Kaj bodo počeli I Sojenje po družinski neinroljeni bivši župani? | tragediji v Šiialah T j PriKl|S| ST. 90 - LETO 61 - CELJE, 17.11. 2006 - CENA 300 SIT-1,26 EUR Želite da so vaša okna bolj varna in hlz nu ile<. tem- več moraš pripraviti dol ročno vizijo. Določeni do vori morajo funkcionir problem pa je, ker bodi Gornjem Gradu oči čali drugi. Vsaj do srede čer me nihče ni poki: Ü vprašal. odlo Očiti da bo E kipa lahko bom ostal v politiki, kjer imam kar nekaj izkušenj. Kakšna oblika in kako. pa bo znano v mesecu dni.« Glede kandidature na državnozbor-skih volitvah čez dve leti, Rifelj odgovarja, da bodo okan-didatu odločili v SDS. "^Ob tem je Rifelj napovedal. da bo v treh mesecih skušal zaključiti dve poglavji, ki sta ga po mnenju »poznavalcev tudi pokopali«: »Pišem zgodbo o podjetju Engo, ki skrbi za ogrevanj e na bioma-so - od začetka do vzrokov za vse težave. Drugi del je podjetje Smreka, ki je močno povezano z zgomjesavinj-sko lesno industrijo in ljudmi, ki so tej industriji vtisni-h negativen pečat. Torej bom javno povedal imena in priimke, pa bo, kar bo, saj dodobra poznam ozadje. Prepričan sem, da mora nekdo te zgodbe povedati na glas, da jih ne bomo več skrivali pod Opo obljube Bivši župan Šoštanja Milan Kopušar se še ni odločil, kaj bo počel: »Pustimo času čas. Po pogodbi bi se lahko vrnil v velenjsko komunalno podjetje, vendar ne vem, če bom tam dobrodošel. potem ko sem se z direktorjem sedem let prepiral, da so se odločali za naložbe v Šoštanju.« Kopušar je občino vodil sedem let, mandat je nastopil po smrti Bogdana Meniha. Sedaj mu je mesto prevzel Menihov brat Darko. nekdanji ravnatelj OŠ Karla Destovnika Kajuha, sedaj pomočnik ravnateljice v no-- Št.90-17.1 •vstrijci pojavili v li, podrobnosti pa bo pogodba pod-)dobno se bo očlt-idi druga zgod-okampa.zakar župan Stanko lod- vi OŠ Šoštanj, kjer so se poleg učencev s Kajuha znašli tudi učenci OŠ Bibe Ročka. Ravno nova, sodobna šola s telovadnico velja za eno največjih naložb v minulem mandatu, pa tudi na splošno Kopušar izjemno pozitivno ocenjuje delo v preteklosti. »Veliko smo naredili, zato nimam čisto nič slabe vesti. Bistvo je, da smo občino postavili na zdrave temelje, da lahko normalno funkcionira. Sedaj so dane možnosti nadaljnjega razvoja Šoštanja in občine kot celote v vseh pogledih.« Da je prišlo do sprememb v Šoštanju, povezuje tudi z dogajanjem oziroma željo po spremembah vMest-ni občini Velenje. Kot vemo, Francu Severju v Velenju ni uspelo, njegovemu strankarskemu sočlanu (SDS) Darku MenihuvŠoštanjupaje,»ker je tu tudi drugačno okolje,« je pripomnil in dodal, da ni težko ustvariti klime v smislu. kako je v občini vse narobe. Da se je težko boriri proti nekomu, ki ima v programu zapisanih več kulturnih priredhev, v štirih letih pa bi lahko na prste ene roke prešteli, koliko teh prireditev se je udeležil, pravi Kopušar, »Vsekakor bom ostal občinski svetnik in zelo skrbno opozarjal ljudi, kaj jim je bilo obljubljeno. Prepričan sem. da daleč najbolje poznam stvari, zato ne bo nihče >luš-čil bučniD. Politika bo ostala moj bobi v pravem pomenu besede.« je napovedal Ko- livci. Veste, nase in na svojo ekipo sem zelo ponosen, saj smo ogromno naredili. Vsako leto smo proračim z dodatno pridobljenim denarjem podvojih.« pravi Klemenšek, ki tudi med župa-novanjem v eni najmanjših slovenskih občin ni opusti dela v svojem ključavničarskem podjetju, ki je tudi eno redkih, v katerem so zaposleni domačini. Klemenšek je delo opravljal kot nepoklicni župan. »Kaj bom delal v prihodnje, je čisto moja osebna stvar, je pa res, da nisem ogrožen, da bi se moral ne vem kako boriti za preživetje. V podjetju bom normalno nadaljeval z delom, ki ga nisem niti prekinil. Kot župan nisem nikoli bil pohtik, temveč sem delal z gospodarskega vidika - bolj kot kakšna politična opcija je bila v ospredju želja, da bi čim več naredili za razvoj in napredek Solčave,« In ta, torej napredek Solčave, ga bo še naprej zanimal, mogoče v okviru zasebnih vlaganj, kot gospodarstvenika, za druge stvari pa pravi, da se ne zanima. »Ostal bom tak, kot sem vseskozi bil.« Za naprej ne razmišlja, na vprašanje o morebitni kandidaturi čez štiri leta pa se je Klemenšek prešerno nasmejal: »Ni a pa I nikoli apove pušar. a kar 1) po- lislekov o nadaljnjem delu občini. med politiki Vojka Klemenška, ki je bil dve teti predsednik KS, nato pa dva mandata župan Solčave, je na stolčku nadomestil Alojz Lipnik. »Po eni strani sem vesel, da je delo prevzela druga ekipa, ki ji želim uspešno pot. čez štiri leta pa bodo itak spet odločali vo-owember2006 - Cas jo se želje in ambicije, mladi so usmerjeni drugače kot, recimo, mi. ki smo že dali nekaj skozi in gledamo drugače na življenje. Mladi imajo po svoje prav, rečem le, naj se vsak pokaže in dokaže.« Zakaj niti kandidirali niso? v Štorah so dobili novega župana Mirana Jurkoška, ki bo po besedah, sedaj že bivšega župana Franca Jazbeca, nadaljeval njegovo delo. It je presodil, je za kraj bistveno bote pojavlja več kot takšnem ob-fsakogar na-5Staja posla-nandata raz-jitvi. župan-ilček pa zapušča s ponosom. saj »imajo Štore dajo doslej.« Na Konjiškem sta s svojim delom vpreteklih 12 letih pustila neizbrisni pečat dva župana. ki letos na županskih volitvah nista kandidirala. Dosedanji konjiški župan Janez Jazbec bo uresničil svoje napovedi - ostal bo na Konjiškem in deloval predvsem na področju turizma. To mu bo omogočala zaposlitev v podjetju Zlari grič. Njegov zreški kolega Jože Košir se je odločO za upokojitev, kar epom ebo v »Politično r eob- tvorno vključen v dogajanja v občini. Izvoljen je bil za občinskega svetriika in bo še naprej vodil nekatere ključne projekte, kakršen je na primer Očistimo reko Dravinjo, US. BA, MBP, MJ IJA Ljubečna Celju za zgled in v ponos Kraju, ki smo ga v okviru akcije obiskali tokrat, bi naredili krivico, če bi ga kategorizirali med manjše kraje. Ljubečna je namreč ena večji celjskih krajevnih skupnosti, sodeč po zatrdi-Hh sogovornikov pa predstavlja hitro razvijajoče se območje z nešteto potenciali, predvsem s trdnim gospodarskim jedrom - ključnim nosilcem napredka. Nič nenavadnega, da so nas tokrat pričakali predvsem sogovorniki s področja gospodarstva, ki so v kraju aktivni v društvih in tudi sicer, kot so nam zagotovili, jim ni vseeno. kako se kraj razvija in kaj ima ponuditi- Odgovore na vprašanja smo tako iskali skupaj z novim predsednikom KS Martinom Groskom, ki je na tem mestu nasledil Maksa Nagliča, ki si je za dobro kraja prizadeval več kot dve desetletji, zdaj pa je aktiven predvsem kot predsednik tamkajšnjega prostovoljnega gasUskega društva in društva upokojencev. Groska smo spoznali tudi kot predsednika Športno rekreativnega društva Začrel. PridrdžUi so se nam še Janez Šabec, ki vodi KUD Ljubečna, kjer poskrbijo za marsikatero prireditev, Emil Štukelj, direktor in lastnik podjetja STC -Interfruct, ki na Ljubečni nadaljuje tradicijo opekarniš-ke industrije, direktor in lastnik podjetja Vigrad Vidko Gradišnik, ki je svojo dejavnost preselil na Ljubečno, saj je ravno tam našel podporo in sodelovanje, Viljem Šu-mer, lastnik in direktor podjetja Proizvodnja vzmeti, trgovina, mag. Stanko Stepi-šnik, predsednik Športnega društva Šmihel - Žepina in direktor in solastnik v podjetju Emo Orodjarna. Spregovorili smo tudi s Srečkom Jesenikom, ki ima v lasti uspešno podjetje za üsk etiket in svoje izdelke izvaža v več kot trideset držav po svetu. Podjetništvo in sloga KS Ljubečna, ki obsega poleg Ljubečne še vasi Začret, Glinsko, Leskovec, Lipovec, Šmiklavž in Žepina, vse imajo tudi svoje predstavnike v svetu KS, tako daje vtis kraja z jasnimi razvojnimi vizijami. temeljilo začrtanimi smernicami, predvsem pa jo odlikujeta izjemna sloga in enotnost krajanov. Začnimo z besedami, s katerimi smo pogovor zaključili; kraj so njegovi ljudje. Kot pravita Na-giič in Grosek, je ravno dobra volja krajanov razlog, da niso pri izpeljavi nobenega projekta naleteli na nepre-'mosüjive težave. »Vedno so pripravljeni priskočiti na pomoč, tudi s finančnimi in z materialnimi sredstvi, in tudi z delom,« pravi Grosek. V akciji NOVI TEDNIK V VAŠEM KRAJU bomo obiskali LESIČNO. Našega novinarja boste našli v ponedeljek, 20. novembra, ob 16.30 v prostorih KS, kjer mu boste lahko zaupali zanimivo zgodbo ali problem. Če želite, da pridemo tudi v vaš kraj, nam pišite ali nas pokličite! Ob omembi Ljubečne zagotovo najprej pomislite na že legendarno Zlato harmoniko, tekmovanju harmonikarjev, ki ga vsako leto pripravijo v večjem obsegu, vendar to še zdaleč ni edino, s čimer se imajo v kraju pohvaliti. No, seveda se najdejo tudi pomanjkljivosti, vendar so prepričani, da bodo sčasoma odpravljene. »Najbolj nas tarejo težave z dotrajano prometno infrastrukturo, preozke ceste, ki ne vzdržijo težkega tovornega prometa, zato razmišljamo o obvoznici, pločnikov marsikip še ni, prav tako m javne razsvet-Ijave, kolesarske steze so zaenkrat se oddaljena zelja. vvašem kraju V velikem delu KS bi bilo treba urediti še kanalizacijo ter ustrezno komunikacijsko omrežje. Zaenkrat je premalo storitvenih, trgovina v kraju je v zadnjih zdihljajih,« našteva Grosek. Stepišnik ob tem dodaja, da je nujno misliti tudi na starejše krajane, najti bi bilo treba lokacijo za varstveni domin starejšim ponuditi servisne dejavnosti za njihovo samostojnost. «Verjamem, da bodo podjetniki in krajevna skupnost tudi pri teh prizadevanjih znali stopiti skupaj,« pravi Stepišnik. SIcrb za posamezni Ica Sicer pa se Ljubečani radi pohvalijo z novo Šolo, za katero so si dolgo prizadevali, prej so premogli le podružnično, zdaj imajo deveto leto samostojno. Ugotavljajo, da vrtec postaja premajhen za vse, potrebovali bi tudi oddelek jaslic, saj se število otrok ves čas povečuje, »Veliko ljudi se priseljuje, premoremo namreč še veliko zazidljivih parcel za individualne gradnje,« pravi Grosek. Predvideva, da bo povpraševanje še večje, ko bosta dokončana avtocestna priključka, ki sta že v gradnji. Poleg tega v KS ves čas razmišljajo tudi, kako v kraju obdržati mlade, kaj jim ponuditi v prostem času. Aktivnosti vseh omenjenih društev ne zmanjka kar tako, vendar krajani kljub temu napenjajo možgane. kaj vse bi še lahko ponudili. §portna infrastruktura pa je tako ali zrasla po njihovi iniciativi. Še večji, optimizem dajeta razvito podjetništvo in obrtništvo. »Ljubečna je pozitiven zgled v smislu nudenja pogoiev za razvoj. Ni mi žal. da sem podjetje preselil ravno v ta kraj. Pogovarjali smo se (druga vi^tazleve)z Janezom Šabcem,sSrečkomJesenikom,zEmilomŠtukljem,(ptva mta)s Stankom Stepišnikom. z I V kraju želijo mladim ponudhi čim več, da bi se tudi po šolanju vračali in zaposlovali. Avtocestni priključek bo kmalu končan, Pomislile, marsikje ljudje raje mečejo polena pod noge, tukaj mi je v dobrodošlico prišel zaigrat pihalni orkester. Kot podjetnik tako čutim soodgovornost za dogajanje v kraju in vem, da mu bom tudi sam povrnil na razUčne načine.« pove Gradišnik, medtem ko takole iz glave seštevamo delovna mesta - Ljubečna jih lahko ponudi več kot štiristo. Štukelj je ponosen predvsem na to, da se nadaljuje tradicija opekarniš-tva; podjetje ima tudi izjemne razvojne vizije, premore veliko zemljišč, s katerimi ima obširne načrte, pri čemer računa tudi na evropska sredstva. »Prepričani smo, da smo najhitreje rastoča KS in da predstavljamo vodilne nosilce napredka,« povzemajo sogovorniki. »Na kraj in složnost krajanov smo prav posebej ponosni. Tudi krajane, ki se pri-seljujejo v velikem številu, želimo spodbuditi k akrivne-mu sodelovanju in soobliko-vanju skupne prihodnosti,« pravi Grosek, Skoraj bi nam zmaajkalo prostora za kulturo, a vendar imajo tudi v KUD-u Ljubečna marsikaj pokazati. »Kakšnih sto članov premoremo, od tega dvapev-ska zbora, godbo na pihala, kvartet Šalom in mažoretke,« našteva Šabec, Hitro se oglasita še predsednika obeh Športnih društev, ki želita postaviti nekakšni etnološki hiši, namenjeni druženju in [>vember2006 - obuditvi starih običajev. »Vedno manj je druženja, začeli smo se omejevati zgolj na službo in štiri stene. Treba je negovati medsebojne odnose in kljub temu, da poudarjamo razvoj podjetništva. ta ne sme iti v smer komer-cializacije! Enotnost je naš zaščitni znak in tako naj tudi ostane,« smo zaključili pogovor. POLONA MASTNAK Foto: GREGOR KATIC Smo del vodilnega proizvajalca gradbenih materialov na svetu, družbe Lafarge, In hkrati vodilni ponudnik dimniških sistemov v Evropi. Prisotni smo v 23 državah Evrope in se ukvarjamo z razvojem, proizvodnjo In prodajo dimniških sistemov. Zaradi širitve prodajnega programa zaposlimo PRODA3NEGA PREDSTAVNIKA wž) Odgovorni boste za predstavljanje, zastopanje In prodajo kaminov, prezračevalnih sistemov in dimnikov iz nerjaveče pločevine na slovenskem trgu. Pričakujemo: - višje- ali visokošolsko izobrazbo - odlične komunikacijske in organizacijske sposobnosti - dobro poznavanje deta s strankami - najmanj tri leta delovnih izkušenj na področju prodaje - znanje nemškega ali angleškega jezika - obvladovanje dela s programskimi orodji (MS Office) - vozniški Izpit B-kategorije Če ste pripravljeni sprejeti nove Izzive, vam ponujamo dinamično delo ter stimulativno plačo. Kandidate, ki želite nadaljevati svojo poklicno pot v uspešnem mednarodnem podjetju, vljudno vabimo, da v 8 dneh po objavi pošljete prijave z življenjepisom na naslov: SCHIEDEL d.o.o., Latkova vas 82, 3312 Prebold. o cetis- Kaj tare avtoprevoznike? Težave imajo vsi, a rešujejo jih po različnih poteh - Voznikov tovornjakov ni Teden dni nazaj je okoli 80 tovornjakov v Ljubljani izvedlo protestni mimovoz. Z njim, ki pravzaprav nikogar ni kaj posebej vznemiril, so želeli opozoriti na kar 19 svojih težav. Med njimi tudi tiste, ki jih imajo zaradi sprejetja novega pravilnika o omejitvi uporabe državnih cest, česar so, mimogrede, nekateri ostali udeleženci v (ft-ometu prav veseli. Še celo nekateri av-toprevozniki, skupaj z gospodarsko in obrtno zbornico, s shodom nočejo imeti nič. Res ni razlogov za protest? »Udeležil bi se ga, če bi bile v njem zajete kakšne nove stvari, tako pa vse te že nekaj časa usklajujemo za mizo, ne na cesti,« je povedal dolgoletni avtoprevoznik Bo- Ena redkih težav, s katero se poleg dolgotrajnega pridobivanja viz, strinjajo vsi, je premalo voznikov. Teh naj bi na državni ravni primanjkovalo kar okoli 2 tisoč. Samo na celjskem zavodu za zaposlovanje so v letošnjih desetih mesecih zabeležili 827 potreb po voznikih. Med več kot tisoč brezposelnimi, ki so jih skušali motivirati za ta poklic, se jih je odzvalo le 116. : je veliko, le enotnega reševanja ni. rut Fijavž iz Slovenskih Konjic. »Delovne vize, čeprav je postopek še vedno preveč birokratski, sedaj dobimo vsaj v dobrem mesecu dni, tudi pravilnik o omejitvi uporabe vzporednih cest avtocestam so pripravljeni spremeniti. Če pa bo v tem dialogu kaj zastalo (govori se znova o daljšem času pridobivanja viz), pa bi bil tudi sam pripravljen iti na cesto.« Še večje zapore pa, če tudi tokrat ne bo posluha pri- stojnega ministrstva, obljublja direktor GIZ Transporta in prevozniške zbornice Emil Milan Pintar. Vzrok petkovega protesta namreč ni bilo le preveč birokratsko pridobivanje delovnih, viz, saj domačih voznikov ni, pač pa nezadovoljstvo avtoprevoznLkov nad odnosom minisurstva za promet v celoti. (V medijih je bil sicer najbolj omenjen pravilnik o prepovedi vožnje tovornih vozil nad 7 ton in pol po vzporednih cestah z avtocestami.] Z državo se perečih vprašanjih avto pre voznikov, enkrat bolj, drugič manj vljudno, dogovarjajo že leto dni, zalo, pravi Pintar, je avto prevozni kom enostavno prekipelo. »Ali se urejajo prepočasi ali se sploh ne ali pa gredo v napačno smer. Devetnajsttežav nas tare, pri čemer je vlada za devet postavila roke že v septembru in oktobru, pa se do danes še ni zgodilo nič. Na primer, na stotine milijonov stroškov imamo zgolj s preventivnimi pregledi, na leto jih imamo kar 26, v Evropi pa le štiri do pet let; preko milijardo tolarjev letno plačamo le za prestop meje s Hrvaško, kar nam znižuje konkurenčno sposobnost, Hrvati pa za vstop v Slovenijo ne plačajo nič. Policija od naših prevoznikov zahteva stvari, ki jih od tujcev ne. Na primer, za prevoz Tednih tovorov moramo narediti poseben izpit, kar je prav diskriminatorno, saj zato že 80 odstotkov teh prevozov opravljajo tujci. Kaj bi še izpostavil - ker'država noče za deset centimetrov dvigniti dovoljene višine standardov vozil, ima zgolj Revoz letno 100 tisoč evrov škode, saj lahko zato namesto deset pelje le osem vozil,« je bil izčrpen Pintar. Ravno danes na to temo pripravljajo tudi novinarsko konferenco, na kateri bodo demantirali izjave ministrstva. »Ta s podatki zavestno zavaja javnost, kar bomo danes tudi dokazaÜ.« Kaj je lokalni promet? Večje zaupanje v pristojno ministrstvo ima Sekcija za promet pri Obrtni zbornici Slovenije. Kot pravi njen predsednik Andrej Klobasa, so s konstitutivnim sodelovanjem dosegli, »da voznikom ni potrebno več opravljati posebnega izpita za izredne prevoze in da bodo morali zdravniške preglede poklicni vozniki po novem opravljati samo še na pet let. Dosegli smo zmanjšanje tudi številnih drugih administrativnih ovir, ki so v preteklosti pestile prevoznike, na primer število potrebnih dokazil za pridobitev licence bo bistveno manjše, odpravlja se nacionalna poklicna kvalifikacija kot pogoj za voznike, skrajšal se je čas za pridobitev dovoljenja za zaposlovanje tujcev in drugo.« Razlogov za pomanjkanje voznikov je več. Po enem je kriv šolski sistem, zaradi katerega tudi ostalih podobnih poklicev primanjkuje. Z vstopom v Evropsko unijo se je močno dvignil transportni promet, obenem pa je na tem področju velika fluktuaci-ja ljudi, ki so se odločili za kakšen drug poklic. Pa ne zaradi plače - ta mesečno znaša od 350 do 700 tisoč tolarjev - pač pa zaradi pogojev dela. Kot še zatrjuje Klobasa, bo najverjetneje že v naslednjem tednu tudi rešen poDblem pra- Milena Jager. Branko Lukovnik in Ivica Jerkovic pn pripravi sadik za izvoz Več kot sto tisoč sadik bodo izvozili V Sadjarstvu Mirosan v Kasazah pri Petrovčah so na 90 hektarjih rodnih površin letos pridelali približno 2.000 ton kakovostnih jabolk, kai kot običajno. Kot je povedal tehnični direktor Vlado Korber, so temu botrovali slabo vreme v času je skoraj za tretjin cvetenja, suša in huda julijska vročina ter nenazadnje še toča. Kljub temu je kvaliteta pri- STAJERSKI VAL delka zelo dobra, Druga največja dejavnost Sadjarstva Mirosan je pridelava sadnih sadik. V tem času izkopavajo sadike za profesionalne sadjarje, izvoz in ljubiteljske sadjarje. Letos so vzgojili okrog uristo tisoč sadik, od katerih jih bodo več kot sto dsoč izvozili v Francijo, Italijo, Belgijo in Avstrijo. Za tržno pridelavo jabolk sadijo predvsem novejše sorte, kot so braebum, gala, in fuji, od starejših pa so vedno aktualni zlati delišes, ida-red injonagold. Ibdi za ljubiteljske sadjarje je izbira zelo bogata, saj so praktično zastopane vse sadne vrste drevja in grmičevja. TT - Št. 90-17. Preskočite finančne ovire! S kreditom Probanke s hipoteko m «rednostrumi papirji - ugodni pogoji za komitente in nekomitente - prilagodljivost in nasvet osebnega bančnika FINANČNA SKUPiNA PROBANKE Ker si zaslužite biti prvi vUnika o omejitvi uporabe državnih cest za vozila nad 7 ton in pol, po katerem so policisti voznikom kar stihijsko izrekali kazni. »Skoraj vsak posebej si je razlagal, kaj po definiciji lokalni promet pomeni. Kakorkoli že. če bodo naši sklepi sprejeti, in verjamem, da bodo, bodo lahko vozniki z registrsko oznako, ki ni iz regije, vkateri razklada/naklada, pot do avtoceste vseeno nadaljevali po najkrajši poti. Takoj zatem pa pričakujemo, da bomo s pritiskom na Dars dosegli še določene popuste.« ROZMARI PETEK NA KRATKO Etol In Finetol Nadzorni svet družbe Etol je na minuli seji soglašal s predlaganimi spremembami in z dopolnitvami statuta družbe, po katerem se bo od matičnega oddelila nova finančna družba Finetol, ki bo v glavnem skrbela za finančne naložbe ter naložbe v nepremičninski trg. Ta bo začela samostojno poslovati, ko bodo urejene vse formalnosti, ki jih narekuje pozitivna zakonodaja, pri tem bodo v zaposleni v družbi Etol zadržali zaposlitev, so sporočili iz uprave družbe. Med razlogi, zakaj so se odločili za ustanovitev nove družbe, navajajo optimiziranje kapitalske strukture, večjo specializacijo ter višjo donosnost za delničarje. Sicer je družba Etol v letošnjih devetih mesecih dosegla dobrih 5 milijard tolarjev čistih prihodkov od prodaje, kar je sicer dobra 2 odstotka manj kot v enakem obdobju lani, ter 5,7 odstotkov manj, kot so planirali. Vzrok za padec prodaje v Sloveniji pripisujejo zmanjšanju prodaje mlekarnam, razloge za zaostajanje prodaje v Evropski uniji pa slabšem tržnem položaju nekaterih njihovih kupcev. Laški i-Rose v Nemčiji Na enem najpomembnejših evropskih sejmov s področja mdustrije piva in brezalkoholnih pijač Brau Be-viale 2006, ki je bil te dni v Nürnbei^u, se s sodobno programsko opremo za optima-tizacijo poslovnih procesov predstavlja tudi podjetje i-Ro-se. Programska oprema i-Ser-vice nudi poleg osnovnih sklopov, ki vključujejo planiranje servisnih posegov, centralno sprejemanje naročil, distribucijo delovnih nalogov, upravljanje podatkov o strankah, tudi spremljanje servisnih in vzdrževalnih stroškov ter številna analitična orodja. i-Service je trenutno v uporabi v Pivovarni Laško, Radenski in hrvaški Jadranski pivo vari. RP letDlJ parna i najboljšim ekusom ; akttfalwo Ob besedi banka si marsikdo izmed nas predstavlja dolge čakalne vrste, nestrpne poglede na uro, neprijazno osebje ... Že štirinajst let pa na slovenskem trgu obstaja drugačna rešitev. Obstaja banka, ki se od vseh drugih loči ravno po tem. da jo opredeljuje bančništvo na Ljubezniv in Oseben Način. Hranilnica Lon danes šteje že devet poslovnih enot, med drugim tudi v Celju, Velenju in Mariboru. Že od vsega začetka posluje z dovoljenjem Banke Slovenije in v skladu z Zakonom o bančništvu. Je v 100-od-stotni slovenski lasti, njihova kapitalska ustreznost znaša malo manj kot 1 milijardo slovenskih tolarjev. Vse našteto seveda povečuje zaupanje v Hranilnico Lon, vlagateljem zagotavlja varnost, delničarjem hranilnice pa nadpovpre )n donos, e Lon preb jega mesta kakovostne storitve nudi že šest let. V tem času se je dobro ime razširilo do te mere, da šteje danes Hranilnica Lon samo v celjski enoti preko 10-000 komitentov. Ker je glavno vodilo Hranilnice Lon do strank pristopati na Ljubezniv in Oseben Način, so se odločili svojim komitentom ponuditi več. Na Krekovem trgu 7, nasproti železniške postaje, odpirajo novo poslovno enoto, ki bo njihovim komitentom nudila še prijaznejše okolje za opravljanje bančnih storitev. V novi poslovni enoli. kjer vas bodo sprejeli z nasmeškom na obrazu, bodo na voljo vse bančne storitve, od depozitnega poslovanja občanov ter vseh pravnih oseb. odprtja transakcijskih in tekočih računov, celotne ponudbe kreditnega poslovanja, plačilnega prometa do menjalnice in drugih finančnih poslov. Za fizične in pravne osebe bo na voljo tudi E-lon elektronsko bančništvo. Ob odprtju nove poslovne enote na Krekovem trgu 7 pa svojim komitentom nudijo še dodatne ugodnosti. Vsem komitentom, tako pravnim kot fizičnim osebam, podarijo elektronsko banko. Vsem varčevalcem, ki sklenejo depozit do 1 leta. podarijo bonus v vrednosti 0,3%, pri dolgoročnih vezavah nad 1 letom pa nudijo bonus v višini 0,5%. pogovarjali z vodjo poslovne enote Celje Janezom Leskovškom. Kje kot vodja vidite prednosti Hranilnice LON? Na konkurenco, ki je vse večja, gledamo pozitivno, saj to predstavlja izziv in nenehno izboljšavo naše ponudbe. Kot manjša bančna hiša svojim komitentom nudimo bolj individualno obravnavo ter prijazen, hiter, odziven, prilagodljiv in kvaliteten bančni servis. Na področju depozitov smo zaradi odličnih obrestnih mer v samem vrhu slovenske bančne ponudbe. In tudi na področju plačilnega prometa ostaja naša ponudba ena najugodnejših. Pri plačilu posebne položnice tako zaračunamo le 195 tolarjev, ne glede na znesek nakazila. Katerih storitev pa se vaši komitenti najbolj poslužujejo? V Celju smo v zadnjem letu zabeležili največjo rast pri obsegu potrošniškega kreditiranja in odpiranju novih osebnih računov. Samo teh storitev se poslužuje več kot 10.000 komitentov. Tudi elektronska banka E-lon je vse bolj priljubljena med našimi komitenti, še zlasti med obrtniki in podjetniki. ki imajo z E-lonom 24-urni dostop do svojih Kakšni pa so vaši pogoji na področju kreditiranja? Nudimo potrošniške kredite za komitente in ne-komitente, z odplačilno dobo do sedem let. Imetniku kredit nakažemo na osebni račun ali pa ga izplačamo v gotovini. Še posebej ugodne kreditne pogoje pa nudimo upokojencem in zaposlenim, tudi tistim, ki prejemajo nižje pokojnine in plače. Ker stremimo k zadovoljstvu naših strank, se zavzamemo za vsakega posameznika in se potrudimo, da je celotni postopek izpeljan hitro, velikokrat ceio v samo 24-ih urah. Ob vsem naštetem ne oklevajte več- Brž na Krekov trg 7, kjer bodo v Hranilnici Lon vašim željam ustregli na Ljubezniv in Oseben Način. Največ ugodnosti za ^este člane ^50% Zbirajte zvezdice zvestobe in si izpolnite želje! Izberite med več kot 8o različnimi ugodnostmi iz vašega kataloga želja. Za vsak nakup nad 2.000 SIT prejmete v trgovinah Tuš, franiizah Tuš, drogerijah Lepota In zdravje, trgovinah Moj dom, prodajalnah Stilus in Tempera TUŠEVO ZVEZDICO ZVESTOBE. Zbirajte jih in si zagotovite vrhunske izdelke, Tuš klub potovanja, obiske term, slovenskih smučišč in številne druge ugodnosti kar do 50% CENEjE! Vse ugodnosti najdete v Tuševem katalogu želja. tusklub \k Brez dobrega tolarja ne bi dobili evra Guverner Banke Slovenije Mitja Gaspari je prepričan, da prevzem nove valute Slovencem ne bo delal preglavic Guverner Banke Slovenije Mitja Gaspari ocenjuje, da je slovenski prevzem evra s 1. januarjem 2007 rezultat usklajenega delovanja ekonomskih politik, med katerimi je svojo vlogo odigrala tudi denarna. Pot. ki jo je v petnajstih letih prehodil tolar, ni bila samo dobra, ampak zelo uspešna, jepreprlčan. Slcerne bi prišli do evra. Raziskave o odnosu do evra kažejo, da zapuščamo nekaj dobrega in prevzemamo nekaj boljšega, pravi Gaspari. Vendar se kljub temu zdi, kot da se ljudje še vedno ne zavedamo povsem, kaj nas čaka 1. januarja. Bolj kot posledice, ki jih bo prinesla uvedba evra, nas skrbi, ali bomo Imeli dovolj velike denarnice za drobiž. Da ljudje še niso preveč zainteresirani za prehod na evro, je povsem razumljivo. Vse skupaj se namreč dogaja zelo mirno, zato razlogov za paniko ni. Vendar nekoliko več pozornosti ne bi škodilo, saj bo potem prehod lažji in manj bo napak. Sicer pa je pomembno, kako bodo pripravljene banke in državne institucije. Upam, da dobro. Kakšen odnos bodo ljudje imeli do verskega drobiža, pa mislim, da . zagata ne bo trajala dolgo. Na napakah se namreč hitro učimo. Vsekakor bo dobro biti pozoren na kovance, ki bodo več vredni, z njimi se bo v vsakdanjem življenju delalo veliko več transakcij kot zdaj. Pa tudi kakšna večja denarnica ne bo odveč. Moj nasvet je, da si vsi ustvarimo nek metrski sistem, ki nam bo večjo vsoto v evrih pomagal primerjati z manjšo. Tako bomo vedeli, koliko je kaj vredno. Steklenica piva, na primer? Ninujn. opn X Težke je rt či, kaj naj bo mera za vsakda stvari. Za večje pa bi to lahko bila cena avtomobila ali kvadratni meter stanovanja. Prepričan sem, da si bo vsak našel primerno mero, s katero bo potem pazil na svoj de- Kaj pa bojazen, da bo po 1. januarju vse dražje? Ljudje so že kar po definiciji prepričani, da bo za vse, kar se bo podražilo od zdaj pa do pomladi, kriv evro. Za marsikatero podražitev pa bo najbrž kriv. Za kakšne manjše stvari že. Kava, na primer, pa pivo ali cigarete. Nemogoče je dogovoriti ukrep, ki bi to preprečil. Večje stvari pa se ne bodo podražile. Podjetja namreč ne kažejo namenov, da bodo evro izkoristila za podražitev svojifi izdelkov. Poleg tega smo narei^li to, kar so naredile tudi nekatere druge države - uvedli smo dvojno označevanje cen. Upam si trdiü, da pravočasno. Enako bo veljalo tudi šest mesecev po uveljavitvi evra. Obstaja torej možnost javnega nadzora in če bodo ljudje dovolj pozorni in bodo obveščali medije, potem bo neupravičenih podražitev manj, kot bi jih sicer lahko bilo. Banke so že zelo zgodaj začele z aktivnostmi za uvedbo evra. So pripravljene, izpolnjujejo vse roke, ki ste jih predpisali v Banki Slovenija? Noben projekt ni brez tveganja, kar še zlasti velja za logistično zelo zapleten proces uvedbe evra. Vendar priprave dobro potekajo in ni razloga, da januarski prevzem evra ne bi potekal gladko. Vse naši dosedanji nadzori in pogovori kažejo, da so se banke dobro pripravile in ni pričakovati večjih težav pri poslovanju z občani. To velja tako za 1. januar kot tudi za kasnejši čas. V teh dneh se je začela oglaševalska kampanja o novi valuti. Je oziroma bo dovolj narejenega za Informiranje prebivalstva? Za uspešen prevzem je poleg logistične in tehnične pripravljenosti bank ključna dobra obveščenost prebivalstva. Upam, da bo narejenega dovolj. V sodelovanju z vlado smo pripravili program za obveščanje prebivalstva. Pripravljenega je veliko propagandnega gradiva, prihodnji teden bodo razdeljeni tudi evrokal-kulatorji. Ni to nekoliko pozno? Ne, saj zdaj še ni kaj dosti za preračunavati. Bo pa treba začeti računati v decembru, pa januarja in februarja, ko se bodo pridobivale izkušnje z novo valuto. Veliko bo takšnih in drugačnih opozoril, primer o zaokrože navzgor. Ljudem je treba povedati, naj tega ne s jo tako zlahka. Kampanja bo najbolj intenzivna ta in prihodnji mesec. Ocenili smo namreč, da bo največ vprašanj tik pred zdajci. Pri tem pa je treba povedati, da smo Slovenci za razliko od drugih narodov, ki so evro prevzele že pred leti, bolj vajeni sprememb na tem področju. Pred 15 ieri smo svojo valuto uvedli brez kakšnih večjih in resnejših težav, v našem gospodarstvu pa je poslovanje z več kot eno valuto povsem običajno. Marka je bila dolgo nekakšna vzporedna valuta in mera za vrednost. Prehod bo torej manj zapleten kot v državah, kjer so bil ljudje dolgo obdobje vezan mo svojo valuto. Zapletov torej ne bi smelo biti, pa vendarle se poraja cela vrsta vprašanja o tako imenovanih drobnih stvareh - kaj bo z ban-komati, parkomati... Kolege v lokalnih skupnostih in javnih podjetjih smo pravočasno opozorili, kaj morajo storiti, zato težav ne bi smelo priti. Ob koncu leta ne bi smeli nikjer trditi, da parkomatov niso mogli prilagoditi na nove pogoje, brez da bi prilagodili cene. Parkomati so namreč prirejeni tako, da vzamejo ustrezno velikost kovanca ali žeton, ki se ga lahko kupi po nespremenjeni ceni. Bankomati naj bi začeli delati takoj po polnoči med 31. decembrom in 1, januarjem in naj bi predstavljali glavno možnost ljudem, da v teh dneh, ko bodo prazniki, pridejo do gotovine v evrih, Poleg tega smo se skupaj z bankami odločili, da bodo nekatere njihove podružnice po državi odprte, tako se da bi se v primeru, če bi prišlo do kakšnih težav z bankomati, lahko pri njih zamenjalo tolarje v evre. Ljudje se bojijo tudi vrst pred bančnimi okenci. Pa saj sploh nimajo razloga za preplah! Vsa pogodbena razmerja, ki jih imajo z bankami, bodo čez novo leto ostal, nespremenjena. Ton ne bo treba hiteti \ banke in spreminjati pogodb. Enako velja tudi za račune. N. položnice, ki bodo i; daHe še pred tom v tolarjih, bo ba pripisati le še znesek v evrih. Pa bojazen, da bo morda zmanjkalo evrov? Mislim, da je tudi ta povsem odveč, Glede na to. kolikšne vsote so banke naročile pri Banki Slovenije in nato mi pri kovnici ter tistih, ki nam bodo posodili bankovce v evrih, ni nobenega razloga za takšno bojazen. Veliko denarja je že v Sloveniji in pri bankah, tako da bodo banke v decembru pravočasno založene z zadostno količino kovancev in bankovcev Naj ob tem še povem, da bo že sredi decembra v bankah mogoče kupiti tako imenovane sete kovancev v evrih, da se bodo ljudje lahko čim prej na nek način sprijateljili z novimi ko- Za kakšne količine gre v tem obdobju menjave? Najbrž je treba govoriti v kubičnih metrih in tonah. Seveda, gre za nekaj sto ton, kovanci so pač težji. Bankovcev je sicer manj, so pa zato toliko več vredni. Transportov iz kovnice, za katere pa ne morem razložiti, kako pote^jo, bo skupaj za kar nekaj vagonov So banke zadosti pripravljene na varovanje tolikih količin denarja? Glede na to, da so tudi doslej znale upravljati s podobnimi ali pa še večjimi količinami tolarjev, ni razlogov, da bi sumili v to. Ali ni obdobje šUrinajsUh dni dvojnega obtoka prekratko? Ne bi rekel. Tolar smo brez posebnih težav iz dinarja zamenjali v nekaj dneh. Sicer pa imajo ljudje v Sloveniji že zdaj, ne vem natančno koliko, ker je to nemogoče vedeti. kar precej evrov v svojih blagajnah ah denarnicah in jih bodo uporabljali. Razmišljali smo celo o samo enem tednu, pa smo si potem zaradi praznikov premislili. Naj ljudje brez nervoze preživijo praznične dni in potem v miru opravijo vse, kar morajo v zvezi z menjavo denarja. Zato hitenje ali drenjanje ne bo potrebno. Čeprav je, kot pravite, vse pripravljeno, bodo vendarle okrog 1. januarja nekakšne izredne razmere. Kdaj pričakujete, da se bodo umirile? Upamo, da zelo kmalu. Čeprav upam. da kakšnih izrednih razmer ne bo, saj zanje ni posebnega razloga. Razen, če nas kje čaka še kakšna stvar, za katero pa ta hip nihče od nas ne ve. Ker pa so se banke dobro lotile projekta menjave valute, ker dobro sodelujemo z ministrstvi, lokalno samoupravo in tudi trgovinami, ni razlogov, da bi se dogajale stvari, zaradi katerih bi bili občani nezadovoljni. Lahko, da se bo tu aE tam zgodil kakšen primer, tako kot se je povsod po Evropi, ko so menjali svoje valute, vendar mislim, da bomo ta projekt speljali najmanj tako dobro, kot so ga ostali. Še en problem je, ki se ga običajni ljudje sicer še ne zavedamo, trgovci pa nanj že računajo - to je vdor ponarejenih bankovcev. Tolarjev pač doslej ni nihče ponarejal, oziroma so bile pona-redbe redke. To je res, evro zelo radi ponarejajo. V tujini so zaznali pogoste poskuse poneverb. Tudi o tem bomo do konca leta speljali posebno kampanjo, s katero bomo ljudi opozorili na varnostne elemente, da bodo vedeli, na kaj morajo biti pozorni pri ločevanju pravih bankovcev od ponarejenih. Da bi se izognili ponaredkom, pa ne bo mogoče. Previdnost je torej potrebna, vendar kot nekaj povsem n nega, kot del kuhure poslovanja z denarjem. Je bila pot tolarja, od katerega se poslavljamo, uspešna? Ne samo uspešna, jaz pravim da je bila zelo uspešna. Če bi bilo drugače, ne bi prišli do evra. Tolar je v zelo kratkem času postal solidna va-uta. kar pomeni, da Sloven-imo vrednost de- JANJA INTIHAR 3: ALEKS ŠTERN aktualno Burna žovneška posest Spor zaradi dva tisoč kvadratnih metrov zemlje, kjer naj bi nelegalno delovala kompostama - Gre res le za pretvezo, da naj bi občina Braslovče tam razvijala turizem? Predstavniki občine Braslovče so bili pred časom začudeni, ko so izvedeli, da v Podvrhu, na nekdanji žov-neški posesti, obratuje kompostama. Dejavnost podjetja Geneza z Vranskega, ki predeluje biološko razgradljive odpadke v kompost, po njihovem ni ustrezna in ne izpolnjuje pogojev za obratovanje. Sporno je predvsem lastništvo ozemlja, kjer stojita dva hleva, del enega je sicer na posesti Geneze. S tem zemljiščem pa ima občina Braslovče dolgoročne turistične načrte. Da se v Podvrhu širi neprijeten smrad in se redijo nadležne muhe, naj bi občinske predstavnike opozorili tamkajšnji prebivalci. Podjetje Geneza, katere lastnik j e Dušan Šerko, je julija letos dobilo iz okoljskega ministrstva okoljevarstveno dovoljenje za obratovanje kompostama za predelavo 1300 ton odpadkov na leto. Tako je že nekaj mesecev v zaščitene občinske prostore dovažalo odpadke, gnoj in mulj, trdijo Braslovčani. Na še večje začudenje braslovških občinskih predstavnikov pa so Šer-ku podelili dovoljenje brez . .jemlja naj bi bilo občinskega, v Genezi pa bodo na sodišču dokazovali. da temu ni teko. njihovega soglasja in tega v vednost poslali občini Vransko in ne Braslovčam. Na okoljsko ministrstvo sta se zato odpravüa braslovški župan Marko Balant in direktor občinske uprave Milan Šoštarič in nad njihovim odgovorom ostala razočarana. Tamkajšnja uslužbenka je pojasnila, da so dovoljenje izdali na podlagi predložene dokumentacije in jima svetovala pridobitev varstva zakonitosti. Balant zato pravi, da bodo za razrešitev problema ubrali pravno pot, vko-likor jim država ne bo priskočila na pomoč. Zahtevali Mi'uz-ji;ilji-..ueni Geneze in spornim zemljiščem je ograja. bodo prekinitev dejavnosti Geneze in preprečitev neoviranega dostopa do občinskega zemljišča, velikega okoli dva tisoč kvadratnih metrov. Balant še pravi, da te dejavnosti v Braslovčah ne potrebujejo, saj so tovrstni projekti že izdelani in so zanje pridobili tudi evropska sredstva. Se pa že leta 2001 na Upravni enoti Žalec niso odločili za obratovanje omenjene kompostame, kot še pojasni. Podjetje Geneza naj bi po mnenju župana namerno navedlo napačne podatke, ministrstvo pa izdalo dovo-enje, ne da bi prej odšlo na Je osebni interes skrit za javnim? Aleksander Petrovič, Ser-kov odvetnik, o tem, da se v Podvrhu pritožujejo nad smradom in so tam moteče muhe. ni seznanjen. >>Če je temu tako, naj pokličejo inšpektorje in vložijo tožbo,« pravi. Čudi se, zakaj so se na občini kar naenkrat zdramili z željo razvijati turizem na dva tisoč kvadratnih metrih in nikoli prej konkretno spregovorili o načrtovanih pro- jektih. Pojasnjuje, da je bila občina Braslovče v stečajnem postopku Hmezada Žalec že leta 2003 pozvana k uveljavitvi predkupne pravice, pa te ni uveljavila- Kot kupec približno devet tisoč kvadratnih metrov vehkega ozemlja se je z dolgoročnimi razvojnimi načrti nato pojavilo podjetje Geneza in od enega ta-kramih lasmikov odkupilo sedem tisoč kvadratnih metrov tega ozemlja. Nat o se je za-le dokumenta-a Hmezada zali z zemljiškok- idi cije takratn pietloinso njižno listino, s katero se le ugotavlja, da nepremičnina leži na območju občine Braslovče, pravico do lastništva dodatnih dva tisoč kvadratnih metrov vpisali Braslovčani. «Če bi ostala vpisana občina Žalec, bi omenjeno ozemlje lahko vpisali v zemljiško knjigo brez zapletov,« pojasnjuje Petrovič. »Bra-50 imele nikoh po-?m območju, sedaj da je to delnjiho-ne.« Geneza bo za-0 tožila v primeru, skušala nasilno vsto- slovče pa trdijo. hčerinska družba _ d.d.l ZAVAROVALMCA MARIBOR d.c Kardeljeva 98, 2 000 Maribor, tel.: 080 21 07. elektronski naslov: razpis@agencija-iq.si vabi k sodelovanju več sodelavcev na področju PE Celje in širše okolice in sicer: 3 finančne svetovalce-ke Od kandidatov pričakujemo višje- ali visokošolsko izobrazbo. 3 svetovalce-ke Od kandidatov pričakujemo srednješolsko izobra Delo je terensko, z znanimi strankami. Vaše vloge pričakujemo v 8 dneh od dnt i.Q. d.o.o., Kosovelova 16, 3 000 Celje pozor, hud pes Siialc to oMir da bo ta piti v prostore, trenutno pa celotna zadeva čaka na razsodbo na sodišču. Zakaj je ministrstvo dovoljenje v vednost poslalo občini Vransko in ne v Braslovče, Petrovič ne ve. Pravi pa, da so za dejavnost Geneze narejene podrobne analize, predvidene so bile tudi obsežne investicije, ki sedaj zaradi sporov stojijo, za sodelovanje se zanimajo tujci in država tovrstno dejavnost podpira. Po mnenju Petroviča gre v omenjenem primeru zato za mazanje oči in skrivanje interesa posameznikov za javnim. Po nekaterih podatkih kompostama v zadnjih dneh naj ne bi obratovala, kar pa po besedah Petroviča ne spremeni dejstva, saj je pri tem bistveno urejanje zadev glede lastništva, »kar z obratovanjem konkretno nima nobene zveze,« odgovarja. MATEJA JAZBEC ovember2006 - Ravno zato, ker so volitve že mimo, se mi zdi §e toliko bolj smiselno pisati o nekaterih predvolili^ zadevah in seveda tudi o rezultatih, ki so prinesli ponekod presenečenje, pri čemer bi IÄ-ko rekh, da so nekatere prepričljive zmage določenih kandidatov prav tako presenetljive, saj dostikrat vzbujajo tudi pomisleke v zvezi s potenaaino enoumnostjo določenega volilnega okrož-ja. Predvolilne boje so zaznamovale aJere, ki so bile seveda skrbno načrtovane, dostikrat plod določene uredniške pohtike posameznega mediia. Delo je recimo odkrito napadlo Janko-viča, lokalno časopisje v Tržiču tamkajšnjega kasnejšega zmagovalca. Direkt je vzel pod drobnogl^ Rupar-ja in končni- rezultat je seveda znan. Koment^'i v zvezi z Rupaijem so si nekako edini, da so ga pokopale ravno afere, se pravi, da so ga neposredno kompromitirale, Sam menim drugače, pokopal se je sam, s svojimi izjavami, z načinom konrer-zacije, ki je bila preprosto rečeno arogantna, na trenutke sera dobil, celo občutek, da je Rupar izgubil samoobvladovanje, potrebno za vsak političen javen nastop. To, da ga je podpri Janša, Kučan pa .Sajovica, je po mojem mnenju popolnoma nepomembno. Tržiške volitve so zame primer, kako naj bi se volilo, ne po nekakšnih vnapr^šnjih strankarskih, napotkih, temveč na način, da se kandidatu da priložnost, ki je bila omenjenima kandidatoma na nek način medijsko vsiljena, da odpreta vse svoje karte. No, Sajovi-cu jih je bilo seveda treba bistveno manj, ker mu je Rupai s svojim nastopom pridnp nabiral glasove volivcev^ Glede na to, da se ravno te dni v Ankaranu odvija novinarsko srečanje, kjer se med drugim razpravlja tudi o pritisku oblasti, kapitala in kar je še takšnega na novinarje, je seveda treba nekoliko prerešetati Ruparje-vo izjavo, kaj se lahko zgodi z novinarjem Financ, če Piše: MOHOR HUDEJ mohorh@hotmail.com pride v Tržič, da jih fao dobil po gobcu. Na to izjavo so se seveda takoj odzvali na opozicijski strani, s strani pozicije pa so se, seveda v zadregi, ograjevali od nje, toda kar se mi zdi zelo pomembno, niso je obsodili, odločno, javno in brezd-vomno. Na koncu je vse skupaj izpadlo nekako tako, da je Rupar odletei zaradi nekakšnega spora 2 mediji, volivci so pač presodili, medtem ko še vedno nanj računajo, Kar je Rupar storil v svojem javnem nastopu, ne moremo označiti kot neprimerno, nekulturno. Rupar je prestopil na področje fizičnega, po nou-anjem bistvu se sama izjava ne loči dosti od nekaterih izjav, ki so imele v preteklosti grozljive posledice in so bile značilne za totalitarne sisteme ne glede na njihov politični predznak in v tem smislu je to, da teh izjav ni izrecno obsodila določena politična struja, zaskrbljujoče. Zgodovina je že dostikrat pokazala, da se toleranca nestrpnosti kasneje maščuje. Dosti je primerov, ko so določeni novinarji preprosto odleteli s svoje funkcije, še več je tistih, ko so jih nekako premestili, recimo iz zunanjepolitične redakcije v redakcijo, ki piše članke za kroniko, ves dan v stilu kje. Maj, kdo, zakaj je včeraj zle-tel s ceste in kolikšna je bila materialna škoda, nisem pa bil ravno vajen, vsaj od osamosvojitve, da bi nek politik, ki še vedno prejema poslansko plačo.prostodušno grozil s silo. Ce so po volitvah vsi pozabili na Rupaija v sladostrasti zmage, jaz ni-seiii, takšnih seje treba dolgoročno bati, ne upam si pomisliti, da bi mi vladal kot recimo predsednik vlade. Vse je mogoče. SPOŠTOVANI GOSTJE V MESECU NOVEMBRU VAS PRESENEČAMO S KOSILI, KI JIH LAHKO DOBITE OD 16-19 URE CENA 999.-sit 4,16eur MENU: JUHA: DNEVNA i MESO; SV ZREZEK ali PURANJI ZREZEK ali OCVRTI LIGNJI PRILOGA: DNEVNA SOLATA: MEŠANA SLADICA iniww.novitediiik.com iP odpadke, v torek izžrebala celjska okoljska maskota Ekorg. Skuter gre v Založe Matjaž Rojnik iz Založ pri Polzeli je glavni nagrajenec nagradne igre celjskih Javnih naprav ob zaključku akcije zbiranja posebnih odpadkov. Za nagrado bo prejel električni skuter. V igri so nagradili še 20 sodelujočih, ki so dobili tipizirane vrečke za odpadke in posode za ločeno zbiranje bioloških odpadkov. Septembra in oktobra so Javne naprave Celje v 14 občinah na celjskem območju izpeljale vsakoletno akcijo zbiranja nevarnih odpadkov, v kateri je letos sodelovalo . 1.225 občanov. Vodja zbiranja posebnih odpadkov Leon Gregore je povedal, da so v akciji zbrah 29,2 tone posebnih odpadkov, kar je dve toni manj kot lani. Kljub temu so z akcijo zelo zadovoljni, saj je prispevala k osvešča-nju občanov o pravilnem ravnanju z nevarnimi odpadki, K manjšanju kohčine zbranih odpadkov je največ prispevalo vračanje neuporabljenih škropiv, pesticidov in drugih ostankov proizvajalcem. »Pa tudi naš center za poseb- ne odpadke v Bukovžlaku, v katerem se je letos nabralo dobrih 8 ton nevarnih odpadkov, ki so jih občani brezplačno odložili kar tam,« je povedal Gregore. Največ posebnih odpadkov, kar 5.800 kilogramov, so zbrali v občini Celje. Javne naprave tudi sicer spodbujajo odgovorno in osveščeno ravnanje z odpadki, "m-di zato omogočajo uporabnikom, da štrikrat letno na deponiji brezplačno oddajo manjše količine odpadkov. BRST Dvojni praznik v Šmartnem v tednu pred martinovim so v Šmartnem v Rožni dolini obeležili tudi svoj krajevni praznik. V praznovanje so vključili še lep jubilej cerkve sv. Martina. Čeprav je bila cerkev v Šmartnem v Rožni dolini prvič omenjena že leta 1335, je sedanja stara le 150 let. Njen zavetnik je ravno sv. Martin in po eni izmed raz- 1 dobil sopo- lag naj bi kraj po nje svoje ime (sveti Marti domačih v Sent Marti ga pa naj bi izšlo ime kraja Šmartno]. Jubilej cerkve so obeležili tudi z razstavo Pri-, na kateri so s sli-isedo razložili delo 1 ljudi, ki so skrbeli enja. V okviru krajevnega praznika so podelili tudi priznanja. Od društev so nagradili PGD Šmartno v Rožni dolini in Dramsko skupino Dominik Hriberšek, med posamezniki pa so priznanja prejeli Tadeja Forštner, Marija Rančigaj, Olga Pintar in Jože Dragoš. RP ^Slavje v Škofji vasi Kulturno društvo bratov Dobrotinšek slavi 60 let z včerajšnjo otvoritvijo razstave slik in voščilnic slikark, ki delujejo v krajevni skupnosti, so se v kulturnem domu v Škofji vasi pričele prireditve ob 60-letnici krajevnega kulturnega društva bratov Dobrotinšek. Društvo je pričelo delovati po vojni, leta 1946, ko so nekateri igralci, ki so aktivno delovali na področju kulture že pred vojno, ter mladi, ki so si želeh ustvarjati v vasi, ustanovili kulturno društvo. Ime so mu nadeli po Do-brotinškovih štirih fanrih, ki so padli v vojni. Pred vojno so igre uprizarjaü ali na prostem aH v dvorani v Vojniku. V društvo je bilo vključenih več sekcij. Najmočnejša je bila dramska, ki je vsako leto uprizarjala različna dramska dela. Gonilne sile oziroma režiserji so bili Julko Kožuh, Angela Mauc, Lojzi Zagožen, Vinko Sentočnik, dr. Franc Zupančič in inž. Bela Buk-vič. Kmalu so ustanovili tudi pevski zbor in kasneje še kvintet Slavček. Društvo je aktivno delovalo do začetima 70 let nato pa je za nekaj časa delo zamrlo. Leta 1999 pa so nekateri nekdanji igralci ter nekaj mladih krajanov ponovno oživili delo društva. S prireditvami ob jubileju želijo k dejavnemu sodelovanju pritegniti čim več novih članov. Osrednjo prireditev pripravljajo v soboto, ko si bo še mogoče ogledati razstavo slik in voščilnic, ob 16, uri pa bodo predstavili odlomke treh gledaliških uprizoritev iz minulih let in s takrat delujočimi igralci, mladinska dramska skupina bo uprizorila prizor Skodelica kave, nastopili pa bodo še vokalna skupina Prijatelji krajevnega društva upokojencev, citrar Peter Napret, duet Biser in trio Mateja Ribiča, Na prireditvi bodo trem članom društva podeliti tudi priznanja javnega sklada RS za kulturne dejav- BRST Film, koncert in zbirainiic Zveza Sonček je v torek v odelovanju s KUD France Prešeren Ljubljana in Kinom Metropol v celjskem mestnem kinu predstavila dokumentarni film Vrtiče 2006. Dokumentarec je nastal na aprilskem delovnem taboru na kmetiji v Sp. Vrtičah. Gostje na prireditvi so bili člani skupine The Kripls, ki so predstavili svojo novo zgoščenko in skupina Strand. Pri- reditevje naletela na precejšnje zanimanje Celjanov, saj je bilo gostov okoli sto. Posebnost pa je bila, da je bil ogled filma in koncerta brezplačen. Namesto vstopnine je zveza Sonček ob tej priložnosti prvič v Celju postavila zbiralnik tolarskih kovancev, ki se je lepo napolnil. Šlo je za prvo predstavitev takšnega zbiralnika v Sloveniji. Vnaslednjih tednih bo zveza Sonček te zbiralnike postavila še na razUčnih lokacijah po vseh Sloveniji, zlasti razmišljajo o lekarnah in bankah. Občane bodo pozvali, da ob slovesu od tolarskih kovancev te namenijo dejavnosti zveze Sonček, ki je zveza društev za cerebralno paralizo Slovenije, v katero se združuje petnajst regijskih društev, Disco brucovanje Klub študentov občine Celje napoveduje brucovanje vseh celjskih študentov, ki bo tokrat v znamenju disca. Dogodek se bo odvijal v četrtek (23. novembra) od 20. ure v bowrling baru Planeta Tuš, Na brucovanju bodo izbirali naj disco brucko ui bruca. Nastopila bo disco plesna skupina, obiskovalci pa se bodo lahko poizkusih tudi v karaokah, PredstavÜi se bodo študenti celjskih šol in fakultet, pripravljajo pa še tekmovanje v biljardu in bowlingu. BS S skrito željo do Azurne obale Pokličite 090 93 61 70 in odgovorite na vprašanje, kako se imenuje akcija, v okviru katere uresničujemo vaše sanje. Je odgovor Vaše skrite želje uresničita Novi tednik in Radio Celje ah Mal drugač? Morda boste prav vi prejeli potovanje za 4 dni za 1 osebo na Azmno obalo. Žrebanje bo 27. novembra na Radiu Celje. Cena klica je 157,31 to-laija na minuto oz. 0,66 evra za klice s stacionarnega omrežja. Organizator igre je Novi tednik in Radio Celje. In še namig - oddaja Vaše skrite želje je na sporedu Radia Celje vsako soboto ob 10.10 uri. Mal drugač s 6Pack Čukurjem pa vsako sredo od 19.30 uri. Reportaže uresničenih sanj so v Novem tedniku objavljene vsak torek. Pokličite 090 93 61 70! www.radiocelje.com Pesmi njene duše Majda Dolžan je izdala svojo prvo pesniško zbirko. Poimenovala jo je Pesmi moje duše, predstavila pa jo bo jutri, v soboto, ob 18. ud v dvorani celjskega Ritsa ob Kidričevi cesti. Predstavitev pesmi bo spremljalo petje, glasba in ples ter druženje ob domačih dobrotah. Izkupiček od prodanih knjig in do-nacij bo Dolžanova namenila humanitarni organizaciji Hospic oziroma otrokom, ki so ostali brez staršev, BA MOZIRJE I ŠMARTNO^ 9 Pust pred vrati Projekt Karneval v občinah Mozirje in Novi Vinodolski -Sobotni začetek pustnega časa v soboto, 11.11., točno ob 11.11 je v Mozirju strel iz pustno prirejenega topa označil začetek pustnega časa. Navada velja v vseh mestih, ki so člani združenja evropskih karnevalskih mest. Med njimi je tudi hrvaški Novi Vinodolski, s katerim Občina Mozirje sodeluje v programu medsosed-ske izmenjave Interreg III a. Projekt Karneval, ki ga je Evropska unija odobrila v okviru pobude Skupnosti Interreg III a v sosedskem programu Slovenija-Ma-džarska-Hrvaška, so podrobneje predstavili že na petkovi novinarski konferenci. Občini Mozirje in Novi Vinodolski sodelujeta že vrsto let, predvsem kar se tiče karnevalov in tradicionalnih turistično-kulturnih prireditev na prostem. Cilj projekta je obstoječe prireditve nadgraditi s karnevalskimi vsebinami, ohraniti etnološke značilnosti, popestriti turistično ponudbo ter pritegniti večje število obiskoval- cev. V dveh letih naj bi vse prireditve, od nekaterih razstav v Mozirskem gaju do pustovanja ter podobne v Novem Vinodolskem, povezali v integralni produkt pod skupno blagovno znamko. Evropa je za projekt namenila sto milijonov tolarjev, približno polovico občini, eden od rezultatov pa je nova karnevalska pisarna v upravnem centru v Mozirju, ki so jo v soboto tudi uradno odprli. Sobotnega slavja v Mozirju, kjer so poleg začetka pustnega časa z več stojnicami z domačo in s hrvaško ponudbo obeležiU tudi mariinovo, se je udeležO minister za lokalno samoupravo dr. Ivan Žagar, ki se je srečal praktično z vsemi zgornjesavinjskimi župani. Kakor je napovedal, naj bi se tudi v manjših občinah zgodile spremembe na bolje, predvsem s pomočjo novega zakona o financiranju občin ter večjih možnosti pridobivanja denarja iz Evropske unije, spregovorili pa so tudi o pokrajinah. »Vse spremembe gredo v smeri, da bi bili življenjski pogoji primerljivi za vse državljane, ne glede na katerem območju živijo,« je poudaril minister brez listnice, dr. Ivan Žagar. Po napovedih mozirskega župana Iva Suhoveršni-ka naj bi v Podrožniku zrasel turistični center s 600-700 ležišči, pridobiti morajo le še investitorja. Težava je v tem, ker vsak pričakuje velik vložek obči- Seveda sobotno dogajanje ni minilo brez frakov, cilindrov in šalov, zaščitnih znakov mozirskih pust-nakov, ki so ponovno raz-vih svojo zastavo in poskrbeli za pestro dogajanje pred upravnim centrom. Kot je v navadi, so ob razglasitvi pustnega časa predstavili novo kraljico ter poskrbeli za krst mladega vina, kot se spodobi na mar-tinovo. US OGRAMAlNTERRf-XlliÄ SIQ-HÜ-HR ~ mrmm ^ Pustna viliaki Drago Poličnik in hsk Daičar z lansko in latošnjo pustoo kroljico Pločnik in javna razsvetljava v Krajevni skupnosti Letuš v Braslovčah so slovesno odprli kar 900 metrov dolg asfaltiran pločnik s prehodom za pešce, odvodnjavanjem in javno razsvetljavo. Slovesnost je bila pri kme- janovič z direkcije za državne tiji Rosenstein v središču kra- ceste, predsednik nadzornega ja, kjer so se poleg množice sveta Družbe za državne ceste Lehišanov zbrali tudi Jure Pe- Republike Slovenije Ljubo Žni- dar, braslovški župan Marko Balant in drugi, ki so v svojih govorih poudarili pomembnost projekta, ki bo prispeval predvsem k varnosti pešcev. Začetek del sega v leto 2000, v letošnjem letu pa so bila dela zaključena. Vrednost projekta je 49,4 milijona tolarjev. od tega je investitorju. Občini Braslovče, uspelo pridobili 12,3 milijona državnih sredstev. Gostje so si ogledali tudi križišče v Malih Braslovčah in Parižljah, ki sta prednostni nalogi v prihodnje. TT 11 Ambiciozno v Šmartnem v občini Šmartno ob Paki so občinski praznik združili z martinovim in slavnostno sejo občinskega sveta pripravili v petek. Letošnje leto je v občini minilo v znamenju prireditev ob 750-letnici prve omembe kraja, pri čemer so pomembne jubileje dela slavili tudi v posameznih društvih. Mejnike so prikazali tudi na razstavi z naslovom Smart-no skozi čas, ki jo je v avli kulturnega doma postavil Muzej Velenje. Kot je v govoru na slavnostni seji poudaril župan Alojz Podgoršek, so v minulem letu poskrbeli za veliko inirastrukturnih naložb ter začeli graditi trgovski center in blok z neprofitnimi stano- vanji. Za prihodnje razvojno obdobje je Podgoršek povedal, da bo zahtevalo veliko samozavesti in ambiciozno delovanje ter obljubil, da bodo priložnosti dobro izrabili. Na slavnostni seji so podelili tudi priznanja župana, ki so jih prejeli Matic Nežmah, Anton Vodovnik in Marija Žerjav. Plaketi občine Šmartno ob Paki sta prejela Franc Ka-čičnik in Franc Korber in grb občine Franc Steblovnik. Vse nagrajence odlikuje dolgoletno aktivno delo v različnih društvih. Praznovanje so s kulturnimi vložki popestrili člani moškega pevskega zbora, mladi gledališč-niki osnovne šole, učenci glasbene šole in folklorna skupina Oljka. US Vodnikova 2, 3000 Celje tel.: 03 422 10 00 banka-celje.si banica celje LAŠKO M Bolje polena pod noge kot nož v hrbet Kulturno društvo Rimljan iz Rimskih Toplic je minuli petek v domači osnovni šoli, na predvečer volilnega molka, pripravilo 4. Rimski večer. Poimenovali so ga Brez dlake na jeziku, na njem pa je nekdanja predsednica KS Rimske Toplice Jelka Ka-pun spregovorila o svojem življenju in politični kulturi na lokalni ravni. Ženska tisočih idej, kot so poimenovali Kapunovo, se je tako pridružila številnim umetnikom (slikarjem, pisateljem-..) in drugim priznanim osebnostim, ki so že bili gostje Rimskih oziroma pred tem Aškerčevih večerov. V Rimske Toplice jo je iz Maribora pripeljala ljubezen. Tu si je ustvarila družino in se zaposlila v vrtcu kot vzgojiteljica. »Otroci mi pomenijo način življenja. Otroštvo sem preživela v Prek-murju pri teli, kjer sem kot otrok samotar otroško družbo med drugim iskala tudi med romskimi otroki. Želja po vzgojiteljskem poklicu je v meni zorela vse življenje. Starši so me po končani osnovni šoli vpisali v gimnazijo, kjer pa nisem büa srečna, zato sem se po uspešno opravljenem prvem letniku prepisala na srednjo vzgojiteljsko šolo,« je Kapunova odgovorila na vprašanje, od kod ji ljubezen do otrok. A je samo delo v vrtcu ni zadovoljevalo, zato se je pridružila številnim društvom v Rimskih Toplicah, kjer je bila aktivna vrsto let. Pred štirimi leti jo je pot zanesla tudi v politične vode. Na lokalnih volitvah se je pridružila Listi za Rimske Jelka Kapun je prepričana, da politična kultura ni le stvar tistih, ki se kakorkoli ukvarjajo s politiko, temveč jo morajo imeti vsi ljudje. Toplice in postala »mati županja« Rimskih Toplic. Za vstop v politično življenje se je odločila, ker je želela za kraj, ki jo je »sprejel«, nekaj storiti. V štirih letih predsedovanja je spoznala, da k »slovenski kulturi« sodi tudi metanje polen pod noge in zabadanje nožev v hrbet. »Če bi lahko izbirala, bi se raje odločila za polena. Ta vsaj lahko ujameš, ko letijo proti tebi,« je priznala. A je od zastavljenih ciljev in uresničitve svojih idej ni odvrnilo ne eno ne drugo. Po njeni zaslugi se v Rimskih Toplicah marsikaj dogaja, čeprav jih nemalo trdi drugače. Med drugim je zaslužna, da vsako leto ob dnevu državnosti pri treh sekvojah v zdraviliškem parku pripravijo kulturni program s koncertom godbe na pihala in nato še kre-sovanje na Aškerčevini. Že stalnica so tudi silvestrovanja na prostem, ».^eka-teri govorijo, da je to moja zasebna zabava. Če je tako, potem hvala, ker me tako cenite, da se mi vsakič pri čakanju novega leta pridružite v tolikšnem številu,« je odgovorila na očitke. Kapunovo poznajo tudi kot vneto zagovornico samostojne Občine Rimske Toplice, pri čemer je brez dlake na jeziku priznala, da osamosvojitev KS ni edini projekt, ki ji ga ni uspelo uspešno izpeljati: »Najtežje pogledam v obraz mladim v našem kraju. Za njih sem kot predsednica KS najmanj naredila. Sram me je, da jim nisem uspela zagotoviti prostora, kjer bi se srečevali in družili.« Zdaj, ko je svoje predsedniške posle predala nasledniku Jožetu Senici, ji bo več časa ostalo za stvari, ki so bile doslej potisnjene ob stran. »Najprej bom doma >ski-dala svinjak<, poiskala prijateljske stike z ljudmi, ki sem jih zadnja Štiri leta zanemarjala, in dokončala priročnik za sodelovanje s starši na področju predšolske vzgoje,« je izdala svoje načrte. Na Rimski večer so povabili tudi oba županska kandidata v občini Laško, Franca Zdolška in Jožeta Rajha, pri čemer se je na povabilo odzval le slednji. Zdolšek je imel medtem le deset metrov stran, na šolskem igrišču, predvolilno zabavo. BOJANA AVGUŠTINČIČ Po trških mejah Laškega Planinsko društvo Laško želi ohra-niü običaj iz 18. stoletja, ko so laški tržani vsakih nekaj let v organizirani skupini obšli trško mejo, zato tudi letos pripravljajo 8. pohod po nekdanjih trških mejah Laškega. Ta bo jutri, v soboto, s štartom ob 8. uri. Tokrat bo pohod po desnem bregu reke Savinje. Start pohoda bo pri TfC-u nasproti avtobusne in železniške postaje. Vodniki bodo pohodnike od tod članica skupine O UniCrecfit &OUp popeljali po gričih nad Laškim. Prva postojanka bo na Krištofu. V tamkajšnji cerkvi sv Krištofa so ohranjene najstarejše orgle na Slovenskem z letnico 1682. Tu bodo pohodnike pričakali izdelki iz lecta in medu. Pot bodo nato nadaljevali do Strmce, kjer jih bodo pogostUi s čajem. Pohod se bo nadaljeval prekn Riiknvcp, Trnovega in Sedra-ža do nekdaj prijazne vasice Govce, ki se je zaradi rudarske dejavnosti pogrez- nila v zemljo. V Govcah pri lovski koči bodo ponudili golaž in pijačo. Od tu se bodo pohodniki vrnili proti Laškemu preko Trnovega hriba, Kuretnega (cerkev sv, Katarine) in Smihela (cerkev sv. Martina z dvojnim zvonikom). Hoje je za približno pet ur, pri čemer naj ima vsak pohodnik s seboj primerno opremo. Štartnina, v katero je všteta izkaznica in čaj ob poti, znaša 500 tolarjev. BA Števila in foikioristi Folklorno društvo Šentjur pripravlja nocoj, v petek, ob 19. uri v Kulturnem domu Šentjur koncert, s katerim bo obeležilo 7. obletnico delovanja. Naslovili so ga »7, 8, lep te prosm«, ga zastavili projektno, s programom koncerta pa se želijo ozreti na zaznamo-vanost izročila slovenskega človeka s števili. Kot ugotavljajo člani folklornega društva, števila še zmeraj spremljajo človekov koledarski krog in dogodke v njem, na različne načine pa tudi ljudsko ustvarjanje ob teh dogodkih, kar bodo poskušali prikazati tudi v nastopu. PM Srečanje starejših icrajanov Krajevna organizacija Rdečega križa Sedraž pripravlja v nedeljo ob 13. uri na turistični kmetiji Nemec tradicionalno srečanje krajank in krajanov, ki so dopolnili 70 let. Ni» srečanje so povabili 99 krajanov tamkajšnje KS in dva Člana RK, ki sta starejša od 70 let. Zanje bodo s pomočjo OŠ Sedraž, MoPZ Sedraž in Ou-oške pevske skupine pod vodstvom Mojce Lukmar in Mateje Skorja ter citrarke Janje Brleč in mladega glasbenega talenta Branka Kačuna pripravili kulturni program. Sledüo bo kosilo, zatem pa še prijetno druženje vseh prisotnih. BA i Super, dobili smo novega družinskega ljubljenčka. Naš lizing pomeni optimalno financiranje voz in vrsto dodatnih storitev. Vaše veselje z novim avtomobilom bo tako Zahtevajte našo ponudbo. IBanliVUistria Credltanstalt Leasing Presicrbijeni z vodo Občina Laško je v preteklih osmih letih zgradila približno 45 küometrov vodovoda v vrednosti 350 milijonov tolarjev (vodovod Trnov hrib. Trije studenci I. in TTI. etapa, vodovod Kobivjek in Log, Loke, Velike Grahovše, Rimske Toplice I. faza), pri Čemer je bilo v novo javno vodooskrbo vključenih 150 gospodinjstev. V letošnjem letu sta bila z^a-jena_nova vodovoda: v KS Marija Gradec {Modrič - ČN) in v KS Sentrupert (Mala Breza-Modrič). Na oba vodovoda se bo lahko priklopUo petnajst gospodinjstev. Vrednost zgrajenih vodovodov v letošnjem letu znaša 21 milijonov tolar- Lizing za uspeh. www.novitediiik.coiii Zima bo vroča v Ratanski vasi Zaradi nestrinjanj glede ogrevanja v posameznih vhodih naj bi že prišlo do tožb - Bodo imeli dovolj denarja za gretje? Zima počasi trka na vrata. Tudi na vrata stanovalcev blokovskega naselja Ratanska vas v Rogaški Slatini, ki so se prejšnjo sezono še greli s skupno kotlovnico. Ta je letošnjo jesen dokončno ugasnila, stanovalci pa so bili primorani sami poiskati način ogrevanja. Vendar težav še ni konec. Nekateri še vedno ne vedo, ali se bodo sploh lahko greli, v enem bloku pa naj bi prišlo celo do tožb. Stanovalci so med sabo sprti, časa za ureditev ogrevanja pa je vedno manj. Ko smo nazadnje obširneje pisali o kotlovnici Ratanska vas, je bilo zunaj trideset stopinj. Danes jih je vsaj dvajset manj, pa težav še vedno ni konec. Spomnimo, da so v OKP Rogaška Slatina, ki je bii upravljavec kotlovnice od leta 1987, kot ključni razlog za zaprtje kotlovnice navajali velike izgube. Marca 2004 so občinski svetniki sprejeli sklep, da se kotlovnica preprosto ukine. -Da se ukine ogrevanje 428 stanovanj, v katerih živi več kot tisoč ljudi. Stanovalcem, ki so večinoma starejši, delavci v steklarni ali že odpuščeni delavci steklarne, so dali tri leta časa, da si ogrevanje uredijo sami. Danes, dve leti in pol po sprejetem sklepu, je kotlovnica že ukinjena. Na občini so nam poja-sniE, da v sprejetem sklepu ni šlo za polna tri leta, ampak za tri kurilne sezone, Na vprašanje, ali so stanovalci vedeli, da so bile mišljene zgolj kurilne sezone, so nam odgovorili: »Mislimo, da so.« Plin ali elektrika Erika Ferleš se bo ogrevala na plin, čeprav si tega ni želela: »Na našem stopnišču smo imeli nekaj sestankov, kako se bomo ogrevali. Potem smo se odločili, da bomo Šli skupaj, celo stopnišče, na plin. Peč bo na podstrešju. To bo skupno ogrevanje za en vhod. Individualno ogrevanje bi bilo še veü-ko dražje, če bi bilo sploh možno. Dimnikar nam je povedal, da dimniki niso narejeni za to, tako da bi morali prevrtati steno in iz vsake kopalnice narediti za vsako sta-novanjeposebej dimnik.« Kot pojasnjuje Ferleševa, bo stala naložba za posamezno stanovanje pri tej vrsti ogrevanja približno 400 tisočakov. Pri manjših skupnih kotlovnicah, s katerimi se iahko ogreva en vhod, je dobro, če se s to naložbo strinjajo vsi lastniki stanovanj. Kot nam je pojasnila ena od teh lastnikov, gospa ne želi biti imenovana, so se v njenem vhodu sprva odločili za skupno kotlovnico, vendar so kasneje ugotovili, da bo naložba veE-ko dražja, kot so sprva predvidevali. Največja težava pa je nastopila, ko so tisti, ki so si premislili, zahtevali sporazum o delitvi stroškov. »Na sestanku smo ostalim, ki se želijo ogrevati na plin, predlagali, da jim pustimo vse cevi, odklopimo radiatope, vendar pa nismo pripravljeni plačevati njihove izgube energije. S čimer pa se seveda niso strinjali, ker se za njih bistveno stroški spremenijo,« pojasnjuje gospa, ki se bo vsaj to zimo ogrevala z elektriko. Zagotovo pa jo čaka zelo vroča zima, saj pravi, da tisti, ki se želijo ogrevati s skupno kotlovnico, že tožijo ostale, ki si želijo drugačnega ogrevanja. Kot so nam pojasnili na Atriju, ki ima v upravljanju 21 vhodov, je možnost tožb vsekakor prisotna, vendar bi se lastniki temu lahko izognili: »Lastnikom smo omo-gočOi večletno obročno odplačilo z ugodno obrestno mero, v kolikor pa se bo v nadaljevanju izkazalo da lastniki ne plačujejo svojih obveznosti, pa bomo v imenu preostaUh etažnih lastnikov vložili tožbo za plačilo stroškov m obveznosti, ki bremenijo etažne lastnike in sicer v skladu z zakonodajo,« pišejo v Atriju. Kot pojasnjujejo tudi na občini, bi morali namreč vsi lastniki stanovanj, četudi se odločijo za ogrevanje na elektriko, plačati prispevek za skupne vode in naprave, kar bi stalo približno 60 tisočakov. Da je sploh prišlo do tako hudih težav, da; Pred tremi tedni so eno od skupnih kotlovnic šele postavljali. ne pogledajo, kaj šele pozdravijo, je razlog tudi v tem, da so pri Atriju zahtevali pri odločitvi posameznega vhoda za način ogrevanja le soglasje polovice lastnikov stanovanj. Vsi ostali morajo tej odločitvi sleditt, četudi se ne strinjajo. In seveda tudi plačati vsaj tistih prej omenjenih 60 tisočakov. Kot pravi- Atriju, je nanjihovi strani Stanovanjski zakon, ki določa, da je za posle redn upravljanja ponebno soglasje solastnikov, ki imajo več kot polovico solastniških deležev. Tako mnenje je dalo tudi ministrstvo za okolje. Nov sistem in način ogrevanja je torej po mnenju države redno upravljanje. Sami krivi? Obvestila občine, da je bilo vprašanje ogrevanja v Ratanski vasi rešeno v 85 odstotkih stanovanj že septembra, drži le deloma. Stanovalci so se morda le odločili, kako se bodo ogrevali. Vendar to še ne pomeni, da se sploh bodo ogrevali. Konec oktobra, ko je bilo že nekaj mrzlih dni mimo, so se lahko dejansko ogrevali v 15 vhodih od 21, kolikor jih ima v upravljanju Atrij. Drugje so manjše skupne kotiovnice šele postavljali. V dveh vhodih so se odločili za elektriko, ker tudi s pomočjo, ki jo je namenila občina, največ 48,000 tolarjev, stroškov napeljave oziroma ureditve novega načina ogrevanja ne bi zmogli. Sicer pa bo najverjetneje za vse finančno zelo težko. Nekaterim bodo pomagali otroci, nekateri bodo vzeh posojila, nekateri pa bodo verjetno tudi kakšen dan ali dva na mrzlem. Kako je lahko občina kotlovnico preprosto zaprla, še vedno marsikomu ni jasno. Župan Branko Kidrič je dejal. da obžaluje, da ni OKP že pred šesrimi, sedmimi leti opozoril na izgubo. Na OKP pa pravijo, da so že leta 2000 zahtevali povišanje cene ogrevanja zaradi izgube, čeprav naj bi se ta pojavila že leta 1996. Verjetno bi v tem času lahko našli kakšno rešitev. Še letos je prišla ponudba, da bi se kotlovnica preuredila v kotlovnico na lesno bioma-so. Občina je tako možnost zavrnila. Kot so nam pojasnili, stara kotlovnica ni bila primerna za tovrstno ogrevanje, poleg tega pa bi morali popravljati tudi lokacijski načrt, da bi lahko postavili skladišče za biomaso, s čimer bi Ob »postavljanju» dimnikov skozi vsako stanovanje že odpada fasada. Kdo bo kril te stroške? porabiU vsaj dve leti. Če bi se torej o izgubah in predvsem o morebitnem zaprtju kotlovnice govorilo deset let prej, bi se morda stanovalci Ratanske vasi danes greli dm-safe. Kdo bo plačal odškodnino? Zdi se, da za prebivalce Ratanske vasi nikomur ni mar. Tudi iz ust nekaterih občinskih svetnikov smo že lahko slišali, da so to blo-karji, da se jim ne ljubi delati, da si lahko vsak hišo postavi in naj si jo torej postavijo. Slišimo lahko tudi pripombe, da so imeli stanovalci dovolj časa, da bi si ogrevanje uredili, da je kriv odbor za ohranitev kotlovnice, ki je ljudi prepričeval, da se kotlovnica ne bo zaprla. Dejstvo, da bodo ljudje težko preživeli zi- mo, kot kaže, briga malo ljudi. In če že v javnem podjetju in tudi na občini pravijo, da je občina lastnica zaprte kotlovnice in lahko torej z njo počne, kar hoče, ali bo dala kakšno odškodnino ljudem, ki so kupili stanovanja z ogrevanjem, ki ga po novem ni več? Stanovalci so imeli dve leti in pol časa. da bi si uredili ogrevanje. OKP pa je za izgubo vedela že deset let prej. Ampak veliko lažje in predvsem dosti cenejše je, za občino in OKP seveda, če to uredijo ljudje sami. Da tam živijo brezposelni in ostareh, ni pomembno. Mogoče bi veljalo razmisliti, da bi zadnji del drugega člena ustave, ki govori o tem, da je Slovenija socialna država, preprosto izbrisali. ŠPELA OSET hI je »olepšal» fasado bloka. tfOJNIK I SL.KOHJICEI ZREČE | 1 Od maratona do čajanke z Minattijem Splošna knjižnica Slovenske Konjice je letos ob dnevu slovenskih knjižnic pripravila obsežen program, ki je namenjen vsem starostnim skupinam. Kot napoveduje vodja knjižnice Jerneja Ristlč, bodo z njim dobro predstavili delo in vlogo knjižnice v konjiški, zreški in vitanjski občini. Dan bodo v ponedeljek začeli ob 9. uri s potopisno predstavo o Ekvadorju. Svetovna popotnica Andreja Jer-nejčič bo obiskovalce popeljala v odmaknjene ekvadorske vasi, v džun^o v amazon-skem nižavju. Na ploščadi pred kulturnim domom se bo ob 10. uri začel bralni maraton za osnovnošolce. Prebirali bodo spise in razstavljali plakate na temo Zgodbe mojega kraja in Obisk v knjižnici. Najboljše in najbolj iz- virne bodo nagradili. Ob 11. uri bo pravljičarka popeljala najmlajše v svet ilustracij Mojce Cerjak. Otroci bodo lahko izjemno ilustratorko, ki živi in ustvarja v Slovenskih Konjicah, tudi spoznali- Dan bodo zaokrošli v čitalnici knjižnice s prvo Knjižno čajanko. Na pobudo konjiških bralk in bralcev bodo čajanke pripravljali predvidoma enkrat mesečno, na njih pa se bodo z avtorji ali moderatorji srečanj pogovarjali o aktuahiih ali drugače zanirnivih knjigah. Na vsakem srečanju se bodo udeleženci skupaj odločili, kaj bodo prebrali in koga povabili na prihodnjo čajanko. Na prvi Knjižni čajanki bo gost častni občan Slovenskih Konjic, pesnik Ivan Minatti. Srečanje se bo začelo ob 18. uri, MILENA B. POKLIČ Vodja knjižnice Jerneja Ristlč: »Zanimanje za prireditve ob dnevu knjižnic je preseglo vsa m Prednosti zreškega župana Konstitutivno sejo zreškega občinskega sveta je do potr- najstarejši svetnik Ivan Umiilk. Kot je poročala predsednica občinske volilne komisije Zdenka Košir, so volitve minile brez posebnosti. V primerjavi z zadnjimi lokalnimi volitvami je tokrat za občinski svet kandidiralo bistveno več žensk, njihovo število v 16-članskem občinskem svetu pa se je podvojilo - v prejšnjem mandatu sta bili 2, sedaj so 4 svetnice. Ker je bil novo izvoljeni župan Boris Podvršnik izvoljen tudi za občinskega svetnika, funkdja pa ni združljiva z župansko, bo občinska volilna komisija na prihodnji seji 4. decembra sporočila, kdo ga bo zamenjal. Sicer pa je novi zreški župan predstavE tudi svoj program. Prednosmo bo podprl projekte Očistimo reko Dravinjo, gradnjo krožišč pri Ulipiju, na Stranicah in v Zrečah, panoramsko turistično cesto Južnega Pohorja, izgradnjo neprofitnih in varovanih stanovanj, ureditev pošte, knjižnice in parkirišč v novem objektu Unior Turizma ter prizadevanja za uvedbo 4-let-nega programa surojni tehnik v Šolskem cenmi Slovenske Ko-njice-Zreče. »Moj cilj je, da občhia postane najbolj.prepoznavna in uspešna gospodarsko-turistična občina v Sloveniji,« je zaključil nagovor. Nov občinski svet je že imenoval 5-člansko komisijo za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja. Kot predsednik jo bo vodil Dr^o Šešerko, podpredsednica je Jolanda Laubič. Ob zaključku seje seje Boris Podvršnik v imenu vseh zahvalil za uspešno 12-Iemo vodenje občine dosedanjemu županu Jožetu Koširju, ki bo v bodoče deloval kot občinski svemik, še naprej pa bo vodil uresničevanje projekta Očistimo reko Dravinjo. iVlBP Zlata slikarska paleta za Konjičanko Heda Vidmar Šalamon je dobitnica najvišjega priznanja, zlate slikarske palete za izjemen prispevek, na 7. mednarodni likovni simpozijski delavnici Sava 2006 v Brčkem (BiH). Med 17 umetniki, večinoma akademskimi slikarji, je uspeh ljubiteljske slikarke iz Slovenskih Konjic zavidanja vreden. Kolonije v Brčkem se je, tako kot številnih drugih, udeležila skupaj s soprogom Arpadom Šalamonom, ki ga svet pozna kot slikarja in grafika. Organizatorji likovne kolonije so v katalog zapisali: »Zakonski in slikarski par Šalamon dela neutrudno - kot dve čebelici, dva metulja ah dva kolibrija ... Drug ob drugem, vsak na svojem platnu, z različnimi slikarskimi izrazi... Dopolnjujeta se kot ena duša z dvema telesoma.« Tako kot so bili z njunim delom zadovoljni organizatorji, tako zadovoljna sta tudi umetnika ne le z vzorno organizacijo kolonije kol tudi z vsem, kar sta na njej doživela ob delu: »Kolonija ni le druženje, ampak je predvsem brušenje udeležencev kot ljudi in kot umetnikov. Je izmenjava in primerjava slikarskega dela in vseh drugih izkušenj, kar vse prispeva k napredku umetnosti in umetnika.« MBP f^MMf^tS^ PROSTA STANOVANJA V VEČSTAMOVAMgSKEM uMostowceutda. KOMPLEKSU LIVADA ŠENTJUR • 2(lvo[ • 1 garaža v i7meri 2,9x5.6 m Kupcem stanovanj nudimo pomoč pri pndobiwi ugodnih dolgoročnih kreditov Za vse dodatne informacije pokličite na tel. 03 42 66 586 ga. Matejo KOMPOŽ. Gradimo za vas Ni potrebe za koalicijo Prejšnji teden sta se na ustanovni seji sestala občinska sveta iz Vojnika in Dobrne. V obeh sestava uradnih koalicij ni potrebna, pravita župana. Vojniški občinski svet sestavlja šest članov SLS-a, štirje svetniki iz vrst SDS-a, trije svetniki LDS-a, dva sta iz stranke NSi, po enega člana pa imajo stranke DeSUS, SD ter Nova generacija. Neurad- no koalicijo bo tvorilo 11 svetnikov, uradne pa, pravi župan občine Beno Podergajs, tudi letos ne bodo sklepali. »Običajno pri nas nismo sklepali uradnih koahcij, čeprav smo se malo politično kljub vsemu orientirali. Tako bo tudi letos, čeprav bo treba odbore, podžupana ter nadzorni odbor urediti tako, da lahko zadeve funkcionirajo tudi, če naenkrat dobimo hu- do >opozicijo<,« jepovedal Podergajs. Še manj se s koalicijo ubada dobrnski župan Martin BrecUsaj se potreba zanjo do zdaj še ni pokazala. Po strankarski pripadnosti v novem svetu, čeprav so svetnike volih po večinskem sistemu, s tremi svetniki vodi stranka SDS, dva sta iz vrst LDS-a, po eden iz SD-ja ter SLS-a, eden pa je neodvisen, RP Slogan šole Z igro v življenje je sedaj dobil piko na Po dveii letih prišli do igral Otroci OŠ Frankolovo se od prejšnjega t< lih. Upravni odbor šolskega sklada o i na igra- se je zadnje dve leti trudil pridobiü dovolj sredstev za nakup le-teh, s pomočjo donatorjev pa jim je le uspelo. Pripravili so dva srečelova, dobrodehia koncerta, pa še vedno sredstev ni bilo dovolj. Tik pred koncem so se s prostovoljnimi prispevki vključili še starši ter dva večja donatorja {Gostišče Bojana je prispevalo 100 tisoč tolarjev, Engrotuš pa 250 tisoč). Na pomoč je priskočila tudi občina, prostor za namestitev igral pa je odstopil pater Branko Cestnik. RP Na potezi so gledalci V SLG Celje Šah mat - Krstna uprizoritev komedije - Za smeh in razmislek Salve smeha s pilulo resnice prinaša nocoj, v petek, ob 19.30 med ^edalce najnovejša, na Dnevih komedije 2006 z naslovom »žlahtno komedijsko pero« nagrajena komedija Vinka Moderndorferja Šah mat. Igralska ekipa s sodelavci je v minulih mesecih pod vodstvom prekaljenega režiserja in profesorja na igralski akademiji v Ljubljani Dušana Mlakarja postavila na oder delo v slogu feydeaujev-ske situadjske komedije. Tako kot je avtor komedijo tudi pisal. Napisana pa je skoraj preroško, pravijo v gledališču in imajo ob tem v mislih zdrahe, povezane z minulimi volitvami. Tekst govori o skorumpi-rani politiki in varanju v družini, ko ima novopečeni minister (Renato Jenček) poleg žene (Lučka Počkaj), ki ima tudi Ijubčka (Rastko Krošl), še tri ljubice (Barbara Vido-vič. Barbara Medvešček in TjašaŽeleznik). Vsak dan vodi drugo v stanovanje k svojemu očetu (Miro Podjed), h kateremu prihaja tudi negovalka (Jagoda]. Zaplet, hi- Dramaturginja predstave je Tatjana Doma, scenogra-finja Sanja Jurca Avci, ko-stumografinja Svetlana Vi-sintin, skladatelj Mirko Vuksanovič in lektorica Metka Damjan. tro zapiranje vrat, skrivanje in smešne situacije, so neizogibni. Minister Rudi in oče, gospod Kralj, imata tako za igranje šaha kaj malo časa... Delo je postavljeno in igrano iskrivo, igralci so duhoviti tekst še začinili in »delo je bilo en sam užitek«, pravi režiser Dušan Mlakar in enako zadovoljni pred nocojšnjo pre-miero pričakujejo občinstvo tudi igralci. Vinko Mödemdor-fer, večkrat n^ajeni avtor komedij in režiser, ki se je v času študija komedije mudil kot predavatelj o slovenskem jeziku na eni izmed tokijskih imiverz, »je napisal tekst, kakršnega med sodobnimi slovenskimi teksti še ni,« pravi Tina Kosi, umetniška vodja Živahno v ulici obrtnikov čevljarska delavnica, ki so jo z darovanjem opremili številni čevljarji s Celjskega, je nova pridobitev Muzeja novejše zgodovine v Celju in njegove Obrtne ulice v postavitvi Živeti s Celjem. Slovesno so jo odprli v sredo in ob tem pripravili prikaze dela urarja, frizerja, mo-distinje, krojača, zlatarja in čevljarja. Ti so v prelepo opremljenih muzejskih delavnicah obiskovalcem kazali, kako se je to počelo pred leti. Prav skozi to dejavnost uspeva muzej ohranjati mrežo skrbno zbranih predmetov in skoznje zgodbe ljudi, ki so živeli s svojimi pokÜ-ci- Sinoči so v muzeju prikazali tri dokumentarne filme - o modistki, krojaču in frizerju, ki v sliki in z besedami mojstrov ohranjajo za Ce- lje značilne obrti. Avtorica razstave Tanja Roženberger - Šega pravi, da na ta način tkejo mrežo predmetov in spominov na življenje, kot je bilo včasih. Danes dopoldan in še v nedeljo ob 16. uri pa napovedujejo nove prikaze dela vseh obrtnikov, ki delu-jejo v muzejski obrtni ulici. Več takšnih prikazov pripravljajo tudi v decembrskih dneh. BRST Knjižnice praznujejo 20. november je dan slovenskih splošnih knjižnic in knjižničarjev, pa tudi njihovih uporabnikov Zaznamovale ga bodo številne prireditve po celi Sloveniji z osrednjim dogodkom v Celju. Praznovanje dneva knjižnic je namenjeno promociji dejavnosti splošnih knjižnic in pridobivanju novih uporabnikov. Letošnje skupno praznovanje so namenili domoznanski zbirki, z namenom, da bi bili uporabniki še bolj ozaveščeni o vseh možnostih uporabe knjižnice. Dan slovenskih splošnih loijižnicbo potekal pod naslovomZgod-fae mojega kraja. in Miro Podjed. zadaj Lučka Počkaj, Barbara Medvešček. Rastko Krošl in Barbara SLG. Avtor, ki v tekstu pokaže dvojno moralo naše politike, je Sah mat podnaslovil: Šola moralne prenove za može in žene. V intervjuju za gledališki list pa je brez dlake na jeziku povedal, da so «parlamentarni klovni srhljivi klovni« in Vidovič nauesel še cel kup resnic, ki so skoraj na las podobne današnjemu političnemu vsakdanu, Dovolj je ena sama misel, pravi avtor, kar je hkrati sporočilo naše komedije: »Tisti, ki skrbijo za moralno prenovo, ki naj bi bili vzgled moralnosti, so ponavadi sami najbolj nemoralni, koruptiv-ni, lažnivi in pokvarjeni.« Šah mat prihaja na celjski oder kot druga premiera v tej sezoni. Zadnjo potezo bodo povlekli gledalci! MP, foto: DŠ Prireditev v Celju se bo v ponedeljek ob 10. uri začela s sprejemom gostov v Mestnem kinu Metropol, kjer bo tudi novinarska konferenca in ogled filma Aufbiks. Ob 11.30 bodo sledili vodeni ogledi Celja, ob 13, uri pa bodo v Osrednji knjižnici Celje odprli razstavo Od »čitavnice« do svetovnega spleta - ob 100-letnici javnega knjižničarstva v Celju, Ob 15. uri se bo začela okrogla miza o avtorskih pravicah v digir talnem okolju, ki jo bo povezoval direktor Narodne in univerzitetne knjižnice Lenart Šetinc. BA Bajaga na rednem delovnem obisku v Celju Ko je 24-letni redni član skupine Riblja čorba Mom-čilo Bajagič Bajaga leta 1984 v Beogradu ustanovil dodatno skupino za popoldansko obrt z imenom Bajaga & Instruktori, si verjetno niti po prvem koncertu v zagrebškem Kulušiču ni predstavljal, da bo ostal direktor, skladatelj, tekstopisec, frontman in glavni konstruktor svojih Inštruktorjev kar več kot polovico svojega življenja. Pridelal je eno izmed najbolj uspešnih in vplivnih pop-rock skupin v zgodovini bivše Jugoslavije. Jutri bo nastopil v Celju v dvorani Zlatorog na dobrodelnem koncertu za izgradnjo nove čolnarne na Špici. Čeprav velja njihov album Sa druge strane jastuka za ene ga najboljših iz časov bivše združene glasbene države, je Bajaga z veliko mero skepse menil, da album ni primeren niti za njegove hišne ljubljenčke. Po svojem izboru jena vrh umestil njemu najljubši s sovjetsko turnejo navdihnjen album Prodavnica tajni. Po zlatih 80-ih je Bajaga inštruiral naprej. Pod streho je pospravil glasbo za film, tri albume, uspešnico Moji dri^ovi ter prvi koncertvSloveniji (na Špici v Celju) po razpadu SFRJ. V novem tisočletju, z statusom najpopularnejše skupine na območju bivše Jugoslavije, je 20-letnico delovanja obeležil z godalnim orkestrom Beograjske filharmonije. Najprej z nastopom v zagrebškemu Domu sportova, nato še s turnejo po Kanadi in ZDA. Oboževalci in diaspora so še vedno redni naročniki in obiskovalci njegovili koncertov Poklonil jim je tri nove albume film Profesiona-lac, v katerem je pred nemi leti tudi nastopil. Bajaga z Inštruktorji v tem trenutku vneto vadi za dva pomembna nastopa. Konec novembra bo nastopil na velikem koncertu v Beogradu, pred tem, že jutri pa v Celju, v dvorani Zlatorog na dobrodelnem koncertu za izgradnjo nove čolnarne na Špici. Honorar poklanja članom celjskega kajakaškega kluba. Vzrok in zgodba sta enostavna, predvsem pa iskreno prijateljska. Kajakaši so si zaželeli Bajage na koncertu v Celju v pnnh povojnih letih ter mu s tem nehote omogočili prvi kontakt s slovensko publiko po razpadu skupne države in zaprtju njenih meja. Bajaga jutri vrača zaupanje, uslugo ter potrjuje več kot 10-letno prijateljstvo. Prvi v vrsti glasbenikov je po novici o požaru na Špici poffdil nastop za podporo in pomoč pri izgradnji nove čolnarne. MATEVŽ CENE 147 min, (Perfume: The Story of Igraja: Ben Whishaw. Quid Hoffman, Alan Rickman.Rac Hurd-Wood, Andres Herrera, Simon Cliandler. David Calder Ž^PIanetu Tbs! in ihiiie NT^RC. Mi smo k srači, po noliai urali, nadzoru liamir ušli. Resnica o resničnostnem Baru 2 Veliki brat te opazuje! - V igri veliko denarja - Sinonim za razvrat Ekipa Novega tednika in Radia Celje je obiskala drugo generacijo barovcev in jih spraševala o načinu življenja v enem najpopularnejših evropskih interaktivnih resničnost-nih šovov. Zaupali so nam kar nekaj zanimivosti, obenem pa pokazali, da premorejo tudi svojo kritično bodico. V zraku je dišalo po novem- njih in po pričakovanju, Pri-brskem hladu, vročih kosta- čakovanjudrugegeneracijeba- rovcev. Vstopili smo v lokal, na prvi pogled kot vsak drug. A če veš, da je to zloglasni Bar, potem pogled bržkone takoj obrneš navzgor. Preveriš namreč, kje se skrivajo motreče in vedno budne kamere. In tako na lastni koži preizkusiš občutek nadzorovanosti in spoznaš Velikega brata, ki te v Baru spremlja vedno in povsod, Šov je lani postal tako popularen, da bi bilo nespamet- Sveža in nasmejana Ines, ki je ravno na dan našega obiska preživljala svoj pnri dan v Baru. - Št. 90-17. november 2006 no, če formule uspeha ne bi izkoristili še enkrat. Organizatorji so obljubili noro zabavo, povečan adrenalin, divji koktajl strasti, dramatične zaplete, še bolj pesenetljive razplete in v veliki meri smo gledalci to tudi dobili. Kot brezplačen bonus pa še odkrito pri- . kazovanje intime, kar je najbrž poglavitni razlog, da je Bar 2 v mislih gledalcev sinonim za razvrat. In to čisto mimogrede veča tudi gledanost. Spoznali smo vseh (takrat še) sedem akterjev, ki vse bolj pogrešajo minuto zasebnosti, kopalnico brez kamer in družbo svojih najbližjih. Izvedeli smo, da fantje in dekleta dobro vedo, da je resničnostni šov vse prej kot resničen. Jerneja smo, glede na spolno vzgojo, ki jo poučuje v svoji barovski postelji, seveda obvezno povprašali, kolikšnemu številu deklet je v času Bara služil kot »grelnik« ter izvedeli, da je to čast imela zgolj ena. Pri poljubljanju pa poje druga pesem. Teh je bilo malenkost več - pet, pravi Jernej. Da se ne bi tradiclonali-sti zgražali in mu odrekli svoj glas, v svoj zagovor brž doda, da je za to kriva smrtonosna kombinacija alkohola in ne-zado volj enih potreb. In po tihem izgovori, da je to pač značilnost moškega spola. Dobro, da vemo. Bodo naši moški od zdaj naprej skrbno pod ključem! Barovci sicer niso pod ključem, so pa pod nadzorom številnih kamer, kar je morda še huje. