Štev. 6. Leto LXIV. V Ljubljani, 7. februarja 1924. Vse spise, v oceno poslane knjige itd. j® pošiljati na uredništvo — naročnino, reklamacije in vse administrativne stvari pa na upravništvo v Ljubljani, Učiteljska tiskarna, Frančiškanska ul 6/I. Vse po-Siljatve je pošiljati franko. Reklamacije so proste poštnine. Rokopisov ne vračamo. Telefon nredn, 311 Poštnina plačana v go.ovlnl. V Izhaja vsak četrtek. Naročnina znaša za neorganizirane 40 Din, za inozem. 60 Din. Posamezna štev. 1 Din. Članstvo „Pov. UJU — Ljubljana" ima s člana-plačano naročnino Za oglase in re-,ie notice vseh vrst je uiti po Din 2*50 od petit ste. Inseratni davek po-iebej. Pošt. ček. ur. 11.197. HREN: Najhujše zlo. Izmed vseh slojev in stanov je vrtinec povojnih razmer s seboj potegnil najbolj duševni in sočni proletarijat; in zdi se, da nadaljuje z obema svoj pogrebo-nosni ples brez konca in kraja. Njegov tesni objem čuti tudi učiteljstvo več ko dovolj dan na dan. Zaman je vsako dokazovanje, vsak odpor posameznikov in še tako močnih organizacij proti toku povojnih razmer, ki nas nosi s seboj v — pogubo, vsaj tako se nam zdi. Življenje gre svojo pot jiaprej kljub obupnim klicem tisočev in tisočev, ki tonejo v teh razmerah ne radi svoje, ampak radi brezbrižnosti drugih, ker niso storili napram potapljajočim svoje dolžnosti v tisti meri, ki bi jo bili lahko storili, in kateri so imeli naravnost nalogo vršiti svojo dolžnost tudi v tem pogledu. Pa čemu bi človek zgubljal besede o tem, ko je vendar vse zaman. Saj vsakdo čuti na svoji koži dovolj trpko posledice. Nad dve leti tarnamo, dokazujemo, sklepamo resolucije, protestiramo, zaklinja-mo, prosimo, pretimo, obupujemo in kol-nemo in — uspeh?! Uspeh je tu, čeprav ga marsikdo ne uvidi, ker ga menda noče uvideti, kakor pravijo drugi. Pred Bogom, ljudmi in zakonom smo si z delom zaslužili pošten^ svoj skromen košček kruha. In vendar nam dajejo ta krvavo zaslužen grižljaj po drobtinicah! Pa je docela prav tako. Zakaj, ako bi dobili ves zaostanek naenkrat, ki pripada po božjih, človeških in jugoslovenskih postavah nam, bi to rodilo zlo. Prazen želodec se mora privaditi polagoma na normalno hrano, človeka s premrlimi udi ne smeš postaviti k dobrodejni toploti peči, drugače ga pogubiš. Sicer pa priznajmo odkrito, da ni največje zlo — gmotno zlo. Res je, da ni prijetno biti lačen, čeprav nosiš v srcu zavest, da si pošteno zaslužil vsaj toliko, da bi ti pajki ne predli po želodcu. Ako si raztrgan in bos, ni ne lepo, ne dobro; a tudi to se prenese često brez katastrofalnih posledic. Saj se bolj pogosto najdeta zadovoljnost in sreča med siromaki, kakor pa med bogatini, ki imajo vsega v izobilju. Dokler ima človek trdno vero v svojo moč, neizpodbitno upanje na boljšo bodočnost, tedaj mu tudi ne klone tista velika ljubezen, ki ustvarja tudi v najhujših razmerah — čudeže. Najhujše zlo nastane takrat, kadar gine vera v lastno moč in tujo pomoč, kadar tone upanje, da bi se obrnilo v do-glednem času na boljše. Takrat usiha tudi tista velika ljubezen, ki sicer prestavlja gore. Naenkrat zaveš vse svoje slabosti, pod nogami se zamajejo tla;, tvoj jasni cilj, ki ti je lebdel pred očmi tudi v najhujši temi in te vabil in klical k sebi, zagrne neprodirna megla, čutiš se trudnega in zapuščenega, korak se ti zaplete, roka omahne, glava klone in takrat je prišla ura tvoje — pogube. In ti kot učitelj in vzgojitelj ne padeš sam. S teboj vred se jih zgrudi še cela dolga vrsta, ker si jim bil ti moralna opora v besedi in dejanju, ker si jih ti držal kvišku, da so se vzdržali na površju življenja in jih niso pogoltnile povojne razmere ... Materijalno zlo ni prijetno, to je res. Če je bil kateri stan tega navajen, je bil to gotovo učiteljski. Saj mu ni bilo nikoli postlano z rožicami in nikjer. A kljub vsej gmotni mizeriji, smo vsaj vedeli, pri čem smo. Ako si pošteno vršil svojo dolžnost, se ti ni bilo treba bati, da bi bil jutri na cesti. Če si šel v pokoj, se ti je ustavila plača in nakazala pokojnina. Kar je bilo tvoje to je bilo tvoje; to si lahko vsak čas zahteval in ti ni bilo potreba še prositi za to. Zakona se je držal tudi minister. A sedaj? Sedaj so pač drugi časi, to jc res. Danes si lahko še v službi, jutri pa na cesti. Pokojnina se ti izplača, ne kadar si je vreden in potreben, ampak takrat, kadar to dovoli — sv. Birokracij. Zakoni so za tvoje dolžnosti, ne pa za tvoje pravice. Povojne razmere se igračkajo s teboj, kakor vešča roka igralca z lutkami. Kaj pomagajo vsi klici, protesti tvoji in tvojih še tako močnih organizacij! Življenje gre svojo pot naprej in se ne zmeni za vse to. Mogočnega toka povojnih razmer ne more nihče ustaviti, ali pa ga drugam usmeriti. Vsaj tako se zdi na prvi pogled. Da, težki časi so pritisnili na nas, silno težki. Za gmotnim zlom je pritisnilo še moralno zlo na nas z vso svojo neizprosno silo in pezo. In vendar še nismo klonili! Še stojimo tu, še vršimo svojo dolžnost kljub vsemu in proti v s e m u! Ali je zlo doseglo že svoj višek? Kdo ve! Mi tega ne vemo in tudi dosti ne vprašujemo za tem. Vemo pa dobro, da je naša odporna sila dosegla svojo najvišjo točko. Gmotno zlo ji je zadajalo udarec za udarcem, a je ni moglo ubiti. Ubilo jo pa bode moralno z 1 o, ki se pojavlja dan na dan v vedno hujši obliki tudi med nami. To nam jemlje vero v nas same, to nam iz-podkopava upanje v našo bodočnost, in to mori našo ljubezen, ki je nam doslej pomagala nositi vse križe in težave, d a nismo klonili nikoli in smo vršili več, kakor je nam narekoval zakon in dolžnost, čeprav drugi niso vršili napram nam niti tistega ne, kar sta zahtevala suhoparni paragraf in neizprosna dolžnost. In če pademo mi. ne pademo sami. Kadar se zamaje steber, se zruši tudi vse, kar ta nosi. Posledic ni k r i v steber, ampak tisti, ki so ga i z p o d k op av a 1 i in izpodkopa-li ter se niso zmenili za vsa svarila o pravem času. O tem pa nekaj več prihodnjič. Verouk poučuj učitelj! (Srbsko stališče). Klerikalni »Slovenec« se je hitro oglasil na naša zadnja izvajanja in trdi: »da je Učiteljski Tovariš že tako zašel v srbofilstvo in ortodoksijo, da je že čisto pozabil, da mi nismo Srbi niti smo pravoslavni, ampak katoliški Slovenci.« Dalje pravi: »da država pri usmerjanju verskega pouka nima absolutno nobene besede.« »Slovenčev« izbruh nas pusti hladne in mu priznavamo radi, »da smo katoliški Slovenci«, toda ne »verski nestrpneži in fanatiki«, temveč vedno in povsod borci za versko strpljivost v smislu ustave in v interesu narodnega in državnega edin-stva. Proučiti hočemo dalje razloge, ki vodijo srbsko učiteljstvo in merodajne faktorje do tega, da izročajo pouk verona-uka učitelju. Duhovščina prerada naglaša, da učitelji ne morejo poučevati tega predmeta osnovni šoli iz vzroka, ker ga sami ne znajo v oni meri, kakor duhovščina. Vzemimo, da se ta predmet poučuje kot konfesija in da se z njim hoče podati deci samo znanje in ne, da se stvori potrebna verska in moralna nagnenja. Ali je tu potrebno veliko in globoko poznavanje dotične vere? Po tej analogiji bi prirodoslovje v osnovni šoli smel podavati samo priro- doslovec, računstvo samo matematik, zgodovino le zgodovinar — torej le strokovnjaki. Ker osnovne šole niso nikakl znanstveni zavodi, temveč prve in osnovne šole v katerih je potreba dati samo prvo, osnovno znanje iz vsakega predmeta, torej tudi iz veronauka, zato tudi za verski pouk v osnovni šoli ni treba višje strokovne izobrazbe. In v toliko je vse naše učiteljstvo sposobno in izprašano. Tudi z metodične strani, glede načina podavanja, se mora dati učitelju prednost. Nihče ne more oporekati temu, da čeprav imajo n. pr. univerzitetni profesorji višjo izobrazbo od učiteljev, da bi znali tudi metodično bolje podavati predmet v f osnovni šoli. Oni nimajo izkustva in ne metodiške spretnosti. Isto velja tudi za duhovščino, ki poučuje veronauk, ker oni imajo pač večje strokovno znanje, nimajo pa metodiške spretnosti, ki jo imajo učitelji in brez katere ni uspeha. Učitelji umejo abstraktne pojme in suhoparno gradivo, ki je prava muka za otroka, prilagoditi in spraviti v obliko, ki bo primerna njegovemu dovzemanju. A ne samo to! Učiteljem je dana možnost, da versko gradivo spravijo v zvezo z vsem drugim gradivom osnovne šole. No, ali je tako poučevanje verstva škodljivo za verski pouk; ali ne izvedejo vse lažje in bolje to učitelji, ki imajo več prilike, širši delokrog in boljšo metodiško izobrazbo kakor duhovščina, ki ima samo strokovno izobrazbo. Odgovor je jasen! In tudi iz nacionalnega in državnega ozira je bolje, da poučuje verouk učitelj. Iz našega politiškega življenja je razvidno, da verske organizacije nimajo istih naziranj o državnem in nacionalnem edinstvu, kakor je državi potrebno. Vzemimo, da istemu niso nasprotne, pa vendar duhovščina pri verskem pouku stremi za tem, da si stavi za glavni cilj čimbolj navdušiti učence v fanatizmu svoje vere, a državno in nacionalno delo in misel podrejuje; učitelj pa vedno ščiti ver-ka čustvovanja, zavest in nagnenja, pri tem pa z uspehom razvija in neguje versko strpljivost, toleranco, z devizo: »Brat je mio, koje vere bio« in s tem polaga velike temelje človečanstvu in deluje na jačenju in ustvarjanju našega narodnega in državnega edinstva, ki ga duhovščina z vzgajanjem verskega fanatizma in prenapetosti še bolj ruši in državi na škodo ustvarja vedno bolj nestrp-ljivo nacionalno in politično atmonsfero v državi. Iz vsega tega je jasno razvidno, da za verski pouk ni nobene opasnosti, če ga v osnovni šoli poučuje učiteljstvo, ker oni se v nobenem slučaju ne vojujejo proti verskemu in moralnemu vzgajanjuj nasprotno, pripisujejo temu pouku največjo važnost in dajejo temu predmetu najdostojneje mesto med ostalimi predmeti. Če pa verske organizacije niti to ne smatrajo za dovoljno, jim je svobodno, da ta pouk pomnože izven šole. Kakor osnovna šola ne daje popolnega znanja v drugih predmetih, temveč samo glavno in osnovno in se to izpopolni pozneje v drugih šolah, s predavanji, čtivom itd., tako tudi nihče ne oporeka, da verske organizacije širijo svojo vero in jo utrjujejo na način, kakor same hočejo in ga najdejo za najboljšega — a izven šole. Kakor ima cerkev ; \ < .1 namen in ne dovoljuje, da se kdo dru.-ii ireša v njene posle, tako ima tudi šola svoj namen in je treba tudi šoli pustiti, da urejuje sama svoje posle. Kakor duhovščina ne dovoljuje, da bi učitelji in drugi opravljali njihova cerkvena opravila in ne nasprotujejo njihovi veri, tako tudi duhovščina nima prava, da se vmešava v celoto pouka in šole. Pustimo šolo učitelju, a cerkev duhovščini! Če prekorači kdo tuji delokrog, izziva le borbo in sovraštvo, ki je nepotrebno in kvarno in najmanj odgovarja propovednikom miru, ljubavi, resnice in pravice. Poštene besede srbskega učiteljstva so združene in preizkušene v zgodovini, ki je jasen dokaz, da je srbsko stališče v korist cerkvi, šoli, narodu in državi. Predlog zakona o naknadnih zrelostnih izpitih pom. učit. za uvrstitev po pragmatiki. G. Ministar Prosvete Miša Trifunovič podneo je predlog Narodnoj Supštini da se uzakoni sledeče R e š e n j e. 1. Da se radi regulisanja položaja i do- pune kvalifikacija učitelja sa nedovoljnom školskom spremom odobri polaganje uči-teljskog ispita do kraja 1924. g. a) Svima učiteljskim zastupnicima i vršiocima uč. dužnosti, koji su po čl. 30 a), 30 b) i 30 v) i 33 a) Zakona o izmenama i dopunama u Zakonu o nar. školama od 1904., od 23. jula 1919. g. bili obavezni da ga polože, pa ga iz raznih uzroka u od-redenom roku nisu mogli položiti, ako su do danas ostali u učiteljskoj službi i ako im je rad u školi i van nje ocenjivan najmanje povoljnom ocenom; b) Svima vršiocima i učiteljskim zastupnicima koji su stupili u učiteljsku službu pre rata ili u toku rata 1912. do 1918. g., ako su do danas ostali u učiteljskoj službi i ako im je rad ocenjivan najmanje povoljnom ocenom; c) Svima uč. zastupnicima i vršiocima, koji su stupili u učiteljsku državnu službu Kraljevine SHS do kraja 1919. g. ako su svršili najmanje dva razr. učiteljske ili šest razreda srednje škole, a dokažu da su za-ista ratom smetani da redovno školovanje dovrše i ako im je rad ocenjivan najmanje ocenom povoljan; d) Svima učiteijima-cama, koji su se pri oslobodenju južnih i jugoistočnih oblasti zatekli u službi bugarske države ili egzarhije, pa su po tom primljeni u učiteljsku službu naše države i s povoljnim uspehom radili do danas odnosno do dana ispita. e) Svima državnim učiteijima-cama, koji su zbog školovanja u tudim, ne slovenskim školama u zemlji ili na strani, bili obavezni da polože dopunski učiteljski ispit iz nacionalne grupe, pa to dosad nisu učinili, ako su dosad ostali v držav-noj učiteljskoj službi Kraljevini SHS i ako im je rad ocenjivan najmanje povoljnom ocenom. 2. Da se ovi ispiti izvrše po pravilima o polaganju ispita za učitelje narodnih ško-la. O. N. Br. 10822, od 21. marta 1921. god odeljak II. čl. 2.—11. zaključno, a po programu koji prepiše Ministar Prosvete; 3. Da se godine službe za platu, povi-šicu i penziju onima koji ispit polože regu-lišu novim zakonom o nar. školama, a u vezi sa odredbama zakona o činovnicima. Srednješolski ve stoik. —sr Srednješolski zakon. Iz Beograda poročajo, da je načrt srednješolskega zakona dovršen in pride v rešitev pred zakonodajni odbor. —sr Redukcija nižjih gimnazij. V prosvetnem ministrstvu pripravljajo re- dukcijo nižjih gimnazij v soglasju z novim srednješolskim zakonom. Reducira se približno polovico nižjih gimnazij. Odpravijo se pa tudi višji razredi, v katerih ne bo vsaj 15 učencev. Redukcija se brezpogojno izvede s 1. septembrom t. 1. Samo za višje razrede se določi prehodna doba. Splošne vesti. NAJBEDNEJŠ1. (Iz kroga učiteljic.) Ni mi govoriti o vseh bremenili in krivicah, ki nam teže ramena, opozoriti hočem le na najbednejše našega stanu, — to so oni, ki so izgubili najdražji zaklad. — ljubo zdravje — ter polagoma hirajo in umirajo. V službi so si nakopali to ali ono bolezen; a ko zaprosijo za bolezenski dopust, jih zadenejo toliki stroški, kot bi si s tem hoteli privoščiti največji luksus. — Zdravniški komisiji obstoječi iz 2 ali 3 članov, vsakemu po 60 Din. samo za to, da te pregledajo, če hočeš imeti zdravila in navodila za zdravljenje, moraš zopet posebej k zdravniku. — Bolezen že itak sama prinaša ogromne stroške, kdor si je že sam poskušal, dobro ve, — pa, da nas izmozgajo do zadnjega, so uvedene še te razne pristojbine. — Ali ni to nekaj krutega in brezsrčnega? Znan mi je slučaj neke mlade kole-ginje, ki nima ne staršev, ne nikogar, pri komur bi imela zaslombo. — Že prvo leto je vsled prevelikega navdušenja v razredu z 90 otroci in 3 odd. dobila katar na dušniku. Tekom 2 let jo je ta, kljub vednemu zdravljenju, docela onesposobil za nadaljno učiteljevanje. Pride-ljena je bila pisarni, kjer bi se naj izcelile brazgotine v grlu in lečile poškodbe na pljučih. Pa žalibog, njena bolezen je vedno le napredovala, tako. da je končno popolnoma izgubila glas in da se je pojavila na pljučih zopet nova izprememba. Vso to dolgo dobo je mirno in udano pokrivala vse ogromne stroške zdravljenja s svojo borno plačo, — čudež, kako je sploh mogla izhajati. — Daljši dopust ji je sedaj neizogiben; toda v dosego tega mora žrtvovati kar % svoje mesečne plače; a poleg tega pa jo še nemara predlagajo /a upokojitev. »Mene ženejo te razmere naravnost v obup,« se je bridko s :o..iia proti meni. Kako je mogoče, da so naredbe glede socialnih olajšav ob bolezni tako neusmiljene in krivične? — V bolezni, ko je človek najbolj potreben vsestranske pomoči in podpore, ravno tu se širijo kruti paragrafi in vihtijo bič nad revežem. — Torej samo v dosego dopusta par stotakov, — in če jih nima, kje naj jih vzame. — kdo mu posodi? — Ni dovolj, da mu bolezen razjeda življenske moči. nakladajo se mu potom takih na-redb še skrbi, ki so včasih hujše od bolezni. — Kako potem ozdraveti, ko ti ne preostane niti pare za kak priboljšek; si sploh lahko zadovoljen, če si še smeš vsako jutro privoščiti navaden zajuterk! — Noben služabnik ni v bolezni tako zapuščen, kot učitelj! Vsak stan ima svoje bolniške blagajne, katere mu nudijo ob času bolezni vsaj skromne olajšave in udobnosti, le naš stan še nima take ustanove. — Kaj bo s S. U. S.? Nikomur se ne mudi in vendar kako potrebno bi bilo! Želeti bi bilo, da bi se za vprašanje bolezenskih dopustov zavzelo pov. UJU ter skušalo odpraviti krivico, ki se godi najrevnejšim našega stanu. Takse za zdravniška mnenja naj bi plačale pristojne oblasti ali pa naj bi bile proste, kakor je bilo preje. Zdi se mi, vsa ta pretirana natančnost je naperjena proti onim, ki brezvestno izkoriščajo dopuste — toda ljudje! — ali naj za takšne trpijo oni, ki so resnično bolni, ali se r a z n e p r o t e k c i -je res ne dajo odpraviti drugače; kot edino na račun »n a j b e d n e j -š i h«? — Opozarjamo na poročilo o postopanju pri vlaganju prošenj za pokoj in vdovnino, kar objavljamo v današnji številki v »Učiteljskem pravniku«. Prosimo tovariše in tovarišice naj si ta opis postopka spravijo za morebitno poznejšo uporabo, da se ne bo potem od nas zahtevalo, naj članek zopet ponatisnemo, ker si ga niso shranili — kar se nam je že tudi pripetilo. Vprašanje je prineslo zadnje čase mnogo razburjenja in povpraševanja. zato smo podali podrobna pojas- nila. . — Kaj je s šol. zakonom? »Narodna Prosveta« piše: 28. jan. narodni poslanik g. Svetozar Dordevič uputio je pitanje predsedniku Zakonodavnog Odbora u kome je izneo da je iz javnosti saznao, da je Projekat zakona o nar. školama podnet na rešenje Narodnoj Skupštini. Kako se svi primljcni zakonski projekti odmah upuču-ju Zakonodavnom Odboru, njega je izne-nadilo što Projekat zakona o narodnim školama ni do danas nije štampan i raz-dat poslanicima na proučavanje dok je medu tim daleko manje važan Projekat zakona o šerijatskim sudovima več raz- dat članovima Zakonodavnog Odbora. Prema tome g. Dordevič pitao je predsednika Zakonodavnog Odbora, da li je Projekat zakona o nar. školama u opšte upučen Zakonodavnom Odboru. Na ovo pitanje predsednik Zakonodavnog Odbora g. Duričič izjavio je: da predlog zakona o nar. školama do danas nije upučen Zakonodavnom Odboru na rešenje, niti je njemu što o tome poznato. — Redukcija učiteljic ženskih ročnih del v Sloveniji je izvedla komisija, ki opravlja v ministrstvu prosvete ta posel, ker se je postavila na stališče, da so te učiteljice nepotrebne in jih ne pozna srbski šolski zakon. Redukcija ni popolna in jih ostane 32. Ostalih doslej ni bilo mogoče rešiti, ker se razbije vsak tak poskus ob trmi dela komisije, ki stoji na stališču, da ne velja za te učiteljice Člen 224 zakona o uradnikih. — Protest UJU proti redukciji učiteljic ženskih ročnih del. Uprava UJU je poslala ministru prosvete g. M. Trifu-noviču predstavko glede sklepa komisije za razvrstitev nameščencev ministrstva prosvete, s katerim se učiteljice ročnih del na osnovnih šolah v Sloveniji reducirajo. Predsednik Udruženja tov. Stan-kovič je sporočil ministru prosvete, da bo vse učiteljstvo naše države nastopilo proti temu neosnovanemu sklepu komisije. — »Narodna Prosveta« za učiteljice ženskih ročnih dei. V predzadnji številki je posvetila »Narodna Prosveta« znova svojo pozornost vprašanju učiteljic ženskih ročnih del in se energično zavzema za nje ter izreka proti redukciji. Veseli nas, da se stališče centrale popolnoma zlaga v vseh nazorih z našim. — Prevedeni niso v Sloveniji pomožni in zasilni učitelji, da se dobi s tem prostor za kandidate z učiteljsko maturo, ki še nimajo službe. Ako bi ne bilo za kako mesto kvalificiranih moči, se obdrže začasno dosedanji. Vsi ostali pomožni učitelji, ki imajo veselje do učiteljskega stanu in trdno voljo, da polože potrebne izpite, dobe lahko mesto v južni Srbiji. — Prevedba učiteljskega osobja je končana v ministrstvu prosvete in se dostavi v prihodnjih dneh. Kot marsikateremu drugemu je napravila komisija krivico onim našim tovarišem, ki službujejo na učiteljiščih in so kot glavni učitelji-profesorji, ker se ni ozirala na čl. 230. uradniškega zakona. Vsak, kdor se čuti prikrajšanega, ima pravico pritožbe na državni svet v roku 30 dni potem, ko se mu je priobčil odlok — Opozarjamo na nove knjige, ki so izSle v založbi Utlteljske tiskarne In so oznaiene v oglasu zadaj z debelimi Cikam!. — Revizija uredbe o razvrščanju državnih uradnikov. Ker se poroča, da je vlada sklenila revizijo uredbe o razvrščanju je Pov. UJU v Ljubljani obnovilo svoje zahteve glede revizije te uredbe in je poslalo ponovno svoje zahteve v Beograd. — Reduciranci pozor! Nekatera ministrstva razpošiljajo penzijske dekrete za tiste uslužbence svojega resora, ki niso bili prevedeni po novem uradniškem zakonu. Dekretom so priložene tudi prejemnice. V tekstu prejemnice je tudi stavek, po katerem se upokojenec odpoveduje vsem pravnim sredstvom (pritožbi na državni svet)! Samoobsebi umevno se nihče ne more siliti k temu, kdor se misli pritožiti, naj stavek brez skrbi črta ali pa, da bo še bolj varno, črta in izrecno pripiše, da se ne odpoveduje pravnim sredstvom! — Vlada je dovolila nekatere kredite, med temi tudi 500.000 Din za šole na Hrvatskem in v Slavoniji (za kurjavo). — Krediti za uradništvo, vojsko in upokojence. Vlada je odobrila za izvedbo uradniškega zakona in zakona o prometnem osobju 600 milijonov dinarjev, dalje kredit za oboroževanje in reorganizacijo vojske v znesku 200 milijonov dinarjev; kredit 50 milijonov dinarjev za izboljšanje gmotnega položaja državnih upokojencev in upokojenk in 20 milijonski kredit za ustanovitev šol v pasivnih krajih. Ministrstvo prosvete opozarja vse osebe, ki se potezajo za učiteljska mesta, da prilože prošnji vselej tudi izkaze o svojem državljanstvu, zakonskem stanu, otrocih in dosedanjem poslu (poklicu). — Odlikovani prosvetni delavci: Z redom sv. Save V. razr. tov. Andrej Rapč, okrajni šolski nadzornik v Ljubljani, tov. Marija Mehle. strokovna učiteljica v Ljubljani. — Število učiteljskih abiturientov v Srbiji: Aleksinac 36, Beograd (ženska) 37, Vršac 102, Danilov Grad 23, Jagodina 58. Kragujevac (žen.) 112, Negotin 31, Novi Sad (žen.) 57, Skoplje 00, Subotica 33, Sombor (žen.) 21, Sombor (muška) 24, Ce-tinje 00, Prilep 00, Beograd (Pedag. Odelj.) 