot tudi hrib, ki je danes znan kot Quartier Latin, na katerega najvišji točki stoji Panteon. Tu kjer je danes muzej Louvre, je Filip Avgust sezidal trdnjavo, ki se je raztezala ob Seini vse dol, kjer je danes rua.de Rivoli. V šestnajstem stoletju so podrli stolpe in obzidja, ter napravili iz tega kraljevsko palačo. Bilo je tradicijonàlno, da je vsak francoski kralj nekaj k tej skupini palač prizidal. Fran- tej cerkvi, naj prečita Victor Hugo-vo delo Notre-Dame de Pariš. To je stolnica pariška. Nemogoče je, da bi človek prišel na tako dolgo pot, pa da bi šel mimo te stavbe brez da bi si jo ogledal. Koliko zgodovine se je odigralo tu okrog in v cerkvi. Iz vseh strani gledajo nate lokavi gargoyli v čudnih pozah z dolgimi, pasjimi gobci in kvišku zategnjenimi očmi in ušesi. Zgrajena je bila v letih 1163-82 na razvalinah WM. B. PUTZ Cicero's } Florist I OLDEST J Cvetlice in venci za vse slučaje. W. 25TH ST., CICERO, ILL. Sodrugom v Clevelandu. Seje kluba it. 27 JSZ. so vrie vsak prvi petek ob 7:30 ■▼•¿•r in vsako trot jo nedeljo ob 2130 popoldno ? klubovib prostorih » Slov. narodnem domu. S od rut*, prihajajte rodno na •ojo in pridobivajte mu novib članov, da bo mogel napraviti čim več na polju socialistične vzgoje in v borbi sa naša prava. Upton Sinclair ni napisal mnogo iger. Kar jih je, so pogosto igrane. Sinclair ne zakriva dejstev. V svojih spisih trga maske vsem, ki jih nosijo, da z njimi zakrivajo svoje prave obraze. Drama "The Machine" v treh dejanjih je izšla v njegovi knjigi "Plays of Protest", v kateri so še tri druge igre. Razen omenjene smo videli na odru kluba št. 1 tudi- njegovo enodejanko "The Second-Story Man". Ko je napisal dramo "The Machine", jo je dal v čitanje ravnateljem treh najbolj slovitih newyorških dramskih gledališč. Vsi so mu priznali, da je delo dobro — ampak, toda, ali — vsi so jo odklonili. Igra razgalja politiko newyorške demokratske tammanitske ma-šine, prikazuje, kako mogočen finančni magnat, ki poseduje transportni sistem v mestu, kontrolira tudi sodnike, liste in mestno upravo. Drama nas seznanja s političarji, ki so bili nekoč "gangsterji" in sploh karakterji, s kakršnimi bi morala imeti opravka policija. Eden teh "bivših" je v tej igri političen boss — in New York jih ima mnogo, med njimi vedno enega, ki je nad vsemi, in ta je ob enem poglavar tammanitske mašine. Bilo je tako, ko je Sinclair pisal to dramo in je tako danes. Angleški dramski odsek kluba št. 1 se je odločil, da poskusi z vprizoritvijo te Sin-clairjeve igre. Videli smo jo na odru dvorane CSPS. v nedeljo 26. januarja. Poskus se je posrečil. Doznali smo, da so drame kakor je ta našemu občinstvu sprejemljive in da so delavski dramski zbori dolžni vprizarjati čimveč baš takih iger. Mladine — naše tu-rojene mladine — je bilo mnogo v dvorani. Dasi igra sama nima napetih prizorov, večinoma le dialoge, je bila avdijenca pozorna in mirna od začetka do konca. Devet oseb šteje ta igra. O-menil jih bom po redu, kakor nastopijo. Julia Patterson, pi- în je ruje v ideale človečanstva pravice, je tip, katerega predstavljala Catherine Beuk. Rekli so, da je bil to njen prvi nastop. Na odru je bila doma, igrala je naravno in živo. Jack Bullen je mladenič, ki se bojuje proti krivicam. Je iz družbe, ki se giblje bolj ko- radniki. Njegova ogromna bogastva potrebujejo "pravilno" protekcijo, ki jo je treba kupiti, kajti njegovi in ljudski interesi so si nasprotni. Treba je kupiti oblast, da bo varovala njegove na škodo ljudskih. Dobiti za tako vlogo primernega igralca v naših diletantskih zborih ni lahka stvar. Mogočen, aktiven kapitalist je navajen poveljevati in navajen je, da se mu vse priklanja—pokloni veljajo seveda njegovi blagajni. V takem ozračju razvi- modno Vsled tega spada Jack je 'aiiiven kapTalU ^ pod definicijo "parlor socia- n0st, ki jo more na odru im-hst , kakor so jim rekli pred presionirati samo igralec, či- leti v New Yorku in drugje, pa Kar tudi sedaj se še čuje to označbo v družbi in se jo omenja v listih. To je daljša vloga, ki jo je imel John Kochevar ml. Bil je izboren. V tip, kakršnega je imel predstavljati, se je poglobil in je čutil ter govoril kakor Jack Bullen mora. Laura Hegan je hčerka "traction" kralja. «Njen oče lastuje železniška omrežja v največjem ameriškem mestu, personaliteta odgovarja življenje. "Poročna noc" v Bridge-portu Bridgeport, O. — Klub št. 11 JSZ. je sklenil, da vprizori v nedeljo 10. maja Ivan Mole-kovo dramo "Poročna noč", ki je bila že dostikrat pred občinstvom v Chicagu, Waukega-nu, Springfieldu, v naselbinah Pen ne, v Clevelandu itd. Igralci, ki nastopijo v tej igri na našem odru, so večinoma tukaj rojeni Slovenci. Vaje jim bodo koristile, ker se bodo učili jezika in ob enem spoznavati oni v igri. Sicer velja to pravilo za vse igralce, le, da je za ene tipe težje dobiti primerne osebe kakor za druge. Vlogo Hegana je imel Anton Garden. Sodbo o njemu z ozirom na to vlogo so povedali že drugi, ki je v bistvu ta, da Tone ni bil rojen za kapitalista v dramskih predstavah, kaj šele v realnosti. Če bi on res imel newyor-ško železniško omrežje v svoji Nekdo mora gojiti kulturno delo, in naš klub stori za napredek naselbine kolikor je v njegovih močeh. Želi pa prijateljskega umevanja in sodelovanja vseh, ki so naprednih nazorov. V slogi je moč in uspeh. Tajnik kluba. ' Vdova Rošlinka" oziroma, on je odločujoča moč lasti, bi ga Laura z lahka pre-v korporaciji. Po naključju je govorila, naj se umakne iz Laura prišla med mlajše idea- "politike" tammanitov; poli-liste in se seznanila z njimi pri tičnemu bossu Grimesu bi dal svojem dobrodelnem delu med brez obotavljanja slovo. Njegova narava se s Heganovo to- Chicago, III. — Dramski odsek kluba št. 1 vprizori v nedeljo 30. marca v dvorani CSPS. Cvetko Golarjevo komedijo v treh dejanjih "Vdova Rošlin- rej ni vjemala in vsled tega ni ka". bil prepričevalen tip Reči pa igra se vrši na Gorenjskem moram, da je igral dobro, da v hiši vdove Rošlinke. Razen je v njemu resničen igralec, ljubezni željne vdove sta v igri reveži, ki žive v "slums". Ju-lia poskrbi, da se seznani z Bullenom, in ta ji brez ovinkov pove, kake vrste tiran in podkupovalec je njen oče. De- kletu je hudo, očeta ima rada, jtoda pristojala bi mu vloga a-¡dve ~miadTdekUtT'lep"goV^nj-ne pa njegove politikeNa gitatorja, bojevnika ali učite- ski fant> 56_letni dJJ J koncu se razprtita - hčer gre Ija ljudi, iz katerih izhaja. grbast, ki nosi svečo p'/star; Robert Grimes je političen romarski šegi in križ v rokah boss. On vse tako "sfiksa", da ter preganja bolezni s koloma-sodniki že pred obravnavo na- novim žegnom. Potem boste svoja in oče jja svoja stara pota. To vlogo je imela Alice Artach, in priznati je treba, da je bila v dobrih rokah. Alice nastopa tudi v slovenskih predstavah. Allen Montague je odvetnik. Nima še velikega slovesa, je mlad idealist, ki ga je zaneslo med socialiste in se odloČi, da bo skupno z njimi razkrival korupcijo in se boril proti krivicam. Na enem sestanku se srečata s Heganovo hčerko Lauro. Spoznata se, kajti bila sta si nekoč dobra prijatelja. On in Bullen ji povesta, da imata proti njenemu očetu pravijo odlok, ki je seveda v prilog magnatu in proti ljudstvu. Ob enem poskrbi, da časopisje pravilno poroča — ampak včasi se škandal izve, in tedaj je treba skozi vice senzacionalnega poročanja, nato se nanj pozabi in korupcija gre nemoteno naprej. Grimesa je prestavljal John Rak, ki je nadarjen igralec, kakršnega človek prav rad vidi na odru. V enem prizoru — pisatelj je hotel z njim napraviti na videli sirovega kmeta in baha-ča Jernejca, pravdarskega kmeta Gašparja, zapitega, rde-čenosega Tomažina, zabuhlega Blažona in navihanega pastirja Tinčeta. Več o tej igri vam povemo v prihodnjih številkah. Vstopnice v pred prodaji so po 75c. Po igri bo, kakor običajno, plesna in prosta zabava. — P. O. težke dokaze; kupil je sodni- gledalce vtis, kam vede seda- NI ČUDA, DA STE BOLNI! Uživate hrano prezervirano konvah iz benzoata in sode, pi-jete umetno pobarvane pijače, jeste v splošnem preveč in pozabljate na svež zrak, telovadbo in zadosten spanec ki je strogo potreben za vaše zdravje — ni čuda da ste bolni! K sreči je tu zanesljiva pomoč: ka in njegov odlok za dve sto tisoč dolarjev, in škandal je neizogiben. Laura ne omahuje — mladima prijateljima pravi, naj ji zaupata vse ter nadaljujeta z delom, naj pride zanjo karkoli. Odvetnik Montague jo ima rad, pa ga seveda zelo razveseli, ko vidi, da ne bo prišel z njo v nfcprilike radi svojega stališča. To vlogo je imel Donald J. Lotrich. Igral sateljica, ki piše v magazinelje dobro, kar smo od njega že (revije), mlada ženska, ki ve-1 navajeni. , Jim Hegan je "traetion king". V Ameriki je mnogo kraljev, ki so mogočnejši kakor pa albanski, rumunski. afganistanski, abesinski in italijanski skupaj, in tudi mogočnejši ter vplivnejši kakor pa npr. angleški kralj in še marsikateri drugi. Odločajo, kdo naj bo župan tega ali onega mesta, kdo senator, governer itd. In kar je glavno, bogastva dežele so njihova posest. Jim Heganu ni vseeno, kdo naj bo župan, kdo naj bodo sodniki, mestni odborniki in drugi u- TRINERJEVO GRENKO VINO — priporočeno od več zdravnikov —daje pomoč v slučajih slabša apetita, neprebavnosti, zabasanosti, napetosti, glavobola in drugih znakov želodčnega nereda. Vzemite ga redno, kot je predpisano na steklenici. "Indianapolis, Ind. — Trinerjevo grenko vino je naredilo zame več dobrega kot vsa druga zdravila, ki sem jih užil zadnja 4 leta moje bolezni. Edw. A. Rilley" Kupite steklenico in začnite ie danes. triner's BITTER WINE Poskusna steklenica Pišite na Jos. Triner 1333 So. Ashland Ave., Chicago. III., Dept. 27, sa brezplačni Vzorec. Ime .................................. Naslov ............................... Mesto .................... Driava prosto Company, TISKOVINE SLOVENSKA UNIJSKA TISKARNA ATLANTIC PRTG, & PUB. CO. 2656-58 S. Crawford Ave., Chicago, III. Tel. Landale 2012 A. H. Skubic, pred«. — J. F. Korecky UJ. V naii tiskarni so tiska "Proletarec". nji sistem mlada dekleta, ki padejo v pest lastnikom zloglasnih hiš — pride kričaje na oder dekle, ki so jo hotele pogoltniti nižine. Rešila se je, toda v grozi se ji je omračil um. Zelo naravno je izvedla to vlogo Dorothy Compare. Izidor Zupančič je bil Heganov tajnik. Igral ga je z zanosom, v svesti si svoje važne pozicije. Klerka Parkerja je predstavljan Frank Buric, ki je svojo malo vlogo dobro izvršil. Drama v celoti je napravila na avdijenco zelo ugoden vtis. Vsi igralci so se potrudili, da dajo najboljše kar morejo. Režiser je bil Donald Lotrich in njegov sodelavec John Rak. Igralce je maskiral Filip Godina, šepetalka pa je bila Angeline Tich. Zelo na mestu je bil govor Oscar Godine pred pričetkom predstave. Govoril je o pisatelju Upton Sinclairju ter okol-ščinah, ki so dovedle, da je napisal to igro. — Z. BANOVČEVI KONCERTI Koncerti Svetozarja Banovca so aranžirani še v sledečih krajih i S. Euclid, O., 16. februarja v Notredame College. Cleveland-Ne wburg, O., v nedeljo 23. februarja. Springfield, III., v nedeljo 23. marca. Chicago, III., v nedeljo, 18. maja Orchestra Hall. Milwaukee, Wig., v nedeljo 25. maja. Calumet, Mich., v pondeljek 2. junija koncert v Opera House. Traunik, Mich., v soboto 7. junija. Naselbine, ki žele imeti koncerte, naj pošljejo svoje dopise v svrho dogovora na Sveto-zar Banovec, 422 National Ave., Milwaukee, Wis. Najboljši jugoslovanski socialistični list je "Proletarec". Prinaša članke, razprave in preglod delavskega gibanja po svetu ter opiee aktivnosti v naših naselbinah na polju socialističnega in kulturnega dola. Naročite ga. Potovanje v stari kraj boste imeli najugodnejše ako ti preskrbite potni list pri našem potniškem oddelku, kateri je odpremil in dopremil na tisoče ljudi v njih popolno zadovoljstvo. Pomagamo vam dobiti potni list, dovoljenje za povratek ter preskrbimo dokumente o dohodninskem davku. Napravimo vam tvedočbe ter prošnje za zakoniti prihod v to deželo kakor tudi za izvenkvotni vizum za tiste ki »padajo v to grupo. POŠILJAMO DENAR v staro domovino in druge dele sveta potom brzojava ali čeka, najhitrejše. Ta največja slovanska banka je poznana po celem svetu kot ena od najbolj zanesljivih bank. V potrebi se vedno obrnite na KASPAR AMERICAN STATE BANK 1900 BLUE ISLAND AVE., CHICAGO, ILL. ANGELO CERKVENiK: DAJ NAM DANES NAS VSAKDANJI KRUH Socialna povest. (Ponatis is knjig« i "Cankarjeve družbe".) (Dalje.) — Vse v življenju je verjetno, Vse je mogoče! Možnosti dogajanja in obseg dogodka — vse je brezmejno. Le bebci verujejo v neverjetnosti in nemožnosti! ' — Moj oče da ni moj oče? — Mož vaše matere ni vaš oče! Marti je bliskovito šinila v možgane misel: Res je, zakaj bi bilo nemogoče? Nasprotno: nemogoče je, da bi oče tako grdo in divjaško zmerjal in pretepal svojega otroka, nemogoče je, da bi oče svojega lastnega otroka tako strastno sovražil. In po pravici naj si prizna: Nikdar ni do svojega očeta čutila nič takšnega, kar je bilo otroški ljubezni podobno. — Kako je bilo, povejte! Starec je gledal v črte in hieroglife na papirju ter govoril: _Bilo je pred triindvajsetimi leti. Vaša ~ mati je bila natakarica v neki zelo znani obcestni, predmestni gostilni ... Ob gostilni se je meseca junija utaboril polk vojakov, neki češki polk. Več oficirjev je pozno v noč popivalo v gostilni. Med njimi je bil tudi mlad vojni kurat Havliček lngo. Natakarico, ki je bila zelo lepa, so napojili in potem jo je lngo, črn kodrolas fant, ves divji in vroč, kakor ogenj topilnic, prižel na svoja prsa, ji vzel vso moč in voljo in jo vso vklenil v strastno opojnost greha in nepopisno sladkega užitka .. . Spočeta je bila črnolasa deklica, ki je podedovala po svojem očetu dvoje lepih temnomodrih oči, močno voljo in neutešno hrepenenje po lepoti, pravici . . . Lepa točajka pa je bila baš tedaj pred poroko. Mesec dni pozneje se je vaša mati poročila s Sošičem, ki nekako podzavestno sluti, da Marta ni — njegova hči. Starec je umolknil in z naslado motni učinek svojega razkrivanja in razkritja. • — Tedaj nimam prav, da se nad njim hu-dujem. Mati ga je osleparila, delati je moral za tujega otroka. — Za tujega otroka? Vsi delamo,.skoraj vsi, sem hotel reči, delamo za tuje žene, tuje otroke, tujo zabavo, za tujo radost, tujo srečo .. - Krivično bi bilo, če bi morali vi trpeti zavoljo greha . . . budalost: kakšnega greha .. . recimo: zavoljo čudnega naključja, ki je značilo spočetje novega življenja . . . Ce bi mogel brati iz roke vašega dozdevnega očeta, sam Bog ve, kaj bi vse zvedel! Marta se je dvignila in vprašala, koliko dolguje. — Malenkost, ljubo dete; samo sedemdeset dinarjev . . . Malenkost! Drugim računam stopetdeset... Vam res ne morem ... Odštela mu je denar. _In verujte vase, krasno dete, verujte v svojo srečo! Stisnil ji je roko in ji odprl vrata. Marta je nekoliko trenutkov postala v predsobi, nato pa se je nerodno, kakor otrok, podala na ulico. • Vesti, ki so se semtertja širile v predmestju, so se potrdile . . . Bila je res nezakonska hči . . . In imela bo nezakonskega otroka! Od kolena jdo kolena! Ni ji bilo hudo! Vsa vzgoja, ki je bila strogo in pedantsko formalistična, je v njej vedno jače učvrščevala odpornost, upornost, samostojnost ... A kljub vsemu je jela verjeti, da jo je usoda zaznamovala že ob spočetju. V hiromantijo ni dočista verjela . . . Hotela je, da predmestna obrekovanja, razkritje starega hiromanta potrdi še tretja in najbolj zanesljiva priča — mati sama . . . V nedeljo sta se napotili z materjo k jutranji maši. Mati je bila prejšnji večer pri spovedi in zjutraj bi se morala obhajati. V Marti se je porodil grd načrt . . . Zjutraj, pred obhajilom jo bo vprašala . . . Tedaj ne bo mogla lagati . . . Prestrašila se je te misli, a nazaj ni več mogla. Vse v njej jo je sililo k nečemu neznanemu, nekam naprej . . . — Mama, zakaj me vsi tako sovražite? Nič ni moglo priti materi bolj nepričakovano, nego to vprašanje. — Kakšno vprašanje je to? In če bi te res sovražili, ali ne bi bilo razumljivo? Ali ne veš, kakšno sramoto si nakopala naši družini? — Mama, zdi se mi, da me je oče že davno sovražil, že tedaj, ko sem bila še prav majhen otrok? — Tebi se blede, Marta! • — Naposled mi povej to: ali ni oče kristjan? Ali ni Kristus z dejanskim zgledom pokazal, kako moramo celo prešestnicam odpuščati, kako ljubiti jih? In jaz nisem pre-šestnica, mama; ti to dobro veš! Ti veš, da je samo usoda tista strašna in zločinska pre-šestnica, ki me preganja od mojega spočetja... — Mart/, kaj naj pomenijo te besede? — Pomenijo: Mama, če si brez greha, ti bom poljubila roko, ki bo dvignila kamen in ga vrgla name .. • — Kdo ti je narekoval te besede? — Mati, ne izogibaj se odgovoru, ne beži pred resnico! —\ Kje sme otrok terjati svojo mater na odgovor, otrok nesrečni! Ali ne poznaš četrte božje zapovedi? _Četrta božja zapoved veli spoštovati očeta in mater! Ali si mi omogočila spoštovati mojega očeta? — Otrok! Mati je prebledela. — Ali poznaš vojnega kurata lnga, ki je v noči toplega junija objel prelepo točajko, mati moja? — Kaj ti je, Marta; kakšna si danes? — Ali ga poznaš, ali ga ne poznaš, to mi povej! . , — Koga? — Mojega očeta, mati . . . Havlička lnga? Povej, ga poznaš? — Ob pamet si, Marta! — Res ne poznaš Havlička? Odgovori! — Ne poznam ga! Stopili sta v cerkev. Mati je šla bliže k oltarju, Marta je deset korakov za njo sledila in se ustavila za stebrom, odkoder jo je mogla opazovati. — Lagala je; vem, da je lagala. Prebla-ga je bila z menoj. Da sem ob kakšni drugi priložnosti tako govorila, bi me bila pretepla. Orgle so pele sugestivno, misel in čuvstvo vklepajočo melodijo, polno melodijo, ki se ne more nikjer tako izživljati, kakor baš v tem temnem, z opajajočo in sladko vonjavo, tisočerimi živimi željami od včeraj in od danes, s tisočerimi upi, vročo ljubeznijo, brez-primemim hrepenenjem prepojenem hramu. Ali je čudno, če milijoni in milijoni z nepopisnim naslajevanjem vsrkavajo v svoj bolni duševni organizem misterioznost teh psihološkim potrebam najkorenitije ustrojenih rin-kreatorjev, obupancev, zgubljencev, bednih. duš, senc življenja ,izkesancev in fantastov? — O, podvomila sem te dni o Bogu in vendar je — Bog! Da ga ni» bi morala umreti... In kolikokrat sem že dvomila. Odpusti mi, o Kriste! Zagledala je mater. Duhovnik se je obrnil proti vernikom ic zapel: - * » — lte, missa est! Roj pobožnih je pristopil k mizi Gospodovi. Opazovala jih je s pritajenim dihom. V tistem hipu je verjela v čudež. Ce bo mati zdaj pristopila k mizi Gospodovi in bo zaužila telo Kristusovo in se greh na mestu ne bo kaznoval, tedaj bo vedela, da je starec iz zapuščene predmestne hiše zlodjev odposlanec ,ki je prišel zastrupljat duše . . . Mati je klečala pred stopnicami. Ozrla se je in pristopila k obhajilu. Bila je bleda . . Počasi se je dvignila in s sklonjeno glavo stopala proti spovednici . . . Pokleknila je in naslonila glavo na rešetko . . . — Lagala je . . . Starec je govoril resnico. Grenak občutek ji je segel do mozga. V njej se je dvignil stari borec in vzrastel do silnega ogorčenja, v njej so se predramile skrite sile ,ki so čakale biča, da udari in požene borca . . . Ali ni zopet usoda zavihtela biča . . . — Ven,* ven ... V boj! Nikdar več sem. Tukaj sem slaba . . . mehka . . . IV. Polom Triglavske banke je postal dovršeno in vsem očito dejstvo. Dnevniki so udarili na največji boben. Ginljivo je bilo čitati, kolikšno skrb so vse te novine posvečale tisočem in tisočem malih vlagateljev, dasi so bile, ne glede na različnost "svetovnih nazorov", v rahlejšem ali tesnejšem sorodstvu s tistimi, ki so tuje milijone zase pravočasno spravili na varno. Mnogi ustanovitelji in mnogoletni dejanski voditelji tega mogočnega bančnega podjetja so vložili velikanske vsote v velike banke — v tujih državah. Nekaterim, ki jim je precej gorelo pod petami, so tudi sami ob pravem času izginili v razna svetovno znana zabavišča, letovišča, zdravilišča. Tudi sam glavni ravnatelj je bil en mesec pred polomom odpotoval v Nizzo. Pred bančnimi lokali so se trle ogromne množice, ki so ves svoj trud, vse svoje znoj ne kaplje, kakor čebelice med, nosila dan za dnevom v železne blagajne, o katerih so bile nekdaj novine pisale, kako zelo zanesljive so. Množice so se semtertja silovito zagnale proti glavnemu vhodu in so hotele vdreti v banko. Ogromna šipa izložbnega okna se je s hreščečim treskom zrušila na asfaltni pločnik .. . Nekdo je pobral kamneno kocko in jo zagnal v drugo šipo. Kocka za kocko je letela v šipe . . . Velik kup kock je v hipu izginil . . . Policija je s pendreki pritisnila na množico, ki se je v nerednem begu umaknila v stranske ulice. Iz razjarjene množice so se slišali pokliki: — Goljufe v zapor! — Tiste tam pretepite! — Na vislice ž njimi! — Krvosesi! Množica se je zopet pognala v silovitem napadu, podobnem gugajočemu se žitnemu polju, proti glavnemu vhodu. Napad, ki ga je izzval in organiziral v anarhično neurejenost inštinkt, nagon samoohranitve, zavest, da je moči le z borbo rešiti gol obstoj, je bil nekoliko trenutkov zmagovit. Iz lokala je prihrumelo večje število stražnikov, iz stranke ulice je skokoma prijezdil večji oddelek policije. (Dalje prihodnjič.) DOPISI OSEBNI ALI NAČELNI BOJI? Clovelaad, O.—Cleveland-Col-linvvoud je žalostna naselbina, kar se delavskega gibanja tiče. Smo v nekaki stagnaciji. Cita-mo o Detroitu, Chicagu, o aktivnostih JSZ. v Penni, mi pa životarimo. Drugod pristopa v klube mladina, pri nas pa ne beležimo s tem *e nobenega vidnega u-speha. Vse je nekako mirno— pa imamo vendar srdite boje, ki posebno včasi zagore kakor kup slame. Žal, da so boji clevelandskih Slovencev največ osebni, največkrat brez vsake načelnosti. V korist napredka našega ljudstva v tem mestu bi bilo, če bi se vsaj sodrugi znali ogniti o-sebnostim ter bi pognali nasprotnika na polje načelnega boja. Dokler pa bodo imele naše "trzavice" zgolj osebno o-zadje, ostanemo v mlaki stagnacije. — J. P. ste nepristranski, čemu toliko mržnje? Ako ste hudi na kakega posameznika, ki je socialističnega prepričanja, mar je treba zato zabavljic na celoto? In čemu se ne bi vi izražali kar naravnost? Navedite imena in povejte vzrok kritiki, socialistično gibanje pa bi pustili pri miru. Jaz se strinjam s Proletar-cem in njegovimi načel^ Po mojem mnenju je to pravi delavski list in enako Prosveta. Ta dva lista zaslužita sodelovanje vsakega zavednega delavca, nikakor pa ne taki lisli, ki so ustanovljeni vsled osebnih kapric in predsodkov ter za biznis. Pa brez zamere. John FradeJ. 1 Frank Mivšek Coal, Čoka and Wood.—Gravel. WAUKEGAN, ILL. Phon« 2726. *****»««*»**«*««**«*»****« KNJIGA, KI VZBUJA SPLOŠNO PRIZNANJE, JE uuM RIS KI Ce tega koledarja ie nimate, ga naročite čimprej. Stane $1 vezan v platno. Bogata Vsebina, u-metniiko ilustriran. Ljubitelji delavske literature, sodelujte, da pride Ameriiki družinski koledar v vsako slovensko družino. LETNIK 1930 ZOPET SENZACIJA! Collinwood, O. — V Cleve-landu smo velikomestni, pa potrebujemo od časa do časa senzacijo. Sedaj je razgaljen collinwoodski Barbič do temelja. Kredit za to veliko delo pripada August Kabayju, u-pravniku "E". August ima že dolgo časa piko na Barbiča. Priložnosti za razgaljevanje pa so redke. Ponudila se mu je na občnem zboru delničarjev Slov. del. doma. Eni ljudje imajo napako, da težko kontrolirajo čustva, posebno na sejah, kadar so v razpravi kake spornosti. To hibo ima tudi Fr. Barbič. Na tem zboru je bil glasno hud v razpravi o nekem delničarju. Predsednik jo je ustavil ravno ko je nasprotnik tega prizadetega delničarja izustil besedo "lažnik"; ta delničar se je hotel vsled tega odstraniti, Barbič pa je proti temu demonstriral, češ, da mora ta delničar ostati na seji, ker je že mnogo delal za Dom in je njegova zasluga, da Hrvatje zborujejo in zahajajo v S. D. D. Proti koncu zborovanja je Fr. Barbič še omenil, da je predsednik seje hotel odpoditi dotičnega, on ga je pa nazaj pridobil. To pred-bacivanje ni bilo predsedniku povšeč in in je zalučil Barbiču nazaj, da laže. Ko je Barbič hotel pojasniti, kaj misli s svojo pripombo, je bila seja zaključena. Barbič mi je takoj tolmačil, da s svojo opombo predsedniku je mislil reči to, da predsednik ni storil ničesar, da bi dotičnega delničarja pridr-žal v dvorani, pridržal pa ga je on (Barbič). Ce bi bil odšel, bi bil takorekoč odgnan od doma, kar bi SDD. ne bilo v korist. To pojasnilo bi bil Barbič rad dal seji, pa mu ga je zaključek preprečil. Ampak priložnost je bila dana in Kabay jo je izrabil. V dopisih in komentarjih v "E-nakopravnosti" je bil Barbič proglašen za pogubljenca, za katerega ni več izveličanja, nego je pogubljen za večne čase. V pomoč g. A. K. je bil še en Collinwoodčan, s katerim sta bila na posvetovanju na St. Clair Ave., da se tistega Barbiča za zmerom onemogoči. Govorilo se je tudi, da je bil organiziran "blok", da se bi do-tičnemu pomočniku odvzelo službo, Barbič pa je bil kolovodja. Barbič mi pravi, da to ni res, pač pa je bil za znižanje izdatkov tam kjer bi bilo znižanje umestno. Napetost je precejšnja in ne vem ,kako se bo končala. M. Z. V JUGOSLAVIJO Z VELIKIM IZLETOM S. N. P. J. NA CUNARDOVIH BRZOPARNUCIH ^KO nameravate obiskati staro domovino, potem se na vsak način pridružite velikemu skupnemu izletu, ki ga priredi IZLETNI URAD S. N. P. J. skupno s CUNARD STEAMSHIP CO. Izletniki bodo potovali na ogromnih Cunardovih brzo-parnikih AQUITANIA MAURETANIA AQUITANIA 28. maja 28. junija 6. julija Lahko potujete naravnost v Jugoslavijo, ali pa si ogledate veseli Pariz, in—ako hočete—razen Pariza tudi slikovito Švico. iNa parnikih izvrstna domača hrana, privatne kabine, prostorni zabavni prostori, vljudna postrežba. Celo pot vas spremlja izkušen vodnik. Obrnite se za nadaljna pojasnila na bližnjega zastopnika, ali pa pišite na: Jugoalav Department / \ Izletni urad CUNARD LINE H 346 No. Michigan Ave. ( \ 2657 So. Lawndale Ave. CHICAGO, ILL. * / CHICAGO, ILL. Naši zastopniki v vseh večjih naselbinah. UDOBNOST mehki sedeži, topli ia dobro prezračeni vozovi, dobro zavarovaai proti dežja ia saega • • • nobenih nevarnosti ia zamud aa potovanju v zimskih dneh. Ji \im 41 -i. \ 4' POSLANO. Latrobo, Pa. — Pred nekaj dnevi sem dobil pismo od Andreja Kobala,-urednika "Svobode", ki me vpraša, ako bi prevzel zastopništvo za njihov list. Zelo čudno se mi zdi, da si je ravno mene izbral za zastopnika. Andrej, nikar ne misli, da sem eden tistih, ki čez noč menja svoje prepričanje. Pisal je, da je njegov list nepristranski, ko pa sem pregledal tisti iztis, ki mi ga je poslal, sem videl, da temu ni tako. Zaletavate se po vseh kotih, posebno proti socialistom. Ako Dospeli boste hitrejše po električni železnici! Peljite 70 milj aaaro! Posluiite se ne2efa Outing and Recreation biroja, 72 W Adams St. — Randolph 8200 Prosta pojasnila o krajih primernih >a («late, p.ihojo in dru(e tabavn« in poučne .*rhe * okroij« cikaikege osami ja. Za Toinji red, cene i» druge informacije na vseh treh prograh pok I ¡¿fee RANDOLPH 8200 CHICAGO SOUTH SHORE CHICAGO NORTH SHORE A SOUTH BEND RAILROAD A MILWAUKEE RAILROAD CHICAGO AURORA A ELGIN RAILROAD (The Sunset Lines) VZHOD SEVER ZAPAD CHICAGO ORA .vrE POA" Poučne in znanstven« knjiga. Rostíahi, povesti, črtico in opisi« KNJIGARNA "PROLETARCA MM West 16th Street, Chicago, 01. / q Pesmi, poezijo, igro. Angleške knjige socialne in znanstvene vsebine. 6.00 .45 1.50 1.25 .40 .40 2.50 .50 .45 .65 .75 1.10 .50 .20 .65 .45 .65 .45 .25 .25 .50 .65 _______________ .90 .25 .50 .85 Album slovsnskih književnikov, (uredil dr. J. Slebinger), vsebuje opise in slike slov. književnikov od Trubarja dalje. Fin» veeba ....................$6.00 Am lUieiiu, (L. N. Tolstoj), roman y dveh delih, fina vesbs ..........__________________ Bacili m bacil ke, (Dsmir Fei- gel), humoreske, broš.-------- Bedafceva iapored, (Strind- berg). broš. $1, ves.------- Beg Is te««, (Ruski pisatelji), broš. 75c vezana.................. Bey, (L. Goloma) roman, ve- ssn .......------------------------ Boitin« pMm v prosi, (Char- lee Dickens), broš.............. Besi, (F. B. Dostojevski), roman v dveh delih, 758 strani ves.................................. BeU noči—Mali junak, (F. M. Dostojevski), povesti, brol..... Bilke, (Marija Kmet), povesti in črtice, broš. ___________________ Brom sarje, (Milan Pugelj), broš.................................... Corkvono miši (L. Calco), povest iz sedajnosti, broš......... Cankarjev sbornik spomin Ivana Cankarja, ve*................. Četrtek, (G. K. Chersterton), fantastičen roman, vez. ........ Cvotko, (Majar H.), šopek pravljic za stare in mlade, broš. Črni panlor, (Milan Pugelj), povesti in črtice broš. _______ Docamoron, (Giovanni Boccaccio), I. del broš. $1.50, vez. 2.00 II. del. broš. $1.60, vez ........ 2.00 III. del broš. $1.60, vez......... 2.00 Deteljica, ali življenje treh kranjskih bratov, francoskih vojakov, (Janez CigJer), broš. .................................. Dekle Elisa, (Ed. de Concourt), roman, vez...................... Domačo ifcrali, (Damir Feigel vez........................................ Deveti januar, (M. Gorki), črtica iz ruske revolucije, broš. Do« Coroa, (G. Keller), roman, broš. —............................... Dve sliko, (Ks. Meško) broš. Drobiž, (Fr. Milčinski), vez_____ Dvonoiec, (Karl Ewald), naravoslovne pravljice s slika mi, vez. ____ Elizabeta, hči sibirskega jetnika, broš. _________________ Filozofska zgodba, (Alojz Jira- sek), vez. _______________________ Francka in drugo, (E. Kristan), broš _____________________.______ Glad, (Knut Hamsun) roman, broš.__________________ Gad jo gnomdo, (VL Levstik), broš. 75c, vez. _______________________ Gladi ja tor ji, (G. J. Melville Why te), zgodovinski roman v dveh delih, broš. ___________ Golen, (G. Meyring), roman broš. 50c, vez. _________________ Goepod Fridolin Žolna in njegova družina, (Fr. Milčinski, ves. ..._________________ Grešnik Lenart, (Ivan Cankar), življenjepis otroka, broš... Hadži Mural (L. N. Tolstoj), roman, broš................-........50 Hoptamoron, (Marg. Valoiska), povesti, broš. ___________________ .40 Hči papeža, (H. Sheff), zgodovinski roman, broš..............75 Humoresko, groloeko in satiro, (VL Azov in Teffi), broš..... Idi jot, (F. M. Dostojevski), I., II., III. in IV. zv. broš. (g) 80c, vez. (g) -------------------- Vsi štirje broširani $3.00, ve«. $4.00. Igralec, (F. M. Dostojevski), is spominov mladeniča, roman, broš.................................. Izgubljeni •vet, (Conan Doyle), roman, broš..........................85 Is modernega sveta, (F. S. Fin- igar), roman, vez-------------- 1.50 Is naših krajev, (Zofka Kve- der), povesti ,vez. .................85 Igračke, (Fr. Milčinski), črtice, vez..................................75 Jug, (P. Chocholoušek), zgodovinski roman, broš. 75c, vez....................................... 1.00 Jubilejni sbornik Onta Zupančiča, vez................................ 1.60 Junak našega časa, (M. J. Ler- montov), povest broš. ------- J ari junaki, (Rado Murnik), humoreske, vez. —............. Jurica Agičeva, (Ks. Šandor- Gjalski), broš. 60c, vez........ Kmečki punt, (A. Šenoa), zgodovinska povest iz upora slov. kmetov ve«................ Kraljica mučenica, (Coloma-Poljanec) zgodovinski roman, broš....................................... Kuhinja pri kraljici gosji noši-ci„ (Anatole France), broš. 75c ,vez............................... Konfesije literata, (J. S. Ma-char), zbirka spisov, vez..... Kasaki, (L. N. Tolstoj), kavka- ška povest broš.................... »76 Kraljevi vitez, (Michael Zeva-co), zgodovinski roman v dveh delih, broš. ................ 1.60 Knes Serebernjani, (A. K. Tolstoj), roman iz časov Ivana^ Groznega, broš. --------..... 1.50 Kreutzer jeva sonata, (L. N. Tol- ftoj, roman brol. i................60 Ljudske povesti, (Franc Jaklič), broš........—.............— Ljudske pripovedko, (L. N. Tolstoj), broš............................ La Boheme, (Henry Murger), roman, broš........................ Letečo sonce, (S. H. Vajan- ' ski), roman, brol................. Lovski spomin, (Vladimir Ka- pus, brol. ------ le Milena, (Ivan Can- 1.00 .75 .75 .35 .75 .60 1.10 .75 .75 .80 .76 1.00 .75 1.00 .65 .75 .76 1.00 .60 ............... .75 Marjetica, (Anton Koder), idila, brol. .............................. Mojo življenje, (Ivan Cankar), ves. ............................. Momenti, is spisov A. P . č e-J»va. (Ivan Prijatelj), brol. 85c, ve«.............. Morski vrag, (Jack London)*," ves.__________________________________ Muhoborci. (Fr. Milčinski), čr- tiče, ves................................. Mlada ljuboson, (Alojz Kraigher), roman, vez. Miljonar brez denarja, (C. P. Oppenheim) vez. _______ Medvladje, (Joie Pahor), socialen roman, brol. _________..... Mali klatež Tom Sawyer, (Mark Twain), ves......................... Na Bledu, (Rado Murnik), povest ve«................................. Na krvavih poljanah, (Ivan Matičič), trpljenje in strahote s bojnih pohodov bivleea slovenskega planinskega polka, vez............. Naša vas, (Anton Novačan), broš. 75c, vez. _____:___________ Na krivih potih, (Žaljeki), broš....................................... Ogenj, (H. Barbusse), dnevnik desetnije, vez................... Obiski pri slovenskih pisateljih in umetnikih, (Izidor Cankar, vez_____________________________ Obsojenci, (VI. Levstik), povesti broš. ......________________ Občinsko dete, (Branblav Nu-šič), roman dojenčka, broš. Ob 50-letnici dr. Janeza Ev. Kreka, broš........................ Oglonica, (Fr. Zakrajšek), povest, broš, .......................... Papežinja Fausta, (M. Zevaco), roman brol. $1.50, vez..... Patria, (H. Federer), povest iz irske junaške dobe, broš.___ Pertinčarjevo pomlajen je (E. Kristan), sanjska povest. broš. 75c, vez................... Plat zvona, (Leonid Andrejev), novele, vez.......................... Povost o sedmih obešenih, (Leonid Andrejev), posvečena L. N. Tolstoju, vez................. Povesti, (Fran Erjavec), vez. Po strani klobuk, (Damir Fei- gel), humoreske, broš......... Pol litra vipavca, (Damir Fei- gel), vez. ------------------------ H ing vinski otok, (Anatole France), vez_________________ Prelepa Vasiljica in drugo ruske pravljico, (Cvetko GoJar), broš. ....__________________________ Povesti, (Maksim Gorki), brol. Pustolovščino dobrega vojaka ¿vejka v svetovni vojni, (J. Hašek), I. In II. del. ves. .... Pasti in sanke, (L. S. Orel), kriminalen roman, broš.___c Pikova dama, (A. S. Puškin), povest, broš. _____________________ Potop, (H. Sienkiewicz), roman, vez. I. del $3.25, II. del $3.00, oba dela skupaj, 1093 strani Poveetice, ( Rabindranath Tago- re), broš. .........................i... Polom, (Emile Zola), roman is francosko nemške vojne 1870-71, 549 strani, broš. $1.50, vez........»........................... Podobo is sanj, (Ivan Cankar), vez. ___________________________________ Požigalec, (K. S.), broš......... Povesti, (Lovro Kuhar), broš... Prodor, (B. Kellermann), socialen roman, brol............. Roman treh src, (Jack London), vez__________________________________ Razne povesti, broš................. Rim, (J. S. Machar), broš. $1.00, vez........................... Rodbinska sreča, (L. N. Tolstoj), roman, broš............. Samosilnik, (Anton Novačan), deset povesti, broš............. Sanin, (H. Arcibašev), vez..... Selo Stepančikovo in njegovi prebivalci, (F. M. Dostojevski), humorističen roman broš............................. Srce, (Ivan Albrečht) novele, vez......................................... Slika Doriana Gray a (Oscar Wilde), roman, broš. ------- Svotobor, (P. Bohinjec), povest iz konca 11. stoletja, broš....................................... S poti, (Izidor Cankar), potopisne črtice, broš................. Sosedje in druge novele (A. P. Čehov), broš..........;.............. Sisto e Šesto, (Federer-Polja-nec), povest iz Abrucev, broš. Srce, ( Amicis-Miklavčičeva), k vfcgoji mladine, ve«....... Spomini na Prešerna, (Eme- stina Jelovšek), broš........... Srečolovec (H. Majar), povest, broš............................-....... Samosilnik, (Anton Novačan), 10 povesti, broš...........«------- Staroindijtke pripovedke, (Jos. Suchy), s slikami, broš-------- Spoved, (L. N. Tolstoj), broš. Stepni kralj Lear in hiša ob Volgi, (Stepnjak-Turgenjev), broš....................................... Tarzan sin op ko (Edgar R. Burrough), broš. 76c, vez. Tarzan in svet, (Edgar R. Bur- rough), vez. —................. Tarsanove šivali, (Edgar R. Burrough), brol. 76c, vez. Tarzanov sin, (Edgar R. Burrough), ves. ...........-........... Tsrsanova mladost v dšungli, (Edgar R. Burrough), vez. (Vseh 5 knjig $4.50.) Taras Buljba, (N. Gogolj), satirična povest, brol. 75c, ves........—.....—...................... Tri povesti, (L. N. Tolstoj), (Jetnik v Ksvkssu, Starca, Koliko zemlje potrebuj« člo- .65 .85 1.25 .80 .75 .75 .50 .75 .50 .76 1.50 1.25 .40 1.00 1.25 .75 .50 .25 .40 2.00 .40 1.25 .45 .50 .50 .76 .60 1.00 .40 .75 2.75 .40 6.00 .40 2.00 .75 .25 .50 .75 1.30 .50 1.50 .75 .85 1.50 1.25 .50 .90 .50 .75 .50 .35 1.50 .76 .35 .76 .36 .40 .60 1.00 1.00 1.00 1.00 1.00 1.00 Tri povesti, (G. Flaubert), brol. .....................................65 Tik sa fronto, (Damir Feigel), ves. ..........•••.m.••.....•••••• .75 Udovica, (I. E. Tomic), povest, brol. 60c, ves. .....................75 Umirajočo dušo, (Ilks Vašte-Burgerjeva), zgodovinski roman is baročne Ljubljane, brol. $1.25, ves. .... 