Naročnina
pnevna Izdaja
za državo SHS neietno 20 Din polletno 120 Din celoletno 240 Din
ta Inozemstvo
mesečno 33 Din nedei|»kn Izdala celoleino v Jugoslaviji SO Din. asa Inozemstvo 100 D
S tedensko prilogo »Ilustrirani Slovenec«
Ceneoglasov
I »tolp. petll-vrsla mali oglasi po 1 SO ln 2 D, večji oglasi nad 43 mm vlilne po Din 2-30. veliki po 3 ln 4 Din, v urednlftlcem delu vrstica po 10 Din p Pn večtem □ naročilu popuat Izide ob 4 zjutraj razen pondellKa In dneva po prazniku
CIređnlilvo /e v Kopltarlevl ulici il. 6/Ш UoUoplsl se ne vratafo, nsfranhlrana , plama se ne зргс/ста/о j- Uredništva telefon it. 2050, upravnlitva it. 2328
Uprava le v Kopltarlevl ul.il. 6 Čekovni ratun: C/ublfana ilev. 10.630 In I0.34B za tnaerale. Sara/evoit.7563, Zagreb it. 39.011. Praga In Dunaf it. 24.797
Spor v nemškem Centru.
2e nekaj tednov sem se nemški cen-trum nahaja v stadiju notranjega spora. Spor je povzročil znani voditelj in bivši kancler dr. Wirth, kar smo pred kratkim že beležili. Zadeva pa se razvija dalje, h čemur ni malo pripomogel dr. Wirthov temperament. Dr. Wirlh je eden najodločnejših voditeljev levega krila v centru ter brezobziren republikanec. Vsled tega tudi še brezobzirnejši nasprotnik nemških nacio-nalcev, ki so monarhistično orientirani ter socialno reakcionarni. V vsaki stranki se dogaja, da prihaja do konfliktov med resničnimi ali saj namišljenimi voditelji enega ali drugega krila. Toda taki konflikti, kakor vemo, za disciplinirane stranke — in to je nemški centrum — ne pomenijo drugega kot vihar v kozarcu vode. Da se sedaj o konfliktu med dr. Wirthom in dr. Mar-xom toliko govori, je vzrok ta, ker je dr. Wirth resnično ena najsposobnejših glav nemškega centra, mož z veliko avtoriteto ter redko energijo in delavnostjo. Ta mož je dajal centru notranje in zunanjepolitične pravce v najvažnejših trenutkih. Zato je sedanji konflikt v centru treba presojati čisto drugače, kakor pa se presojajo konflikti, nastali iz osebnih ambicij malih »gerngro-sov«. Zato se je s tem sporom treba stvarno pečati.
Stvarno obstoji nasprotje med Wirthom in Marxom v tem, da se dr. Wirth ne strinja s koalicijo centra z nemškimi nacionalci, ker se boji, da bo radi te zveze centrum nehal biti stranka sredine ter da bi postal stranka desnice. Marx pa zastopa stališče, da so demokracija, republika in socialna politika zavarovane ravno, ker in dokler se centrum nahaja v tej vladi, to je, da nemške nacionalce veže na svoj program. Dr. Wirthovo levo krilo se koncem koncev bori proti oficielni strankarski politiki z namenom, da stranko ohrani na liniji, po kateri je hodila od svoje ustanovitve. Nesporno je dejstvo, da je centrum v svoji današnji sestavi delavska stranka. Njena najmočnejša opora so katoliška delavska društva, ki odločilno posegajo v vodstvo centrumove politike. Dokler centrum stoji na stališču krščanskega socializma, bo v svojih vrstah zbiral krščansko orientirano delavstvo. V tem oziru ima dr. Wirth prav, in v tem ozi-ru stoje za njim vsi centrovi organizirani pristaši.
Toda centrum ima še drug važen princip, ki je izražen že v imenu. Centrum mora ostati s t r a n k a sredine. Vsako brezpogojno vezanje na levo ali desno bi stališče centra oslabilo ter ga potisnilo v podrejen položaj. To se je jasno videlo na Bavarskem. Bavarska ljudska stranka se je izločila iz centra, ker so v njej dobili odločujoč vpliv konservativni elementi. Ti so zamerili centru, ker se je vezal s socialdemokrati. Izjavljali so, da se Bavarska ljudska stranka pod nobenim pogojem ne bo vezala z levičarji. Posledica tega je bila, da so reakcionarni desničarji na Bavarskem postali na škodo ljudske stranke premočni. In isto nekako delajo sedaj nekateri levičarji na Pruskem, ki izjavljajo, da v pruski vladi pod nobenim pogojem nočejo sodelovati z desničarji. Posledica tega je, da socialdemokrati in demokrati v pruski deželni vladi sicer sede skupaj s centrom, da pa se za njegove zahteve ne zmenijo, ker imajo že od prej zagotovilo, da centrum ne bo delal druge politike kot le z njimi. Zato centrum v Prusiji svojih važnih programa-tičnih zahtev ne more izvesti. Dr. Marx hoče centrum v nemški državni vladi obvarovati takih posledic, da s tem zavaruje tudi udej-stvitev centrovih načel. In tu ima dr. Marx prav.
S teh vidikov je treba presojati notranji spor v nemškem centru. Strankino vodstvo ni obsodilo dr. Wirthovega nastopa zato, ker je zahteval, naj se delavski interesi bolj poudarjajo, naj se bolj označi republika in demokracija, ampak zato, ker se centrum ne sme brezpogojno vezati na eno ali drugo stran. Centrum je pri zadnjih volitvah dobil le eno desetino vseh oddanih glasov. Če je kljub temu ohranil svoje vodilno stališče, se je to zgodilo le zato, ker je doslej znal ohraniti svojo nevezanost tako napram socialdemokraciji kakor napram nacionalcem. Dr. Wirthovo brezpogojno le-vičarstvo bi centrovo stališče oslabilo, ker bi nehal biti stranka sredine. Socialdemo-
krata v Nemčiji, ki ravno radi centra zapostavlja svoje kulturnobojne cilje, bi se postavila na bolj agresivno stališče, ko bi se ji centrum zapisal na življenje in smrt.
Vendar ima dr. Wirthov nastop za centrum tudi dober vpliv. Nemški desničarski listi zadnje čase delajo veliko propagando za volivni blok s centrom. Proti tej ideji dr. Wirth nastopa z brezprimerno odločnostjo. Nemški nacionalci propagirajo misel krščansko - konservativnega bloka proti socializmu. Dr. Wirth pa grozi, da hoče tak nameravan blok za vsako ceno pobijati in razbiti. Vodilno centrovo glasilo berlinska »Germania« že tudi poudarja, da se centrum ne sme enostransko vezati. Centrum namreč že čuti nevarnost, ki mu preti,
če bi se udinjal nemškim nacionalcem. Z dosedanjo politiko ima centrum nacionalce v roki; če bi zmagale desničarske namere, bi pa nacionalci razpolagali s centrom. To hoče preprečiti dr. Wirth. To pa je brez dvoma tudi voda na mlin dr. Marxove politike, ki hoče ravno ohraniti centrum kot stranko sredine. In ravno nastop dr. Wirtha je nemške nacionalce lahko poučil, da centrum ni in ne postane stranka desnice. S tem pa je stališče centra napram nacionalcem le utrjeno. To pa ne le v interesu nemške notranje politike, marveč tudi zunanje in evropske ter v interesu mirnega razvoja Evrope.
V tej luči gledan, je spor v nemškem centru potreben in koristen.
Minister Srskič odstopil. - Skupščina se razpusti danes?
r Belgrad, 14. junija. (Izv.) Kakor smo že poročali, se je ministru za pravosodje Milanu Srskiću ob priliki sestave sedanje vlade obljubilo, da bo pozneje stopil v vlado Boža Maksimovič. Ker se ta obljuba do danes ni spolnila, je pravosodni minister in zastopnik ministra za vere Milan Srskič popoldne podal ostavko.
r Belgrad, 14. junija. (Izv.) Tekom današnjega dopoldneva je pravosodni minister Milan Srskič ponovno vpostavil zveze med Vu-kičevičem in radikalno skupino centruma. Pogajanja so se vršila celo dopoldne. Njih cilj je poravnati vse nesporazume. Minister Srskič je z vso vztrajnostjo delal na to, da bi predsednik vlade sprejel zahteve centruma.
Te zahteve smo že včeraj javili. Ker so odločilnega pomena za nadaljnji razvoj položaja, jih ponovno rekapituliramo:
Boža Maksimovič je v imenu centruma zahteval, da vstopi on v vlado kot prosvetni minister, Ninko Peric pa da dobi notranje ministrstvo, da se vsi ukazi, ki se tičejo velikih županov in okrajnih glavarjev, ki so že pripravljeni, revidirajo, da odločuje v osebnih spremembah v notranjem ministrstvu on, da Demokratska zajednica v volivnem proglasu in na volitvah ne napada centruma, da Vukičevič centrumu zajamči pri volitvah, da pride v novo skupščino vsaj 50 njihovih poslancev.
To so bile zahteve, ki jih je danes skušal Srskič ponovno forsirati, katerih pa Vukičevič že z ozirom na drugo koalirano stranko, demokratsko zajednico ni mogel sprejeti. Z ozirom na to so se danes okrog poldne pogajanja končno veljavno razbila. Srskič je podal ostavko. *
Okrog 1. ure je predsednik vlade, Vukičevič, odšel v dvor. Pri tej priliki je časnikarjem dejal sledeče:
»Ali prihaja onih 24 ur, gospod predsednik?«
»Prihaja, prihajal« je dejal Vukičevič.
»Vi ste tudi preje dejali, da prihajajol« so dejali časnikarji.
»Prihajajo! Tukaj so!«
»Ali so se uredila vsa vprašanja?«
»Da, urejena so! O podrobnostih ne morem ničesar povedati!«
»Ali greste v Topolo?«
»Sedaj grem v maršalat,« je dejal Vukičevič, »da vidim! Potem bomo videli, če bom moral odpotovati.«
Ko je bil popoldne Vukičevič obveščen o Srskičevi ostavki, je ne glede nato ob 4. uri odpotoval v Topolo.
Iz njegove okolice smo zvedeli, da je on krepko odločen, ne glede na to novo dejstvo zahtevati od kralja volilni mandat za svojo
vlado, ki bi se imela rekonstruirati z raznimi osebami iz vrst radikalov, eventualno iz demokratske zajednice. Ni izključeno, da ne bo poskušal pridooiti za svojo volivno vlado tudi kako drugo stranko.
Okolica predsednika vlade je optimistično razpoložena. Misli se, da ne more imeti delna kriza, ki je nastopila z ostavko Milana Srskiča, nobenega negativnega upliva na nadaljnji razvoj položaja, marveč nasprotno, da je ravno ta delna kriza povod, da se mora položaj energično preiskati in razčistiti.
Demokrati so s tem razvojem posebno zadovoljni. Po njih mnenju bo imel Vukičevič z današnjo avdijenco uspeh.
Na drugi strani pa je centrum prepričan, da bo delna kriza, katero je izzval M. Srskič, imela za posledico krizo celokupne vlade. Z ozirom na to stavljajo oni največje nade na nadaljnji razvoj po krizi vlade.
Predsednik radikalne stranke, Aca Sta-nojević, ki se še vedno mudi v Belgradu, je sklical v Belgrad vse člane glavnega odbora. Po njihovem prihodu se bo vršila seja glavnega odbora radikalne stranke. Na tej seji se bo zavzelo stališče k vsem perečim vprašanjem, predvsem stališče nasproti Vukičevičevemu kabinetu. Misli se, da bo tudi glavni odbor radikalne stranke, v katerem imajo pašičevci večino, obsodil Vukičevičevo delovanje kot škodljivo za enotnost radikalne stranke in da bo pozval ljudstvo na energično borbo za enotnost radikalne stranke in proti Vukičevi-čevim intencijam.
r Belgrad, 14. junija. (Izv.) Ob 9 zvečer se je predsednik vlade nenadoma vrnil iz Topole. Časnikarjem, ki so ga obkolili, je izjavil, da mu je kralj ob priliki današnje avdijence podpisal uktlz o velikih županih in okrajnih glavarjih. Dalje je sprejel Srskičevo ostavko. Zastopnik ministra za pravosodje in zastopnik ministra za vere je postal minister brez port-felja dr. Ninko Perič. Nadalje je Vukičevič izjavil, da bo ukaz o razpustu skupščine in razpisu volitev tekom jutrišnjega dneva podpisan in da bo on jutri znova odpotoval v Topolo.
r Belgrad, 14. junija. (Izv.) Sprejetje Srs-kičeve ostavke je presenetilo vse kroge z ozirom na njegov izjemni položaj v vseh dosedanjih vladah. Misli se, da se je s tem končno veljavno začrtala linija bodoče vlade, katera bo prišla do izraza pri volitvah in pri kandidaturah za narodne poslance. Dr. M. Srskič je sam izjavil Vašemu dopisniku, da je podal ostavko z ozirom na to, ker se je povsem so-lidariziral z bivšim predsednikom vlade Ni-kolo Uzunovičem in Božo Maksimovičem in da je vedel, da bodo volitve, in da ni hotel s svojo ostavko delati kakšne posebne krize.
Ukaz o rekonstruirani чо\ш\ vladi
podpisan ?
r Belgrad, 14. jun. ob 24. uri. (Izv.) Pozno zvečer so se iz okolice predsednika vlade razširile vesti, da je predložen in baje tudi že podpisan ukaz o rekonstruirani volivni vladi. Glasom teh vesti, ki jih po svoji časnikarski dolžnosti registriramo, bi bila volivna vlada sestavljena takole:
Predsedstvo in notranje zadeve: Velja Vukičevič;
zunanje zadeve: dr. Voja Marinkovič; vojna in mornarica: general Hadžič; prosveta: Peter Obradovič, dosedanji pomočnik v tem ministrstvu;
finance: dr. Roža Markovič; minister brez portfelja in zastopnik min. pravde in ministra ver: dr. Ninko Perič;
pošta in brzojav: Vlajko Kocič; narodno zdravje: dr. Aleksander Savič; šume in rude: dr. Kosta Kumanudi; javna dela: dr. Ilija Sumenkovič; socialna politika: Aleksander Miović; izenačenje zakon.: dr. Grga Angjelinovič; promet: general Milosavljevič; trgovina in industrija: dr. Mehmed Spaho; agrarna reforma: dr. Nikola Andrić; poljedelstvo: Svetozar Stankovič; r Belgrad, 14. junija. (Izv.) Kakor se iz okolice predsednika vlade Vukičeviča poroča, je na današnji avdienci v Topoli predložil kralju motiviran predlog za razpust narodne skupščine in za razpis novih volitev. V motivaciji Vukičevič predvsem navaja dej-
stvo, da je rad težkih razmer in nesporazum-ljenj v radikalni ter demokratski stranki in z ozirom na to, da so nekatere stranke, kakor n. pr. samostojni demokrati in radičevci bojkotirali vsako stvarno delo v narodni skupščini, potrebno, da se zastopstvo ljudstva nanovo izvoli. Kot dan volitev označuje predsednik vlade 4. september. Po istih informacijah naj bi bil ta ukaz jutri podpisan in ob javljen v »Službenih novinahe.
Belgrad, 14. junija. (Izv.) Kar se tiče današnjega ukaza glede velikih županov, se v vladnih krogih zatrjuje, da gre za spremembo 12 velikih županov. Kar se obeh slovenskih velikih županov tiče, se vladni krogi niso de-finitivno izjašnjevali in se zdi, da je v Sloveniji ostalo vse pri starem.
Popolen prelom z Albanijo.
r Belgrad, 14. jun. (Izv.) Danes so se izročili potni listi albanskemu poslaniku Cena begu in osebju albanskega poslaništva. Okrog 1 popoldne je zunanji minister dr. Voja Marinkovič sprejel Cena bega. Ker do tega časa albanska vlada še ni dala zadovoljivega odgovora, ga je zunanji minister obvestil, da so se odnošaji med obema državama popolnoma prekinili in da bo njemu in osebju albanskega poslaništva izročil potne lisiine.
Pri odhodu iz zunanjega ministrstva je Cena beg izjavil na vprašanje časnikarjev sledeče:
»Nadejam se, da bom do tistega trenutka. ko bom vstopil v vlak, vendarle dobil povoljen odgovor od svoje vlade. Jutri zvečer bom potoval preko Sarajeva v Dubrovnik, kjer bom ostal nekaj časa.<
Obenem z njim potuje tudi ostalo osebje poslaništva Na ta nt';n so se odnošaji med obema državama končnoveljavno popolnoma prekinili.
Kakor smo poročali, bo prevzel varstvo nad poslopjem albanskega poslaništva pa-peški nuncij Pellegrinetti. Istočasno je zunanje ministrstvo izdalo vsem našim konzulatom v Albaniji naredbo, da takoj zahtevajo potne listine in se povrnejo v Belgrad.
Seja načelnikov parlamentarnih klubov.
r Belgrad, 14. jun. (Izv.)" Danes dopoldne od 11 do 12 se je vršila seja načelnikov parlamentarnih skupin, kateri je predsedoval Trifković. Prisostvovali so: dr. A. Korošec, Ljuba Davidović, Ilija Mihajlović, dr. Ante Trumbić, dr. Sefkija Behmen, dr. Nikola Drljevič, dr. Nikola Nikić in dr. Gregor Žerjav. Zunanji minister dr. Voja Marinkovič je na tej seji obvestil načelnike o zunanje-političnem položaju naše države.
Za vinogradnike, oškodovane vsied mraza.
r Belgrad, 14. junija. (Izv.) Sredi meseca maja je slana v Sloveniji uničila mnogo vinogradov oz. letošnjega pridelka. Ker nekatere davčne oblasti niso hotele sprejeti prijav vinogradnikov, ako škode niso cenili okr. ekonomi, je poslanec Franjo Z e b o t danes interveniral v fin. ministrstvu, da se morajo davčne oblasti ozirati na vse prijave škode, ki jo je povzročila slana. Vinogradniki, ki so šele sedaj opazili škodo, ko na poganjkih ni sadu, naj škodo takoj prijavijo. Finančna delegacija in davčne oblasti bodo dobile potrebna navodila.
Za železničarske upokojence.
r Belgrad, 14. junija. (Izv.) S 1. aprilom se je v Sloveniji upokojilo 111 železn. uradnikov in poduradnikov. Prizadeti so zaprosili po ljubljanskem železniškem ravnateljstvu za akontacijo, dokler se pokojnine ne uredijo. Ravnateljstvo je že aprila meseca poslalo akt glavnemu ravnateljstvu, upokojenci in njih družine pa so že 2 in pol meseca brez vseh sredstev. Posl. Franjo Žebot je urgiral ureditev te zadeve v finančnem oddelku glavnega ravnateljstva državnih železnic. Akti se te dni rešujejo. Prizadeti bodo prihodnje tedne dobili akontacije in pokojnine po ljubljanskem ravnateljstvu.
Spominjajte se Podpornega društva slepih, Liubllana, Wolfova 121
Napetost med Rusijo in Poljsko.
Zaradi umora ruskega poslanika v Varšavi Vojkova so med Poljsko in Rusijo nastali precej napeti odnošaji. Poljska je takoj po umoru Vojkova izrazila Rusiji svoje obžalovanje ter je vse storila, da umor obsodi ter kaznuje. Vendar je sovjetska vlada poslala Poljski noto, v kateri zahteva za umor zadoščenja. Na to rusko noto jc odgovorila poljska vlada zelo prijateljsko. Ton poljske note je bil tak, da jo je rusko časopisje prijazno sprejelo. Tembolj je evropsko javnost presenetila vest, da je sovjetska vlada poslala poljski novo noto, v kateri nenavadno ostro zahteva, da se ji dajo garancije, da se likvidirajo vse protisovjetske organizacije in osebe v Poljski ter da se kar vnaprej preprečijo novi atentati
Na to novo sovjetsko noto bo Poljska odgovorila te dni, ne da bi se spuščala v podrobnosti sovjetske note. Poljska vlada zahtev sovjetske note ne more sprejeti, ker bi jih mogla izvesti le na tak način kakor ga je pokazala sovjetska vlada z usmrtitvami v Moskvi. Ker pa Poljska zahtev, stavljenih v sovjetski noti tudi noče odkloniti, da ne da povoda za hujše konflikte, bo odgovorila le splošno, da je Poljska pripravljena vse storiti, kar je mogoče, da se atentat ne ponovi več. Poljsko časopisje je nad tonom sovjetske note silno ogorčeno ter izjavlja, da sovjetska vlada s svojim nastopom dokazuje, da ji prijateljski odnošaji ined Poljsko in Rusijo niso nič mari.
Morilcc Vojkova Koverda bo v sredo oddan sodišču.
Dr. Č.:
Češkoslovaški Nemci za sodelovanje.
Praga, 14. junija 1927.
Danes je sprejel pravosodni minister prof. dr. Mayer-Harting vašega dopisnika in mu dal naslednji intervju:
»Govori se o aktivistih in pasivistih med tukajšnjimi Nemci. Kako je, gospod minister Vaše stališče?«
»Mi nemški aktivisti smo češkoslovaško državo sprejeli kot historično dejstvo, smo za sodelovanje pri vodstvu države in smo prepričani, da le na ta način priborimo Nemcem enakopravnost. Naš cilj je gotova samouprava, predvsem v kulturnih in šolskih zadevah, v splošnem pa biti v vladi; mi vidimo pro-cvit države le v zadovoljnosti vseh narodov. Nemške stranke so dedinje stare Avstrije; zato imate pri nas isto razvrstitev kot v Avstriji ali Namčeji. Za sodelovanje so sedanje vladne, t. j. kršč.-socijalna, nemška agrarna in obrtna stranka. Med aktiviste lahko tudi prištevam nemške socijalne demokrate, le da so oni strogo proletarska razredna stranka. Nem-Ski nacijonalisti in nacijonalni socijalisti so pa-sivisti, ostanejo torej še nadalje pri negaciji obstoječega stanja.«
»Kako je, gospod minister, vplival Vaš vstop v vlado na volivstvo?«
»Naš korak so volivci pozdravili, Ni se sicer vse naenkrat spremenilo, a naš položaj se obrača postopoma na bolje. Če vzamem specijelno moj resor, t. j. pravosodno ministrstvo, smo mi od nekdaj videli v njem relativno najobjektivnejši faktor. Da je bila nekaj časa ukinjena ncodstavljivost sodnikov, je bila stvar uprave; sedaj so sodniki ustavno in po zakonu nedotakljivi. Faktično so nemška o-zemlja zasedena od nemških sodnikov. Obstoja pa zakon, ki določa, da, kjer je manjšina 20 odstotna, se uraduje in izdajajo sodni akti dvojezično, kjer pa 66 odstotna, se morajo izdajati sodni odloki Ie v enem jeziku. Stanje ni idealno, a upamo, da se bo postopoma obrnilo na bolje.«
Specijelno Vaš resor: Trpite, g. minister Sc vedno na pomanjkanju sodnikov?«
»To se ne more trditi. Naraščaj sodnega osobja je zadovoljiv. A problem je v tem, da Slovaška zahteva svoje ljudi, jih pa nima dovolj na razpolago, naši ljudje se pa za Slovaško ali podkarpatsko Rusijo ne marajo odločiti.«
»Ostanete v vladi?«
«Osnova, kot sem že dejal, je naš aktivi-zem, to je stremljenje za sodelovanjem. Ko še nismo bili v vladi, smo glasovali za carinski zakon, čeprav je bilo to proti našemu programu. Sedanja vladna koalicija, tako upamo, ostane. Volitev predsednika itak ni bila nikdar v programu vladne koalicije in se je torej vsaka stranka lahko svobodno odločila za in proti Masaryku. Sedanja vlada je dokazala, da je zmožna dela. V nekaj mesecih smo izvedli voj. reorganizacijo, sprejeli veliko davčno reformo; te dni bo sprejet zakon o reformi uprave. Razmere se torej ravno pod sedanjo koalicijo vidno konsolidirajo. Samočcškl režim bomo vedno zamotali, vodili proti njemu, če bo treba, tudi najostrejši boj. Sicer pa so razmere danes druge. Komunizem se jc razvil sam v škodo socijalne demokracije, ta pa je narod s svojim delom razočarala; zato so protisocijalistične stranke pri zadnjih volitvah ogromno pridobile. Ta pojav opazujete lahko tudi drugod. Povrnitev starih režimov je torej zelo dvomljiva.«
»In Vaša mednarodna oriicntaciia?«
»Mi vodimo mirovno politiko; smo za mir med sosedi. Povsem naravno pa Je, da veljajo naše simpatije izmed sosednjih držav v prvi vrsti Nemčiji in Avstriji. Glade priključitve Avstrije k Nemčiji s« oficielno seveda ne morem izjaviti; mislim pa, da je strah pred tem korakom pretiran, stvari sami pa da se pripisuje prevelika važnost. Ir naše mirovne politike logično sledi, da priznamo tudi Društvo narodov.«
kongres mednarodne zveze krščanskih nameščencev.
Dne 10. t. m. se je v Amsterdamu otvoril 3 kongres mednarodne zveze krščanskih nameščencev. Zastopanih je bilo 100 delegatov Iz Belgije, Nemčije, Holandske, Francije, Avstrije in Češkoslovaške. Predsednik Haber-mann iz Hamburga je povdaril, da mednarodni kongresi pač nimajo čudodelne sile, da bi iz-boljiavali socijalni položaj, Dajo pa inicijativo, da se socijalno stanje regulira po posameznih državah. Na dnevnem redu kongresa je; starostna preskrba ter omejitev dotoka v poklic.
Sodaldemokraciia zoper akademsko svobodo.
Na dunajski univerzi je zadnje dni prišlo do pretepov med dijaštvom, pretepov, kakršne je ta stara univerza doživela že stotine. To-pot so se spopadli marksisti in židje na eni ter nacionalci na drugi strani. Policija ni smela posredovati, ker po statutih univerze je rektor edina oblast na akademskih tleh. To načelo je celo stara cesarska vlada vedno re-špcktirala. Sedaj pa, ko so bili tepeni marksisti, je socialistični dunajski župan, ki je obenem deželni glavar, izdal odlok, v katerem se policiji naroča, naj takoj udre na univerzo, kakor hitro se nemiri na univerzi ponove. S tem je socialistični župan podrl tisto staro akademsko svobodo, pred katero je celo reakcionarna avstrijska vlada imela rešpekt.
Za francosko-nemško zvezo.
Paris, 13. »Soir« prinaša v članku »Izpraznitev Porenja« tudi sledeče važne misli:
Prihodnji vojni je mogoče postaviti nasproti le eno oviro. Ta je francosko-nemška zveza. Oba naroda, združena, kakor bi po logiki zgodovine morala biti, bi bila močna dovolj, da bi mogla vsem vsiliti svojo mirovno voljo. Ta zveza pa je nemogoča, dokler francoske čete stoje v Porcnju. Hitro in popolnoma izprazniti Porenje — to je zapoved jasne uvidevnosti in pameti. Gre za blagor stare Evrope, gre za ogroženi mir. Francija, ki hoče mir, bo z veseljem pozdravila odhod svojih čet iz Porenja.
Sije, ki je bila dosedaj svobodna: Od dneva, ko stopi novi zakon v veljavo, se ne sme zvišati stanarina ne za stanovanja, ne za nove lokale. Od 1. julija dalje n« sme za stanovanja, ki so bila zgrajena pred 1. januarjem 1919 in ki ne sestojijo iz več kakor iz 5 sob, znašati najemnina več kot 4 kratno najemnino iz leta 1914. Ako znaša več, se mora znižati do te mere, in sicer brez ozira na to, ali se je najemnik medtem menjal. Dalje se najemnina za ne več kakor 5 sob, katero stanovanje se je zgradilo po 1. januarju 1919, zniža za 15 odstotkov. Od istega dneva dalje se najemnina za stanovanje Iz več kakor 5 in ne več kakor 8 sob, zniža za 10 odstotkov. Najemnina za trgovske in druge lokale se zniža za 10 do 20 odstotkov, najemnina za trgovine z jestvinami pa za 20 odstotkov. Vlada je bila prisiljena izdati v tej zadevi zakonite odredbe, ker se hišni'gospodarji niso držali sklepov osrednje organizacije hišnih posestnikov v Milanu, ki vsebuje v glavnem iste temeljne določbe.
ITALIJA VABI TUJCE, v Rim, 14. junija. (Izv.) Prometni minister je izdal odredbo, s kaitero se izdatno znižajo prevozni tarifi za posetnike italijanskih kopališč. Znižanje se nanaša na posameznike in pa cele družine.
POSVETOVANJA V ŽENEVI, v Ženeva, 14. junija. (Izv.) Zastopniki Anglije, Francije, Italije, Nemčije, Japonske in Belgije so se danes sestali na daljši razgovor, v katerem so podali svoja mnenja o svetovnem političnem položaju. Posvetovanja se bodo jutri še nadaljevala.
DAUDET BO P0M1L0ŠČEN. v Pariz, 14. junija. (Izv.) Na današnji seji ministrskega sveta, ki se je vršila dopoldne, so se ministri razgovarjali tudi o slučaju Daudeta. Notranji minieter bo najbrže predložil predlog na pomilostitev, da se tako razburjenje, ki je nastalo med pristaži »Action française«, pomiri.
BELA KUN OBOLEL, v Dunaj 14. junija. (Izv.) Po vesteh iz Moskve je bivši sovjetski diktator na Ogrskem Bela Kun zbolel. Zdravniki so ugotovili paralizo in je bil oddan v zdravilišče. Sovjetski krogi to vest drže tajno, vendar se resničnost potrjuje po privatnih sporočilih.
V
Berlin, 13. junija. Iz Blagovcščenska poročajo, da je bilo tam usmrčenih 5 članov protirevolucionarnih organizacij. Obdolženi so bili, da so po nalogu bivšega velikega kneza Nikolaja Nikolajcviča vodili monarhislično agitacijo med Kazaki ter hujskali proti sovjetski vladi. — Tudi v Čeljabinsku je bil ustreljen bivši častnik bele garde. — Tudi iz Tifli-sa in Viadivostoka poročajo o številnih usmrtitvah. V Tiflisu je bilo obsojenih na smrt več uglednih Gruzinov.
Moskva, 13. junija. Nov atentat na vodilno osebnost sovjetskega sistema se je izvršil v Bici blizu Moskve. Umorjen je bil Vladimir Turov, član komunistične akademije.
Beg iz Italije.
Paris, 13. junija. Iz Bastije na Korziki poročajo, da je tja prispel bivši italijanski delavski minister Labriola. Na motornem čolnu je odplul iz Neapolja ter snoči prispel na Korziko.Labriola izjavlja, da mu je pod fašisti nemogoče živeti v Italiji, posebno pa ne v Neaplju, kjer'je prej bil poslanec in župan. Preko Pariza namerava odpotovati v Ameriko ter tam ostati.
ITALIJANSKI KOMENTARJI O NAŠI NOTI DRUŠTVU NARODOV.
Milan, 14. junija. (Izv.) Ves italijanski tisk se bavi z jugoslovansko noto glede konflikta z Albanijo, ki je bila izročena Društvu narodov. Komentarji so sestavljeni v tem smislu, da hoče jugoslov. vlada izzvati razpravo o celotnem albanskem vprašanju, torej tudi o tiranski pogodbi. Ta poskus pa sc ne bo posrečil. Rimska »Stampa« objavlja razgovor z nekim ilalijan. diplomatom v Ženevi; »Spraviti na tapeto albansko vprašanje,« je izjavil diplomat, »pomeni, spraviti v razpravo ves albanski sestav, vzbuditi sršenovo gnezdo Macedoncev in drugih elementov, ki komaj čakajo na priliko, da bi lahko delali nered. Noben inteligenten državnik se noče podati v nevarnost in moliti Balkan. Iz tega sledi, da so hoteli biti Jugoslovani preveč prebrisani in pritisniti na gumb za napad.«
ZNIŽANJE NAJEMNINE V ITALIJI.
v Rim, 14. junija. (Izv.) Na današnji seji se je min. svet bavil s stanovanjskim vprašanjem z ozirom na revalutacijo lire in splošno stanovanjsko krizo. Odobril je ukaz, ki vsebuje naslednje omejitve stanovanjske kup- •
Moskva 1927.
Pod tem naslovom razpravlja v >Neue Zurcher Zeitung« o današnji Rueiji neki očividno dober njen poznavavec, ki ve osvetliti lx>ljševizcm zlasti z njegove psihološke strani. Zanimivo je, kaj pravi pisec o ruskem delavcu.
V	Evropi je še vedno splošno razširjeno mnenje, da (je rusko delavstvo istovetno s komunizmom, to se pravi, da je po večini komunistično. To pa nikoli ni bilo in tudi danes ni, dasi se v zadnjem času pojavlja močno zbiranje delavstva okoli komunistične stranke. Tisti bi se pa v drugič zmotil, ki bi si ta razvoj razlagal kot zmago ljeninizma, v čegar znamenju se to gibanje vrši. Komunistična stranka, ld se z rokami in nogami brani proti temu burnemu navalu novih pristašev, ve, kaj dela. Kajti v isti meri, ko je naraščalo število boljševikov na stotisoče, se je naravno razblinil prvotni fanatizem in idealizem, in danes se smatrajo za prave boljševike samo še stari veterani iz Ljeninovih emigracijskih let; samo ti še veljajo za zanesljive. Delavske mase, ki danes trkajo na vrata, pa sploh nimajo nobenih boljševističnih idealov v glavi. Te ljudi žene v okrilje vladajoče stranke gola špekulacija na razne ugodnosti, ki si jih s tem pridobijo, kakor n. pr. pri stanovanju, železniški vožnji, šolanju otrok itd. Predvsem pa igra tu veliko vlogo oblaetiželj-nost. Boljševizem sam na sebi nima privlačne sile, pač pa njegova ideologija obla stn osti. Zato jetudi izgied neštevilno malih trinogov ali lakih, ki bi to radi bili. Poaebno se to kaže pri naraščaju, pri delavski mladini, ki jo vzgajajo k zatiranju nasprotnih razredov, pravzaprav pa samo k oboževanju zatiranja in nasilja sploh.
Sovjetski vladi pa ta razvoj že povzroča dovolj ekrbi. Ona ve, da je tisto navdušenje, ki jc delavstvo spočetka razgibavalo, že davno proč in ona se boji, da je s tem tudi oslabljen odpor proti eventualni zmagoviti proti-revoluciji.
Člankar se v nndaljnih izvajanjih vprašuje, česa sc ima boljševizem bati? Ruski fašizem se je kljub raznim poizkusom v tej smeri izkazal kot fantom, monarh i zem kot tak je pokopan; lake protiorganizacije so popolnoma nemogoče. Če se hoče brez sentimentalnosti gledati v bodočnost, se mora priznati, da ni skoro nobenega izgleda na kako izpre-membo sistema. Tudi lastne »opozicije«, čeprav povzroča včasih dokaj prahu, v Moskvi ne jemljejo preveč resno, in ko bi ne šlo za zaslužne revolucionarno lx>rce, Ljeninove so-druge, bi bila cela ta kampanja že zdavnaj likvidirana. Stalim je priznani vodja, ki ee odlikuje bolj s svojo eneržijo, kot s širokim re-zumom, Trockijev renomé pa je že popolnoma obledel.
V	primeri s težavami, ki jih je imel so-
Tabor na Limbarskl gori pri Moravčah.
Vsej bližnji in dalfni okolici naznanjamo, da bo v nedeljo 19. junija na Limbarski gori pri Moravčah VELIK LJUDSKI TA-BOR, in sicer ob 11 dopoldne. - Govorijo poslanci in drugL Vabimo k obilni udeležbi.
vjetski režim v svojih prvih letih, bo današnje zelo majhne. Zato so pa tudi živci vladajočih mož obrabljeni, tako da s« ti možje danes lažje spotaknejo ob malenkostih kot pa preje ob velildh odločitvah. Sploh je vea ta kouglo. merat slabega gospodarjenja, utrujenosti јц nesigurnosli vzrok, da se nervoznost stopnju. je do najvišjih uradnih in strankinih mest in da je mesto enotnega mnenja, trdnega vlad nega kurza zavladala politika od enega dne do drugega... Složnoet med voditelji se je zrahljala. In kdor stoji v notranjem obroču vladnega aparata, srečava nezaupljivost in so. vražnost med vodilnimi sod rugi. Člankar ligo-tavlja, da je notranji razkroj sicer tu, da pa je po drugi strani toliko visoke inteligence in iz. najdljivosti na vodilnih mestih, da je vsako pričakovanje zrušitve sedanjega režima ilu. zorno. Slutijo polom, on je mogoč, toda v Ru. siji se je svet odvadil prorokovati gotove ter. mine.
sfiom SES
Sv. Primož na Pohorjti. V nedeljo dne 12, t. m. po službi božji se je vršil tukaj dobro obiskan javen shod SLS, na katerem sta poročala oblastni poslanec g. Josip Stabej o političnem položaju in delovanju oblastne skupščine, tajnik g. Tom. Ovčar pa o bližajočih sc občinskih volitvah in organizaciji SLS.
tCaîolîsIci svet
Sedivy:
Jubilej metropoiita Roppa.
Te dni obhaja 251etnico svojega škofov, skega posvečenja nadškof mohilevske nad-škofije, ki ima svoj sedež v Petrogradu. Kdo izmed udeležencev zadnjega velehradskega kongresa se ne spominja sivolasega métropolite Roppa, njegove častitljive brade, drobne postave in njegovih izredno bistrih drobnih oči? Velik del usode kat Cerkve v Rusiji ja spojen z njegovo osebo.
Narodil se je 2. decembra v Liksnu blizu Dvinska. Ko je končal pravo na vseučilišču v Petrogradu, je stopil v Kovnu v kat. bogoslov-je. Svoje bogoslovne študije je nadaljeval v Inomostu in Freiburgu. V dušnem paetirstvu je pokazal veliko požrtvovalnost in spretnost. Zato ga je papež Leon XIII. prve dni junija leta 1902. imenoval za škofa tiraspolske škofije s sedežem v Saratovu, prihodnje leto pa za vilnskega škofa. V Vilnu je razvil živahno delavnost Sam je imel verska predavanja za izobražence in se udejstvoval v dobrodelnih društvih. Zgradil je semenišče, kar je zahtevalo pod rusko vlado izredno mnogo žrtev in tečav. Ko je po ruski revoluciji leta 1905. začela vlada popuščati in je izdala 16. aprila ukaz, ki je dovoljeval tudi v nepoljskem ozemlju kat vero, je dobro izkoristil to priliko, Vedel je, da bo vlada ta ukaz kmalu ukinila, kar se je čez tri mesece tudi res zgodilo. Kljub velikim oviram carske vlade je omogočil, da so se v tem kratkem času lahko vrnili v kat Cerkev desettisoči, ki jih je eairistična vlada prej prisilila v pravoslavje.
Revolucija leta 1905. jc prinesla tudi dumo (parlament). Ropp je spoznal važnost teli volitev in je osnoval »Kat. konstitucionalno (ustavno) stranko«, ki ga je izvolila za poslanca v petrograjski parlament. Leta 1907. ga je vlada pregnala iz Vilne in ga internirala v vitebski guberniji, kjer je prebil zapuščen deset let Svoboda mu je zasijala šele po revoluciji Kerenskega leta 1917. Kmalu nato ga je papež Benedikt XV. imenoval za mogi-levskega nadškofa. Že 29. aprila 1918 pa so ga boljševiki vrgli v ječo in ga obsodili na smrt; rešila ga je poljska vlada v zameno za boljševiške ujetnike. Koncem novembra 1919 so ga boljševiške oblasti izgnale čez rusko poljsko mejo.
Nadškof Ropp je Poljak latinskega obreda. Vendar pa je bil tudi proti drugim narodnostim pravičen. Leta 1917. je celo izdal ukaz, da naj beloruski kat duhovniki pod-učujejo ljudstvo v beloruskem jeziku. Zato je priljubljen tudi pri kat. Belorusih. Ob njegovem jubileju ga je razveselil sv. oče z lastnoročnim pismom in z naslovom asistenta papež-kega prestola.
I. PROPAGANDNA RAZSTAVA
ИИЕВ
GRAFIČNIH IZDELKOV V MARIBORU 10.-19. VI. 19 27
¥
ČITALNICA ŠTUD. KNJIŽNICE^
MALA K A-
'ZINSKA DVORANA
Kaj se gođi doma
Jubilejne siavnosti Cecilfjinesa društva.
Osemnajst Slovencev, ki so leta 1876. prisostvovali občnemu zboru Cecdlijinega druàtva v Gradcu, je takoj naslednje leto že ustanovita za Slovence lastno društvo, ki je imelo svoj prvi občni zfcor ravno 14. junija leta 1877. Odtlej pa do včerajšnjega občnega zbora je poteklo petdeset let, kateri jubilej se je slavil dne 18. in 14. t m. v LjubljanL
KONCERT V FRANČIŠKANSKI CERKVI.
Na predvečer jubilejnega dne se je vršil v frančiškanski cerkvi cerkven koncert Sattnerjevega zbora. Pred pojno cerkvijo je zbor pod vodstvom predsednika Cecil. društva samega, o. H. Sattnerja izvajal v poldrugcvurnem koncertu program: Premrl, evharlstična pesem št. 7, Kauf, Balada sv. Frančiška, Beethoven, Sanctue in Benedictus iz C-maše, dr. Kimovčevo Večerno, dr. Bunčevo Spomni se, Sattneirjnvo Marija kako si lepa in I. B. Foereterjevo Stabat mater (s slov. besedilom). Zelo lepo eo učinkovale Prerarlove preproste, pa izrazita dr. Kimovčeva mehka, občutena in dr. Bunčeva deklamatoričina vznešena skladba. Velik rtie je napravila dramafskolirska Sattnerjeva Marija, kako si lepa, najtežji in najdaljši skladbi sta pa bili Beethovnov Sanctus in Benedictus in Foer-rterjeva Stabat. Prva, refleksivno prečutena v Beethovenskem duhu globoka in mogočna skladba, ki is dram a ta ko razgibanih viškov pada v skrivnostno zamaknjeno čuvstvo, kakor da je svet izpel navdušenje nad stvarstvom, in, ko mu je zmanjkalo besed — slonil v tihem, skrivnostnem za-maknjeoju na kolena — te skladbe ne bomo zlepa pozabili I Foersterjevo ogromno delo na tragično Mater je ekspresivno, dramatska mesta se menjajo j Hrsko barvitimi v ogromno vez — dokaj truda sta zahtevali skladbi od izvajalcev, znanja in mu-rikalnosti od vodjti No, častno je zbor rešil nalogo, kljuboval tudi silnim sopranskim višinam in instrumentalni, manj pevni strukturi Beethovnovega dela, izčrpal čuvstvene vrednote Foerster-jevega dela povsem. Čestitamo vodji in zboru! Koncert je bila lepa uvertura slavnostim.
PONTIFIKALNA SV. MAŠA.
V	torek, dne 14. t m., na jubilejni dan, so se siavnosti začele s pontifikalno mašo v stolnici, katero je odslužil bivši predsednik društva in bivši urednik »Cerkvenega Glasbenika«, škof dr. Karlin.
Pri maši so se izvajale dr. Mlinar-Cigaletova Peeem v čast sv. Ceciliji, koralni introit, potem pa. Stanko Premrlova grandiozna, religioznega čuvstva polna instrumentalna Maša sv. Jožefa. Delo 'je najlepši dokaz, da je i moderna skladba lahko globoko religiozna, kar se je zadnja leta ïeeto v teoriji podvomilo. Graduale je bil Foer-sterv (Os iusti), sledi je efekten, slovesen Rud. Wagnerjev instrumentalni Iubilate Deo. Končno izvajani skladbi, Premrlova Sem kakor oljka in dr. Kimovčeva instrumentalna Tebe Boga hvalimo, ki v kratkem izide, sta pa pokazali morda še bolj kakor vse ostale pri slovesnostih izvajane skladbe vso umetnostno višino naše cerkvene glasbe koncem petdesetletnega cecilijanskega dela. Prva je znana že iz objave, mojster, ki je vzgojil našo močno, kvalitetno cerkvenoglasbeno moderno šolo, ki v prosvetni glasbi nima nobenih analogij, so je v njej dal v vsej karakterističnostL Še ne izšla, dr. Kimovčeva instrumentalna Tebe Boga hvalimo vsa diha slovesno razpoloženje, traja kakih deset minut. V glavnem je, stilistično označeno, moderno kontrapunktična umetnina, v kateri učin-koTito korit rast ira jo hormonski pestra, slikajoča mesta z monodično ekspreeivnimi (kakor n. pr. Usmili se nas na ležečem tonu).
V	glasbeno-umetnoetnem smislu moramo beležiti, da je 50 letno cecilijansko delo pokazalo z iitajanimi skladbami pri tej priliki sijajen višek, vredon vsega, kar so je med tem časom ustvarilo na prosvetnem polju, če ne bi v nekih ozirih bilo treba delo naravnost višje staviti kompaktno, organizirano, z jasno začrtanimi cilji delujočo cerkveno-glasbeno-produktivno občino!
SLAVNOSTNO ZBOROVANJE.
Po maši je bilo v kneaoškofijski palači slavnostno zborovanje, pri katerem sta bila navzoča oba gg. škofa, dr. Jeglič in dr. Karlin, ki se štejeta danes med najstarejše še živeče člane društva, kateremu sta bila ves čas močna opornika in podpornika.
Predsednik društva p. H. Sattner je imel na navzoče otvoritevni nagovor. Pozdravil je navzoča višja cerkvena dostojanstvenika, rektorja univerze dr. Lukmana, dekana teol. fak. dr. A. Ušeničnika, kan. Barleta, zastopnika zagrebškega Cecil. društva, višjega kapelnika dr. Čerina, ki je dal za slovesnosti na razpolago svoj orkester, predsednika Glasbene Matice dr. Ravniharja, ravn. kons. Hu-bada, dr. M. Brumata iz Gorice, zastopnika stolnega kapitlja in stiškega opata, glasbenika kan. Ferjančiča iz Novega mesta, energičnega cecilijaii-ca-borca, zlatomašnika A. Dolinarja (lučenskega), sklad, župnika J. Lavtižarja, zastopnike »Ljubljane«, »Zvona«, Pevske zveze itd.
Potem so govorili: gg. kan. Bar le, ki je poudarjal, da imajo hrvatski cecilijanci v slovenskih svoj izvor, dr. Ravnihar, ki je naglašal kulturne skupnosti in soglasja med Matico in Cecil. društvom, kapelnik Gašperič, ki je naglasil ugodne učinke ljublj. C. D. v lavant. škofiji. Med drugimi je govoril tudi prof. M. Bajuk v imenu Pevske zveze, Učit. pev. zbora in Dr. učit. glasbe, ki je naglasil, da so vsi sedanji prosvetni glasbeni uspehi bili mogoči šele, ko je stal temelj, ki ga je v tihem, požrtvovalnem delu postavilo cecilijanstvo.
Slavnostni govor je imel skladatelj, stolni kanonik, dr. Fr. Kimovoc, ki ej, ob kratkem podano, izvajal te-l-e misli: Čeprav se je naš cecil. pokret osnoval po nemškem vzorcu, je že takoj v prvih početkih pokazal slovensko srce. Tedaj je še šlo za to, ali je osebna, ali sploh narodno-indi-vidualna nota v glasbi cerkvi primerna ali ne. V prošnji je rešil motuproprio Pija X. od 22. novembra leta 1903. v tem smislu, naj vsak po svoje lahko poje v cerkvi. To so Slovenci takoj zadeli in slov. cecilijanec Foerster je to tako zadel, da so se Italijani (p. De Santi) ob njegovi Missa eolem-nis — mahoma izpreobrnili v — vsaj idejne ceci-lijance! Cecilijanstvo je bilo dolgo časa vodilno tako v cerkveni kakor v svetni glasbi. Velika je zasluga, posebno sedanjega gosp. knezoškofa, ki je znal talente odkrivati in ki nam je tako rekoč podaril napredek, ki je podprl našega svétnika Premrla in njegove vrstnike, ki danes vodijo vzgajajo in organizirajo.
Govornik se je dalje spomnil prvih pionirjev nagega cecilijanstva, Foei-sterja, P. A. Hribarja, p. H u g o 1 i n a, M od teh edini še danes, hrast, stoji in veje umetnost. Omenil je dalje v razvoju »Cekvenega Qlasbenika< njega zaslužne urednike: Gnjezdo, dr. Karlina, Foersterja in St. Premrla, ki so res, ne samo trdo delali, nego tudi iz lastnega gmotno žrtvovali za list.
Občni zbor je volil stari odbor nanovo. Predsednik ostane zaslužni p. llugolin, tajnik je postal kat. Pintar, kooptiral se je v odbor še A. Dolinar.
Vsi členi siavnosti so bili lepa manifestacija, slovesna, dostojna proslava. Koncert kakor slovesno mašo je obiskalo nepričakovano veliko prijateljev glasbe in cecilijanstva, organistov in pevcev ter duhovnikov iz vse Slovenije. Pri slavnostnem zborovanju je bila dvorana knezoškofijske palače docela polna, razpoloženje slavnostno
Dostojna proslava dostojnega in velikega
dela!
»Orel« KralcQvo- Trnovo
priredi v nedeljo 19. junija ob poi 4 pop.
javno telovadbo
na lastnem letnem ielovadišču v Karunovi ulici štev. 14. s : Po telovadbi veselica.
Nemški avtomobillstl v Sloveniji.
Ugledni nemški avtomobilni klub »Allge-
meiner Deutscher Automobilklub« je po svojih predsednikih gospodih Fritz in Kroth poslal te dni velikemu županu ljubljanske oblasti zahvalno pismo, ki bolj kot dru"o osvetljuje globok in trajen utis njihovega potovanja po naših krajih. Pismo se glasi:
»Gospod veliki župani Po končani inozemski vožnji našega kluba je podpisanemu predsedstvu prav posobna potreba, da se Vam kakor zastopniku prelepe slovenske pokrajine, ki smo jo prevozili, najudaneje zahvalimo za slovesen in prijateljski sprejem.
Prav posebno se Vam zahvalimo za Vaše izredno toplo in prisrčno pozdravno brzojavko, ki so je izročila športnemu predsedniku Krothu na meji in ki je tvorila uvod nepozabnemu sprejemu v Vaši pokrajinsko prelepi Sloveniji. Zahvaljujemo se nadalje presrčno za izvrstno organizacijo proge tako na cesti sami kakor v krajih in mestih, ld je zapustila pri udeležnikih naše vožnje kar najizvrstnejM utis in ki jo nismo v nobeni državi, ki smo jo prevozili, v tako odlični obliki opazili.
Naši udeležniki, ki jim bo bivanje v divni Jugoslaviji ostalo nepozabno, 90 le obžalovali, da niso mogli dalj časa ostati v tej gostoljubni zemlji. Uverjeni smo, da bodo mnogo naših udeležencev, kakor hitro se jim bo nudila prilika, prišlo v Jugoslavijo za dalj časa, saj so tako navdušeno slavili lepoto in gostoljubnost Vaše zemlje.
Prosimo Vas, da blagovolite našo zahvalo sporočiti oblastvom, organizacijam in prebivalstvu Vaše dežele in upamo, da nam bo mogoče da v prihodnjem letu pri slični prireditvi zopet po-setimo Vašo prelepo zemljo
Z odličnim spoštovanjem. Predsedstvo splošnega nemškega avtomobilskega kluba Fritz 1. r. predsednik, Kroth 1. r. športni predsednik
Zasluženo odlikovanje.
Zadnjo nedeljo popoldne ee je vršila v Katoliškem društvenem domu v Slivnici pri Mariboru slovesnost odlikovanja upokojenega učitelja K. Pe-stevšek, ki vodi že 20 let slivniško posojilnico kot tajnik ter član načelstva, z redom sv. Save. Pevski zbor je otvoril slavnost s pesmijo v čast slav-ljencu, nakar je pozdravil v daljšem govoru domači poslanec g. Falež zastopnike vlade in vse navzoče ter orisal 40 letno delovanje slavljenca v župniji Slivnica na šolskem polju, osobito njegovo izvenšolsko delo Okrajni glavar Iv. Poljanec je izvršil s primernim nagovorom dekoracijo. Gi-njen se je zahvaljeval slavljenec za podeljeno mu odlikovanje. Poslanec Vlado Puàenjak je opisal dobo zadružnega dela zadnjih 20 let, osobito vlogo slavljenca pri zadružnem pokretu. Pozival navzoče, večinoma učence slavljenca, da sledijo njegovemu vzgledu in mu ohranijo hvaležen spomin. Izrazil je odlikovancu častitke Zadružne zveze v Ljubljani ter mu izročil priznalno pismo iste kot centrale zadrug. Pevski zbor je zapel še par mičnih pesmic, udeleženci so častitald odlikovancu, na k.ir bil končan ofirielni del siavnosti. Sledila je prusta zabava v gostilnah Leejak in Lobnik, kjer so bile izrečene razne zdravice obi-telji slavljenca in sotrudnikom pri zadružnem delu Lepa, velepomenljiva slavnoet bo stala vsem udeležencem v neizbrisnem spominu
Kongres slovanskih inzenjerjev v Zagrebu.
V veliki dvorani Glasbenega zavoda v Zagrebu se je svečano vršil te dni kongres slovanskih inženerjev in občni zbor Združenja jugoslovanskih inženerjev in arhitektov. Zborovanjem so prisostvovali predstavniki oblasti, konzularni zbor in zastopniki gospodarskih organizacij zagrebških.
Zborovanje je otvoril dne 12. t. m. inž. Ciril Savič, ki je pozdravil udeležence tudi v imenu predsednika vlade g. Velje Vukičeviča. Po pozdravih zagrebškega župana in zastopnikov češkoslovaških, bolgarskih in ruskih inženerskih ; združenj je skupščina prešla na dnevni red.
Prvi referat je imel inž. B. Radenkovič, ki je splošno označil naloge inženerskega stanu na teh-
Previdnost
Je ba5 pri kupovanju najbolj znanih proizvodov najbolj potrebna. Zaio se mora vsak, kdor kupuje
čuvati potvorb In paziti nato, da dobi vedno res prave tablete lz Hoechsta v ortglnalnom zavoju z zeičlteno znamko M.L.B.
ničnem, kulturnem in nacionalnem polju. Inž. Dragotin Šaja je poročal v položaju inženerjev pred in po vojni ter ugotovil, da ni res, da bi pri nas že imeli nadprodukcijo inženerjev, ampak je mogoče samo govoriti o invaziji in precenjevanju tujcev.
Naslednji dan je kongres izbral novega predsednika inž. Avramoviča, počastil spomin umrlih tovarišev in sklenil, da se p.ihodnje leto vrši kongres slovanskih inženerjev v Sofiji.
G. Novaković je pozdravil kongres v imesra ministra za javna dela in izjavil, da bo ministrstvo delo in težnjo kongresa in združenja v vsakem oziru podpiralo.
Inž. Božič je v obširnem poročilu razložil železnižkogradbeni načrt, ki ga je odobrila vlada. Kongres je v resoluciji pozval vlado, naj načrt čim hitreje izvede v interesu našega gospodar-stva. Kongres je posebej poudaril, da je proga Zagreb—Beograd brezpogojno potrebna takojšnje temeljite poprave.
Kongres je izrvolil poeeben odbor, ki naj izdela načrt zakona o gradbah. Gradbeni direktor Férié je obširno poročal o stanju cest v državi in nalogah, ki jih je na tem polju nujno treba rešiti.
Inž. Šaj je govodil o izkoriščanju vodnih sil, inž. Ribič o elektrifikaciji vee uaše zemlje, zlasti tudi železnic, inž. Momirovič o zaposlitvi tujcev v tehniški službi, inž. Ravsavlević o zaščiti naslova inženerjev in inž. Joca Obradović o zasebni praksi državnih inženerjev, in materialnem zboljšanju položaja inženerjev v državni službi. Vse referate bo priobčil »Tehniški list«.
Predsednik inž. Avramović je ob zaključku mogel ugotoviti, da je na kongresu vladala popolna sloga in enodušnost, da je kongres v najkrajšem času rešil in predebatiral ogromno tvarino in pomeni kongres velik dokaz, kako idealna složnos* vlada med slovanskimi inženerjL
Med vzkliki: Živio kralj so se inženerji raz« SU z zborovanja in si popoldne ogledali najvažnejše tehnične in industrijske naprave v Zagrebu.
II. Jugoslovanski abstinenčni kongres.
Ob 10 svečan sprejem na kolodvoru. (Reditcli-vodja: Kravos.) — Ob 16 otvoritev skupščine STM na Taboru. — Krako predavanje dr. D. Dj. Popo-vića: Pregled dela v zadnjih 20 letih, -r- Od 18 do 19 večerja. — Ob 19 pričetek dela sekcij na realki. — a) Sekcija saveznih odborov (dr. Ko-stič, dr. Vukovič). b) Duhovniška sekcija (prof. 'Žarković). Reierira: 1. župnik Mrkun: »Organizacija abstinentnih duhovnikov v Jugoslaviji«. 2. Župnik Mrkun: »O delu abslinentnega duhovništva med narodom. — c) Gospodarska sekcija (prof. Verbič). Referira: 1. Lindič: Smernice brezalkoholne produkcije. 2. Bančni ravnatelj E. Markovič etc. d) Akademska sekcija (brat Cvetko Kristan), ustanovni občni zbor akademske podzveze Treznosti etc. e) Učiteljska sekcija (brat Herman Kmet, šolski vodja v Ribnicil. Referira: 1. »Vzgoja mladine in naroda in alkoholizem« (Horvat ml.), f) Železničarska sekcija (Cerkvenik). g) Sekcija za bodoče delo (po izvolitvi), h) Zdravniška sekcija
Luis Taboada:
Prvo dete.
»Imenitno bi bilo, ko bi naš sosed don Filomeno sam zadovoljno užival v svoji sreči, ki ga je doletela na stare dni, nas pa, druge stanovalce te hiše, pustil na miru,« so govorili sosedje vzdihujoč.
»Tako je! Po dvajset in treh letih zakonskega življenja je dobil prvo dete, pa nam od dne do dne dela večje neprilike!«
»Odkar se je to otroče rodilo, si on izmišlja slednji dan kaj novega.«
»Gospod je prosil« — s temi besedami vas je običajno sprejela služkinja — »da bi tise korakali po podu in da se za mizo ne bi ropotalo s krožniki in žlicami.«
»Pa ne, da bi bil kdo bolan?«
»Ni, ampak gospa je nekoliko utrujena. dete pa v tem trenutku spi.«
Don Filomeno, ki mu je poprej življenje potekalo v zavijanju cigaret in hranjenju kanarčkov, je opustil to velepomembno zanimanje ter se s srcem in z dušo predal svojim očetovskim dolžnostim.
' Odhaja v kuhinjo, da bi videl, ali voda vre, ker je zdravnik priporočil, naj se otrok kopa v kamiličnem čaju; iz kuhinje v spalnico, da povpraša: »Je li vse v redu? Če ai prepiha?«; iz spalnice na mostovž, da
počaka doktorja, z mostovža pa na dvorišče, da razprostre plenice radi sušila, zakaj te toi i nežne skrbi ne bi za ves svet poveril nikomur drugemu.
Prijateljice, ki prihajajo na obisk k srečni materi, sprejema don Filomeno v dvorani čisto na koncu hišnega krila.
»Ne zamerite mi, da vas semkaj vodim. Ampak ta soba je najbolj oddaljena od Anicitine spalnice.«
»Prav imate, prav imate,« odgovarja ena izmed gospa. »Kako gre otroku?«
»Hvala za vprašanje, zdrav je!«
»Tako rada bi ga videla!«
»Ko bi vi samo vedeli, kako je razumen in pameten ta mali nepridiprav!«
»Ah, ali res?«
»Kadar vidi, da mu mati spi, si vtakne prstič v usta. da ne bi jokal.«
»Kaj ne poveste!«
»Mene pa pozna že popolnoma dobro. To je krvna zveza, veste ... Pokažem vam ga drugič, ker danes je malo truden. Sinoči se mu je, mojemu angelčku, nekoliko poslabšalo. On seveda ne ve, kdaj je zadosti, mati pa mu je dala toliko sesati, da si je preobložil želodec. Ampak, vidite, to bo malemu porednežu služilo kot izvrsten nauk za drugič..«
»I kajpada !<
»Razen tega je včeraj neki nesrarnnež
iz sosedstva nekoliko ur pihal na trobento, tako da je malčka od tega zabolela glava. Danes ga zatožim policiji. Potrebno je, da se ta malopridnež ostro kaznuje. Trikrat sem ga prosil, naj neha, pa me ni maral niti slišati. Recite mi. ali ste vi v svojem življenju na'e teli na drznejšega človeka?«
Kakor je bilo videti, je don Filomeno menil, da razen njega nihče drugi na svetu in na zemlji rima dece in da mora vsak živi upoštevati njegovega novorojenčka. Celo ulične prodajavce, ki kriče, je razganjal raz pomol svojega stanovanja.
»Ne derite se, ne derite se!« jim je govoril.
»Zakaj pa ne?« so ga vpraševali.
»Zato, ker mi je žena nekam slaba. Kakšen je ta svet, Bog nas varuj! Nihče se za nikogar ne zmeni!«
Vodonošo je nagnal, naj se sezuje, kadar bo lezel po stopnicah, naj vodo po kapljicah vliva v veliki čeber in naj poleg tega pridržuje sapo. Ko je služabnica po naključju kihnila, se je zaletel v kuhinjo in ji zavpil:
»Ako kihnete še enkrat, niste vec v moji službi!«
»Ja, pa zakaj ne?«
r Zato, ker sc dete plaši! Ono ne ve, kaj je to «kihanje» in si misli, da v "kuhinji i kdo strelja.«
Vrh tega obsiplje skrbni oče malega sina še z drugimi nežnostmi. Ako zajoka, mu don Filomeno precej odvije plenice, sleče srajčico in ga maže z oljem.
»Kje te boli, srček moj?« ga vprašuje z otožnim glasom. »Zdaj zdaj bo dobro! Tako, tako; precej bo bolje!«
Ako jame malic z nožicami brcati, si don Filomeno takoj misli, da je nestrpljiv, ter veli dojilji:
»Vzemite ga, pa ga malo ujčkajte! Strahovito je nervozen, dolgčas mu je!«
Don Filomeno je član nekega človekoljubnega društva. Odkar pa je doživel redko srečo, da je postal oče, ga ni bilo več ua nobeno sejo.
Nekega dne pride k njemu predsednik tega društva in ga pozove, naj se tisti večer udeleži sestanka.
»Ne bo me, ker malega ne morem pustiti.«
»Ampak...«
»Razen teia pa je še en razlog, da 110 priha:am na seje.«
»Namreč?«
»Kdor hoče biti član kakega društva, mora po pravilih imeti vsaj dvajset in eno leto. Ta odstavek ne dopušča mojemu sinu, da bi hodil na seje. A tam, kjer ne sme biii moj sin, ne morem biti niti jaz ...«
ih španščine prevel KO
(dr. Pire), i) Skavtsko - taborniška sekcija (Kuna-ver), j) Protitobačna lekcija (Učiteljiščniki iz Alcksinca po navodilih prof. Slob. Popoviča). k) Ženska sekcija (Bartolova). 1. Delavska sekcija (Pfcifcr iz Zagreba), m) VojaSka sekcija (San. djen. dr. Djurdjevićev. Puškarcvič). n) Sokolska »ekcija (Horvat ml.). Referira: 1, Nage telesne vzgojne institucije (Sokolstvo) in alkoholizem. V slučaju, da kdo prijavi šc kakšno sekcijo, ee prijavi tudi za njo. Ob 21.15: Pozdravna čajanka, Zaključek ob 20, uri.
Dne 3. julija. Nedelja.
Ob 9: Otvoritev kongresa na Taboru (dr. Ko-etič, načelnik min. pravde v pok.). — 1. Dr. Ko-etič, Alkohol in zločin. - 2, Dr. Mikič, Sistem dela v abstinentskih organizacijah, . 3. Prof, Slob. Popovlč, Psihološka stran sistema dela, — Ob 12: diskos. Kornig jc tekel v Budimpešti 100 m v 10.6, Razgled velesejma, higienske razstave, umetniške razatave in okolice. — Skupščina surajevskega oblastnega središča rezne mladine, — Skupščina oblastnega saveza Treznosti za Srbijo, Srem in Vojvodino. — Skupščina niškega oblastnega središča trezne mladine. — Od 18 do 19 večerja. — Delo sckcij na realki. — Ob 20: Akademija s predavanji, a) univ. prof. dr. Slob. Jovanovič: Rad aa selu. b) Bartolova: Alkohol in žena. — Po akademiji prosta zabava.
Dne 4. julija. Ponedeljek.
Ob pol 9: Skupščina Saveza Treznosti, — Po skupščini referat dr. Pirca: Eksperimentalna al-kohologija. — Ob 15: Nadaljevanje in zaključek skupščine Saveza Trezne Mladine. •— Zaključek kongresa. — Ob 20: Poslovilna čajanka.
Dne 5. julija. Torek.
Izlet v raznih smereh, predvsem ne Bled in v Bohinj. Zvečer vrnite*.
Toča.
Zadnja nedelja je bila kljub slabo stoječemu barometru lopo jasna in solnčna ter je izvabila iz meet izletnike na deželo. Po Slov. Stajorskem jo bila zadnja nedelja lepa, izvzemši Ptujsko polje in župnija Makolo pri Poljčanah. Nad Ptujsko polje prihrumela popoldne nevihta s točo, ki Je napravila veliko škodo in je posebno občutno okle-stila polja v župniji Hajdina pri Ptuju. Nevihto n točo so imeli zadnjo nedeljo tudi v Makolah pri Poljčanah.
Vlom pr! be!em dnevu.
V petek 10 t. m. je udri neznan tat v kočo Franceta Kormana, po dom. Štefana v Kumanu nad Falo pri Mariboru. Kočica stoji bolj na eamom pni kovačnici ter ima kuhinjo in eno sobico, kjer spavata dve hčerki in sin Kornmnov. Na spodnji strani ima kočica nad kuhinjskimi vrati še ena vrata, da se lahko 3pravi kaj težjega od zunaj na podstrešje. Ta vrata so bila zelo dobro zaprta. Tat si je prinesel lestvo iz kovačnice ter odprl s silo zgornja vrata, šel po stopnicah v kuhinjo in od tamkaj v sobico. Odnesel je eno lepo žensko srebrno uro, 325 Din (denarnico je pustil), en užigalnik ter si nalil v istega svežega bencina, en dober revolver (9 mm) in 6 žepnih sinovih robcev. Po opravljeni tatvini se je spravil tat po isti poti zopet na prosto, odnesel lestvo v gozd in jo pustil prislonjeno k smreki. Uzmovič mora biti dober znanec Kormanovih in gotovo že enkrat v službi pri tej hiši, ker 6o mu bile vse prilike prav natančno znane. Orožništvo tatu pridno zasleduje.
Prod par dnevi 6e je izvršila tr.v^ia pri Go-rlčanu in pri sosedu Zvajgarju, kjer je ukradel nekdo ovco.
Nesreča radi eksplozije granate.