35, Berani (Ped. Odelj.) 59. Kragujevac (Pedag. Odelj.) 00, Pirot (Pedag. O.) 36, Užice (Pedag. Odelj.) 41, Šabac (Pedag. Odelj.) 55. Ukupno: 760 od kojih su 417 moških i 343 ženskih. — Državni zbor v Berlinu je zopet odložil uzakonitev šolskega zakona, ki so ga propagirali reakcionarni krogi in je odbil predlog po prizadevanju soci-alno-demokratsklh in demokratskih krogov. — Nov zemljevid o razdelitvi države na oblasti. Ministrstvo notranjih del je izdalo zemljevid administrativne razdelitve države na oblasti, kakor to določa Vidovdanska ustava. Poleg oblasti so na tem zemljevidu označene tudi meje 30 županij in 335 srezov. Ministrstvo bo razposlalo ta zemljevid na vse županije in srezke oblasti. Zemljevid je izdelal g. Peter Madžarevič. — Oblastni referenti za vere. Ministrstvo za vere je odločilo, da imenuje za oblastne referente za vere pri velikih županih najstarejše predstavnike raznih veroizpovedanj, ki se nahajajo na teritoriju oblasti. — Upokojeni učitelji in učiteljice. Minister prosvete je upokojil v področju Slovenije na njihovo prošnjo te-le učitelje in učiteljice: Josip Bezlaj, ravnatelj v Ljubljani, Fran Finžgar. učitelj meščanske šole v Dolnji Lendavi, Tomaž Bi-tenc, nadučitelj v Podlipi, Janko Cvirn, nadučitelj v Leskovcu, Franjo Darvaš, nadučitelj v Zenavljah, Albert Dominko, nadučitelj pri Sv. Križu nad Kostanjevico, Ignacij Grosslinger, nadučitelj v Puščavi, Anton Gselmann, nadučitelj pri Sv. Martinu pri Vurbergu, Leopold Kolarš, Teodor Šuler, nadučitelj na Rakeku, Miha Vauhnik, nadučitelj v Hočah, Josip Ves-jak, nadučitelj v Hajdinu, Jakob Zebre, nadučitelj v Starem trgu pri Ložu. Karel Fenjeveš, šolski vodja v Hodošu, Anton Olaser, šolski vodja pri Sv. Primožu na Pohorju, Davorin Lesjak, učitelj v Rušah, Martin Runovc, učitelj v Slovenj-gradcu, Franjo Witzmann, učitelj v Ribnici na Pohorju, Andrej Varga, učitelj v Petrovcih, Marta Dimnik-Maier, učiteljica v Ljubljani, Marija Klemenčič, učiteljica v Mariboru, Ema Raunaher, učiteljica v Ljubljani, Marija Šerc, učiteljica v Ljubljani, Ivana Zupanec - Bregar, učiteljica v Velikih Poljanah, Cecilija Zwetti, učiteljica ženskih ročnih del v Maren-bergu. Štirim učiteljem ozir. učiteljicam, ki so prosili za predčasno upokojitev, je odklonjena prošnja, in sicer trem, ker so za službo še sposobni, eden se pa mora dati ponovno zdravniško pre-iskati — Ob priliki sv. Save so bili odlikovani naslednji slovenski prosvetni In kulturni delavci: z redom sv. Save III. razreda: Franjo Kidrič, rektor univerze v Ljubljani; z redom IV. razreda: dr. Janko Lokar, inšpektor ministrstva prosvete; dr. Valentin Korun, direktor II. gimnazije v Ljubljani; Josip Mazi, direktor realke v Ljubljani; Amat Škerlj, direktor gimnazije v Novem mestu; Anton Jeršinovič, direktor gimnazije v Celju; Alojzij Virbnik, profesor ,1. realne gimnazije v Ljubljani; z redom V. razreda: dr. Josip Debevec. profesor gimnazije v Ljubljani; Andrej Rapč, šolski nadzornik v Ljubljani; Marija Mehle, strokovna učiteljica v Ljubljani; Ivan Žolnir, nadučitelj v Ptuju — okolica; Karel Mavric, nadučitelj v Gornji Radgoni; Avgust Požegar, nadučitelj v Gederov-cih: Anton Kosi, ravnatelj v Središču; Josip Lasbacher, nadučitelj v Rušah; Aleksander Lunaček, nadučitelj v Št. Ru-pertu; Franjo Šetinc, nadučitelj v Pre-vorju. NABIRALCEM »ZVONČKOVIH« NAROČNIKOV. ~ Druga številka »Zvončka« izide 15. t. m., tretja pa že 1. marca. Javite vsled tega nemudoma naročnike za 2. št. do 15. t. m. in 3. štev. do 25. t. m., da ne bo zamude. V bodoče prosimo, da nam javljate naročnike vsak mesec vnaprej za naslednjo številko. Če se boste držali tega reda, nam bo mogoče uravnati upravo »Zvončka« tako, da ga bodo imeli naročniki vselej že vsakega 1. ali 2. v rokah. — Javljamo obenem vsem našim zvestim nabiralcem, da nam je naklada 1. številke pošla in jo bomo ta teden še enkrat natisnili. Akcija je vrlo dobro uspela. Vsa čast našemu članstvu, zlasti moramo pohvalno omeniti tovat riše in tovarišice iz ptujskega okraja, ki so nam izredno veliko naročnikov prh dobili. — Pogrešamo pa še mnogo šol iz Gorenjske in Notranjske. Pričaka jemo, da se tudi tovariši in tovarišice iz teh krajev odzovejo našemu vabilu. HU tite s prijavami, da nam bo mogoče redno in točno vsako številko lista n& tisniti. UPRAVA »ZVONČKA Obrambni vestnik. — Klerikalui napad na proslavo sv. Save je izzval v srbskih krogih mnogo začudenja. Počasi spoznavajo vsi krogi klerikalno nestrpnost in rušitev nacionalnega edinstva z gojitvijo verske nestrpnosti. Splošno prevladuje mnenje, da naj bi bila našim šolam, višjim in nižjim, sve-tosavska šolska slavnost zgled, kako je treba prirejati slične slavnosti, ki se pri nas žal vedno bolj opuščajo; višji šolski svet naj bi bil ljubljanskim šolam udeležbo naravnost zaukazal, kaj še, da bi jo naj bil prepovedal, kakor si želi fa-mozni »Slovenčev« »protestant«. Učiteljski pravnik. POSTOPEK PROSILCEV ZA UPOKOJITEV IN VDOVNINO. Med slovenskim učiteljstvom vlada nezadovoljstvo, ker prihajajo upokojenci pozno do zaslužene pokojnine. Temu razpoloženju je dal nekdo duška že v »Tovarišu i z dne 13. decembra 1923. kjer navaja i posamezne naredbe. toda one. ki ne veljajo za osnovno šolstvo, kajti številke — S. N. se nanašajo vedno na srednje šolstvo. Da je končna ureditev pokojnine tako zamudna, je kriv deloma tozadevni pravilnik, ki je dober za razmere predvojne Srbije, za naše pa samo z velikimi zamudami izvedljiv; posebno še, če se ne marajo ravnati po njem oni, ki prosijo za pokoj. Zadnji razpis o upokojitvenem postopku je izšel 10. septembra 1923. in sicer pri statističnem odseku ministrstva s št. St. 14.081. Poslan je bil vsem šolskim oblastim, vendar pa ministrstvo še ni prejelo doslej ni ene prošnje za upokojitev, ki bi odgovarjala predpisanemu postopku. Sestava prošenj. Kdor hoče stopiti v pokoj prosi lahko hkrati za upokojitev in za odmero ter nakazilo pokojnine. Dvojni postopek je nepotreben. Vložiti pa mora dve identični prošnji s prilogami, ki so bile doslej tudi pri nas v navadi.* Dobro je, če so sestavljene vse priloge v državnem, t. j. slovenskem ali srbohrvatskem jeziku, kajti pisarji statističnega urada ministrstva niso vešči nemščine ali laščine, enako tudi ne oni pri Glavni kontroli ter so upravičeni, zavračati spise v madžarskem jeziku. Prevod si lahko sam vsakdo napravi, overovi mu ga pa lahko vsaka šolska oblast,seveda mora imeti žig. Rešitev In odmera pokojnine. Ministrstvo reši vsako prošnjo za pokoj v vseh slučajih, kjer so prosilci do-služili, v par dneh in dostavi odlok višjemu šolskemu svetu. Akt za odmero pokojnine se pa ne more ganiti, ker treba za to najprej uverenja o službeni dobi in o višini pokojnine. Uverenje o službeni dobi. To uverenje podpiše minister sam, dostaviti se mora prosilcu za pokoj, da ga prepiše in podpiše. S tem izjavi, da se sla-ga z vštet jem let in z višino pokojnine. Tega uverenja pa ne more izdati statistični odsek ministrstva, ki ima to nalogo, ker nima za učitelje iz Slovenije vseh potrebnih statističnih podatkov. Te je treba šele dobiti od šolskih oblasti v Sloveniji. , Razrešnica od aktivne službe. Pa tudi ako bi bili iz upokojitvenega akta razvidni, je sestava uverenja v ministrstvu nemogoča, dokler nima razreš-nice od aktivne službe. Doslej pa še ni vložil noben doslužen učitelj prošnje za upokojitev, kjer bi ne stalo: »na dopustu do končnega upokojenja.« Ker pa razreši od službe vsakega višji šolski svet, je treba čakati še na razrešnico. Za slovenske učitelje ve doslej namreč samo višji šolski svet, do kdaj je prejel kdo aktivno * Izpričevala: zrelostnega izpita, usposobljenostnega izpita in vse dekrete, iz katerih je razvidno službovanje in službena doba, v dveh Izvodih. Nt m & V N b » b « 8 » » I OB ? ! » « «» B # P r» il B n t B » » ■ i I > I I i ■ B 1 » > I 0 » ■ > 1 t E B I ) I » J n i plačo. O tem ne vodi ministrstvo podatkov. Odobrenje Glavne kontrole. Iz tega vidi lahko vsakdo, koliko časa mora preteči, da dobi ministrstvo vse dokumente, da more odmeriti pokojnino. Ko je akt v redu, gre na Glavno kontrolo, ki mora dati svoje odobrenje, preden se začne z izplačilom pokojnine. Glavna kontrola in ministrstvo smatrata pokojninske stvari za nujne in jih rešujeta hitro. Prošnje pa, ki niso v redu, morajo, kar je umevno, čakati na rešitev, dokler se jih ne uredi. Ker pa učiteljstvo — ne vemo iz katerega vzroka — doslej ni znalo pravilno opremiti svojih prošenj, so obležale, dokler se ni spravila zadeva po dopisovanju med uradi v red. Razpise je ministrstvo vedno dostavljalo šolskim oblastim, torej bi morali biti učiteljstvu znani. Skrajšani postopek. Ker je tu opisani postopek jako zamuden, se je sporazumelo ministrstvo z višjim šolskim svetom za skrajšano pot. Kdor se bo držal zahtev omenjenega razpisa, ta je lahko brez skrbi za hitro rešitev svoje prošnje. Seveda ne sme nihče vložiti prošnje za upokojitev, potem pa prositi, naj se rešitev njegove zadeve zavlačuje. Tudi taki slučaji se dogajajo! Poleg omenjenih razlogov je počasne rešitve kriva tudi okolnost, da imamo toliko instanc: ministrstvo, oddelek za pro-sveto pri pokrajinski upravi, višji šolski svet, okrajni šolski svet, šolsko vodstvo. Če zaleži pri vsaki teh stopenj prošnja le nekaj dni, je to že precej, kajti tudi naša pošta ni urna. Ako pa akt kje obleži, dokler ga ne pokliče na dan obupen klic pro-silčev, je zlo gotovo. Ministrstvo se je prepričalo, da je potreboval marsikak akt iz Slovenije do Beograda več kot leto dni. Prošnja naj se torej glasi za upokojitev in odmero pen-z i je. Vsak dokument je potreben v dveh primerkih, ker obdrži enega ministrstvo v svojem arhivu, drugega pa Glavna kontrola. Prošnje in prilog ni treba kolkovati. Tudi odrešnica mora biti v dveh izvodih. Višji šolski svet je prejel tiskana uverenja. Prošnje za vdovuino. Vdove morajo priložiti razen dokumentov o službovanju dva mrtvaška lista, dva poročna lista, dve uradni potrdili o njihovem moralnem življenju in da so živele s pokojnim do smrti v zakonu ter dve potrdili, da se niso nanovo poročile. Ako je iz zakona kaj otrok, ki imajo pravico do pokojninskih prispevkov, je treba tudi priložiti krstne liste otrok v dveh primerkih. (Razume se, da je drugi izvod lahko od šolske oblasti overovljen prepis.) Postopek pri onih, ki nimajo polnih službenih let. Za one, ki še niso doslužili let, mora dati najprej Glavni Prosvetni Svet svoje mišljenje, ali se jih naj upokoji. V zadnjem času je postal Glavni Prosvetni Svet strožji, ker prihajajo zlasti iz Slovenije neprestano prošnje za predčasno upokojitev. Skoro vsaka naša učiteljica, ki se omoži in ima desetTet službe, oboli tako, da je za učiteljsko službo nesposobna. Ker nima v drugih krajih zakon tako pogubnih posledic, je postal Glavni Prosvetni Svet pozoren in je odbil v zadnjem tednu 4 take prošnje za upokojitev. Urgence. Da se omogoči čim hitrejša rešitev in se olajša položaj onim. ki prosijo za upokojitev, se je Pov. UJU obrnilo na inšpektorja g. dr. Janko Lokarja, ki je kot zastopnik slovenske sekcije profesorskega društva nameščen v ministrstvu. On dragevolje olajša položaj vsakomur in mu rad pomaga s posredovanjem. Prosimo pa tovariše in tovarišice, naj ne bodo nestrpni in naj ne pišejo takoj za vsako malenkost v Beograd. Kdor je opremil svojo prošnjo, kakor je povedano in še ni dobil rešitve po preteku enega meseca, odkar je podpisal uverenje, naj javi to g. dr. Janku Lokarju, inšpektorju v ministrstvu prosvete (Beograd, Ministrstvo Prosvete), ki bo pogledal, kje je obtičala njegova zadeva. (Priložiti je vedno tudi znamko za odgovor). Dokler se pravilnik ne izpremeni, se je ravnati po tem postopku. Književnost in umetnost Nove knjige in druge publikacije. —kpl Kralj Aleksander L Junaškemu borcu za ujedinjenje SHS v našo skupno državo in prvi iugoslovenski kraljici Mariji. Zbral in priredil Jakob Dimnik, šolski ravnatelj. V Ljubljani 1924. Izdala, založila in tiskala Učiteljska tiskarna v Ljubljani. Strani 281. Cena lično vezani knjigi 40 Din. —kpl Basne - Fables, od La Fontaine. 2. knjiga Francuske Biblioteke. Izdala: Nakladna Knjižara D. D. — Bibliografski Zavod — Zagreb, (Gunduličeva ulica, 24.) 1923. Cena 15 Din. —kpl Dr. Kari Engllš: Denar. Poslovenil dr. Albin Ogris. Splošna knjižnica št. 4. V Ljubljani 1923. Natisnila in založila Zvezna tiskarna in knjigarna. Strani 236. Cena broš. 26 Din, vez. 32 Din. —kpl Taksni in prlstojblnski pravilnik. Strani 240. Cena 42 Din, po pošti 1.50 Din več. II-skovna zadruga v Ljubljani, Prešernova ulica 54. —kpl Hrvatsko-njemačko trgovačko dopiso» vanje. Izradio Dr. V. Prestini. Njemački tekst po KIeihel-Sediakovu: Lehrbuch der Handelskorres» pondenz. Uz prokušanu metodu, da se dopisovat nje sastavlja u dva jezika, ovdje naizmjence na jednoj strani u lirvatskom a na drufioj strani u njemačkom jeziku, nadodao je sastavljač na sva» koj stranici ispod pisarna tumač izraza u oba jezika, a na kraju knjige hrv.-njem. 1 njem,-hrvatski rječnik trgovaČKih izraza. Ova knjiga zadovoljiti če davnim potrebama našeg trgovač» ko? svijeta. Cijena Din 40. — Bibliografski zavod d. d. Zagreb, Gunduličeva 24. —kpl Deutsch-kroatische Handelskorrespon; dem bearbeitet von Dr. V. Prestini. Der deut. Text nach Kleibel-Sedlak's: Lehrbuch der Han* delskorresportdenz. Preis Din 40. Bibliografski za* vod, d. d. Zagreb, Gunduličeva 24. —kpl. Mali Zehdcnov Gospodarsko-trgovački zemljopis u preradbi E. Dabca dugo se očekivao na našem knjižarskom tržišču. On če zadovoljiti potrebu svih onih, koji se spremaju za trgovački život bilo u š kol am a ili privatno. Kraljevina SHS posebno je u njemu obradena, pa prema tome knjiga sadrži sve ono, što je nama potrebno. Vel. 8°, meko vezana sa statistiükim tablicama, str. 144. Cijena Din 28. Bibliografski zavod, d. d. Zagreb, Gunduličeva 24. —kpl. Francusko trgovačko dopisivanje, pri« redio dr. Milivoj Stojšič prema poznatom njem. udžbeniku Decker-Braun: Franz. Handelskorres. pondenz. Vrlo laki i razumljivi tumač olakočuje svakome da nauči taj za nas važni predmet. U kratkom obliku uzeta je sva grada, koja je nužna za praksu i školu. Na kraju knjige nalaai se franc, hrv. rječnik stručnih izraza. Meko vezana, vel. 8° 130 str. Cijena Din 30. Bibliografski zavod, d. d. Nakladna knjižara. Zagreb, Gunduličeva, 24. —kpl Dr. S. Mohorovičič Kratka uputa u polttičku aritmetiku sa pomočnim tablicama (lo* garitmičkim, kamatnima i tablicama za osjegura* nje). Jedini udžbenik za ovaj predmet u našoj književnosti i tim važniji, što uz kratku uputu donosi ujedno i sve pomočne tablice. Ta je knjiga neophodno potrebna za svaki veči trgovački ured i za svakog, koji se priprema za to zvanje. Cijena Din 46. Bibliografski zavod d. d. Nakladna knji» žara Zagreb, Gunduličeva, 24. —kpl Dr. Stanko Deielič, Pregled nauke o narodnom gospodarstvu. (Politička ekonomija.) Jugoslavenski Lloyd (1923, br. 227) piše: »Dr. Deželič dobro je shvatio, da nam treba jedan oveči konpendij polit, ekonomije te nije žalio ni vremena ni truda, več se dao na veliki posao da ovakovo djelo stvori. On nam je podao djelo, u kojem su lakim i razumljivim s tlom objaš* njena i prikazana sva poglavlja polit, ekonomije s osobitim obzirom na potrebe privrednih kru> gova .... Veliko poznavanje stručne literature kako domače tako i strane bilo je mogučnošču, da je autor mogao našoj javnosti podati ovaj vrlo uspjeli pregled polit, ekonomske doktrine, koji je vrlo dobar, stvaran i objektivan vodj za sve one, koji žele steči svestranu informaciju o svim naj« važnijim gospodarskim pitanjima.« Mekano ves zano, vel. 8°, 448 stranica. Cijena Din 90. Biblio* grafski zavod d. d. Nakladna knjižara. Zagreb, Gunduličeva, br. 24. Ocene. —k Kralj Aleksander I. Junaškemu borcu za ujedinjenje SHS v našo skupno državo in prvi jugoslovanski kraljici Mariji. Zbral In priredil Jakob Dimnik, šolski ravnatelj. V Ljubljani 1924. Izdala, založila hi tiskala Učiteljska tiskarna v Ljubljani. Strani 281. Cena lično vezani knjigi je 40 Din. Vsebina: I. Državna himna. — II. Istorija srbskoga naroda. — III. Rodovina Karadjordjevi-čev. — IV. Narodna sužnost. — V. Osvobojenje. — VI. Himna svobode. — VII. Ujedinjenje. — VIII. Kraljevič Aleksander. — IX. Kralj Aleksander I. — X. Zaroka kralja Aleksandra I. — XI. Romunija — domovina naše kraljice. — XII. Poroka kralja Aleksandra I. — XIII. Kralj in kraljica na Bledu. — XIV. Izleti Nj. Veličanstev križem Slovenije. — XV. Anekdote. — XVI. Prvi jugoslovanski sokolski zlet v Ljubljani. — XVI T. Kronski svet v Ljubljani. — XVIII. Slovenska narodna himna. — Slike: 1. Kraljica Marija. — 2. Kralj Aleksander I. — 3. Karadjordje (Orni Jurij). — 4. Kralj Peter I. Osvoboditelj. — 5. Kneginja /torka. — 6. Knez Arsen. — 7. Kraljica Marija s prestolonaslednikom Petrom. — 8. Kralj in kraljica na telovadišču. — 9. Nikola P. Pašlč. — Vsebina te knjige bo zlasti za šole In šolske patriotične slav-nosti globoka zakladnica. V vsakem poglavju so med članki zgodovinske vsebine prepletene tudi primerne pesmi za deklamacije bi petje. Knjiga podaje važne dogodke iz zgodovine Karadjordje-vičev ter posebej še iz življenja našega kralja, ki si je v kratkem času svojega vladanja osvojil slednje slovensko srce. Zgodovinski sestavki, pesmice in anekdote, izzvenevajo v akorde narodnega In državnega edinstva, požrtvovalnosti, pove-ličavanja bratske sloge, vzgoje dinastičnega čuta ter vdanosti in zvestobe do dinastije Karadjordje-vičev. Razni sestavki, krajevne beležke in anekdote o našem kralju in kraljici, ki sta potovala križem Slovenije, nam pričajo, da je napravil po-set Nj. Veličanstev v Sloveniji na narod najboljši vtis. Narod na ulici je vriskal in plakal veselja, kadar je imel priliko videti svojega kralja In kraljico. Iz spoštovanja in vdanosti so kazale matere svojim dojenčkom slovenskega kralja in slovensko kraljico in v marsikterem očesu so stale solze samega veselja. Takih prizorov je v Izobilju nanizanih v tej lepi knjigi, ki je izšla lično vezana, na lepem papirju in v lepem tisku, tako da se predstavlja izredno ugodno In avtor Jakob Dimnik je podal tu temeljito In simpatično zgodovin- sko delo, ki je koristno za državno Idejo. Zategadelj naj bi nobena slovenska šola ne pogrešala te praktične knjige. Priporočamo jo pa vsakemu učitelju in učiteljici še posebej, ker bo vsakemu izredno dobro služila pri pouku in patrlotičnlti slavnostih. Pa tudi v narodnih knjižnicah, bralnih društvih, čitalnicah in družinskih (domačih) knjižnicah bi ne smeli pogrešati te knjige. —k Basne - Fables, od La Fontaine. Druga knjiga ove moderne biblioteke izašla je u redakciji prof. dr. J. Nagy. Ona je najbolje delo slav-nog franeuskog basnopisca La Fontaina. Te duhovite, zanimljive i pune moralnih pouka basne, od svih čitalnica uvek su bile rado čitane. — Jean de La Fontaine roden je 8. jula 1621. u Château-Thierry, u provinciji Šampagni, a umro je 13. aprila, 1695. godine u Parizu. On Je jedan od onih genijalnih pisaca francuske literature iz plodnog doba 17. veka, koje je dalo: Moliera, Rasina, Boi-leau-a, Deskartes-a i mnoge druge naučnlke i književnike. Plejada ovih slavnih pisaca usavršlla je franeuski duh i pronela je slavu francuske kul-tuie šlrom sveta. La Fontaine je napisao i ova dela: .»Contes et nouvelles« u pet knjiga i »Fables« u 12 knjiga. Njegove basne napisane u lepim i glatkim stihovima, predstavljaju u živim bojama raskošnu prirodu, i u opšte iinaju veliku didaktlčku vrednost. On je odlično poznavao lju-de i život životiniskog sveta. Pun iskustva, on je u svojim poetskim basnama verno slikao razne tipične ličnosti i fantastične dogadaje, iz kojlh je vejao duh svežine i srdačnosti. Te basne bile su i u estetskome pogledu prave umetnlčke tvorevl-ne, čiju plastičnost i savršenost niie docnije mogao dostiči ni jedan basnoplsac. Za to je veliki franeuski kritlčar Sent-Bev i kazao, da je La Fon-tain pravi franeuski Homer. Ove interesantne i poučne basne čitaju se u originalu sa največlm uživanjem. Zbog toga ml toplo preporučujemo ovu odabranu zbirku basana, svima onima koji znaju franeuski jezik. Zaista, mnoge od ovih basana su odavno prevedene i na vaš narodni jezik, ali, one gube u prevodu mnogo od svo:e vrednosti i lepote. — Sve odabrane kn'ige koje je do sada izdala ova Francuska Biblioteka, što je glavno, imam i kratke biografi'e o n'ihovim auto-rima, I vrlo lepe komentare, koii tumače razne teže reči i duhovite francuske izreke. Za to je lako čitatl i razumeti pntpnno ceo tekst. Ova dela su vrlo zgodna za učenike, študente I sve one, koji žele da usavrše svo!e znanje u kniiževnom franeuskom 'eziku. S obzirom na današniu veliku sku.poču materiala, cena ovih ukusnih knligâ le umerena. — Veritas. —k Dr. Kari Enellš: Denar. Poslovenil dr. A. Ogris. Denarni prob'em je zelo kompliciran iti težaven in ga ni mogoče storiti vsakomur jasnega, vkliub temu pa sem se potrudil, — tako tolmači avtor dr. Engllš v svojem predgovoru k temu spisu, — da bi se mogel vsak inteligent dokopati k njegovemu razumevanju. Ta, do izvest-ne mere popularlzačnl namen je izključil iz dela znanstveno polemiko in razmotrivanje tujih teorij. Tako se ie pač zgodilo, da formalno iz tega dela ni posneti, kaj je v njem novega in lastnega in kaj je prevzeto. Avtor je torej skušal razsvetliti v tem zanimivem narodno-gospodarskem spisu de-narstveni problem lz širokih vidikov, in razširil In pripremil to delo tako, da bi služilo tudi širšim krogom inteligence kot orlentačni spis o denarju. Zato ie sprelel v to delo tudi elementarne gospodarske in denarstvene razlage, da bi nudil ta spis kolikor mogoče popolno sistematično orientacijo o denariu, v kolikor niso tiskovne težave neizprosno zahtevale štedn'e s prostorom. Mi Slovenci, kakor vobče Jugoslovani nimamo še analognega sistematičnega spisa o denarju. Naša narodnogospodarska literatura ima v tem pogledu veliko vrzel. Zato ie toplo pozdravljati podjetnost založbe Splošne knHžnice, ki je s slovenskim prevodom te znamenite knjige odličnega češkega strokovniaka-teoretika In praktika, saj je bil dr. Engliš češki finančni minister glasovitega spomina — Izpolnil to vrzel. Zato bo ta spis zanimiv in važen ne samo v meritornem pogledu, nego tudi iz slovenskega terminologičnega vidika. Zunania oprema kniige. papir in tisk, ie zelo lična, kakor sploh vsi zvezki Splošne knjižnice, cena pa razmeroma kaj nizka. tako. da ne dvomimo, da bo našla mnogo prl'ateliev. —k Taksni hi prUtoIblnskl pravilnik. V L'nbl'anl 1924 Založila Tiskovna zadruga. Strani 240. Cena 42 D'n. po pošti 1.50 Din več. K zakonu o taksah in pristniblnah ie Izdala sedal Tiskovna zadruga še obsežni taksni in prlstojblnski pravilnik. ki zakon razlaga in spopolnjuje. Nasa gospodarska onra riizaciia. —g Qanglov kamen za učiteljski konvikt v Ljubljani. Učiteljski zbor na Prim-skovem pri Kranju Din 50. — Tarok : Stia-sny, Lunaček, Benedičič in kibic Brezo-var v Mirni na Dolenjskem Din 30. — Skupaj Din 80; zadnjič izkazanih Din 8332 = Din 8412. Hvala! — Bratje, v svoje brazde sejmo, sebi obresti od svojega štejmo!« (Oangl: Moje obzorje.) — Jakob Dimnik, blagajnik. —g Članarina za učiteljski konvikt za leto 1924.: 2. Juraj Režek, učitelj v Ljubljani Din 10. — »Male ribice, dobre ribice!« — Pokrovitelji so v smislu § 6. društvenih pravil letne članarine oproščeni, in sicer: Andoljšek Bernard, Dimnik Jakob. Janko Žirovnik, Engelbert Oangl, Andrej Rapè, Julij Slapšak, Emil Adamič, Pavel Flerè, Ivo Trošt, Fran Marolt, Luka Jelene, Ivan Lapajne, Ivan Šemrl, Anton Onus, Josip Reich. — Logaško učiteljsko društvo. — Pedagoško društvo v Krškem. — Kranjsko učiteljsko društvo. — Hran. in pos. Učit. kon-vikta. — Učiteljsko društvo Ljubljanske okolice. — Sevniško učiteljsko društvo. — Kamniško učiteljsko društvo. — UJU. — Učiteljska tiskarna. — Litijsko učiteljsko društvo. — Pokroviteljnina znaša Din 250 enkrat za vselej. — Jakob D i m-n i k , blagajnik. —g Učiteljski dom v Mariboru. Članarina in darila: Mejovšek Rado, nadučitelj, Orla vas, 20 Dn; Posojilnica in hranilnica v Središču 50 Din; učiteljstvo osnovne šole v Slivnici pri Mariboru za 1923. 1. 50 Din; učiteljsko društvo za Mežiško dolino (2. polov.) 191 Din; učiteljstvo osnovne šole v Krčevini pri Mariboru namesto venca na grob umrlega sina nadučitelja M. Pučelika 100 Din; za G a n g 1 o v kamen so darovali: učiteljsko društvo za Maribor in bližnjo okolico 100 Din; Pojbič Julij, šolski vodja v Gornji Slaveči (Prekmurje) 50 Din; šolsko vodstvo Turnišče (Prekmurje) 30 Din; šolsko vodstvo Petešovci (Prekmurje) 20 Din; Jelovšek Fortunat, nadučitelj, Liboje, 25 Din; učiteljstvo na Te-harjih (na račun poviškov) 10 Din; učiteljsko društvo za Laški okraj 160 Din; Štibler Ivan, učitelj, Sv. Anton n. P. 10 Din; učiteljstvo osnovne šole pri Sv. Lenartu v Slov. goricah (Velnar Jože in Amalija, Šafarič, Šegula, Stuhec) 35 Din'; učiteljstvo deške osnovne šole v Celju (Voglar, Gobec, Pogačnik, Kranjc, Stan-te, Sepe, Vizjak, Žagar) 60 Din; Pavel Ladislava, učlt.-vod. v Žižki (Prekmurje) 10 Din; obveznice 7% drž. posojila so darovali: Visenjak Jerica, učit. Žetale 3 a 100 Din <111. 1924), Kodela - Grosman Karolina, učit. Žetale, 1 a 100 Din (IX. 1923), Bajt Ignacij, učit. v pok. Maribor 1 k 100 Din (III. 1924), skupaj 1010 Din: zadnjič Izkazanih 4627 Din = 5637 Din. Srčna hvala! — M. Kožuh, blagajnik. Iz naše stanovske organizacije. Gibanje okrajnih društev v Sloveniji. Vabila: = PED. DID. KROŽEK V MARIBORU. Dne 12. februarja ob 5. uri po-poludne se vrši v risalnici deške meščanske šole občni zbor, h kateremu prosi podpisani odbor čim številnejšega odziva, da se pomenimo o smernicah in delu za bodoče poslovno leto. — Odbor. Poročila: + SLOVENJGRAŠKO UČITELJSKO DRUŠTVO je zborovalo kljub skrajno slabemu vremenu ob povoljnem številu članov dne 6. decembra 1923 v Slo-venjgradcu. Od 32 članov je bilo navzočih 23. Gostje so bili: Okrajni šolski nadzornik g. Grmovšek in tov. A. Živko iz Slovenjgradca, ki z novim letom pristopi k našemu društvu. Dopisi: Predsednik je razpravljal o došlih dopisih »U. D.« v Mariboru in »Zvezi kulturnih društev« v Ljubljani. G. nadzornik je priporočal vsled dopisa hčerke pokojnega prof. Lavtarja novo-predelane računice njenega očeta. Poleg tega je priporočal še nekaj pomožnih knjig za zemljepisni in domoznanstveni pouk. Predavanja: G. nadzornik je nadalje pojasnjeval izpolnjevanje novih šolskih in osebnih popisnic, za kar so mu bili šolski voditelji in ostalo učiteljstvo zelo hvalež n:. — Z velikim zanimanjem so nato sledili navzoči izčrpnemu predavanji! tov. ravn. Vrečka »O taktnosti in kolegijalno-sti učiteljstva«. Slučajnosti: Sledile so še tiekatere interne zadeve društva, nakar se je zbore vanje zaključilo. Dan in vzpored prihodnjega zborovanja — občnega zbora — se pravočasno objavita. -f UČITELJSKO DRUŠTVO ZA LAŠKI OKRAJ je zborovalo v sredo, dne 9. prosinca t. 1. ob pol 10. uri na Zidanem mostu ob prav povoljni udeležbi. Veselo, praznično razpoloženje je povečala navzočnost našega g. šolskega nadzornika tov. L. Černeja. Nas vseh iskren pozdrav je veljal njemu in na novo v društvo sprejetim tovarišem Jenkovi, Pečariču in Vidmarju. Društvene zadeve: Ker je brošura dr. Žgeča »O problemu vzgoje najširših plasti našega naroda« zelo važna za vsakega učitelja, a je istim vsled denarnih neprilik skoraj nemogoče, da si jo nabavijo, sklene se poravnati račun za iste iz društvene blagajne, knjižico pa razdeliti med člane. Poročilo tajnice. Iz poročila tajnice posnemamo, da je štelo društvo koncem leta 107 članov, ki so se z malimi izjemami vsi zavedali svoje stanovske dolžnosti; se udeleževali društvenih zborovanj in bili tudi točni plačniki članarine. Svoje poročilo zaključuje s klicem, k vztrajnosti v resnem, smotrenem delu v dosego boljših dni. Poročilo blagajnika izkazuje prav lep ostanek po kritju vseh tekočih troškov. Za prihodnje leto se določi letna člana- rina za učitelje 144 Din, poročene 72 Din, vrtnarice, učiteljice ženskih ročnih del 48 Din. V tem znesku, katerega pobira vsakega prvega v mesecu voditelj šole, pa je že vračunana naročnina za »Tovariša«, »Popotnika«, »Šolsko Matico« in članarino za »Jugoslov. Matico«. Tudi se sklene iz društvene blagajne plačati za preteklo leto članarino »Učiteljskemu domu« v Mariboru in Ljubljani. Volitve. Izvoljen je poprejšnji odbor z popolnitvijo tov. Luudrove kot namestnice tajnice. Pregledovalcem računov pa sta izvoljena tov. Orožnik in tov. Karbova. Predavanje. Tov. Ljudevit Černej je predaval o »Potnladku rdečega križa«, kar se je z odobravanjem vzelo na znanje. F. S. Agende F. S. prevzame tov. Beg z naročilom, da se do prihodnjega pobližno seznani s pravili istega, ter o priliki poroča, pod katerimi pogoji nudi ugodnosti taisti svojim članom. Prihodnje zborovanje skliče po nujnosti tov. predsednik. Na svidenje tedaj. f BELOKRANJSKO UČITELJSKO DRUŠTVO je imelo svoj redni občni zbor v soboto, dne 12. januarja v Gradacu. Vzlic slabemu vremenu in oddaljenosti nekaterih tovarišev se je udeležilo zborovanja 34 članov. Predsednik pozdravi vse navzoče, med temi tudi štiri novo vstopivše člane. V kratkih besedah se spominja veselega dogodka v naši državi, ko se je narodil našemu prezvišenemu vladajočemu paru sin, prvi naš prestolonaslednik. Vsi navzoči so mu zaklicali trikratni gromki: Živel! z željo, da posnema svojega pre-vzvišenega očeta in starega očeta! Prečita se zapisnik zadnjega zborovanja. ki se soglasno sprejme. Poročila društvenih funkcijonarjev: Tovariš predsednik z zadovoljstvom kon-štatira, da izmed vsega učiteljstva v našem okraju, nista samo dve tovarišici članici našega društva, vendar gresta tudi oni dv€ z nami ramo ob rami za dobrobit mladine. Poročilo tajnice: TovariŠica tajnica poroča, da ima društvo 72 članov. Med letom je umrl tovariš in častni član društva Rihard Megušar, nadučitelj v Podzemlju. Zborovanj je bilo 6, udeležba pri njih povoljna. Dvakrat je posetil društve- na zborovanja naš tovariš in ljubljenec, višji šolski nadzornik g. Engelbert Gangl. Istega je izvolilo društvo tudi za svojega častnega člana ob njegovi 501etnici ter mu poklonilo krasno diplomo, delo tov. Boža Račiča. Vseh predavanj je bilo šest. Sedmega oktobra m. 1. je priredilo društvo sadno razstavo v Metliki, ki je pokazala, da naša Belokrajina tudi v tem oziru ne zaostaja. Poročilo blagajnika: Iz poročila tovariša blagajnika se vidi, da je prav marljivo vodil svoje račune, ker ima društvo •čistega 1736.18 Din, želeti pa je, da nekateri tovariši(ce) kmalu poravnajo članarino. Soglasno se sprejme predlog, da da društvo 500 Din za Oanglov kamen, poleg tega se bode vzidala na šolskem poslopju na Vinici očetu obeh bratov Tomšičev spominska plošča. Soglasno se da absolutorij staremu odboru. Volitve: Volitve so se vršile z vzklikom. Izvoljen je za predsednika tovariš Konrad Barle, tajnica tov. Završanova, blagajnik tov. Jožko Zalar. ostale funkcije prevzame stari odbor. Predavanje: Tovariš Zagažen se je potrudil, da bi nas seznanil nekoliko s knjigovezništvom, kar mu je izborno uspelo. Prinesel je z visoke Planine s seboj vse priprave in zvezal pred našimi očmi knjigo. Po uspelem delu je žel splošno odobravanje. Gospod o k rajni nadzornik L u k e ž i č povdarja pomen knjigovezni-štva za šolske otroke in se zato sklene napraviti dva knjigovezniška tečaja, in sicer 8. in 9. februarja v Črnomlju, 15. in 16. pa v Metliki; tov. Zagažen pa rade-volje prevzame vodstvo obeh. Dalje je referiral tovariš M r o v 1 j e o pomenu mladinskih odrov in je priporočal, da se oživi prosvetni odsek v našem okraju. Po živahni debati se je izvolil nastopni odbor: tov. nadzornik Lukežič, to-varišica Gostiša in tov. Mrovlje, Zagažen in Štrubelj. Slučajnosti: Tovariš Mrovlje priporoča in spominja na dolžnosti, ki jih imajo člani nasproti Ferijalnemu Savezu. Članarino po 10 Din bodo odtegovali voditelji mesečno. Prihodnje zborovanje se bo vršilo 8. marca v Črnomlju. + OBČNI ZBOR UČITELJSKEGA DRUŠTVA ZA POLIT. OKRAJ LJUTOMER se je vršil dne 10. januaria 1924 pri Sv. Križu. Tov. predsednik v lepo zasnovanem govoru poziva članstvo, da tudi v bodoče kljubuje vsem razočaranjem ter se oklene svoje organizacije še tesneje. Iz izčrpnih poročil društvenih funkcijonarjev je razvidno, da je bilo preteklo upravno leto res leto trdega dela. Iz poročila tov. blagajnika smo, žal, morali izvedeti, da je tudi med nami tov., ki se ne zavedajo svojih dolžnosti napram društvu. Sklenjeno je bilo, da se ima od takih zamudnikov energično izterjati zaostalo članarino. Članarina ostane v isti višini kakor prošlo leto. Poberejo naj jo šolski vodje o priliki izplačevanj! — Glede kolkovanja šolskih listin se sklene poslati vlogo na ministrstvo financ, da se isto ukine, ker je šolstvu v kvar. — Učiteljskemu domu v Mariboru se pokloni primerni znesek iz društvene blagajne. Sklene se oživotvoriti svoječasni društveni sklep zadevajoč zgodovinske in zemljepisne zbirke po šolah. — Da se postavi pokojnemu tov. naduči-telju Strnišči dostojen nagrobni spomenik, zbere članstvo primeren znesek za napisno ploščo. Vse ostale stroške krije prostovoljno tov. Lj. Ivanjšič. Izvoljeni so bili: Mavric Karol, predsednik; Zacherl Franc, podpredsednik; Janšovec Franc, tajnik; Ferjančič, tajnika nam.; Miki Ciril, blagajnik; Žel. blagajnika nam.; Stopar Slavko, knjižničar; Čeh Franc, pevovodja; Kožar, knjižn. in pe-vovodje nam.; Fiirst in Horvatič, pregl. računov. Prihodnje zborovanje je dne 6. marca t. 1. v Radencih z začetkom ob 8. uri. Na zborovanju bo predaval tov. ravnatelj Humek o knjigovezništvu. LISTNICA UREDNIŠTVA. —lu Učlteljem-vojakom. Z ozirom na vprašanje učiteljev-vojakov rezervne oficirske šole: kaj je z njihovimi službenimi mesti, smo se informirali pri višjem šolskem svetu in prejeli sledečo informacijo: Vsem je treba vložiti pravočasno prošnjo za učiteljsko službo, kateri je treba priložiti uverenje, da je rok pri kadru doslužil (oziroma, da ga dosluži s tem in tem dnem). Za počitnice tečejo tudi službeni prejemki. — Prosilce opozarjamo naj se sklicujejo tudi na člen 6. nove službene pragmatike, ki določa: Pri popolnjevanju službenih mest veljajo ta-le načela: ad toč. 6.: »Pri sprejemu v začasno službo imajo prvenstvo oni, ki so zapustili službo zato, da odslužijo rok pri vojski, če se v treh mesecih po odslužitvi prijavijo za službo.« PO SKLEPU LISTA. = Učiteljsko društvo za sodni okraj Dolnja Lendava ima občni zbor v Dolnji Lendavi dne 16. februarja ob 10. uri v prostorih drž. mešč. šole. Dnevni red: 1. Poročilo društvenih funkcijonarjev. 2. Volitve novega odbora. 3. Podmladek rdečega križa. (J. Gorišek.) 4. Slučajnosti. Tiska »Učiteljska tiskarna« v Ljubljani Odgovorni urednik: Franc Štrukelj. Last In zal. UJU — poverjen. Ljubljana. Štev. 137/P. RAZPIS NADUČ1TELJSKE SLUŽBE. Z dovoljenjem višjega šolskega sveta z dne 24. januarja 1924, štev. 812/24 se v tukajšnjem šolskem okraju razpisuje v stalno namestitev nadučiteljska služba na sedemrazredni osnovni šoli z eno vzporednico pri Sv. Barbari v Halozah. Pravilno opremljene prošnje je predpisanim potom vlagati pri označenem krajnem šolskem svetu do dne 29. februarja 1924. Okrajni šolski svet ptujski, dne 2. februarja 1924. Predsednik: dr. Pirkinaier s. r. Semenska trgovina AL. K0RS1KA v Ljubljani, Bleiweisova cesta (Vrtača 3) naznanja, da je CENIK ZA LETO 1924 izšel in se dobi brezplačno. Tovarišice! f%HŠ Tovariši i in priporočajte mladini, staršem in knjižnicam siedete knjige Mladinske knjige. Baukart: Marko Senjanin, slovenski Ro» binzon. Vez. Din 12.—. Dimnik: Kralj Peter 1. Vez. Din 20.—. & rodne pesmi. Din 3.—. Zirovnik: Narodne pesmi I., II. in III. zv. a. Din 3.—. Adamič: Mladinske pesmi, enoglasni zbori in samospevi s spremljevanjem klavirja. Din 50.—. Druge knjige. Stalež (imenik) šolstva in učiteljstva v Sloveniji 1923. Broš. Din 42.—. Fink: Zbirka naredb in odredb za osnovne in meščanske šole ter učiteljišča v Slo» veniji. I. zvezek (od prevrata do konca L 1920.) broš. Din 10.—, II. zvezek (za 1. 1921.) broš. Din 14.—, III. zvezek (za 1. 1922.) broš. Din 15.—.__ Slike. Sič: 1 Kmečka soba na Gorenjskem. Sič: II. Kmečka hiša na Gorenjskem. 30 3 X 90 5 cm. - Slika a Din 30 — Stenske table k Widrovi Prvi čitanki Table imajo na obeli straneh nalepljeno čtivo. 13 tabel. Cena Din 220—, Galerija našiti velmož. 1. Trubar 2. Vodnik 3. Slomšek 4. Prešeren 5. Levstik 61 5 X 47 5 cm. 6. Stritar 7. Jurčič 8. Gregorčič 9. Aškrc 10. Tavčar Slika & Din 10"- TELEFON ŠTEV. 312. Čekovni račun štev. iu7«i VSE KNJIGE, KAKOR TUDI KNJIGE DRUGIH ZALOŽB SE DOBE V KNJIGARNI UČITELJSKE TISKARNE V LJUBLJANI FRANČIŠKANSKA ULICA ŠTEV. 6 IN V PODRUŽNICI KNJIGARNE, SIMON GREGORČIČEVA ULICA ŠTEV. 2.