1.50 Uporniki, (Ivan Lah), povest kmečkih uporov, ves..........76 V Ameriko in po Ameriki, (A. Kristan), brol..................... ,40 Višnjeva repatica, (VI. Levstik), satiričen roman y dveh delih, broš. $2.00, ves......... 2.60 Vites is rdeče hišo, (A. Dumas), roman is čssov francoske revolucije, broš. 76c, ves. 1.00 Vladka in Mitka, (Zofka Kve-der), vez....................-........60 V noči in ledu, (F. Nansen), potopis ekspedicije na severni tečaj, s slikami, broš. 1.00 V oklopnjaku okoli sveta, (R. Kraft), v dveh delih, broš. 1.50 V robstvu, (Ivan Matičič), roman tuge in boli, vez..... 1.25 V zablodah, (France Bevk), roman, broš........................ 1.25 Zadnja pot kapitana Scotta, (Pavel Kunaver), potopisne črtice skspedicije na severni tečaj, brol............. 1.00 Zadnja kmečka vojska (A. Se-noa), zgodovina kmetskih uporov v 14. in 15. stoletju, vez__________________________ 1.25 Zadnji val, (Ivo Šorli), roman, broš.................................. 1.00 Zločin in kazen, (F. M. Dostojevski), roman v dveh delih, vez. .............................. 2.25 Zapiski iz mrtvega doma, (F, M. Dostojevski), v dveh delih, vez................................... 2.25 Za miljoni, (A. K. Green) roman, broš. .............................65 Železna pota, (Jack London), socialen roman, v dveh delih, broš. ............................. 1.00 Zmot* in konec gospodično Pavlo, (Ivan Zoreč), broš. .40 Za srečo, (Fr. Malograjski), povest, broš..........................40 Zvonar jeva hči, (Miller-Ster- iaj) povest, broš..................50 Znanci, (Rado Murnik), povesti in orisi, vez. ....................85 Ženini naše Koprnele, (Rado Murnik), satiričen roman, broš....................................85 Z ognjem in mečem, (H. Sien-kiewics), povest is davnih let, 681 strani, vez. _________________ 3.25 Zlatarjev« zlato, (Avgust Šenoa), zgodovinska povest iz 16. stoletjs, brol---------- .75 Zgodba o nevidnem človeku, ^TH. G. Wells), brol..............35 Zgodbo is dolino šentflorjanske, (Ivan Cankar, brol. ----------- 1.00 Zabavna knjižnica, vsebina: Zločin in madei, Mojster Roba, in Mladih zanikarneiev lastni iivotopis, vez. .............85 Zeleni Itader, (I. Zoreč), povest, brol. ............................45 Zbrani spisi, (Dr. Hinko Dolenjec), brol.......................50 Zbrani spisi. Val. Vodnika, brol. ------------------------------------35 SLOVENSKI PISATELJI. Cankar Ivan: Zbrani spisi: I. zv., vsebina: Erotika, iz-* daja 1902; Erotika .izdaja 1899; Pesmi 1892-1898; Vinjete, vezana ................ II. zvezek: Črtice in povesti ter Kritični in polemični spisi, vezana ..................... III. zvezek: Jakob Ruda, Potovanje Nikolaja Nikiča, Za narodov blagor, črtice ter Kritični in polemični spisi, vezana ....................... IV. zvezek: Knjiga za lahkomiselne ljudi in Tujci vez. V. zvezek: Kralj na Betajno-vi, Na klancu in Črtice, vezana ................................ VI. zvezek: Ob zori, Življenje in smrt Petra Novljana in Hiša Marije pomočnice, vezana .................................... VII. zvezek. Mimo Življenja, Črtice in novele ter Kritični spisi, vezana .. VIII. zvezek: Gospa Judit, Križ na gori; Potepuh Marko in Kralj Matjaž, vezana IX. zvezek: V mesečini; Martin Kačur; Nina; Iz Otta-kringa v Oberhollabrunn, vezana ................................ Ffcizgar F. S. Zbrani spisi: IV. zvezek: Dekla Ančka in Srečala sta se, vezana ...... V. zvezek: Boji. Kronika gosp. Urbana in polobova njiva, vezana ...................... VI. zvezek: Sama. Kakor Pelikan. Bolb-žar. Naš vsakdanji kruh in Tri črne Žene, vezana ........................ (Vse tri knjige skupaj $3.50.) Maselj Fran-Podlimbarski: Zbrani spisi, «"fina vezba. I. zvezek. Slike in črtice, Gorski potoki in Tovariš Dam lan brol. $1.50 vez..... II. zvezek: Potresna povei*, Moravske slike, Vojvoda Pero In Perica ter črtice, broi. $1.60, vez..................... Oba skupaj, brol. $2.76, ves Pregelj Ivan, zbrani spisi: I. zvezek. Štefan Golja In njegovi. Tolminske novele, brol. $1.85, fina vezba — II. svesek: Bogovec Jernej. Balade v prosi, brol. $1.35, fina vesbs ----------—.. Tavčar Ivani Zbrani spisk 2.00 2.00 2.00 2.00 2.00 2.00 ........ 2.00 2.00 2.00 1.00 1.25 1.50 2.00 2.00 3.75 1.75 1,76 Tiberius Pannocius, Kusov-ci„ Vita vitae mesae, Janes Solnce, brol. $2.10, vesana ____________________.... IV. svesek: Cvetje v jeseni in Visolka kronika _____....______ V. svesek. lzsa kongrésa_______ VI. svesek: Grajski pisar, 4000, V Zali, lsgubljeni Bog in Pomlad, ves. _______ Trdina Janez: Zbrani spisi, fina vesba, vsebina: I. sv.: Bahovi husarji in Iliri ter verske bajke stare in nove ............................... II. sv.: Bsjke in povesti o Gorjancih ----------------------.... III. sv.. Bajke in povesti _______ IV. sv.: Bajke in povesti______ V. zv. Izprehod v Belo Krajino ...................................... Jurčič Josipi Zbrani spisi (nova izdaja, fina ve«ba): I. zvesek: Pesmi, Narodne pravljice in pripovedke, Spomini na deda, Prazna vera, Uboštvo in bogastvo, Jesenska noč med slov. polharji, Juri Kozjak in Domen ..................—------------- II. zvezek. Spomini starega Slovenca, Tihotapec, Juri Kobila, Dva prijatelja, Vr-ban Smukova ženitev in Grad Rojinje --------------------- III. zvezek: Kloštrski žolnir in Deseti brat ................... IV. zvezek: Golida, Hči mestnega sodnika, Nemški val-pet, Dva Brata, Božidar Tirtelj, Kozlovska sodba v Višnji gori Črta iz življenja političnega agitatorja, Sin kmečkega cesarja in Sosedov sin --------------------- V. zvezek: Lipe, Pipa tobaka, ^ Moč in pravica, Zupanova- nje v'Globokem dolu. v rojni krajini, Telečja pečenka, Ivan Erazem Tatten-bach, Bela ruta, Bel denar Na Kolpskem ustju in Doktor Zober............-..........— Kersnik Janko. Zbrani spisi, broširani I. zvezek: Agitator ................ II. zvezek: Lutrski ljudje, Testament ...............~.v----- III. zvezek: Rošlin Vrjanko, Jara gospoda in Očetov greh ..——----------------------- IV. zvezek: Gospod Janez, Kmetske slike, Humorske, Povesti za ljudstvo ............ V. zvezek: Pesmi, Berite no-ivce Kritike, Komentar .... VI. zvezek: Njegovo delo in doba, I. sešitek: Leta mladosti in učenja, II. in III. sešitek: Novelist in Politik 2.60 2.50 2.50 2.60 2.00 2.00 2.00 2.00 2.00 1.60 1.50 1.50 2.00 IGRE. Anfisa, (Leonid Andrejev), broširana __________________—..... Beneški trgovec (Wm Shakespeare), vezana ---------------- Čarlijeva ženitev—Trije ženini (F. S. Teuchar), dve šalo- igri enodejanke, brol.----- Golgota (M. Krlež), drama T treh dejanjih ................... Gospa s morja (Henrik Ibsetl), igra v petrh dejanjih, broš.... Hrbtenica (Ivan Molek), drama v treh dejanjih s prologom in epilogom ----------------------------- Julij Cezar (Wm Shakespeare), vezana........................ Mac bet h (Wm. Shakespeare), vezana ---------------------------- Otbello (Wm. Shakespeare), vezana —.———-—.....—- Očiščenje (Angelo Cerkvenik), tragedija v šestih scenah .... Romantične duše (Ivan Cankar), drama v treh dejanjih, vezana .............................. Sen Kresne noči (Wm. Shakespeare), vezana ---------------- Umetnikova trilogija (Alois Kraigher) tri enodejanke, ki so celota zase. Broš. 75c., vezana ................................ 2.50 .75 .85 1.25 1.25 1.50 2.50 .50 .76 .25 .60 .60 .25 .75 .75 .75 .50 .85 .75 1.00 ZNANSTVENE RAZPRAVE, POLITIČNI IN GOSPODARSKO SOCIALNI SPISI, UČNE IN DRUGE KNJIGE TER BROŠURE. Ali je religija prenehala funkcionirati? Debata .................25 Čuda in tajne življenja (Dr. Anton Brecelj), splošno živ- Ijenjeslovje .........................85 Elementi moderne izobrazbe (I. Molek), broš. 60c, vez..........75 Idejni predhodniki današnjega socializma * in komunizma (Abditus), broš. ...............60 Ilittrirana lepa maska, navodila za šminkanje vez........— 1.60 Materinska pomoč zdravemu in bolnemu dojenčku, (Dr. Matija Ambrožič) s 30 slikami .40 Jugoslavija (Ant. Melik) I. in II. del. broš. $2.50, vez..... 8.50 Kari Marz, njegovo življenje in njegov nauk, (M. Beer) — .60 Kratka srbska gramatika (Dr. Josip Mencej) .....................25 Kratka zgodovina Slovencev, Hrvatov in Srbov (Matija Pire) ...........-........-..............40 Misterij duše (Dr. Fr. Gosti), poljudni pregled psihiatrije, ve«ana.................................... 1.26 Naš sadašnji ustavni pololaj (Dr. Štefan Sagadin) ------- .75 Narodnogospodarski oeeji ....... .85 O delavskem in socialističnem gibanju na Slovenskem do U-stanovHve Jugoslovanske eo-cialnodemokratične stranke (1848-1896) (A. Kristan), brol. $1.00 vezana __________ 1.25 O konaumnih društvih ----------- .10 Osmutok slov. nor. gospodar- Politika in sgodoviaa (Dr. Drag Lončar), brol._______________ Praktični socializem, broš. _ Priče evolucijo in Adami prod Adamom (Ivan Molek), brol. 60c, vezana .................... P roleta reka etika in morala (Ivan Molek), brol. ____________ Psihično ssotnjo na alkokolski podlagi, brol. $1, ves. _______ Rastlinstvo naših Alp (F. Seidl) ................................... Rasvoj Socializma od utopijo do znanosti (Friderik Engels, prevel M. Žagar) _______________ Roparska trojica (Claessens- Molek) ............................... Slovenska kuharica (S. Felicita Kalinlek), vez., 666 strani, ilustrirana _________________________ Smernico novega življenj« (Dr. K. Ozvald), broš......-......... Spol, ljubezen — materinstvo (Prof. dr. Zahor), trda vezba Sprotna kuharica, vezana _______ Strokovne organizacijo v Sloveniji, broš. —______________________ Svetovna vojna in odgovornost socializma (E. K.) brol. ____ Uvod v Buddhizem (J OS. Suchy) ............................. Varčna kuharica (Marija Remec), vezana ______________________ V novo deželo (E. K.), brol..... Zadružna prodajalna ali kon- sum ..................................... Zadružni koledar 1929, izdala Zadružna založba v Ljubljani ________________________________ Za staro pravdo (Fran Erjavec ..................................... ' Zbirka rudarskih in fužinskih izrazov (J. Bezlaj) ............ Zdravje ^in bolezen v domači hiši Dr. Just Bačar). I. del: Sestava, delovanje in nega človeškega telesa; II. del: Smernice zdravega življenja. Ilustrirana, vezana ............ Zgodovina slovenskega naroda (Dr. Josip Gruden), 1088 strani .ilustrirana ................ Zgodovina socializma v Srbiji (Fran Erjavec) ......... Zgodovina Srbov. Hrvatov in Slovencev (Ant Melik), dva zvezka broširana, I. zv. 85c; II. zv. 75c; oba zvezka aku- ..........................-.......... Živčevja človeka (Dr. Alfred Serko), ilustrirana, vez..... .60 .10 .76 .10 1.50 .76 .35 .85 6.00 .60 .40 1.40 .25 .50 .25 1.40 .25 .10 .50 .50 .30 r. REPORTS AND COMMENTS Some of the Happenings in Detroit 1.25 4.00 .25 1.60 3.50 ALBUMI S SLIKAMI. Tratnik Franci Bela Ljubljana, vsebuje 10 slik ___________ .50 RAZNO. Ameriški Družinski Koledar, letnik 1916, vezan___________ letnik 1917, vezan___________ letnik 1919, vezan___________ letnik 1920 vezan ............... letnik 1921, broš. ------- letnik 1922, ve«an ........... letnik 1922, broš.__________ letnik 1923, vezan_______________ letnik 1924, vezan ............... letnik 1925, veian ________________ letnik 1926, vezan_______________ letnik 1927, ve«an _____________ letnik 1928, vezan............... letnik 1929 vezan ................ letnik 1930 vezan ______________ Cankarjeva slika na dopisnicah, 2 za ........................................ (Imamo jih dvojne vrste.) Demokracija, soc. revija, Cankarjeva številka z njegovo sliko...................-......;............ Kres, vezan, letnik 1921-22 .... Informacije o dobavi državljanstva Zedinjenih držav ___.... O zdravstvenih nalogah soc. zavarovanja (Dr. Demet. Blei- weis-Trsteniški) ................... Proletarec, vezani letniki, 1919-28, vsak ............................... .40 .50 .60 .65 .50 .75 .50 .75 .75 .75 .75 1.00 1.00 1.00 1.00 .05 .10 1.50 «40 .10 3.60 ANGLEŠKE KNJIGE. American Communism (James Oneal) vezana —............... 1.60 Anarchism and Socialism (Geo. Plechanoff ), vez..................60 Ancient Lowly (C. Osborne Ward, dve knjigi, 1313 strani, vezane ............................ 5.00 Ancient Society (Lewis H. Morgan, vezana ........................ 1.50 Boston J Upton Sinclair), novela o življenju in smrti Sacco in Vanzettija ter civilizaciji, ki ju je poslala na električni stol. Dve knjigi ............................ 3.60 Brats Check (Upton Sinclair) Slika k o rump i ran osti kapitalističnega žurnalizma, vez. 1.20 "Debs, His Authorized Life and Letters'* (David Kalsner), vezana v platno .................... 1-00 Deb« and the War, njegov govor v Camtonu, O. in pred poroto na sodišču .............................26 Drugleis Health (Jos. H. Greer, M. D.), zdravljenje brez zdravil, broširana ................ 1.00 End of the World (Dr. M. Wilhelm ftölsche), vez..............60 God and My Neighbor (Robert Blatcjiford), vez................. 1.25 Goote-Štep (Upton Sinclair). Študija ameriškega visokošol-stva, nad katerim imajo kontrolo privatni interesi, vez. 2.00 GoJings (Upton Sinclair), vez. 2.00 Hundred Per Cent (Upton Sinclair). Povest patrijota .... 1.20 Jungle (Upton Sinclair), povest iz čikaških klavnic ................ 2.00 Jimmie Higgins (Upton Sinclair), povest socialističnega agitatorja med vojno............ 2.00 Karl Mars, biographical memoirs (Wilhelm Liebknecht) » vezana.....................................^ King Coal (Upton Sinclair), povest i« štrajka coloradskih premogarjev 1. 1913-14. Vss. 1.60 Work In Detroit is very scarce, everywhere men are being laid off. This proves that the cspitalists have not lived up to their promise that 1980 would be a prosperious year. At the Highland Park Motor plant Henry Ford is laying men off again, though he didn't even hire back all of them from the last lay off. A very prosperious year for them, isn't ft? On January 26th both branches No. 114 and 115 of the JSF held a combined meeting, both in the Law of Biogenesis (J. Howard Moore), vezana .................... .60 Life and Death (Dr. E. Teich- mann), vezana .....................60 Money Changers (Upton Sinclair), novela z Wall Streeta, v kateri pisatelj opisuje vzroke finančne krize 1. 1907. Zanimiva vse skozi, vezana .... 1.50 Oil (Upton Sinclair), novela, vezana .................................... 2.50 Outline of History (H. G. Wells), vez., 1171 strani .... 6.00 Physician in the House (J. H. Greer M. D.). Domači zdravnik, vezana ............................ 2.00 Republic of Plato vez............. 2.00 Right to be Lazy (Paul Lafar- gue), vezana .........................60 Roberts Rules of Order, vez..... 1.50 Savage Survivals (J. Howard Moore), vezana ........................................1.25 Science and Revolution (Ernest Unterman), vez...................................60 Sez Science (Jos. H. Greer. M. D.), znanstvena razprava o spolnih problemih, vez..................1.00 Social Revolution (Karl Kaut- sky), vezana ...................— «60 Spies in Steel (F. L. Palmer), ekspoze spijonažnega sistema na železnem okrožju Minne^ sote, broš........................— .60 Struggle Between Science and Superstition (A. M. Lewis), vezana ................k...................60 They Call Me Carpenter (Upton Sinclair), povest iz Los Angeles«, broširana ................ 1.00 The Cry for Justice (Upton Sinclair), vezana.......................... 2.00 The Profits of Religion (Upton Sinclair). Razprava o izrabljanju ver za privatne interese, vezana ______________________ .50 The Social Revolution (Karl Kautsky), vezana ______________ .60 Universal Kinship (J. Howard Moore) izredno zanimiv spis dokazov evolucije, vez......... 1.25 Vital Problems in Social Evolution (A. M. Lewis), vez......60 Yerney's Justice (Ivan Cankar: Hlapec Jernej in njegova pravica. Prevel Louis Adamič vezana v platno .................. .50 Walls and Bars (Eugene V. Debs. — Njegova poslednja knjigs, vezana .................... 1.50 Naročilom priložite poštni ali elcs-presni ^noney order, ček ali gotovino. Za manjša naročila lahko pošljete poštne znamke. Vse knjige pošiljamo proštnine prosto. Klubom in Čitalnicam pri večjih naročilih popust. PROLETAREC, 3639 W. 26th Street, Chicago, 111. English and Slovene languages. A large crowd was at this meeting, also msny new members were initiated. I, myself was one amongst them. Two speakers gave short talks which very interesting. Let* «11 stick together and become active in the Socialist movement. A rather peculiar incident happened in Detroit last Christmas Eve, when a girl, attending the midnight mass of the Catholic church, was met at the door and asked of she has a card and the dollar. Not able to furnish either they turned her away. Even the churches mean business now-days. Lets hope she won't forget this in the future. Personally I am not against anyone that goes to church, but I just want it to be known what it's like here in Detroit. Best regards to all of my friends in Johnstown, young and old. Mary Nograsek, member of Club No. 114, J. S. F. Bible Reading in Penna's Schools After reading the article in the Proletarec of South Dakota and its Bible reading case I have decided to write of a similar condition which exists in our own state. I am certain that many of our readers do not know of a state law in Pennsylvania which provides that all schools must practise Bible reading every morning. Here in the Latrobe high school, every Monday, Tuesday and Thursday devotional exercises are held in the morning. The president of each room selects a pupil to read ten verses of any chapter in the Bible. Each student must read the Bible once during the school year. Some of the students who formerly attended the catholic school, bring their own catholic Bibles when called upon to read. Every Wednesday and Friday at 10.15 the entire student body of the school assembles hi the auditorium. The devotionals are in charge of the president. First, the entire class sings, "Holy, Holy, Holy" ,then the Bible is read, after which everyone rises, bow their heads and repeat the Lords prayer or the Twenty-third Psalm. We all are very Christian—like people in Pennsylvania, even though we allow the coal and iron police er deputy sheriffs to shoot down work-ingmen that demand higher wages and a better standard of living. Jane Fradel. THE UPPER HAND "It's a fine day," said the barber. "It is," agreed the little man, who was about to be shaved. There was a long silence. The barber tried again. "Whait party do you favor in the coming election?" he asked. 'The same one as yourself," said the little man. This was too much for the barber. "Look here, sir," he added "how on earth do you know what my opinions are?" "I don't," said the customer; "but you've got the razor" It is the slave who makes the tyrant and then murmurs at the master whom he himself has instituted. — Henry Grattan. Knjige Cankarjeve družbe « . za leto 1930 razpošilja naročnikom v Ameriki knjigarna "Proletarca" erVSE ŠTIRI KNJIGE J flA ltl in lOc za posiljalne stroske, skupaj $1.10. pošljite naroČilo takoj i KnjiKe "Cankarjeve družbe" za 1. 1930 so sledeče: 1.) Koledar; 2.) "Daj nam danes naš vsakdanji kruh", povest, spisal Angelo Cerkvenik; 3.) "Kako je nastalo današnje delavstvo in njegovo delavsko gibanje" (dr. Dragotin Lončar) ter "Prebivalstvo in gospodarstvo Slovenije" (Filip Uratnik); 4.) "Mož z brazgotino" (Jack London, poslovenil Tone SeliSkar). Cankarjeva družba" j« ihr spomenik, ki nadaljujo Cankar joto delo. Širite njeno knjige! i« iWiwèj >?YêWWê> "ê", * >!>■! > •■*■>' I A Jugoslav Weekly Devoted to the Interest ' of the Workers. Official Organ of Jugoslav Federation, S. P. îJmrtarrr OUR AIM: EDUCATION, ORGANIZATION, CO-OPERATIVE, COMMONWEALTH NO. 1169. =5/ Publ.«h»d W—kly at 3639 W. 26th St. CHICAGO, ILL., FEBRUARY 6, 1930. Talaphona: Rockwall 2864. WRONG SURROUNDINGS Employers complain that the high schools and colleges turn out men who scorn to work with their hands. The complaint is pretty well taken—but whose fault is it? Partly it may be the fault of the schools, but how could they, with the best of intentions, work against the prevailing psychology? The real fault lies in the capitalist system of industry, which takes it for granted that it is more honorable to be a social parasite than to be a worker. Lip service is paid to labor, but that's all; the rewards, the honors and the respect are handed to the parasites. These conditions teach the young to ape the white-collared money-masters who are permitted to rule the world and to have most of the good things therein, while men who work for a living nearly always live on the border line of poverty, and often below the border line. We need a new alignment and a new psychology. The socialization of industry will give us the new alignment, and the new psychology will follow as naturally as water flows down hill. When men shall work together, instead of working each other, and the rewards go to those who do the useful work, instead of going to those who work the workers, the young will not even have to be told by their teachers that labor is honorable. They will absorb, that fact from the surroundings. RIGHT TO BREAK A PROMISE A promise is a promise and captains of industry are gentlemen for all that. And so they can break a promise, can't they? The members of the New Bedford Cotton Manufacturers' Association have been cutting wages of their workers though formally no cut is being made. It is all done "unofficially" as the union in New Bedford calls it. Of course a promise was solemnly made in the Washington conferences that no wage cuts would be attempted during this period of national stringency, but if promises may not occasionally be broken, no one would appreciate the keeping of a promise. So there. Of course, no one in his realistic senses has ever expected that the captains of industry assembled in conference, would ever take seriously their promises. The unfortunate thing, however is, that labor leaders were found there who not only took these promises seriously, but they countered them with a pledge of their own, that labor would ask for no increases in wages, and employers will see to it that labor keeps the promise of its visiting representatives in the White House. — Advance. HOW LONG? Procrastination surely is the thief of time. It will be recalled that Gov. Young of California began studying the records in the Mooney case last spring, fiddled along through the summer and finally passed the buck to a commission. Now the governor claims that Mooney should not be released until Billings is released. The latter's case must be passed upon by the state supreme court and Billing^ has insisted that he prepare his own petition. He has read law all these years and recently completed the work. The plea is now before the supreme court and it is impossible to say when that body will act. J. W. Miller, the only juror who had not joined in asking clemency for Mooney, has written Gov. Young, urging him to pardon the imprisoned man. Miller explained that he had decided that the testimony upon which the verdict was based was of doubtful character.—Cleveland Citizen. THREE Some form of old age protection for all or certain classes of wage earners has been adopted in 38 countries other than the United States. This means that more than one-third the entire population of the world is now covered by various forms of state aid for the aged. In most of these countries the pensionable sge is 60 to 65. China, India and the United States are now the only large countries still remaining without some national form of old age protection. —The world Tomorrow. He Told Her. Short-sighted Lady (In grocery)—Is that the head cheese over there? ,t i Clerk—No, ma'am; that's one of his assistants. &// /rzes/ /// /DČS0// C /' Sc? c//*e> /oc4j c/ocv/i SEARCHLIGHT By Donald J. Lotrich Chicago or Los Angeles? I should like to he permitted to P°lic« power pulled hi« gun and say a few words on a subject, which to me is very interesting to say the least. I am a Pullman porter between Chicago and Los Angeles, and I find a great deal of controversy at both ends of the line, and also on the trains as to how the two cities compare in various ways, such as unemployment, hold-ups, etc. Some of the readers may have heard of the visit of Keir Hardie, the noted Socialist and Scotch coal miner to this country a great many years ago, and after sizing up Chicago was asked what he thought of it. He said he thought it was an annex of hell. Some twenty years later, on another visit, he was asked the same question, and his reply was the same with the exception that hell in an annex of Chicago. My idea is to give your readers a little information about Los Angeles and let them decide for themselves as to whether or not this is a city of angels as the real estate sharks, newspaper and business in general would like to have you believe. In January 1928, it was stated in the newspapers that in the first ten days 3100 and some odd men were arrested and jailed, and this being a very common procedure practically no comment was made. All they could use were put on a road gang or something similar or chased out of town. About one year ago a meeting on unemployment was called and Chief of Police Davis, as reported by the newspapers, stated that practically all of the unemployed were criminals^ At a protest meeting on the arrest of 37 men in the park in the center of the city over a year ago, a noted speaker stated that a certain chief of police not 1000 miles from Los Angeles told him on a certain occasion that if he had his way certain persons would disappear, which meant various kinds of radicals, etc* If you should be held up here and told to "throw 'em up," it perhaps would be better to salute with the right as it might be a policeman off duty, or even on duty, as a short time ago, one of these gentry with Sounds Reasonable called for a delivery right in the heart of the city at about seven in the evening. He had, however, been indulging in some hard brand of prohibition booze — real old western stuff — what! At the spring election both candidates for mayor pledged to get rid of this two-gun chief, as one newspaper calls him. The mayor took office about the first of July, and ^•two-gun" is still sitting pretty. There is no worse place to look for work than Los Angeles especially in the winter; and if you do succeed you won't get much anyhow. And how the newspapers delight to write up anything like cold weather in the east. In the latter part of February or first of March if there is a couple inches of snow and freezing weather, there will be t>ig head lines across the top of the newspapers, as they want that dollar you may still have. If this goes over the top with the editor — you will get some more very soon. Theodore Roosevelt Jackson, Chicago, 111., in the Labor World. "Business! There is none," we are told. And the next corroborates the story of the first adding more to it. What -are we coming to? Surely it can't continue. Oh. no. Spring will be here and with the Spring building and construction will Mfftai again. And tin- Worlds Fair in 11133. They are already planning on that Surely enough. But with the thousands of people continuously walking the streets of Chicago looking for work, earning nothing. How can there be business? They have nothing to spend. Where does all this come from? Who, if any, are responsible for these horrible conditions? If the individuals are not to blame, there must be something radically wrong with the system. Where, oh where? Did All Those Dollars Go? That's the song Chica-goans have be singing for the past several months. It looks like that will be the chorus for several months: to come. The world-over laughs as it pities us. Politicians have played the game with the racketeers. Now it has gotten out of their control. The racketeers run most of it to suit themselves. What Chicago needs is a complete clean up. A strong labor party with true socialist principles to run the government. Both of the other parties have failed utterly to bring Chicago into the ranks where it belongs. This chaos will continue unless the decent citizens rebel. And the ballot box is the right place to express your rebellion. § -f 9--- Another sociable evening will be had on february 22nd when Savans congregate with their friends in their "homelike" manner. The date is easy to remember. It's on George Washington's Birthday. The place too, is nice, roomy, and appropriate for just such affairs. Lawndale Masonic Temple is a popular meeting place. We invite everyone to join us on that night. • • • More evils can be attributed directly to prohibition than all the good that can ever be accomplished. Ten years of practice should be enough to convince every honest citizen of its complete failure. Why the government should spend forty million dollars annually to enforce a law against all the habits of a lifetime and permitting millions of people to lay idle without work and no means of an income is a question that need be answered. The government is making criminals of its inhabitants both by promoting a cause of fanatics and the failure of supporting its idle men. We have one consolation that this monstrous outrage is losing its supporters and that we hope to see the day when Congress will not have to spend all of its time discussing this issue. ♦ • • Theatre party tickets can still be secured from Charles Pogorelec at Proletarec offices for Friday Feb. 7th at Goodman's Theatre "The Field God", under auspices for our Cook County organization will be played. • • • Our Jugoslav Workmen's Publishing Co. held its annual meeting at the headquarters last Friday night. All but one member of the executive committee were present. The following directors, were elected: Alesh, Garden, Godina, Locniscar, Lotrich, Olip and Vider. The annual report was submitted and showed a surprising gain over the previous year. • • • With the organization of a Jugoslav Branch of the Ypsels at Latrobe, Par our Federation goes into the present campaign with all hands on deck and ready to show the way to greater gains. The circulation campaign of Proletarec too, is gaining momentum. Our "War Horse" Snoy has been out doing his duty. His reports are encouraging and with the consistent efforts of others our barometer on page two should show many changes. • • * On Tuesday evening March 4th Pioneers Lodge No. 559 S. N. P. J. has scheduled its annual Pust Dance. A good orchestra has been hired. Other plans will be reported as they develop. • 0 0 We must say another good word for Lodge Nada No. 102 S. N. P. J. and their mask dance of Feb. 8th. These ladies have always been respected and have built a reputation of which they can be proud. If you like the company of ladies of repute, if you like to see the queemess and perhaps beauty of the costumes you will attend their dance. CLASSIFIED NEWS Caller — Look here, I want to see you about this paragraph announcing my resignation from the chamber of commerce. Editor — But it's quite true, isn't it? Caller — Quite. But I should like you to explain why you've printed it under Public Improvements. — Good Hardware. FOOD FOR THOUGHT I R. D. Morrison of Milan, writes in reference to changing the name of the party. "If there are union men, educators and others that feel disposed to wallow in the stink holes and hell of the capitalist system because of the name Socialist, let 'em waller. When one of my age turns his mind back to the days of the war of the Rebellion and considers the rank rascality of the powers then and up to the present,—thecarpet bag era, credit mobilier, Star route steal, crooked whiskey ring; the Homestead strike, The Lehigh Valley strike, the A. R. U. etc. etc., even the name Jackass party sounds good compared to the two old political valtures." More English Articles on Page 7 fw*.......»......................r »## # FREE YOUTH Courtesy of The Chicago Dally News Bogy Men and Bogy Words Words express ideas—so at least we were taught in school. Yet there are many words, bogy word* we shall call them hereafter, which because of organized propaganda have lost to most people their real meaning and have become synonymous with thine« th.-v dread and fear. . y Bogy words are not a new invention. For example JiWut the year 600 B. C. into a Greece believing in (he traditions and superstitions of Homer there came the sophists, wise men or teachers, who insisted upon putting the old traditions to the test of reason. The sophists by their teaching prepared the way for Socrates, Plato, Aristotle, and all subsequent philosophy. Their influence upon all later civilization was profound. Yet to the ruling class of their day, to those who profited by the superstition of the p^ple and who feared to have tradition subjected to reason the newcomers were dangerous. As such they were charged with all sorts of crimes and misdemeanors. In a word they became bogy-men and soon the mere mention of the name "sophists" called forth to the minds of the populance all the characteristics that Aristophanes in the "Clouds" attributed to them. In our own history, while we are now constantly reminded to honor and respect the memory of George Washington and the other American revolutionists we often forget that to the Loyalists in America—and they were many, perhaps a majority, for quite a few years—Washington and his rebel band were frightful creatures capable of perpetrating any crime—in fact they were bogy-men. The present reactionary Republican party was organized in 1856 principally with the idea of keeping slavery from spreading to tb« w««t (not to abolish slavery). Yet in a short time, due to the propaganda of the slaveholders, the ruling class in the south, "Republican, anarchy, abolitionist, Lincoln, John Brown, and Garrison" became synonymous terms. In fact so thoroughly were people frightened by this propaganda ^!v.the-RepU.bHcan party no lowing in the *outh among a great many people- who wished to abolish slavery. So today, "Socialism" to all too many people, thanks . to an almost foolproof system of propaganda, is a bogy-word, and many who endorse meantally the principles of Socialism are frightened away from working for its triumph by what they may have heard in school on the radio, or seen in the movies or the newspapers. However natural the condition may be, the presence * of bogy-words in one's mental makeup prevents clear thinking and a full intellectual development. Intellectual curiosity ,the desire for exactness—especially in definitions, is the cornerstone of the present scientific age. Withqut it all that is worthwhile in . civilization must perish. In our next articles, therefore, we shall attempt to dispel from the minds of our readers the last traces of Socialism as a bogy-word by explaining to the best of our ability exactly what lt ig' A. H. K. ENGUSH YOUNG PEOPLE AND THE LABOR PARTY "If my father had been in this country during the World War, he would probably have been shot," said Alister MacDonald, oldest son of the Premier, in a talk to the University of Chicago Socialist Club January 27th. He described some of the narrow escapes his father had in the war time hysteria when he was standing up for his pacifist and Socialist principles. He also talked about the English young people who see the labor party as the political expression of their best ideals. At the same meeting Mary Agnes Hamilton, labor M. P. and biographer of Ramsay MacDonald under the pseudonym. "Iconoclast" told about the sacrifices that English working men and women are willing to make for the success of the Labor Party. Wednesday, the 2»th, A. Fenner Brock way M. P. who was political secretary of the Independent Labor Party of Great Britain until he entered Parliament discussed Socialist tactics with the members of the Socialist Club. CHEAP HUMAN LIFE A writer paints a word picture of the pitiful plight of jobless workers in another American city. Here is what he saw: v "Hundreds of men gather about the gates of the Chevrolet Motor Company in Saginaw early in the bitter mornings of January In the hope of getting started to work. The plant has been working with but a fraction of the regular crew for several weeks. Since the first of the year a few additional men have been put on, tempting hundreds more to gather at the gates. A half dozen are picked each morning and the rest reappear the next morning, and so on. Thus are men cheapened and demeaned by the uncertainty and insecurity of worker's life even in this prosperous America I" What is happening in that Michigan city is merely a duplication of events in every community in the merely a duplication of events in every community in the nation. Human life is the most plentiful and therefore the cheapest thing which capitalists have to buy. Millions of workers are begging for an opportunity to work for just enough wage« to enable them to exist. And in the face of this sordid condition of industrial serfdom Socialists have a splendid opportunity to address the working class of America and ask them, "What are you going to do about it?" MAKING CARS PAY The Detroit municipal street railway* cost $43,850,-000 «even years ago. ~ They have increased in value to $56,000,000 and have never cost the taxpayers of the city one single cent. The fares are the lowest among the 37 largest cities in America.