Pretekli četrtek dne 9. junija se je zgodila v Zgornji Sušici v občini Bizeljsko težka nesreča, ki bi pa lahko bila še večja. Vinko in Alojz fiu-erterič sta iskala na podstrešju domače hiše ključ ta koso, kt se je moral nahajati v zaboju med starim železjem. Da bi ključ prej našla, sta oba dečka zanesla zaboj z železnino e podstrešja na prosto pred hišo. Ključa nista našla, pač pa je 14 letni Vinko Šusterič vrgel v zaboju se nahaja-jočo granato kalibra 7.5 cm, katere nevarnost mu ni bila znana. Z granato se je igral in jo tudi metal po tleh. Nenadoma je granata z močno detonacijo eksplodirala. Po detonaciji je ležal Vinko ftušterič z razmesarjenim desnim licem v svoji krvi na tleh, dočim se njegovemu bratu Alojzu ni nič zgodilo. Vsled zračnega pritiska so na domači hiši, popokale šipe in tudi edl strehe je bil dvignjen v zrak. Drobci granate so se razleteli daleč naokoli med prestrašene delavce na polju in v vinogradu. Poškodovani Vinko Šušterič je bil takoj prepeljan v bolnico v Brežice in je upanje, da bo okreval Granato je prinesel pokojni oče poškodovanega Vinka kot spomin iz fronte domov.
Katastrofa na Donavi.
V smrt za svojo zaročenko.
Kakor poročajo iz Belgrada, ee je v nedeljo aa Donavi pri Klanlcl zgodila težka nesreča, ki je zahtevala človeško žrtev. Ljudje, ki so ee kopali v nedeljo j>opoldne na klaniškl obali, so zapazili motorni čoln, M je drvel z veliko brzino po široki reki. V čolnu sta bila dva gospoda in ena dama. Naenkrat se je s čolna zaslišal močan pok, dvignil se je visok steber dima iz vode, nato pa so švignili iz čolna na vee strani plameni. Eksplozija! In že se je r;tzlegnilo s čolna tudi obupno vpitje. Ponesrečencem so kmalu prihiteli na pomoč ribiči in jih rešili. Enega gospodov so našli strašno obžga-nega in že umirajočega. Bil je to Adolf Virt, bančni prokurlst Iz Subotice, dama Je bila njegova zaročenka, hčerka ruskega trgovca v Pančevl, tretji pa je bil vozač čolna. Virt je po eksploziji evojo zaročenko, dn bi jo rešil, držal na kraju čolna, kamor niso segali plameni, sam pa stal v ognju. Ta čin je plačal z življenjem. Vlrtova zaročenke ta vozač Čolna »ta zadobila lahke po-Skodbe.
Dnevne novice
■k Tridesetletnico mašništva obhajajo letos sledeči gospodje v ljubljanski škofiji: Baloh Ivan, kurat v Ilarijnh; Eppich Jožef, župnik in oblastni poslanec v Stari cerkvi; Golf Anton, župnik v Srednji vasi v Bohinju; Hybagek Vojteh, profesor v Št. Vidu nad Ljubljano; Jereb Janez, župnik v Ško-cijanu pri Turjaku; Jerič Antonj žup. upravitelj v Lozicah; Mlakar Janko, profesor v Ljubljani; Oblak Valentin, župnik v Preski; Sever Janez v Kandiji pri Novem mestu; Ramovš Jakob, župnik v Velikih Laščah; Širaj Andrej, župnik na Savi pri Litiji; Zavbi Janez, župnik v Ambrusu.
*	G. Karol Holzroann, kaplan pri Sv. Magdaleni pri Mariboru, ta čas v Gradcu, je neverno bolan. Priporoča se sobratom v memento.
*	Udeležencem Cecilijlne jubilejne slavnosti javljamo, da je odbor pred enim mesccem prosil za znižanje vožnje po železnici in opremil to prošnjo z vsem potrebnim. Do danes ni nobenega odgovora, dasi je bilo prošnji priloženih 20 Din za odgovor. Toliko v pojasnilo.
*	Inženi rski izpit gozdarske stroke je položil na Dunaju g. Viktor Rebolj iz Kranja.
*	Zveza slovenskih vojakov iz svetovno vojne, podružnica Moste, pozivlje vse evoje člane in bivše bojevnike, da se polnoštevilno udeleže odkritja spomenika padlim tovarišem pri Sv. Petru v Ljubljani dne 19. junija ob pol 11 dopoldne. Odbor.
*	Državna trgovska akademija v Ljubljani. Vpisovanje na državni trgovski akademiji v Ljubljani za šolsko leto 1927-28 se vrši dne 30. junija in 1. julija od 9 do 12 in od 16 do 18 v ravnateljski pisarni trgovske akademije, Aškerčeva ulica 9, II. — V I. letnik se sprejemajo absolventi in absol-ventinje nižjih srednjih in meščanskih šol. Za priglašence iz meščanskih šol je zaključni izpit predpogoj. Priglašenci in priglasen-ke naj prineso s seboj zadnje šolsko izpričevalo in rojstni list. — V ponedeljek 4. julija popoldne ob 4 bo razglašeno na uradni deski, kdo je sprejet. — V II. letnik trgovske akademije se sprejemajo: A. absolventi in absolventinje I. letnika kake državne trgovske akademije; B. absolventi in absolventinje dvorazrednih trgoviskili šol pod nastopnimi pogoji: 1. končno izpričevalo dvorazrednih trgovskih šol mora vsebovati v vseh predmetih pozitivne rede, 2. priglašenci (priglašenke) se imajo podvreči izpitu iz francoskega jezika, algebre, geometrije, prirodopisa, fizike in trgovske zgodovine v izmeri I. letnika trgovske akademije; C. priglašenci (priglašenke) s primerno predizobrazbo na podlagi sprejemnega izpita, kateri obsega nastopne predmete I. letnika: francoski in nemški jezik (za slučaj, alco priglašenec ali priglašenka nima končnega reda v teh jezikih), trgovsko in prometno zemljepisje, trgovska zgodovina, eventuelno algebra in geometrija, trgovskh aritmetika, fizika, trgovinstvo, te-snopisje. — Vpisovanje v višje letnike se vrši ob istem terminu kakor za I. letnik odnosno pred začetkom šolskega leta, kar bo pravočasno objavljeno v listih.
k Klic obupancev. Profesionisli državnih železnic niso avstrijakanti, to so že par-krat pokazali in dokazujejo ob vsaki priliki, vendar si ne morejo kaj, da se ne spomnijo onih časov, ko so imeli vsaj to, kar jim po zakonih pripada. Do leta 1923 so prejemali službeno in delovno obleko, od takrat se jim je obleka vzela in danes si morajo ob svojih pičlih prejemkih nabavljati še plavo delovno obleko. Njihova delegacija je dvakrat intervenirala pri ministrstvu v Belgradu, dobila zagotovilo, da se to pereče vprašanje gotovo reši, todà ostali so brez rešitve vse do danes. Mezda se ob vsakem novem proračunu krha in ščiplje tako, da sa danes prišli na beraško plačo. N. pr. ože-njen profesionist je za mesec dni prejel vsega zaslužka 864 Din. Od tega se mu je odtrgalo za bolniško blagajno, osebni dohodninski davek, invalidski davek, komor-ski in druge davke 36.65 Din, tako da je prejel za cel mesec 827.35 Din. Oženjen profesionist z ženo in dvema otrokoma je prejel za mesec dnj z vsemi odtegljaji samo 891.65 Din. Da je tak dohodek za štiri družinske člane absolutno premajhen, o tem ni niti govora. Poleg tega, da so znižali plačo, so vzeli še vse doklade, tako dokla-do za hitrejšo izvršbo popravil, akordno premijo itd. Krona vsega pa je zadnji udarec, s katerim so vsem družinskim članom odvzeli režijske karte in tako profesioni-stom vzeli možnost, da pošiljajo otroke ali ženo na deželo po cenejšo hrano. Ker vse njihove intervencije in prošnje, pismene in osebne, v Ljubljani in Belgradu ničesar ne dosežejo, je treba opozoriti javnost na njih obupni položaj.
-k Prijava za izpraznjena učna mesta na meščanskih šolah mariborske oblasti. V začetku šolskega leta 1927-28 bo izpraznjenih več mest na meščanskih šolah mariborske oblasti. Učitelji osnovnih šol, ki žele vstopiti v učiteljsko službo iz osnovnih na meščanske šole, naj vpošljejo nekolkovane prijave po uradni poti (potom šolskega upravitelja, ki vposlje prijavo okrajnemu glavarju) do 1. julija 1927 velikemu župa-
nu mariborske oblasti (prosvetnemu oddelku) v Mariboru. V prijavi je navesti datum in uspeh zrelostnega izpita, datum ln uspeh usposobljenoetnega izpita ter skupino predmetov, za katere so prosilec zanima.
Kaj je z novo lekarno za Udmat— Moste—Selo? Meseca marca je zaprosil državni lekarnar g. Mr. Ph. Gartus Ciril za koncesijo javne lekarne za Udmat—Moste —Selo. Do sedaj pa se nič ne sliši, da bi bila ta koncesija podeljena. Tukaj imamo že zdravnika in zobotehnika. Tudi zdravniki iz bližnje vojaške bolnice ordinirajo za javnost, pogrešamo pa javno lekarno.'Ker je neobhodno potrebno, da bi ta industrijski okraj dobil isto, apeliramo na okrajno glavarstvo, naj čimprej pozitivno reši to zadevo. — Davkoplačevalci občine Udmat— Moste—Selo.
*	Pogreša se že od 4. junija Karel Gregorič, dijak IV. realke v Ljubljani. Ako so komu znani kaki podatki o njem, naj jih javi najbližji žandarmerijski postaji. Potoval je proti Ložu in so ga zadnjikrat videli v Danrh pri Zgornjem Jezeru.
*	Prošnja. V petek pred binkoštmi je odšla od doma v Studencih pri Hrastniku 24 letna Ivanka Verdaj ter se od takrat pogreša. Kdor jo je po tem času videl, ali bi lahko dal o njej v tem času kake podatke, se prosi, da naznani to njenemu očetu Alojziju Verdaj v Hrastniku.
-k Proslava desetletnice majske deklaracije. Jugoslovanska Matica je prejela od deklaracijskih proslav še sledeče zneske: Podružnica JM v Polzeli, nabranih po gdčni učiteljici M. Rojnikovi Din 843; podružnica JM v Radovljici Din 700; Sokol v Braslovčah Din 400; podružnica JM na Jesenicah Din 1647.10. Iskrena hvala! Prosimo tudi druge podružnice in društva, da nakažejo izkupičke proslav.
*	Belgrad dobi plinarno. Belgrajska občina je sklenila, da zgradi lastno plinarno, ki bo dajala plin vsem zasebnikom in industrijskim podjetjem. Koncesijo je dobila seveda inozemska firma.
*	Burja, nevihta, sneg in toča. S Susa-ka poročajo, da je 13. junija popoldne divjala v hrvatskem Primorju strašna nevihta. V Gorskem okraju je bil velik vihar, burja, naliv in naletaval je celo sneg. — V Belgradu je isti dan ob pol šestih popoldne padala kot slive debela toča.
•k Naši zlatniki. Nekaj zabojev zlatnikov je pripeljala francoska ladija na Sušak za našo Narochio banko. S Sušaka so denar takoj odpremili v Belgrad.
•k Henny Porten obolela. Slavna filmska igravka Henny Porten je v Berlinu obolela na težkem sklepnem revmatizmu, ko je komaj okrevala po nevarnem zastrup-ljenju z ribami.
k »Kušalrovićev kalodont je res najboljši,« pravi vsakdo, kdor ga uporablja. Poskusite tudi Vi! Dobi se povsod.
■k Velika izbora raznega perila, modnih bluz, oblek, nogavic, vezenin, čipk, kravat itd. se kupi po priznano nizkih cenah pri tvrdki Ign. Žargi, Ljubljana, Sv. Petra cesta.
k Čudežne zdravilno uspehe dosežete pri revmatizmu, protinu, nevralgijah (iscbias), pri živčnih in ženskih boleznih, pri vapnenju žil, motenju (prebave), ostarelosti, kron. kožnih boleznih. Svojo telo okrepčate in pomladite, ako se zdravite v starodavnem, radio emanacijskem termalnem kopališču Toplice pri Novem mestu (Dolenjske Toplice) 36 do 38° C. Postaja Straža-Toplice (3 km). Sezona od 1. maja do 30. septembra. Ves modern komfort. Prospekte na zahtevo. Pošta, telegraf in telefon.
Srbi kavo pijejo najraje, Kranjcem cviček piii je navada, a, najbolja vseh pijač na svetu, je gotovo i-C1 i o« limonada.
pozns sezije znatno zarane ceno!
Oglejte si naše izložbe!
Griïar & ШШ
Vabilo na
O Zastopniki češkoslovaških tiskarni-ških vodij so dospeli sinoči s tržaškim br-zovlakom ob 22.15 v Ljubljano. Češkoslovaška delegacija šteje 27 oseb, med njimi je tudi devet dam. Češkoslovaški gostje so pred svojim prihodom obiskali že Maribor in Zagreb, odkoder so se podali preko Sušaka v Benetke, od tu pa jih je vod:la pot preko Primorja v Slovenijo. Na glavnem kolodvoru se je udeležilo sprejema češkoslovaških gostov mnogoštevilno občinstvo, zlasti častno so bila zastopana tukajšnja ti-skarniška podjetja ter grafično delavstvo. Prvi je pozdravil goste predsednik Zveze faktorjev v Sloveniji g. Štrukelj, ki jim je izrekel dobrodošlico v imenu tiskarni-ških podjetij in slovenskih faktorjev. V imenu Zveze grafičnega delavstva je pozdravil gosto g. Krašovec, v imenu Češkoslovaške obci univ. prof. dr. K r a 1, v imenu Jugoslovansko-čcškoslovaške lige pa ravnatelj g. JRuatoslenišek. Vodja češko-
izredni občni zbor
Tipografske zadruge v Ljubljani, r. z. z o. z,
ki bo dne 20. junija ob petih popoldne v
posvetovalnici »Jugoslovanske tiskarne« Edina točka dnevnega reda: Pre memba naslova v členu 1. zadruž. pravil
Načelstvo.
slovaške delegacije, predsednik Zveze češkoslovaških tiskarnarjov g. Jan M a 1 y se je zahvalil za pozdrave v prisrčnem, daljšem govoru, omenjajoč vse krasno vtise, ki so jih gostje dobili na svojem potovanju. V te lepe vtise pa je padla tudi grenka kaplja, ko so se vozili skoii Primorje, tlačeno slovensko zemljo. Govornik je dalje poudarjal velik pomen zbližanja in osebnih stikov za razvoj grafične industrije. Vsi govori so bili sprejeti z navdušenim odobravanjem, tako s strani gostov kakor tudi s strani domačega občinstva, ki je ves čas gostom toplo vzklikala. Vrla »Grafikac pa je pod mojstrskim vodstvom g. profesorja Grobminga zapela nekaj lepih pesmi. Gostje so se podali nato v spremstvu svojih ljubljanskih tovarišev in grafičnega delavstva v hotel Štrukelj, oziroma v hotel Union, kjer so prenočili. Danes si bodo ogledali Ljubljano. Med drugim bodo obiskali tudi Jugoslovansko tiskarno. Jutri, na praznik, se odpeljejo gostje na Bled in Vintgar, nakar se povrnejo v domovino. — Ob prihodu v Ljubljano jim kličemo: Pozdravljeni 1
O Katoliško društvo rokodelskih pomočnikov vabi vse svoje člane, da se jutri, na praznik sv. Rešnjega Telesa udeleže slovesne procesije v stolnici. Zbirališče ob 8 v Rokodelskem domu, odkoder odide društvo do stolnice, kjer se uvrsti v procesijo pri glavnem cerkvenem vhodu. Kakor vedno doslej, naj se tudi letos udeleže vsi člani procesije pod svojo društveno zastavo,
O Vljudno vabimo vse gg. starešine, akademike in vse somišljenike, ki niso vezani drugod, da se udeleže procesije sv. Rešnjega Telesa pod zastavo sv. Mihaela, Zbirališče med semeniščem in cerkvijo. — Prosvetna zveza.
O Šentpetersko prosvetno društvo se udeleži procesije sv. Rešnjega Telesa z zastavo. Zbirališče ob škofijskem vrtu. V nedeljo pa prisostvuje društvo pri odkritju spomenika padlim žrtvam svetovne vojne šentpeterske fare. Vabimo vse člane k obilni udeležbi.
0 Stolne procesije se udeleži, kot vsako leto, križanska moška in mladeniška Marijina družba z zastavo. Družbeniki se zbirajo pri zastavi med cerkvijo in semeniščem.
O Trnovski Orli imajo v nedeljo 19. junija ob pol 4 popoldne na letnem telovadi-šču javno telovadbo združeno z veselico. Vabimo vse prijatelje orlovske misli, da se prireditve v čim obilnejšem številu udeleže.
O Ljudska knjižnica Prosvetne zveze se je preselila iz svojih dosedanjih prostorov v Vzajemni posojilnici, Miklošičeva 7 v nove lokale in posluje sedaj v sosednji hiši v Akademskem domu, Miklošičeva 3. Poslovne ure kakor doslej, dopoldne od 9 do 12, popoldne od 2 do 7. Vabimo vse prijatelje dobrega čtiva, da pristopijo kot člani v knjižnico.
O Občni zbor »Ljubljanske dijaške in ljudske kuhinje« bo 30. junija ob 5 popoldne v posvetovalnici Jugoslovanske tiskarne z običajnim dnevnim redom. K obilni udeležbi vabi odbor.
© Otvoritev Cankarjeve sobe. Sobo, v kateri je pokojni Ivan Cankar večkrat prenočeval, je preuredil kavarnar in gostilničar Leon Pogačnik v Kolodvorski ulici, v »Cankarjevo sobo«. Otvoritev je danes zvečer z nastopom pevcev in šramel kvarteta. Vabijo se prijatelji in čestilci pokojnega Cankarja!
0 Žrtev brezposelnosti. Včeraj okrog 6 popoldne je sedel v Zvezdi na klopi pod kostanji brezposelni delavec Alojzij Buto-len. Nenadoma so ga pa obšle slabosti, najbrž želodčni krč in nezavesten se jc zgrudil na tla in se poškodoval pri padcu na glavi. Mimoidoči so mu nudjli prvo pomoč, močili so ga z vodo in drgnili z jesihom, toda brez uspeha. Seveda je razumljivo, da se je okrog nezavestnega nabrala kmalu cela gruča radovednežev. Delavec je ležal na tleh kake pol ure, potem so ga pa naložili na rešilni voz in odpeljali v bolnišnico, prej pa je policijski nadzornik še ugotovil njegovo identiteto.
O Žalostna sličica iz življenja brezposelnih. Pred Mestnim domom pod kostanji se stalno zbirajo brezposelni delavci, katerih armada v Ljubljani stalno narašča, ter čakajo na delo. Včeraj ob 4 popoldne se je mlademu in krepkemu Francetu Ledniku nudila po daljšem času zopet prilika za mal zaslužek. Neki ljubljanski trgovec ga je najel za nakladanje na glavnem kolodvoru. To pa je drugega delavca, ki je tudi rc-flektirai na to delo, tako razkačilo, da je phinii z velikim kamnom v roki nad Ledni-ka in mu skoro prebil črepinjo, Lednikc
so prepeljali z rešilnim avtom v bolnico, napadalca so pa aretirali.
© Ne more živeti brez Ljubljano. Lovro S. je doma z Jezice, odkoder Ima tako-rekoč le dober skok do Ljubljane. Tu pa komaj 40 let slarega potepuha nič kaj ne marajo, ker je precej nasilen in se preživlja skoro izključno z beračenjem. Bil je 44 krat kaznovan in ker bi rad čimprej praznoval svoj jubilej, se mu zadnje dni silno mudi do petdesete kazni. V nedeljo ga je zasačil na cesti policist in ga radi po-tepuštva aretiral. Toda-Lovro je star praktik in ve, kako je treba na policiji govoriti. Razpraskal si je koleno, nato pa stokal pred dežurnim uradnikom, da ga je ugriznil stekel pes ln da mora zato hitro k zdravniku. In uradnik ga je res spustil. Toda Lovro je imel smolo. Komaj se je malo oddaljil od policije, že ga je aretiral drug stražnik. Lovro je prišel tokrat pred strožjega uradnika, ki mu je prisodil strog zapor in nazadnje pa še izgon Iz Ljubljane. »Samo še pet kazni mi manjka, pa jih bo petdeset,« je vzdihnil Lovro, ko ga je stražnik vedel v zapor.
O Na kolodvoru aretiran. Policija je napravila v ponedeljek zvečer na glavnem kolodvoru temeljito racijo in aretirala v čakalnici neko Katarino K., ki jo že dalj časa zasledujejo radi tatvine. Obenem pa jebil aretiran neki elegantni Ivan G., ki je sicer Slovenec, toda govori le nemški, rojen pa je nekje v Westfalijl. Zasledujejo ga radi več tatvin v Celju.
O Tatvine koles v Ljubljani. Sezona kolesarskih tatvin je dosegla te dni menda svoj višek. Včeraj smo poročali o treh kolesarskih tatvinah in danes moramo k tem trem pridati še dve. Včeraj dopoldne je prišel v Ljubljano upravitelj rudnika na Orlah g. Adolf Jeršinovec ter se zglasil pri odvetniku dr. Lovrenčiču, v veži pa je pustil kolo. Seveda mu ga je zlikovec hitro izmaknil. Kolo je črno pleskano in vredno 2000 Din. — Iz veže Vidmarjeve gostilne na Ižanski cesti je ukradel neki tat mesarskemu pomočniku J. Avblju 2500 Din vredno kolo, znamke »Styria«. Tatvine je sumljiv neki znan ljubljanski potepuh.
МагЊог
□	Na fantovskem sestanku mariborskega orlovskega odseka govori danes pravnik-strokovnjak o državni sodni oblasti. Podal bo nekatera praktična navodila, kako je treba ravnati, ko iščemo na sodišču zadoščenja in pravice. Pridite točno ob 8 v naš lokal na Koroški cesti 1.
□	Izlet mariborskih mestnih uslužbencev. Mariborski mestni uslužbenci bodo 'napravili 9. julija izlet v Ljubljano, kjer bodo gostje ljubljanskega magistrata.
□	Lepo uspela prireditev ognje£ascev. V ponedeljek zvečer se je vršila v dvorani Zadružne gospodarske banke prireditev mariborskih gasilcev, ki je zelo lepo uspela. Nastopile so razne otroške skupine z zanimivimi in lepimi igralskimi, pevskimi in dramatičnimi komadi. Dvorana je bila razprodana in ognjegasci so imeli od prireditve lep dobiček.
□	Obrtno-nadaljevalna šola v Mariboru naznanja vsem vajencem in vajenkam, da dobe svoja izpričevala na mestnem magistratu (vložišče), in sicer od 20. do 24. junija vsak dan od 10 do 13. Kdor hoče dobiti izpričevalo, mora prinesti seboj kolek za 5 Din. Obenem se opozarja, da dobe izpričevala samo tisti vajenci in vajenke, ki so povsem poravnali svojo šolnino. Kdor še ni vsega plačal, lahko to stori pri prevzemu izpričevala. Da ne bo prevelikega navala, naj pridejo po izpričevala dne 20. vsi tisti, ki jim začne rodbinsko ime s črkami A—D,'21. E—J, 22. K—N, 23. O—S, 24. T—Ž. — Vodstvo.
□	Požar. Včeraj popoldne okrog pol šestih je izbruhnil požar v Gozdni ulici 4 pri posestniku Potisku. Goreti je pričelg v gospodarskem poslopju, ki je bilo kmalu popolnoma v plamenih. Na mesto požara je prišlo ognjegasno društvo iz Pobrežja z novo avto-brizgalno, ki je sedaj prvič stopila v akcijo in se zelo dobro obnesla. Pogorelo je gospodarsko poslopje in skladišče sena, ostali objekti pa so rešeni.
□	Nesreča vsled otroške neprevidnosti. V Slovenski ulici stanujoča učenka prvega razreda ljudske šole Zorka K. se je igrala pri podnajemnici svoje matere z gorečim špiritovim aparatom za kuhanje. Aparat se je prevrnil, špirit razlil deklici po obleki in v trenutku je bila v plamenih. K sreči pa je bila pomoč takoj na mestu in deklici so gorečo obleko pogasili, preden je za'lobila življenju nevarne poškodbe. — Vendar so opekline precej težke in deklica se bo morala zdraviti v bolnici.
□	Prosta stanovanja. Stanovanjsko sodišče razpisuje sledeča prosta stanovanja: 1. Cvetlična ulica 30, pritličje: soba brez štedilnika, od stranke Ane Lakner. — 2. Koroška cesta 39, podstrešje na dvorišču: soba s štedilnikom, od stranke Ivan Dimec. — 3. T07.n0, Ptujska cesta 31 : soba, kuhinja in pritikline, od stranke Anton Jugovic. — 4. Slovenska Bistrica 90, 1:3 sobe, kabinet, kuhinja in pritikline, od stranke Alojzije Krautsdorfer. — 5. Slovenska Bistrica 104: 2 sohi, kuhinja in pritikline, od stranke Josip Jelen. — 6. Mejna ulica 26, pritličje: soba s štedilnikom, od stranke Ivan Koban.
— 7. Mejna ulica 20, pritličje: soba a štedilnikom, od stranke Jakob Geratlč. — 8. Po-brežje, Cesta na Brezje 26, pritličje: soba, kuhinja in pritikline, od stranke Leopold Znider. — 9. Sv. Lenart v Slov. goricah 75:
2	sobi, kuhinja in pritikline, od stranke Fr. Pravdič. — 10. Pobrežje, Tržaška cesta 7:
3	sobe, kuhinja in pritikline, od žandar-merijske postaje. — Prošnje za dodelitev do sredo 16. junija opoldne.
□	Stanovanje na ulici ima deložirani čevljar Anton Pisanec že od binkoštne sobote dalje v Jezdarski ulici. Kar na cesti vrši dalje tudi svoj čevljarski posel. Za stanovanje se je potegoval že dolgo časa, a ga ni mogel nikjer dobiti.
□	Preložena porotna razprava. V torek bi se morala vršiti pred mariborsko poroto razprava proti bivšemu cariniku v Mariboru Edo Rupu, in finančnemu stražniku Pavlu Dertniku. Oba sta obtožena, da sta si ob priliki revizije prilastila 90 dolarjev, last Stamenka Mirčeviča iz Prilepa. Radi obolelosti odbolženca Rupa pa je bila razprava preložena.
Celje
NARODNO IZDAJSTVO.
Da bi odvrnila pozorno.st celjskih volivcev od grehov, ki jih je SDS zakrivila tekom svojega vladanja na celjskem mestnem magistratu in ki samostojne demokrate 'tako slabo priporočajo celjskim volivcem. da dru? za drugim obračajo tej »edino narodni in državotvorni« stranki hrbet, dviga celjska »Nova doba« že dalje časa sem strašen vrišč in hrup radi skupnega nastopa dveh slovenskih strank z nemško gospodarsko stranko in se drzne imenovati to »narodno izdajstvo«.
Celjske volitve so predvsem eminent-nega gospodarskega in socialnega pomena, to vedo samostojni demokrati dobro. Tudi vedo dobro, da so Združene stranke pri teh volitvah nastopile predvsem zato, da manifestirajo voljo celjskih volivcev za vzorno nepristransko mestno gospodarstvo in socialno skrbstvo. Oni tudi dobro vedo, da sla obe koalirani stranki odločni pobor-nici slovenskega značaja mesta Celja in da niste dali gospodarski stranki prav nika-kih koncesij narodno-političnega značaja. Da, baš nasprotno! Celjski demokrati celo to vedo, da ravno koalicija s slovenskima strankama paralizira vsako eventualno neupravičeno težnjo nemško-nacionalistične-ga značaja. Kjub temu vpije »Nova doba« o »narodnem izdajstvu«.
Odkod izvira to vpitje? Iz stranke, ki nosi ime samostojna demokratska, ki jo s svojim delom dokazala, da ni ne samostojna ne demokratska, ki je skozi vso popre-vralno dobo razumela svoje narodno poslanstvo tako, da je denuncirala nositeljico slovenske narodne zavesti, samostojnosti in ponosa, Slovensko ljudsko stranko, kot pro-tidržavno in državi nevarno, ki je narodno-zavedno slovensko uradništvo izpostavljala baš radi te zavednosti persekucijam in premestitvam, ki je vso Slovenijo predstavljala Srbom in Hrvatom kot leglo prekucuštva in obstoju države nevarnih stremljenj — vse zato, ker je Slovenci ne maramo in jo odklanjamo. Narodno izdajstvo si upa očitati drugim tista SDS, katere vso narodno delo je doslej obstojalo v znamenitih nacionalizacijah, gospodarskih polomih in nesocial-ni »socialni zakonodaji«. O narodnem izdajstvu si upajo govoriti glasila tiste stranke, ki niso imela nikoli niti besedice obsodbe za one, ki so v imenu narodnosti in namišljenega jugoslovenstva uničevali slovensko narodno imetje in strahovali naše narodno zavedno ljudstvo. O narodnem izdajstvu govori stranka, ki se je tako zavzela za slovenske narodne interese, da je vse storila, da bi se obsodila matica slovenske ljudske izobrazbe in skozi pol stoletja skoro edina nositeljica slovenske narodne zavesti, Mohorjeva družba, na životarenje in smrt še nadalje v prevaljskili barakah. Da, resnično, treba je biti zelo predrzen, da si upa stranka zalučati tako težak očitek v obraz drugi, ko je sama čez in čez ožigosana z narodnim izdajstvom.
Ali treba je vedeti, da je šarenje z »narodnim izdajstvom« edino, s čemer si SDS — sicer popolnoma diskreditirana — še upa pred celjske volivce v nadi, da bo med njimi našla ljudi, ki ji bodo na slepo verjeli. Toda celjski volivci1 imajo račune nad to stranko že sklenjene in nedelja bo dokazala, da gre Celjanom za delo in ne za besede.
& Narodnih strun mi ne smemo ubrati, tako piše celjska »Nova doba«. Da bodo samostojni demokrati vedeli, priznamo odkrito, da takih narodnih strun, ki brenkajo slovenskemu gospodarstvu smrt in pogi-belj, takega narodnjaštva, ki bo imelo po celi Sloveniji najžalostnejše posledice na gospodarskem polju, takih strun mi nimamo napetih v svojem vesinem delovanju in trudu za blaginjo našega ljudstva.
•0" Prejšnji župan g. dr. Hrašovec hodi od volivca do volivca in ga skuša z osebnim prigovarjanjem pridobiti za razkraja-jočo se samostojno demokratsko stranko. Uspehi njegovih intervencij so skrajno kla-verni, ker ga velika večina volivcev odklanja. Priporočamo vsem volivcem, da se tu-
di sedaj v zadnjih dneh krepko drže in so no dajo omamiti po sladkem prigovarjanju demokratskih agitatorjev. Ako pridejo ti
do vas, vprašajte jih, kaj so demokrati sto-riU za časa svojega vladanja za najbednejše občane, to so reveži, sirote in brezposelni. Ničesar! Vprašajto jih, koliko stanovanj jo mestna občina zgradila za vse one, ki morajo šo vedno stanovati po pravih luknjah. Obrtniki, vprašajte, kaj je samostojna demokratska stranka ukrenila v svrho okrepitve vašega stanu. Nič drugega kakor to, da je nastal v obrti zastoj, povzročen po denarni depresiji, ki vlada v Celju. In tedaj, ko bi lahko obrtništvo prišlo do kruha potom zidanja novih hiš, preuredbe že stoječih hiš po Mohorjevi družbi, tedaj se je SDS solidarno postavila proti Mohorjevi družbi, ki bi samo na občinskih dokladah prinesla v Celje ogromnih dohodkov! Z Mohorjevo družbo bi se tudi brezposelnost vsaj v gotovi meri zmanjšala, pri Mohorjevi družbi, ki bo imela veliki upravni aparat, bo našlo dela ne samo delavstvo, temveč tudi privatni nameščenci. In proti vsemu temu so demokrati obenem glasovali, ko so vstali proti priselitvi isto v Celje.
& Na Telovo bo v opatijski cerkvi ob 8. uri zjutraj sv. nrièa in takoj po sv. maši so razvijo običajna procesija. Katoliško akademsko in orlovsko starešinstvo ter v obče predstavniki katoliških organizacij so zbirajo pred hišo Glasbene matice in korakajo v sprevodu noposredno za odposlanci uradov.
& Državna krajevna zaščita dere in mladine
v Celju izreka imenom bedne mladine prisrčno zahvalo vsem, ltl so v svoji radodarnosti in plemenitem razumevanju s sodelovanjem pri organizaciji in vodstvu uspelega cvetličnega dno, s pokloni tvi jo cvetk in s prodajo istih pripomogli dnevu do tako lepega uspeli a.
& Statistika celjskega prebivalstva. Pri popisu prebivalstva, ki ga jo letos 1. aprila izvedlo -lisko okrajno glavrstvo, so so ugotovile sledečo številke: Mesto Celje ima 417 hiš s 1504 stanovanji in 6877 prebivalci. Poslovnih lokalov je v mestu 1547. — Gaborje šteje 104 hiš s 578 stanovanji in 24S6 prebivalci; poslovnih lokalov ima 5. — Zavodna ima 110 hiš z 205 stanovanji in 96-1 prebivalci; poslovnih lokalov pa jo v Zavodni 50. — Breg Stoje 38 hiš s 105 stanovanji in 481 prebivalci, poleg tega je 30 poslovnih lokalov. — Lava in Lisce, vkolikor spadata v rajon celjske policije, štejeta skupno 4(i hiš s 100 stanovanji in 430 prebivalci, pole« tega 15 poslovnih lokalov. — Policijski rajon štejo potemtakem 11.238 stalno naseljenih prebivalcev. — Vojaštvo v teh številkah ni upoštevano. Leta 1920. je štelo mesto Celje 0286 prebivalcev in znaša prirastok tedaj približno 60 oseb. — Stanovanj je bilo leta 1922. v mestu Celje 1485 in znaša tedaj prirastek komaj 19 stanovanj. — Po statistiki stanovanjskega urada iz leta 1922. je bivalo takrat v 1485 stanovanjih 1283 družin s 6019 stalnimi prebivalci in bi tedaj znašal prirastek celo 858 oseb, za katere se je zgradilo samo 19 stanovanj Iz teh številk jasno gleda stanovanjska kriza, ki nas v Celju tako silno tlači, ne da bi bila doslej našla velikopoteznih ljufli, ki bi se bili resno lotili rešitve tega vprašanja.
Škoffa Cotea
Ekspozitura okrajnega glavarstva so otvori 1. julija t. 1. Naša in celega sodnega okraja želja se Jo po dolgih letih Izpolnila. Pričakujemo, da bodo tudi meščani storili, kar jo treba: treba bo stanovanj za uradništvo in prosimo vse, ki bi kako stanovanje lahko oddali, naj ga oddajo v ta namen.
Novo mesto
Nov mlin na valjčke. Mlin veleposestnika g. Jos. Langerja v Pogancah pri Novem mestu so preuredi v mlin na valjčke. Z delom se je žo pričelo.
Prememba posesti. Hotel Kodrič (poprej Hotel Jakac) je kupil lesni trgovec g. Franc Kump iz Novega mesta.
Mesečni iivinski sejem v Novem mestu dno 13. t. m. ni bil posebno dobro obiskan. Vzrok je, ker je bil ravno ta dan letni sejm v Trebnjem in v Sent. Jerneju. Vendar je bila kupčija s prešiči zelo živahna. Kupcev za male prašiče je bilo dosti 1er so se prašički dobro prodali. Manj živahna pa je bila kupčija z govejo živino. Prodajalci, uvi-devši,, da ni upa na dobro kupčijo, so kmalu pričeli gonili svojo živino nazaj proti domu, posebno, ker so oznanjali temni oblaki bližajočo se nevihto, do koje pa ravno v Novem mestu ni prišlo.
Trtoovlfe
Nabori. Letošnji nabori se vršijo v Trbovljah dne 23., 24. in 25. junija in sicer kakor običajno v prostorih gostilno A. Forte na Vodah. Nabori se prično vsak dan ob 8. uri zjutraj ter so bodo rekrutirali dne 23 .junija vsi v tukajšnjo občino pristojni naborniki-obvezniki, rojeni 1. 1907; dne 24. juniju v tukajšnjo občino pristojni naborni obvezniki, kateri pri prejšnjih naborih niso bili sposobni ter se imajo ponovno predstaviti naborni komisiji, in dne 25. junja vsi tuji in starejši let-nikit, kaleri.se čutijo nesposobne za vojaško službo. — Oni, ki so radi poškodbe, bolezni ali kakorkoli postali za vojaško službo nesposobni, naj so pred rekrutacijo prijavijo na tukajšnji občini v svrho vpisa v tozadevne sezname. Nadalje se vrši dno 25. junija tudi zaprisega vseh onih obveznikov, ki predpisane prisege še niso položili. Pred komisijo se mora predstaviti vsak v treznem stanju in primemo oblečen.
z^z Da ne bo pomole. Na razglasili o pozivu nabornikom sloji, da se bodo rekrutirali v tukajšnjo občino pristojni, dne 25. junija. Tu je nastala pomota in čitaj 23. junija.
Klasifikacija mesa. Klasifikacija mesa je nad vso pomanjkljiva. Po naredbi oblasti se klasificira za I. vrstno meso samo meso dobrih pitanih volov, izjemoma tudi lepili telic. Po seznamu, ki ga je izdala občina, je bilo pa v trboveljski občini poklano pretežna večina krav, vseeno so prodaja meso večinoma za prvovrstno. V drugih krajih je na mesu tudi žig, je-11 meso volovsko ali od krave; tu vse to manjka. Skrajni čas bi bil že, da napravi oblaslvo tu red. Ali je vsaka kritika glas vpijočega v puščavi?
Iz bilance električne zadruge. Za tok jo zadruga prejela 146.368 Din, rudniku je plačala za tok G0.065 Din. Funkcionarjem zadruge se je priznalo tantijem 19.786.50 Din.
t^v Çnrllifni dnn vojnih, invalidov. Združenje vojnih invalidov Trbovlje priredi na dan sv. Rešnjega Telesa dopoldne cvetlični dan, popoldne ua veliko vrtno veselico pri uc. Neži Pravdič na
Ne diši mu več iz ust.
KoAljlvo vnraiunjt i «lab duh U 1 Maraikilo bol.h* na tam, а itu v« isulo. Opaža lamo, tla ljudje radi govore t njim. PBIlliOO ju
(tovoru 1 njun. fjjlisuu jiaeta »a sobe y.avaruju prod tem. Ustna ilupl.iin» oetauo čista in sveža.
Pefotsco n»»** »*,uba-
ммјијив тш
Vodah. Čisti dobiček je namenjen vojnim vdovam in sirotam. Igra »šramel« g. Kuharja. Odbor vabi k obilni udeležbi.
P/H/
ф Obiski. Pretekli teden so obiskali mesto in muzej sledečo šole: 1'elesovci, Dolnja Lendava, Spodnja Poliknva, Sv. Lenart pri Vel. Nedelji in Sv. Lenart v Slov. goricah.
0 Učni uspehi. Koncem šolskega leta so na tukajšnji gimnaziji sledeči uspehi: Od 260 dijakoiv jih je zdelalo 190, 14 dijakov je padlo in 47 jih ima razredni izpit. Uspeh izkazuje torej 76.5% dijakov, ki so zdelali. 13. t. m. so jo pričela pismena matura pod predsedstvom g. Jerelijo Jfcivano-viča, profesorja višjo pedagoško šolo v Belgradu.
Slovenslca Ukrajfînct
Velika Polana. Kakor so doznava, Je g. učitelj Martin Tratnjek definitivno nastavljen kot šolski vodja. Novemu g. vodji želimo, da še nadalje prav uspešno vodi započeto ljudsko-prosvetno delo.
So onkrat »uradni jezik v Prekmurju«. Pred dobrini tednom smo obelodanili neki dopis okrajnega glavarstvu v Dolnji Lendavi v hrvatskem Jeziku s pozivom, da se v Prekmurju preneha z uradovanjein v hrvatskem jeziku. K objavljenemu dopisu dodajamo šo enega. — »Da so priložena blanketa rekr spiska populil sa svini potrebnim podatcima uz povrat akia. — D. Lendava, dne 25. maja 1927. Sreeki poglavar. - Ponovno zahtevamo, da se v Sloveniji uraduje slovensko!
Osebna vost. V kratkem so naseli v Dolnji Lendavi kot zasebni zdravnik dr Fran Klar. Rodom je iz Ivanec pri M Soboti. Medicinsko nauko je dovršil v Zagrebu, prakticiral pa jo v Ljubljani.
Slovenski listi v Turnišfu. Morda so ne motimo, ako trdimo, da v Prekmurju najbrž ni župnije, ki bi imela na razne slovenske listo toliko naročnikov, kakor Turnišče. Ako upoštevamo, da jo pred dvemi leti še vse spalo, se moramo kar čuditi, kako jo mogel dobili novi g. kaplan Greif skupaj toliko naročnikov. Posamezni listi imajo: »Bogoljub« 135 (lani -10), »Glasnik Srca Jezusovega« 160 (140), »Katoliški misijonit 45 (30), Mohorjeve knjigo 182 (141) naročnikov. Omenjeni listi prihajajo v večjem številu tudi m posamezne naslove, tako da je skupno število naročnikov šo večje. Razume se, da ima tudi naš domači slovenski »Marijin list« par sto naročnikov.
Noro zemljiško knjige. Kakor doznavamo, je izdana naredba, da dobita okraja Murska Sobota in Dolnja Lendava nove zemljiške knjige.
Nov list so napovedujo? Komaj je zaspala elovenska-madjarska »Morska krajina«, so žo govori, da kot nadomestilo izide nov list z nazivom »Muravidek« (Murska krajina). Kakor že naslov kaže, bo novi list madjarski. Vprašanje jo seveda, ali sploh zagleda beli dan, ker pri pripravah baje ne tečo vso gladko.
Mostovi ua železniški progi. Zadnji dvo (predlanska in lanska) močni poplavi sta novo železniško progo med Beltinci in Veržejem zelo poškodovali. Mnogo so trpeli zlasti mostovi. Dasi pa so tako slabi, da škripajo in so tresejo pod vsakim vlakom, na popravo nikdo ne misli. Zadnji čas je, da se jim posveti nekoliko pozornosti. Brez popravila ne bodo mogli dolgo služiti prometu. Pregledati bo treba tudi most nad Muro, kajti pod vsakim vlakom zelo sumljivo škriplje. Sedaj so popravila dajo izvršiti z razmeroma malimi stroški, ako pa se bodo še daljo odlagala, stroški narastejo tn tudi kaka nesreča ni izključena.
Podpora vodnim zadrugam. Vodni zadrugi v Murski Soboti in Dolnji Lendavi dobita 30.000 Din podporo in sicer dobi prva 30.000 Din, ostalih 10.000 Din pa druga. Ta vsota je določena v proračunu oblastne skupščine.
nomsi
Sv .Jedert nad Lašlcim. V nedeljo 12. t. m. jo laški g. dekan msgr. dr. Kruljc ob najlepšem vremenu in ogromni udeležbi kmetskegn in rudarskega ljudstva blagoslovil dvn nova zvona pri podružnici sv. Magdalene v Golcah. Po končani božji službi sta zvona, vlita v ljubljanskih Strcjnih tovarnah, bila v eni uri dvignjena ln začela zvoniti. Tako ima sedaj podružnica pri teži 556, 289, 178 kg tono g, h, d.
Selnica ob Dravi. Dne 19. t. ni. odideta nazaj v Ameriko vobče priljubljena in spoštovana gg. Peter in Marija Vogrič, poscslnika vile »Gozdni dvor«. To vilo, ki sta jo kupila pred 4 leti, sta krasno — prav amerikanski — preuredila. Njena udobnost pa ni služila samo njima, ampak je nudila vsakomur izredno gostoljubnost in domačnost. Daleč naokoli je znano usmiljeno srce blage ge. Vogričeve. Kdorkoli je bil v sili, se je zatekel k njej in nikdar zastonj. Tisle, ki so bili najbolj potrebni, je imela vse v seznamu, da jih je obdarovala in na nikogar ni pozabila. Koliko je darovala ubogim, ne ve nihče, menda niti sama ne, saj je ravnala tako, da ni vedela levica, kaj da desnica. Veliko je žrtvovala zlasti za cerkveno potrebe in katoliška društva. Naša »Čitalnica* ji mora biti hvaležna, da so se z njeno podporo posrečile razne prireditve. Ravno tako šolarji — prvoobhajanci, ki jih je navadno bogato pogostila in jim sama stregla. Globoko verna, je polna prave, požrtvovalne krščanske ljubezni do trpečih, brez najmanjše sebičnosti. Bog ji bodi plačniki Tisti, ki jim je lajšala bedo, je ne bodo pozabili. Vzor zavednega katoliškega moža je njen soprog g. Poler VogriS. Vedno navdušen za vse dobro in tudi navdušen kaj žrtvovati. V hiši so bili naročeni vsi katoliški listi in kjer je šlo za dobro stvar, niso nikdar odklonili podpore. Njegovo največje veselje je bilo prepevati slavo Bogu v selniški cerkvi. Z njima odide tudi vnuk Lari, ki je največje veselje, solčnl žarek te hiše. Komaj 6 in pol let Ima, pa žo prav spretno igra harmoniko. Z njo je nastopil tudi že na odru. Vsem skupaj iz srca želimo, da erečno priplovejo »čez lužo« pa obilo sreče in blagoslova božjega, kjerkoli bodo in jim kličemo prisrčen/ Z Bogom I
Delavca zasulo.
Iz Lesc nnm pišejo: V soboto dopoldne ee Je pri kopanju peska smrtno ponesrečil delavec Alojz člmžar. Odtrgala so je večja plast zemlje in gu do vratu zasula
Stran R,
Kulturni pregled
Slovenska umetniška razstava na Dunaju.
Dunaj, 13. junija 1927.
O razstavi »Slovenskega umetniškega društva« pri »Hagenbundu« (glej »Slovenec«, 9. junija 1927) imamo zabeležiti dvoje nadaljnjih poročil tukajšnjih listov.	. „
1.	»B ti h n e«, 1927, Nr. 135, 9. Juni. Wolf-gang Born v članku »Wiener Fruhjahrsausstel-lungen«. Hagenbund—Kunstschau«. Po uvodnih razmotrivanjih o kanonični veljavi Pariza za umetnost ostale Evrope izvaja W. B. sledeče: »V težnji, obogatiti običajno sliko, je »Hagenbund« povabil v goste »Slovensko umetniško društvo Ljubljana«. Jasno je čutiti slovansko kri: otožno temnorjave barve, glave, ovite od neme bolesti in gibi katerih kurve se iztekajo same vase (»die in sich lau-fenden Kurven der Bewegungen«) naznačajo oni njihovi nacionalni glasbi odgovarjajoči mol. Formalno vlada tudi tu Paris, Stiplovšek n. pr. se prikazuje v svojih nežnih dekliških podobah kot imi-tator Deraina (kar mi ni popolnoma jasno, op. poroč.), slikarja-brata Tone in Fran Kralj pa se pri svojih patetično stiliziranih slikah iz življenja njunega naroda bolj naslanjata na maskovitost (»Maskenhaftigkeit«) Piccasovo (kar sklepa W. B. najbrž na podlagi maske enega izmed plesalcev na »Slovenski svatbi«, op. por.). Še jasneje se oči-tuje težnja po presaditvi pariške slikarske kulture, kar kljub vsemu trudu ne uspe popolnoma, tam, kjer izostane eksotični pribor Jugoslavije« (podčrtal poroč.).	. , x
2.	'»Wiener N e u e s t e N a c h r i c h t e n« v svoji ilustrirani prilogi: »Btihne, Welt und Mode«, Šonntag, -2. Juni 1927. Arthur Roefiler: Kilnstlerbimd Hagen. Z 9 reprodukcijami razstavljenih deL, med njimi reprodukcija Stiplovškove slike »Deklica s knjigo«.
»Razstavi Hagenbunda je priključena kolekcija s Slov. um. društva Ljubljana«. Božidar Jakac, Fran Kralj, Tone Kralj, Gojmir A. Kos, Tine Kos, Ivan Napotnik, Veno Pilon, Fran S. Stiplovšek, Drago Vidmar, Nande Vidmar in Fran Zupan so kljub očitnemu in ne samo po izberi snovi danemu nacijonalnemu priboru ustvarjajoči mojstri evropske umetnostne veljave. Oba brata Kralj, ld sta si slična do zamenjavosti, sta najzanimivejša in naj-jačja mostra skupine. Njuna čustvena imaginacija korenini v narodu. Oblikovno-strogi in v temnih barvah javljajoči se izraz njunega umetniškega ustvarjanja lahko nazcvemo magični idealizem v katerem se navadna vsakdanjost javlja čudovito prepletena z vznemirljivo tragičnimi momenti usode. Ostali reprezentirajo slovenske inačice vseh evropskih umetnostnih izraznih načinov od impresionizma do nove stvarnosti.«
Pripominjamo, da je Arthur RoeCler ime, list pa, v katerega piše, glasilo Velenemcev.
Rajko Ložar.
£fulhlfan&l£0 gledišče
OPERA.
Začetek ob 20 zvečer. Sreda, 15. junija: BRIVEC SEVILSKI. Izven.
Gostovanje v Kranju. Četrtek, 10. junija: GROFICA MARICA, opereta.
Izven. Gostovanje v Kranju. Začetek ob 16. Petek, 17. junija: TAJDA. Red C. Sobota, 18, junija: ORLOV. Opereta. Red B. Nedelja, 19. junija: GROFICA MARICA. Izven.
Na korist bolniškega fonda Združenja gled.
igralcev.
DRAMA.
Začetek ob 20. uri zvečer. Sreda 15. junija: VEČNI MLADENIČ. Red D.
Gostovanje operne pevke Teiko Kiwa v ljubljanski operi odpovedano. Uprava Narodnega gledališča v Ljubljani obvešča tem potom p n. občinstvo, ki je rezerviralo sedeže za to predstavo, da se gostovanje ne vrši in to radi tega, ker poje umetnica to partijo v italijanskem jeziku, kar pa upravi preje ni bilo javljeno Uprava je bila s strani nacionalistov opozorjena, da je petje v italijanskem jeziku na javni prireditvi v Ljubljani absolutno nemogoče in /. ozirom na krivice, ki jih tnpi naš jezik v Italiji, tudi nedopustno. Da se uprava izogne vsem neprijetnostim, odpoveduje gostovanje, vendar pa izjavlja, da se na ta način dostikrat onemogoča svetovnim umetnikom nastop na naših deskah. To je toliko bolj obžalovanja vredno, ker smatramo, da se je naša opera razvila do te višine, ko potrebuje umetniške manifestacije mednarodnega značaja in važnosti. Pripominjamo, da je umetnica japonske narodnosti in poje vse partije v originalu ter da je nastopila v isti vlogi v Belgradu in Zagrebu.
Slovenci v Italiji \
Proti tržaškemu škofu. Pred dnevi smo ome- j nili, da je pričelo tržaško časopisje z novo kampa- ! njo proti slovenski službi božji v tistih tržaških cerkvah, kjer je še ostala. »Popolo di Trieste« je obrnil sedaj ost proti škofu samemu. V članku j »Šentjakobska cerkev in slovenske pridige« piše »Ako se preganjajo prelati patriotičnih čuvstev, je priporočljivo, da ee preganjanje neha v vsakem oziru. Škodovati italijanskim elementom radi tega, ker se človek nahaja v »klerikoslavofilskem« am-bijentu, bi bilo malo preveč. Poglejmo rajši po- j gumno, kaj bi se dalo storiti, da se spremeni res- j nično stanje, ki smo ga javili. Pri Sv. Jakobu je 1 n. pr. ostala maša ob 9.30, seveda v slovenskem jeziku. Ob 9.30 pritečejo kmetice daleč s polja pri Sv. Jakobu, da bi slišale mašo, ki se bere ob tej uri prav zanje. Skrb zanje je vendar prenežna, toliko bolj, ker se nam zdi, da je latinščina boljša v dušnem pastirstvu kakor slovenščina. Presenetljivo in priporočljivo je, da cerkvena oblastva niso tega mnenja, sodeč po neodjenljivem ozračju, polnem protiakcije, v katerega je zavita slovenska duhovščina. Mi ponavljamo z vso silo, da posebno v Trstu lahko odpravimo brez slovenskih prelatov. Onemu, ki gre.« »Popolo di Trieste« menda ne ve, da se po katoliškem obredu berejo maše pač v latinskem jeziku. Ali pa morda želi, da se tudi pridiga vršila v latinskem jeziku? Se »Popolovi« uredniki bi menda boljše razumeli slovensko kakor latinsko pridigo. Sicer je že iz konteksta samega razumljivo, da ne gre za eno slovensko pridigo več ali manj, ampak za tistega, »ki mu gre«.
Velika skrb za tolminske gnre. Nedavno se Je v tolminskem fašju osnoval »odsek« za pospeševanje tujskega prometa na Tolminskem. Sprejet Je bil dnevni red, ki poudarja, da je pospeševanje lurizma na Tolminskem velike važnosti v prvi vrsti z političnih ozirov, ker turizem pospešuje asimilacijo. Oba italijanska tržaška dnevnika sta v nedeljo priobčila dolg članek »Tolmin«, v katerem so popisujejo krasota tolminskih gora in
Mariborslco gledišče
Sreda, 15. junija ob 20: АКАОЕМ1ЈД. Četrtek, 16. junija ob 20: SVET. Premijera. Petek, 17. junija: Zaprto.
Sobota, 18. junija ob 20. uri: SVET. Ab. A in (C).
Kuponi.
Nušičev »Svete na mariborskem odru. Na
praznik v četrtek dne 16. t. m. ob 20. uri se vpri-zori v mariborskem gledališču eno najučinkovitejših Nušičevih komedij »Svet« v režiji g. J. Ko-viča. Delo odlikujejo duhovita zasnova, lapidarni dijalogi in neprisiljeno komične situacije. V glavnih vlogah bosta nastopila ga. Bukšekova in
d. Grom 6 • • •
A. CERKVENIK: OČIŠČENJE.
S Cerkvenikom se je Bratina poslovil in pokazal za slovo: da je izboren inscenator in da je samsvoj, z lastno umetniško linijo in da razume nacionalno poslanstvo umetnosti, ker vzame rajši slabšo domačo dramo kot tujo povprečno. Če je Cerkvenikovo ime danes v gledališki literaturi, je to Izključno po Bratinovi zaslugi.
»Očiščenje« ie nokazalo na odru še bolj svoje hibe kot pri čitanju. Vse tri periodične scene med možem in. ženo so utrudile s svojimi quaei-kigičnimi izslerikovanji. Druga scena je močna in ima kompozicijo; četrta je vplivala z igro ptujskega gosta Kauklerja; zadnja z molitvijo in umiranjem gospe Bukšekove.
Prostitutke v drami so se preživele, ker mi-čejo le enkrat in le tedaj, če ostanejo prostitutke. Reševati z njimi etične probleme tiste kategorije, kakor jih rešuje Claudel — čisto v drugih sferah — zato je Cerkvenik preslab. Obtoževati družbo v takih izjemnih, redkih okoliščinah, ko so jo do obisti obtožili že geniji, je morda le preveč preračunano. Demonstrirati okove, ld jih kuje družba okoli posameznikov, da ne morejo živeti svoje življenje, je morda problem ; ali umetniški ni, če ni genijaJnega preloma, če ni vsaj genijalnega bliska, ki kaže odrešitev. Kapitulacija -- ne! kapitulacija ni očiščenje... Tudi Ibsen je obtoževal. Ali Ibsen, ki je podiral temelje, je našel idealno rešitev: izživljaj sebe! Ne laži sebi! Res — morda je v mraku teh scen nekaj tistega skrito vulkaničnega, kjer je problem ostal nerešen baš zaradi obtožbe same, da sili instinktivno: ali v obup in nihilizem — alj pa v revolucijo. Nekje mora biti kontrapunkt: saj ne moreni verjeti, da bi bil Cerkvenik napisal teh 6 scen le zaradi pobožnega sočutja.
Lahko sicer kdo trdi, da je taka-le moderna stvar itd. Moderne stvari si sicer lahko vsakdo piše za svojo privatno zabavo; kadar pa stopa pred svet, da bi bil kakor duhovnik umetnosti, mora vedeti, da zahteva psihološki zakon umetniškega ugodja svojo rešitev problema.
»Očiščenje« ni prepričalo in ni ogrelo.
Bratina si je dal nekaj faustovskega, Iz svoje vloge ni mogel napraviti bogvekaj ; saj je to konfuzen tip, ki hodi mimo življenja. Edino v drugi sceni se je izživel in dal krasno igro. (V prvi ga je menda praznina v gledališču potlačila.)
Gospa Bukšekova je seveda morala mnogo filozofirati in je iskala dolgim besedam subtilne nianse, da pričara življenje v puste dialoge. Sicer se ji modulacija glasu ne vdaja, toda igra jo je zanesla in v poslednji sceni, ko je izpila strup, je vplivala z veliko silo.
G. K a u k 1 e r iz Ptuja je potegnii aristo-krata majhno v groteskno; bolj kot Cerkvenik pa je lahko zadovoljen on. Njegov policijski ravnatelj je bil originalna in dobro študirana figura.
Gdč. Starčeva igra rutinirano; toda — igra. —
Bratina bi bil zaslužil drugačno slovo: gledališče je strašno zevalo. Sicer čudno- Kako to, da je bila šele zdaj poslovilna predstava?
Bili računi z njim kakršnikoli: bil je Bratina ena najmočnejših osebnosti naše drame če ne najmočnejša sploh.	Dr. F. S.
Knjige in revije
»Naše gorice«. Glasilo vinarskega društva v Mariboru. Ilustr. mesečnik za pospeševanje kmetijstva. Urednik: Andrej Žmavc v Mariboru. Vsebina: Vloga goslilničarstva v našem narodnem gospodarstvu. — Naše hmeljarstv) s posebnim ozirom na izbor hmelja. — Oidij. — Kmetijsko-na-daljevalni'tečaji v Mariborski oblasti. — Naš izvoz vina v inozemstvo. — Vinograd in breskev. — Oneida in novejše krompirjeve vrste. — Društvene vesti. — Tržna poročila. — Drobiž. — Kmetijsko šolstvo. — Književnost. — Meteorološka opazovanja. — Kotiček uredništva in upravništva, — Zakon o obnavljanju in pospeševanju vinogradništva.
udobnosti, ki jih nul!t leitoviščanjem Tolmin. Dnevno porabiš za življenje v Tolminu
Nova pošla v postojnski jami. Preteklo soboto se je vršila otvoritev nove pošte v postojnski jami. Pošta je zgrajena v veliki koncertni dvorani takoj ob vhcdu na desno; etavba je nizka, da ne kvari dvorane, in leži 125 metrov pod zemljo.
Anehronizem. K poročilu o sobotnem sestanku pokrajinskih tajnikov fašistovske stranke iz Trsta, Gorice, Vidma, Reke, Zadra in Pule je neki tržaški list dodal pojasnilo, da so na sestanku razpravljali o sodobnih problemih na Primorskem, posebno o slovanskih problemih, ki jih imajo že oni na ustih. »Slovanski učitelji, slovanski duhovniki prosvetna društva itd. predstavljajo tak anahronizem in tale kontrast v deželi, ki je anek-tirana že devet let in kjer ne obstoji razred slovanskih intelektualcev, da nas silijo k temu, da takoj prenehamo s svojo velikodušnostjo in strpnostjo.« — Te besede ne obetajo nič dobrega.
Orel
Vsem orlovskim odsekom in orliškim krožkom! Javite takoj Orlovski podzvezi, ozir. Orliški zvezi število udeležnikov Stadionske prireditve 3. julija t I. Navedite točno število, koliko članov (članic) pride v kroju, koliko brez Icroja in koliko bo ostalih udeležencev. — Predsedstvo O. P. in O. Z.
Naznanila
Pozor šahisti Zagorja! V sredo dne 15. junija 1927 ob pol 8 zvečer se vrši v kavarni Mtiller v Zagorju sestanek šahistov radi ustanovitve šahovskega kluba. Vabljeni vsi šahisti in prijatelji šaha! — Sklicatelji.
PrW^bîv^tç тт
naročnikov !
CerUveni vestnih
Nočnim častilcem presv. Rešnjega Telesa se
vljudno naznanja, da je na praznik sv. Rešnjega Telesa zvečer izredna molitvena ura celo noč. Moli se 28 ura: Za praznik presv. Rešnjega Telesa. Vabimo nočne častilce, da se te molitvene ure, kakor tudi stolne procesije sv. Rešnjega Telesa zanesljivo in v obilnem številu udeleže.
Procesija o Svetem Telesu v Trnovem bo tudi letos kakor prejšnja leta ob 6 .uri zjutraj. Najprej bo sv. maša, po pol sedmih se sprevod razvije po ulicah kot sicer. Pri procesiji sodeluje godba >Sloga«. — Ako bi bilo vreme skrajno neugodno, se izvrše blagoslovi v cerkvi.
ÏÎCICÏÎO
PROGRAMI:
Zagreb 310, Breslau 322.6. Praga 348.9, Stuttgart 379.7, Frankfurt a. M 428.6, Brno 441.2, Rim 449, Langenberg 468.8, Berlin 483.9, Dunaj 517.2, Varšava 1111.
Sreda, 15. junija.
Zagreb: 20.30 komorna glasba: Mozart in Beethoven, 22 prenos iz kavarne »Corso«. — Breslau: 20.10 »Bunbury«, komedija Oskarja W'il-cleja, 22.15 Kavi Behr: Aufftihrungen des Breslau-er Schauspieles. — Praga: 22 razna poročila. — Stuttgart: 20.30 prenos iz Mannbeima: Kurpfal-zisehe Hofmusik des XVIII. Jahrhunhderts. — Frankfurt: 20.15 koncert, 21.15 literatura: pesnik Fritz Lau. — Brno: 19.15 prenos iz narod, gledališča v Brnu: Verdijeva opera »Aida«. — Rim: 21.10 Transmissions,da un Teatro. — Langenberg: 20.30 K61n /iloberi Koppel-Abend, 22.40 prenos koncerta is ' Essena, kapela Farkas Miška. — Berlin: 30 Ernst Lubitch: Hollywood, das Filmland, 2l\,orkestralni koncert, 22 30 nočna godba. — Dunaj: 20.05 Erinnerungen an Johann Schrammel, izvaja komorni kvartet, 21.05 predavanje: Zv.ischen Karntner- und Schotten-tor und auf dem Glacis, govorita Lia Landt in Hermii'Bin Wawra, sodeluje Adelhefid Bergmann (petje), nato lahka večerna glasba. Kapela Sul-ving. — Varšava: 20.30 Concert du soir: Musique d'operette, 22.30 prenos godbe iz kavarne »Rydz«.
Mariborska porota.
Maribor, 14. junija.
POŽIGALEC.
Danes se je vršila pred porotnim sodiščem razprava proti Štefanu Magdiču, 24 letnemu posest-liikovemu sinu iz Ižakovcev pri Dol. Lendavi. Obtožen je treh požigov, katere je izvršil iz maščevanja. Dne 6. januarja 1927 je zažgal hlev posestnika Štefana Žižek. Požar je napravil okrog 7000 dinarjev škode. Mesec dni kasneje, dne 6. februarja je zažgal poslopje Štefana Konter, 27. februarja pa je gorelo pri Francu Poredošu. Požari, ki so si sledili tako naglo ter izbruhnili vsi nekako ob istem času, so vzbudili pozornost orožnikov in preiskava je dognala, da je bil obtoženec vsakokrat pred požarom v gostilni in kmalu po njegovem odhodu je izbruhnil ogenj. Ko so ga orožniki vprašali ali je on storilec, je odločno tajil, začel pa je^ takoj dokazovati, da ga v času požara ni bilo v bližini, da je to vzbudilo pozornost in kmalu so ga ujeli, da se je zagovoril. Slednjič je priznal, da je on ogenj podtaknil, na sodniji pa je zopet vse preklical; končno je podal popolno priznanje ter izjavil, da je zažgal iz maščevalnosti. Obsojen je bil na 8 let težke ječe.
UBOJ V VINOGRADU.
Dne 30. marca t. 1. so kopali težaki v vinogradu Ane Šeruge v Veličanah. Med težaki sta se nahajala tudi Anton Hladen iz Cerova in Jožef Bukovec. Zvečer so se težaki zbrali v viničarski hiši. Med Hladenom in Bukovcem je nastal prepir radi Bukovčeve žene in Antonije Lovrenčak, Hla-denove ljubice. Bukovec je ležal v sobi v postelji, za njim je šel v sobo Hladen. Naenkrat je pritekel Bukovec iz sobe, za njim pa Hladen z motiko v roki, s katero je udaril Bukovca po hrbtu ter nato odšel. Bukovec je tekel kakih 15 korakov, se nenadoma sesedel ter obležal mrtev. Ko so mu odpeli obleko, so našli veliko rano na levi strani prsi. Obdukcija je dognala, da je bil zaboden z nožem v srce. Hladen se je naslednji dan sam javil sodišču. Izgovarjal se je s silobranom.
Sodišče je obsodilo Hladena na 6 let težke
ječe.
To in ono
Lindbergh doma.
^ Lindbergh je danes najbolj popularen in ceščen človek v Ameriki. V Washingto-nu so ga sprejeli kot največjega moža sveta, častneje kot kralja in vladarja, svečane-je kot bi sprejeli predsednika samega. Vojne ladje so mu plule nasproti v pozdrav in dvestotiscčglava množica ga je pričakovala. Nasproti mu je letelo dve sto letal pod vodstvom orjaškega zrakoplova »Los Angeles«. Njegova mati se je morala skrivoma pripeljati v pristanišče, da ga je mogla kot prva spre;'eti.
Ko je Lindbergh stopil na ameriška tla, ga je pozdravil vrhovni poveljnik vojske in letalstva. Pred spomenikom miru je pričakoval Lindbergha in njegovo mater predsednik Coolidge sam in pripel zmagovalcu najvišje odlikovanje. Lindbergh in mati sta bila predsednikova gosta, ministri in druge najvišje ameriške osebnosti so ju prihajali pozdravljat. Kjer sta se pojavila, povsod ju je množica obsula s cvetjem, pota, po katerih sta se vozila, so bila vsa polna zelenja, ki so ga nametali navdušeni gledavci.
Lindbergh je postal polkovnik ameriške armade, ponujajo mu mesto voditelja velepodjetja za aviatiko z ogromno mesečno plačo. Dobil je na stotisoče pisem, čestitk službenih in — ženitnih ponudb ter na vagone daril. Lindberghovo ime nosijo otroci na čepicah in ženske na ročnih torbicah, Lindbergh je danes sanja vase zaljubljenega Amerikanca.
ŽENIJ IN BLAZNOST.
Skoraj vsi veliki duhovi so imeli v življenju trenutke, ko jih je zdrav človeški razum zapustil. jMnoge je gotova fiksna ideja zasledovala do konca svojih dni. Prerok Montanns
Belorus gimnazijec Koverda,
ki je umoril sovjetskega poslanika v Varšavi Vojkova.
se je smatral za ječmenovo zmo ter se branil zapustiti hišo, češ da ga bodo ptice pozobale. Haller je bil vedno mnenja, da ga ljudje zasledujejo. Ampere si je domišljal, da stoji pod vplivom vraga samega. Mendelsohn je bil mračen, ravnotako Moliere. Holandski slikar van Goes je živel v ideji, da je obseden od hudiča. Mozart si je domišljal, da ga hočejo Italijani zastrupiti. Veliki slikar von Leyden je bil tudi mnenja, da ga hočejo zastrupiti ter ni hotel zadnja leta življenja zapustiti postelje. Roberta Schumanna je zasledovala mi sel, da vse mize govorijo ter vse izdajajo. Pri ženijih kot so bili Pascal, Newton, Maupaa-sant, Hôlderlin, Lenau, Strindberg, Nietzche, van Gogh, katerih um je bil daljšo ali krajšo dobo omračen, je sploh težko določiti mejo, kaj so štorih v zmedenosti in kaj pri zdra«> pameti.
OŽIVLJENO MRTVO MORJE.
Angleži so izkoriščevalci, kamorkoli м vsedejo ali zasedejo, takoj se spravijo nad zaklade, ki tičijo v zemlji ali pa nad zemljo. Sedaj je na vrsti Mrtvo morje. Velikanske množine soli, ki so shranjene v Mrtvem morju, jim ne dajo miru. Navadna morska voda ima namreč 5% soli v sebi, voda Mrtvega morja jo pa vsebuje 25%. Žalosten je pogled na Mrtvo morje, kajti tu ni ne plime, ne oseke, De pritoka, ne odtoka, voda je popolnoma mirna, to se pravi, mrtva, v kateri tudi ničesar ne živi. Leži globoko pod morsko višino in skozi tisočletja se je njena vsebina zmanjšala edinole z izhlapevanjem. Na morskem dnu pa so se tekom let nabrale ne-izmerne množine soli, katere seveda ne izhlapijo. Pred vojno je imela Nemčija tako rekoč svetovni monopol za kalijeve in druge soli, katere je dobivala iz svojih rudnikov v Alzaciji, brez katerih bi kmetijstvo ne stalo na višku, na kakršnem je danes. Sedaj hočejo Angleži postati svetovni dobavitelji teh vrednosti, katere hočejo vzeti iz naročja Mrtvega morja. Dasi je to združeno z velihi-mi težkočami, vendar je gotovo, da bodo uspeh, kajti Anglež ne da svojega denarja iz rok, dokler ne vidi, da bo res dobičkanosno. Sedaj se pečajo z načrtom, da bi izpeljali tja železnico, kar pa je tudi silno težko, ker je morje obdano od samih gor. Računajo, da so zaloge soli v Mrtvem morju vredne mnogo več kot pa eno milijardo funtov, to je do ste milijard dinarjev. Se že splača.
OD JARCA DO SUKNJE V ENEM DNEVU
Neka kanadska tovarna za predelavanje volne je napravila poskušnjo, v kolikem času je mogoče izdelati iz volne izgotovljen suknjič. Ob petih zjutraj so jarca ostrigli in že pol ure potem je bila volna oprana in pobarvana. V nekaj urah je bila volna predelana v blago in že je stal krojač s škarjami v roki
1 pripravljen, da ureže suknjo. V par urah je bila suknja gotova in naložili so jo v aeroplan ter prepeljali v Quebec, kjer je bila razstava, tako da je zvečer ob sedmih ondotni guverner oblekel suknjo, katero je zjutraj imel še jarec na sebi.
DROBIŽ.
Povprečna plača delavca v angleški motorni industriji je 79 in pol šilinga tedensko t. j. 1108 Din.
• * *
Na Madagaekaru je dobiti samo svileno
blago. Je ceneje kot katerakoli druga tkanina. * * *
Platina je danes najdražja kovina na svetu in zlato v veliki meri nadkriljuje. * * *
Sest tisoč ton premoga je potreba za enkratno vožnjo velikega modernega parni k a iz
Liverpola v Newyork.
* * «
Na angleških železnicah imajo dandanes 24.000 lokomotiv.
Gospodarstvo
Kakšen bo letošnji velesejem.
Kakor emo že včeraj poročali, Je letošnji vele-eejem že zaseden. Kar je za uspeh izredno pomembno poeobno že zdaj ko eo le še 8 tedni do otvoritve, ld Je a julija. Pričakovati je gotovo še nadaljnjih naročil za prostore. Skupaj bo letos okoli 700 razstavljalcev, v prvi vrsti seveda domačih, pa tudi dovolj tujih, — inozemskih.
Dobro bo zantopana na sejmu nemška industrija, M bo razstavila zlasti stroje za obdelovanje lesa. Nadalje bodo razetavile precej avstrijske tvrdke, potem belgijske (tudi stroje za obdelovanje lesa), poljske, češkoslovaške, madjarsko itd.
Kolikor ae da vi/leti iz dospelih prijav, bodo letos riasti dobro zastopane skupine: stroji za obdelovanje leaa, poljedelski stroji in avtomobili, za kar vse je naš trg, ne samo slovenski ampak tudi ves v celi državi, izredno dostopen. Dobro bo zastopano tudi pohištvo, dočim bo slabše zastopana tekstilna industrija, ki ima zelo dobro čase, ne razume pa seveda reprezentativnih ciljev, kar se bo ob prvi priliki pokazalo.
Lotos bo velesjom kljub velikemu odstotku (00— 70%) starih razstavljalcev nudil prestro sliko. Stari raKrtavljalei bodo poskrbeli za nov način razstave produktov, novi pa bodo prinesli zopet nove produkte.
Letos bo veleeejera kljub velikemu odstotku bo po obsežnih pripravah sodeč zelo zanimiva. Avtomobilskih mark bo na sejmu 21, motociklov pa 11. 80 malih obrtnikov bo razstavilo pod okriljem Urada za pospeševanje obrti. Aeroklub bo razstavil modele aeroplanov in 8 inozemskih tvor-nla Razstavlja tudi Društvo za varstvo ptic pevk (kanarčki).
Sejmu bo priključe-na tudi umetniška razstav* v paviljonu K.
Načrt zakona o prisilni poravnavi.
Bol grad, 13. junija.
Sedaj je v justičnem ministrstvu izdelan projekt zakona o prisilni poravnavi izven konkurza, ld ee bo potom trgovinskega ministrstva dostavil vsem gospodarskim koTporacijam v pretres.
Principi, na katerih je /grajen osnutek, so sledeči:
Poravnava naj bi bila splošna ustanova za vee dolžnike.
V zaščito vlagateljev so nameravane sledeče varnostne odredbe: poravnalno poetoj vanje »e ne more dovoliti: čo dolžnik zbeži ali je obsojen zaradi prestopka koristoljubja, ker je že ustavil svoja plačevanja, ali je v preiskavi radi takega prestopka, če je dolžnik ie bil v konkurznem ali v poravnalnem postopanju ni pa še preteklo 5 let od zaključka poslednjega konkur/.uega ali poravnalnega postopanja, če je dolžnik moral voditi trgovske knjige, pa jih ni in če dolžnik ne nudi upnikom najmanj 40% njih terjatev.
Ukrep v zaščito upnikov je tudi ustavitev postopanja v vsakem slučaju, če se dokaže, da je dolžnik zaprosil za poravnalno postopanje samo zato, da izigra vlagatelje oz. upnike.
če n. pr. dolžnik izvrši kako delo protlvno sodnim ali zakonskim prepovedim, se mu more odvzeti uprava imovine in Izročiti upravniku poravnave; tudi se oetro kaznuje, če hoče uveljaviti imdèljene terjatve.
Načrt določa v svrho preprečevanja zlorab, da izgubi veljavnost poravnava, če se v teku 2 let po potrditvi poravnave obsodi dolžnik zaradi bankrotstva in poravnava Izgubi svojo veljavnost, čo dolžnik ne izpolni svojih obveœnosti v roku, določenem v poravnavi.
Posebej glede na take dolžnike, kjer vlagatelji potrebujejo zaščite, kar velja za denarne zavode, ki se pač bavijo s sprejemanjem vlog, je do-
ločena za vlagatelje posebna zaščita in sicer: vloge do 10.000 Din se morajo v prvi vrsti izplačati, za poravnalnega upravnika se more postaviti kak državni ali denarni zavod in ustvarja se poleg poravnalnega upravnika tudi petčlanski odbor, od katerih pet mora biti плјшалјо en vlagatelj.
To so v kratkem principi novega osnutka, ki obsega v celoti 76 členov in o katerem bodo imele priliko izraziti so gospodarske korporacije cele državo.
Izkaï o stanju Narodno banke в dno & t. m. (Vse v milijonih Din; v oklepajih razlika napram izkazu z dne 31. maja.) Aktiva: kovinska podlaga 506.0 (-3.5), posojila 1207.6 (-30.0), račun začasne zamenjave 310.6 (-1-0.1), saldo raznih računov 1024.9 (—2.9); pasiva: bankorci v obtoku 5*136.4 (+98.6), račun začasne zamenjave 319.6 (+0.1), drž. terjatve 354.7 (-402.5), obveznosti po žiru in tek. računih 1403.6 (+212.3), bilančna vsota 9.805.5 (—41.2); ostale postavke ne-izpremenjene.
Tvornica fa dušik cl. d. Ruše ima občni zbor 27. junija ob 15 v prost. Ljublj. kred. banke podr. Maribor (regularia, volitev uprave in nadzorstva).
Bilanco industrijskih d. d. >Kovinia<, prva jugoslovanska metalurgična industrija d. d. v Mariboru izkazuje za lansko leto dobiček 12.661 Din (za 1025 izguba 1,833.000 Din, za 1924 dobiček 26.098 Din). — »Petovia<, usnjarska industrija, d. d. s sedežem v Ljubljani je zaključila 1. 1026. 7. izgubo 80.241 Din, pri čemur jo treba upoštevati tudi izgubo za 1025 v znesku 453.026 Din. Donos je bil lani znaino večji kakor v letu 1025.
Tvornica lesnih proijvodov Ilciman in Hof-ler, d. d. v Zemunu sklicuje za 25. junij v Belgradu občni zbor, na katerem so bo sklepalo o likvidaciji družbe. — Svoječasno je imela ljubljanska (sedaj belgrajska) Stavbna družba d. d. večino delnic tega podjetja, ki jo bilo ustanovljeno 1. 1922. Vendar pa jo letos Stavbna družba to udeležbo likvidirala.
Poštnočokovni promet v maju 1927. Računov je bilo začetkom meseca 14.020 (Ljubljana 4550), koncem пк-seca f*' Ljubljana 4573). Stanjo vlog je znašalo začetkom meseca 370.3 (Ljubljana 70.7) milij. Din, koncem meseca 329.0 (Ljubljana 67,7) mi!fj. Din. Skupni promet jo bil 3914.6 milij. Din, «i temi brez gotovine 1844.2 milij. Din. ali 47.1%.
Belgrad zgradi plinarno. Kakor poročajo iz Belgrada, je belgrajska mestna občina sklenila zgraditi plinarno in je tozadevno že zaključila pogajanja z neko inozemsko tvrdko.
Nova banka ▼ Srbiji. V Srbiji kljub slabim izkušnjam še vedno ustanavljajo nove banke. Sedaj so v Cačku ustanovili čačaneko oblastno banko s kapitalom 1 milij. In čačak, malo provtn-cialno mesto v Srbiji s 5000 prebivalci, ima poleg podružnico Drž. hip. banke že dve banki!
Velika insolvenra na Dunaja. Znana velika judovska trgovina s kovinami Jakob Neurath je zašla v plačilne težkoče. Njena pasiva cenijo na 26 do 30 milijonov šilingov, od tega v Angliji 300 tisoč funtov. Podjetje je zašlo v težkoče, ker ei jo hotelo in tudi deloma pridobilo vpliv v kovinski industriji, kar pa jo zahtevalo prevelike kapitalne stroške. Polom je vzbudil na Dunaju veliko senzacijo.
Kongres Mednarodno trgovske zjiornire r Rtocklmlmu. Za Ia kongres vlada veliko zanimanje. Največ bo kongres razpravlja! o kartelih in predlog je, naj se predlaga v resolucijah, da naj zakonodaja posameznih držav no ovira ustanavljanja mednarodnih kartelov. Prof. Cassel, švedski delegat, namerava pred lagati ukinjenje drž. subvencij za industrijo in trgovino. — Naša delegacija za ta kongres je že sestavljena in njen predsednik je g. Arko, predsednik zagrebške zbornice.
!%orsza
Dne 14. junija 1927.
DENAR.
Zagreb. Berlin 13.48-13.51 (13.479—13.509), Italija 313.01—315.01 (812.61—311.61), London 276.10—276.90 (276.10-270.00), Newyork 56.70— 50.90 (56.70—56.90), Praga 168.20—169 (168.20— 169), Dunaj 8—8.03 (8—8.03), Curih 10.93-10.96 (10.035—10.965), Amsterdam 22.78—22.»! (22.78— 22.84).
Curih. Belgrad 9.135 (9.13), Budimpešta 90.60 (50.60), Berlin 123.21 (123.20), Italija 28.75 (28.67 den.), London 25.25 (25.25), Newyork 520 (520), Pariz 20.365 (20.305), Praga 15.40 (15.40), Dunaj
73.16 (78.15), Bukareit 8.07 (10776), Sofija 8.76 (3.76), Varšava 58 (58), Madrid 89.80 (90.00).
Dunaj. Devize: Belgrad 12.46, Kodanj 189.40, London 34.47, Milan 89.31, Newyork 709.65, Pariz 27.79, Varšava 79.80. Valute: dolarji 706.50, angleški funt 34.50, francoski frank 27.80, lira 39.40, dinar 12.45, češkoslovaška krona 20.99.
Praga. Devize: Lira 182.50, Zagreb 59.15, Pariz 131.75, London 103.60, Newyork 33.61.
VREDNOSTNI PAPIRJI.
Ljubljana. 7% Invest. posoj. 84.50 den., vojna odškodnina 848—844, zastavni listi 20—22, kom. zadolžnice 20—22, Celjska 195—197, Ljublj. kreditna 150 den., Merkantilna 98—100, zaklj. 98, Praštediona 850 den., Kred. zavod 160—170, Trbovlje 455 bi., Vevče 135 den., Stavbna 55—65, šešir 104 denar.
Zagreb. 7% imvest. posoj. 84—85, ngrari 51, vojna odškodnina 344 zaklj., junij 815 bi., julij 346—347, Hrv. esk. 95-96, Hipobanka zaklj. 61, Jugobanka zaklj. 92—93, Praštediona 850, Ljublj. kreditna 150 den., šečernnn 505, zaklj. 510, Slavonija 20, zaklj. 22, Trbovlje 450—455, Vevče 135— 145.
Dunaj. Podon.-savska-jadran. 79.75, Trbovljo 56.50, Hrv. esk. 13.20, I.eyKam 11.30, Mundus 174.50, Slavonija 8.20.
BLAGO.
Ljubljana, Tendenca za les ln dež. pridelke nelzpre men jena. Zaklj.: les 15 vng.
domače ročno delo ia. laneni sukanec najcenejše pri Osredirl Čipkarski zadrug*
Ljubljana, Kongresni trg
Spori
HSK CONCORDIA, ZAGREB : ASK PRIMORJE
Jutri na iffrišču Primorja ob 17.30 uri.
Po dveletnem presledku gostuje Jutri na Te-lovo v Ljubljani izvrstna enajstorica Concordlje, ki se baš sedaj nahaja po zaslugi svojega trenerja, znanega Koželuha, v naravnost izvrstni formi in lcondiciji.
V letošnjih prv. tekmah beleži Concordia samo en poraz s 3 :2 od Haška in to radi docela problematično enajstmetrovke. Vse ostale nasprotnike je gladko porazila: Gradjanskega 4 : 1, 2e-lezničare 4 :0, Derby 6 :0 itd. Zelo lep uspeh je dosegla proti beogradskemu Jedinstvu, ki ga je porazila z 8 :0, dočim ga je Hašk naslednji dan je 4:1. Najlepši letošnji uspeh Concordije pa jo njena pred nekaj tedni izvojevana zmaga nad Hajdukom s 4 :2 in to na vročih tleh Splita, prva tekma je ostala z 1 :1 neodločena.
Gostje nastopijo s kompletnim moštvom, z Vrbančičem in mladim internacijonalcem Ivico Paveličem, ki je letos prvič igral reprezentativno v Budimpešti. V moštvu Concordia bo igral tudi Buljević, bivši igralec in trener Primorja.
Primorje stoji v tem srečanju z Zagrebčani pred zelo težko nalogo. Vsekakor pa je dana garancija, da bo z ozirom na dobro formo domačinov nudila tekma izvrsten sport. Kakor smo že javili, nastopi kot gost za Primorje Sokulić, levo krilo belgrajske Jugoslavije in večkratni internaci-
jonalec. Kot pred tekma se vrši ob 16. uri: Ditk
Domtale : Primorje Jun.
* * *
SK Ptuj : SD Rapid 5 :3, 4 :2. V Ptujn и J« v nedeljo vršila hareua tekma za prvenstvo rezerv. Zasluženo so zmagalo domačinke. Sodil jo dobre g. Cizel.
1SSK Maribor : SK Ilirija 3:8, 2 :3. V ne-deljo se je vršila v Mariboru finalna tekma za ha-
zensko prvenstvo Slovenije. V finale sta se plaei-rali najboljši slovenski družini, Ilirija in Maribor. Za tekmo je zavladalo med športno publiko velika zanimanje, kar dokazuje lep obisk občinstva. Z ozirom na rezultate, ki jih je dosegla družina SK Maribora v letošnjih tekmuh je bilo pričakovati, da bo to pot prvakinja Slovenije. Toda njena nedeljska igra jo zelo razočarala. Napad Je ipral broz vsakega smisla za kombinacijo. Vuga je nastopila z bolno nogo in je bolj stallrala kakor pa igrala in le motila v Igri. Ona nikakor nI spadala v družino za tako težko tekmo. Radi nje sta bili obo krili navezani sami naso In so pri dobrem kritju nasprotnic nista mogli uveljaviti. Slaba Je bila krilska vrsta. Petanovu sploh nI držala place-inenta. Mnogo boljši je bil njen vis A vis. Dobra je bila vratarica. Ilirija tudi nI igrala baš prav dobro. V veliki meri jo bila lo defenzivna. Pač pn jo napadalni trio i/.borno v Igran. Bernikova je bila najopasnejša šuterka. Igra Je bila precej ostra ln so zlasti Mariborčanko igrale preostro. Bezultal poteku igro ni roolen. _ Napade Mariborčank je v veliki meri čistila izborila vratarica Ilirijo, razen tega so pa imelo Mariborčanko veliko smolo in marsikateri strel so je odbil od prečko. Pogrešim je bila tudi, da za goali nI bilo mrož, radi česar sodnik prvega goala za Maribor ki jo padel takoj v začetku igre nI mogol priznati. Krivda no leži na njem, marveč na goal sodniku.. Za take tekme bi spadali za goal sposobni ljudje. Sodnik g. Po-terka je bil zelo dober, da, celo prestrog.
Javornik (Rakek) : SK Vrhnika 4:1 (2:1). Tekma so je vršila na Vrhniki.. Na Telovo so odigra na Rakeku revanžna tekma.
ŠPORTNI DOGODKI.
Admira je zmagala, Rapid je bil premagan, in se Je sedaj razdalja ined njima zejo povečala; Admira ima 34 točk, BAC 31, Rapid 27, Simm«-ring 26. — Budimpešta je porazila Paris v neverjetnem razmerju 13 : 1, Danska je igrala protf Holandski v Kocbcnhavnu 1 : 1, Švedi so pa v Stockholmu zdelali Fince 6 : 2. — 50.000 gledalcev je privabila v Berlin tekma I. F. C. Niirnberg
Eroti berlinski Hcrhi; z 2 :0 so si priborili Niirn-eržani nemško prvenstvo. — Turki pa ni«o kar tako; Slavijo so premagali v Carigradu zopet, 3:1. — Izredno veliko gledavcev, 20.000, je gledalo retji poraz Vršovic v Avstraliji, 2 :3, proti izbranemu moštvu Queenshenda. — Arsenal v Baselu 0 : 1, v Biclu pa 7 i 7.
Boj za Davisov pokal se zaključuje; Češkoslovaška je premagala Belgijo 4 : 1 (edino Nasher je zmagal proti Rohrerju), Južna Afrika Nemčijo, 4 : 1 (Moldenbaucr-Condon), Danska Indijo, 5 : 01, Francija Italijo (ali 3 : 2 ali pa 4 : 1), Silno je presenetila zmaga para Morpurgo - Štefani nad svetovnima prvakoma v parih Cochet - Brugnon, Sedaj se bori v Pragi Češkoslovaška proti Daniki in v Parizu Francija proti Južni Alriki,
Vremensko porožiio
MeteoroloSki zavod v Ljubljani, dno 14. junija 1927.
Višino baromelra 308'8m
Opazovanja		Barometer	Toploto f C1	Kel. -ri n rja » %	Vtler In h; dna t m	Oblačno»! 0-10	Vrsta padavin		T----- m	m h
kral	f-n 9						ob opazovanju	vnindo7a		
	7	7644	14-1	88	mirno	0	dež	1-5	24-8	11-2
LJnblJana (dvorec)	14	762-4	24-0	43	W 6	2				
	21	7624)	210	63	W 2	10				
Maribor		763-5	19-0	76	SW 6	2			26	13
Znflrob		760-1	18-0	88	W 2	0			27	15
BeSorad	8	762-6	18 0	74	NNW 1	9	dež	17	30	13
Sarajevo										
Skoplie		761-0	20-0	63	mirno	4	dež	2	31	U
Dubrovnik	'	760-8	20-0	66	mirno	0			26	15
Spili		761-5	24-0	55	mirno	0	dež	1	28	20
Praga	7	763-4	13-0		mirno		megla		16	12
Najvišje temperature veljajo za prejšnji dan, razven ljubljanske.
Barometer je reduciran na morsko gladino. — Visoki zračni tlak (barometer nad 7G5 mm) prinaša navadno lepo, nizki (pod 755 mm) pa padavinsko vreme. Barometer v mejah od 755 do 765 mm naznanja v glavnem spremenljivo vreme.
Dunajska vremenska napoved za sredo 15. junija: Pusto vreme, ponekod dež, toplo.
n ZVITKE
(role) za računske stroje, ček in kontrolne zvitke za blagajne vseh sistemov, ima vedno in v vsaki količini v zalogi
LUD. BARAGA, LJUBLJANA,
Selenburgova ulica 6/1. Telefon štev. 2980
Bi
Svcn Elvestad:
56
Mož, ki le oropal mesto,
>Seilaj bomo torej čuli,« je dejal Asbjërn Krag, »kaj je delal veliki učenjak tu v norveški prestolici. Mislim, da se teh vesti znanost ne bo posebno razveselila. Nasprotno bo pa seznam velika pridobitev za redarstva v drugih deželah. Začnimo torej z vlomom v vilo Rosenhaim pri bančnem ravnatelju Stefan-sonu.«
»Kolika je vrednost ukradenega?« je vprašal odvetnik, pripravljen, da zapiše vsoto na papir pred seboj.
»Nizko računano, desettisoč norveških kron,« je odvrnil Krag.
Odvetnik je zapisal vsoto in rekel: »Dalje!«
»Nato tatvina pri brodovniku Bjôrnebyju — papirji so bili vredni od tri do štiri tisoč kron.«
»Denimo torej štiri tisoč,« je zamrmral odvetnik. »Na ta način izgublja moj varovanec pri svojih tatvinah. In dalje?«
»Vlom pri obrestniku Woldu. Dvajsettisoč kron.«:
Odvetnik si je zabeležil tudi to vsoto. Vendar je pri tem težko vzdihnil. »Dalje«, je zaprosil.
»Dalje žepna tatvina v Narodnem gledališču, kjer je bilo petim gospodom na prostoru za godbo ukradenih nad štirltisoč kron. Med okradenci je bil tudi gost našega kralja, princ Chira Siamski, kateremu jo bil poleg drugega ukraden veliki križ reda svetega Olafà.«
>0, koliko naj bi cenili tega?«
»Smatram, da je reci v svoji navadni obliki vreden dvatisoč kron.«
»Ali je imel red kakšno nenavadno obliko?«
»Da, princ Chira ga je bil dal okrasiti še s posebnimi biseri. Ni se mu zdel dovolj sijajen, kakor ga je dobil tu v Oslo. Zato moramo to odlikovanje ceniti na trideseltisoč kron.«
Tako je našteval Krag tatvino za tatvino. Bila jih je dolga, žalostna vrsta. Vendar je odvetnik zapisoval svote, ne da bi tržil. Ko je prišla na vrsto okradena družba pri konzulu Birgerju, se je nagnil odvetnik izredno globoko na mizo.
Policijski načelnik je to opazil in rekel strogo: »Gospod, zdi se mi, kakor bi se smehljali.«
»Nikakor ne«, je odvrnil Chevillard po kratkem molku in pogledal kvišku, »malokdaj sem bil tako resen, ko v tem trenutku.«
Prišli so do tatvino pri policijskem načelniku.
»Mar slišim prav?« jo vprašal odvetnik. »Da bi bilo ukradeno vse pohištvo gospodu policijskemu načelniku?«
»Da«, jo izjavil načelnik, »vso razen moje turške poprnice. Samo ta mi je ostala.«
Odvetnik jc zopet hitro sklonil glavo in pazljivo pregledoval svojo zapiske. Načelnik se jo glasno od-kašljal in začel mešati listine na mizi. Odvetnik je pogledal kvišku. Njegove oči so se svetile, kakor bi jih orosilo solze. Francoski odvetniki umejo biti gi-njeni, kadarkoli je to na mestu.
»Zelo sem žalosten radi nesramnosti, s katero so bili oropali gospoda načelnika kazenske policije. Toda okolnost, da si je moj varovanec izbral za svoj napad gospoda načelnika samega, govori brez dvoma zanj ugodno.«
»Misli te I Meni se pa zdi, da ca ta Dredrznost bistveno obremenjuje-«
»Seveda, seveda, zares na neki način. Dokazuje pa tudi, da nastopa moj varovanec precej viteško. Ničesar so ni ustrašil. In menim tudi, naj bi so ta slučaj ne prikrival. Jasno je dalje, da gospod načelnik te tatvine ni prikrival ali jo skušal zatajiti samo zato, ker bi se izpostavljal v zasmeh ljudem, ako bi za stvar zvedeli...«
Načelnik so jo spet odkašljal. Bilo je očitno, da mu razgovor ni po godu.
»S tega vidika«, je nadaljeval odvetnik, »ne more biti ni*i govora, da bi mojemu varovancu prizanašali. Pač pa je vreden obzira radi velikih znanstvenih zaslug in radi vzorov, ki so ga vodili pri njegovem ravnanju. Posebno še, ker je pripravljen poravnati vso škodo in nadomestiti izgubo.«
»Govorite o tatovih vzorih«, je rekel Asbjftm Krag. »Ali smem prosili, da bi se izrazili o tem nekoliko podrobnejše?«
»Mojega varovanca vodijo res vzori,« je odvrnil odvetnik, »in no kakšni samoljubni nameni. V toliko je on čisto svojevrsten pojav v zgodovini hudodelstev. Mož ne krade radi denarja.«
»Toda povedali nama še niste, zakaj krade. Čakava nato že ves čas.«
»Krade, ker mora.«
»To ni nikakršno pojasnilo,« je dejnl načelnik zlovoljno. »Staro govoričenje o kleptomaniji ne sodi sem. To tatvine nimajo ničesar skupnega s klepto-manijo. Kako bi mogla biti podvržena tej bolezni cela tatinska tolpa?«
»Koliko članov štcie tolpa gospoda d'Albert«? : je vprašal odvetnik.
Pet do šest. Najspretncjšega izmed njih smo bili zo prijeli. Pa nam je danes ponoči ušel.<;
M .g.
h s s
>	-3 «
N " « >
m чј JC a s» . tO o J
'd'il g K >. ^ Д
d S ,-j >-.
f a
f S
>	4. И
» 8 n «
g 'S > «
B 3 S rt s
—* M ci çi • ~ :=. « -M O
■! i i i *
■a g à r'J ? 3 « a g *
I 8 S 1 f ! g-3 в g -S .9 d Si
s r
-b f a S Û
1 e J s i g a « o
a ? ï S »
, P" O" I
< o « 1 2
u * 3 ^ i
£ ùJS a 8
a J g f
? * s ~ d a* i £S
■o a
<4
M
•'/)	25
9 £--
D	M s и
I-S	, rt o
Q S n
Diener je premagal Breitenstraeterja v desetih rundah po točkah.
Kojac, 17 le» st»"-, je plaval v Ameriki 400 m aa hrbtu v 5: 19.6, nov svetovni rekord. Okoli otoka Helgolanda je pa plavala Jensenova v treh urah 47 minutah; njen soplavač, znani Kemmerich, je odnehal.
Byrd hoče leteti iz Amerike т Pariz, hoče počakati tukaj samo 12 ur, in nato takoj spet nazaj v Ameriko! To jc oni Byrd, ki je bil že nad severnim tečajem.
Potrjen je Hoffmeistrov nemški rekord 47.04 m diskos. Kôrnig je tekel v Budimepšti 100 m v 10.6, 200 m v 22.2; Petri v Hamburgu 5000 m v 15:04.4 (bo kmalu v eliti pod 15 minut), Viktoria v Hamburgu 4X1500 m 17:18.8. Chmelik je vrgel kroglo 13.% m daleč, nov čsl. rekord; v Lvovu jo je pa vrgel Daranyi 14.45 m daleč.
Danske tekme v Berlinu so prinesle štiri nore svetovne rekorde: 200 m Edwards 25.4; 80 m lese Bredow 12.8; 800 m Trickey 2:27.6; kopje Hargus 37.576 m. — Razen tega: 100 m Edwards 12.8; 800 m Botschauer 2:28.8; nemški rekord; 4X100 m Anglija 50.6; skok na daljavo Gunnova 5.27 m; krogla Moder 10.71; diskos Reute 34.34 m.
Akademiki - nogometaši. Športna sekcija S. S. L. U. vas poziva na sestanek, ki se bo vršil v sredo 15. junija ob devetih zvečer v kavarni »Emona« zaradi ustanovitve nogometne reprezentance naše univerze.
MISTIFIKACIJA?
Časopisi so poročali, da je Čeh Spaček preplaval Kanal v novem svetovnorekordn^m času 10 ar 45 minut. Jim nismo sledili. Je najbrž misti-fikacija. Ostane sledeča tabela: Webb.....(1875)
Vsaka drobna vrel/ca l-SO D In ali vsaka beseda SO par. Najmaulžl oglas 3 ali S »In. Oglasi nad devet vrstic se računajo više. Za odgovor znamko: Na vpraianja brez znamt.e ne odgovarjamo !
Burges» Sullivan Tiraboschi Toth Ederlova Corsonova Vierkôtter Michel . Derham
(1911) (1923) (1923) (1923) (1926) (1926) (1926) (1926) (1926)
21 23 27 16 16
14
15 12 11 13
45
40 23 23 54 32 28 42 05 58
Rekord ima Francoz Michel. »Spaček prisega, a mu nihče ne verjame.«
T orisffica
T. K. »Skala« obvešča svoje člane, da se vrši Bkupni izlet na Vojšco (1739 m) v nedeljo, dne 19. junija. Odhod iz Ljubljane v nedeljo z izletniškim vlakom ob 5. uri 23 minut do postaje Gozd-Martuljek in od tu čez Srednji vrh na Vojšco s po-vratkom v Kranjsko goro. Vojšca nudi najslikovi-tejši pogled na le malokaterim poznane Martulj-kove dolomite s špikom v svoji sredi na Jalovec in Mangart ter čarobno koroško dolino. Pridite vsi, da se naužijete te krasote. Kdor bi bil event, zadržan, naj to javi pismeno klubovemu odboru. — Odbor T. K. »Skala«.
Turiste in izletnike, ki odhajajo s prvimi jutranjimi vlaki, opozarjamo, da so ob nedeljah in praznikih sv maše v stolnici ob 4. in pol 5. uri, pri frančiškanih ob pol 5 uri zjutraj.
Pregfsd vremena preteklega tedna.
Sekundarna depresija s središčem nad srednjim Jadranom, ki nam je za binkoštne praznike prinesla dež, se je umaknila proti jugoiztoku visokemu t!aku, ki je prodiral od Azorskega maksima proti centralni Evropi. V torek se je nahajalo njegovo središče nad našo državo nad Kragujev-cem (768 mm). Imeli smo v torek in sredo lepo vreme ne samo pri nas, ampak po celi jugoistočni Evropi. V četrtek pa je visok llak pri nas nekoliko popustil, kar je bilo posledica globoke depresije, ki je med tem časom vladala nad Baltikom. Četrtek je bil zato oblačen in nekoliko deževen dan. V petek in soboto ni bilo dežja, ampak deloma oblačno deloma solnčno in barometer je padal trajno. Z Atlantika se je namreč bližala nova depresija, ki je nato potovala preko srednje Evrope dalje proti iztoku. Tudi topot obraz.la se je nad Padsko nižino sekundarna depresija, ki nam je v nedeljo popoldne povzročjla nevihto z nekoliko zrni toče. Prav lepega dneva nismo imeli cel teden. Najvišja temperatura je bila zabeležena v soboto popoldne 25.8° C, najnižja v torek zjutraj 9.6° C._
Poizvedovanja
Zatekel se je mlad »Dobermant št. 761, ki ćuje na klic »Rizvant. Odda naj se proti primerni nagradi Sv. Petra cesta 28.
Izjava.
Podpisana izjavljava, da vse kar in če 6va pred kom kaj takega govorila ali srtorila, kar bi ali je utegnilo jemati ugled tukajšnjega g. duhovna ali mu zmanjševati dobro ime in poštenje rado-voljno in lojaLno preklicujeva kot neresnično in brez vsake podlage ter prosiva obenem istega gospoda, da to namesto naju da javno v vednost.
Skaručna, dne 1. junija 1927.
Janoz Robida, Polona Robida.
»MOKA«, TURŠKA KAVA !
Priporočam se za nakup prave »Turške«, zajamčeno čiste, v »Dibeku« tolčene, zmlete in pra-žene KAVE, ker je poznana po onem pravem in ugodnem aroma edino moja »MOKA«, turška kava. — Hotelirjii kavarnarji in gostilničarji, zahtevajte cene!
ŠALIH PRČIĆ
pražarna, mlevnica in tolčnica prave
turške »Moka« kave, TUZLA, Bosna.
Za kovani denar"
imam večjo partijo USNJATIH DENARNIC v raznih vrstah, Cene ze in cenikel
Šalih Prčić — Tuzla, Bosna.
■rstah, predvojna roba, dokler traja zaloga. г1о nizke! — Trgovci, zahtevajte vzorce
Pozor krojači, šivilje,
ki nimajo časa v sezoni ! Mnogo si pridobite, ako imate do jeseni nov moderen preizkušen kroj, ki se ga naučite v zaseb. tečaju, ki se prične 30. junija pod vodstvom F. Potočnika, diplomir. v inozemstvu, član anglo-francoske krojne akademije. Tečaj je zadnji pred jesensko sezono. Učenci, ki ne morejo priti osebno, dobe lahko krojni pouk po pošti. Učiteljice, uradnice itd., ki se žele izobraziti za samoupo-rabo, imajo v počitnicah najlepšo priliko se izobraziti za lastno izdelovanje garderobe. — Stari trg štev. 19 — Ljubljana.
Kroj. pomočnik
išče službe v mestu ali na deželi. - Naslov pove uprava lista v Mariboru,
Mesta išče prodajalka
mešane stroke. - Ponudbe upravi pod Zvestoba 4692.
ПрМа iz dobre hiše, UGmG izobražena, si želi mesta v boljši hiši kot pomoč kuharici ali za pomožna dela v pisarni ali kot blagajničarka. — Cenjene ponudbe upravi »Slovenca« pod: »Zanesljiva in marljiva« št. 4691.
PRODAJALKA
začetnica, mešane stroke, s triletnim spričevalom, išče službe, najraje na deželo. - Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 4612.
DRUŽABNIK
z oseb. pravico za gostilno in spričevali za mešan, trgovino, išče mesta. — Ponudbe na upravo »Slovenca« pod št. 4693.
Učenko
poštenih staršev sprejme »VOIKA«, Krekov trg.
TRGOV. UČENKO
ki je dovršila mešč. šolo, sprejmem z vso oskrbo. Franc Kavčič, Studenice pri Poljčacah. — Samo pismene ponudbe.
Inteligent. UČENCA
boljših staršev - sprejme takoj trgovina z železnino BREZNIK & FRITSCH, Ljubljana.
Periekten
KORESPONDENT
slovenskega, nemškega in italij. jezika, se sprejme v lesni industriji na Gorenjskem. Prednost imajo v lesni stroki izvežbani. Ponudbe na poštni predal št. 153, Ljubljana.
Pouk na daljavo
(Fcrnstudien) v vseh inž. oddelkih, tudi trgovina in kolnijalno blago. Académie Polytechnique: Quai Amercoeur, 51 Lićge — Belgija. Prospekti 10 D.
ШР- Dobroidoča "ЧВC
gostilna
v MARIBORU, v neposredni bližini glav. kolodvora, na najbolj prometnem prostoru, se da v najem. - Vpraša se pri upravi lista pod št. 4540.
Za takojšnjo dobavo imamo cirka 30 vagonov
hrastovih odpadkov
za kurjavo, z žico povezane. Cena po dogovoru. - »ZORA«, parna žaga v Črnomlju.	4005
Kupim POSESTVO
pri Ljubljani, blizu postaje, do 50 oralov. - Ponudbe upravi »Slovcnca« pod: »Mlekarstvo«.
POSESTVO
na Gorenjskem, pripravno za kolarja ali sedlarja, se po ugodni ceni proda. — Pojasnila v trgovini pri »Amerikancu«, Ljubljana, Stari trg 10.	4349
Za mlekarstvo
POSESTVO 30 do 50 oralov - neposredna bližina Ljubljane, ob Gorenjski ali Kamniški progi, SE KUPI. — P o g o j : bolj gosposka hiša. Natančen popis posestva in hiše, inventarja, če mogoče, sliko hiše in ceno. — Ponudbe GUSTINČIĆ, Trie-ste — Via Tiepolo 4,'II, porta Nr. 6.	4671
ženitev. ^t^
znanja se želim spoznati s pošteno, marljivo gospodično. Sem pošten in odkritosrčen in imam stalno službo. - Ponudbe s sliko na upravo »Slovenca« pod šifro: »Odkritosrčnost«.
KOLESARJI!
Znižane cene. Oglelte el zalogo dvokolos na|flne|Sega tipa Tribuna, Rokord, Scliajnplon, St.vrla, Blankl. Fafor, Per.a, Diamant že od Din 1300'-naprei Pueumatika Dunlop, Michelin. Ci nlkl franko. Prodaja ii& obroke.
ЈПђППЗ f. 15. L џмшш
Tovarna dvokoles lu otrošk vozičkov.
Lesni manipulant-skladiščnik
izvežban zlasti v nakupu in oddaji tramov kakor tudi rezanega lesa, s e išče za takojšnji nastop, - Ponudbe na Ljubljane, poštni predal 153. 4675
Elégant. SPALNICO
novo, moderno, rožnati jesen, najfinejše izdelano, po ugodni ceni proda IGN. REPŠE — Ljubljana, Poljanska cesta štev. 21.
Mlekarja-sirarja
ki razume delati na parne stroje s turbino, sprejme v stalno službo irlekarna. - Ponudbe s spričevali in zahtevo plače je poslati upravi lista pod št. 4679.
![/|nw|w - uporaben za !\S£l¥!i začetnike, prodam za 1200 Din. Naslov v upr. lista pod št. 4694.
puc~hTavto~
23 HP, 4 sedežni, general, repariran, ugodno proda
RUD. SENICA — Žalec.
CELO »VIOLINA«
4/4, nova, dobro ohranjena, se po zelo nizki ceni proda z dozo vred za 330 Din. - Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 4696.
Globoko potrti javljamo tužno vest, da je umrla po kratki bolezni danes zjutraj ob 3. uri, previdena s sv. zakramenti naša iskreno ljubljena soproga ozir. blaga mati, sestra, svakinja in teta, gospa
Ljudmila Kranic
Pogreb nepozabne rajnice bo v sredo 15. junija ob pol 4. uri popoldne iz dež. bolnice. — Sv. zadušne maše se bodo brale v cerkvi sv. Petra,
Ljubljana, dne 14. junija 1927.
Franc Kranjc, soprog. Jusiina, Olga, Marija, Fanica, hčere - in ostali sorodniki.

Podpisana Ivan in Ivanka NEGRO
naznanjava s potrtim srcem vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pre-tresujočo vest, da nas je danes 14. junija ob 17 uri za vedno zapustil naš iskreno ljubljeni, edini sin
Radovan ^egro
dijak
Zemeljske ostanke predragega pokojnika spremimo k večnemu počitku v četrtek 16. junija ob 16. uri iz mrtvašnice dež, bolnice na pokopališče pri Sv. Križu.
Ljubljana, dne 14. junija 1927.

POPRAVILA tfeh'nik IVAN LEGAT
specijalist za pisarniške stroje
Maribor, Vetriniska ul. 30
Telefon int. 434.
Krušno moko In
ržerno moko
vedno svežo, kupite zelo ugodno pri
A. VOLK, LJUBLJANA
Rc*l.1cva centa 34.
Priporoča se trgovina z železnino
A. SUŠNIK, Ljubljana
Zaloška ccsta.
Igralci HARMONIK, pozor !
Velika izbira lepih in prvovrstnih harmonik po najnižji ceni stalno na zalogi. Dobe se tudi pre-igrane in renovirane harmonike po skr.imo nizki ceni. Makso LAJOV1C, trg., Lilija.	4-123
UGODNA PRILIKA I »PEUGEOT«-kolesa
orig. »Tour dc France«, rumeno emajlirani, z orig, Wolber-pnevmatiko, oddaja za Din 1990, dokler traja zaloga, tvrdka O. ŽUŽEK, Ljubljana, Tavčarjeva ulica št. 11.
Mizarji !
Vezane plošče
(Sperrplatten)
v vsaki množini dobite najceneje pri tvrdki
Ig. Repše
Ljubljana, Tesarska 3.
Velezanimiu
je ilustrirani, popularni »Radio «-časopis
„Radiowelt"
(bakrotisk).
Poleg vseh evropskih programov zanimive aktualnosti in dragocene tehniške razprave. Posamezni izvodi po S Din. Številke na ogled brezplačno.
Wiener Radioveriag, Wien I.,
Pestalozzigaese 6/14.
Podeželske botre in botrice
opozarjamo na izredno ugoden nakup čevljev za birmance kakor tudi za sebe. Spomnite se v potrebi, da so „Doko" čevlji vedno najboljši in najcenejši.
99
ti
LinblUraa, Prešernova sslica šf. 0, doori5£e
Potovalni čeki Бапса commerciale itailïana
v ital. lirah, franc, frankih, angl. funtih in U. S. dolarjih nudijo vse ugodnosti gotovine in so prosti njene slabe strani. Zahtevajte jih pn svoji banki, predno nastopite potovanje.
Prvovrstno delo» Zmerne cene, To je naše geslo!
KNJIGOVEZNICA K. T. D.
irlalnica ln tvornica aaslavniii tniig vLWaïUoMiiuM
gusnllcvimi p§fIpM!
svetovne tovarne ..îlUltllUltSOn" znamke ,.!' Alije" za dečke, ženske ïd moške beie, črne in sive ima na zalogi
Hosfa Nihoilć i drag, Beograd.
MïïCZ MSfiefla Î8,	Prodaja samo trgovcem,
нивашЈШжсшишшнаагамЕ
BRIVNICA
obstoječa 30 let, takoj naprodaj. - Vprašanja v Zagrebu, brivnica, Nova-ves štev. 29.	4672
Zahvala.
Volna - bombaž
za stroino pletenje in ročna dela, dobite po Jtf* najnižjih cenah pri PRELOGU, LJUBLJANA Stari trg 12 - Židovska 4.
Sodeloval bi pri že ob-
soječi, dobro uvedeni
lesni industriji
ali trgovini
z gotovino 100 do 200.000 Din, event, več. Pristopil bi tudi kod družabnik k posestniku večjih gozdov zaradi skupne predelave. Trd les (bukev in hrast) ima prednost. - Ponudbe pod: »Lesna industrija K-644« na Interrekiam d, d., Zagreb, Strossmayerova 6.
Povodom pogreba naše ljube, nepozabne matere, stare matere in tašče, gospe
izrekamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem tem potom za mnoge dokaze iskrenega sočutja in darovane vence najsrčnejšo zahvalo.
Posebno se zahvaljujemo častiti duhovščini, ljubim someščanom, ki so nosili drago pokojno k zadnjemu počitku, slavnemu pevskemu društvu za žalostinke in slavn. prostovoljnemu gasilnemu društvu za spremstvo.
Iskrena hvala tudi gospodu okrožnemu zdravniku dr. Žižku, ki je z veliko požrtvovalnostjo lajšal zadnje ure življenja dragi pokojnici.
Žalujoče rodbine
RAK, NOVAK, LOKOŠEK, RATTAJ.
Naša srčnoljubljena zlata mamica, stara mamica, tašča in teta, gospa
anp
je v pondeljelc dne 13. t. m., po dolgi mučni bolezni, previdena s tolažili sv. vere, mirno v Gospodu zaspala.
Pogreb predrage pokojnice bo v četrtek dne 16. junija 1927 ob 3 uri popoldne iz Stare poti štev. 2 na pokopališče k sv. Križu.
V Ljubljani, dne 14. junija 1927.
îaluiot! rodbini: luvan - rerlonttc.
Za Jugoslovansko tiskarno v Ljubljani; Karoi CtL
Izdajatelj; dr. Fr. Kolovec.
.Urednik: Frane Tersetflav,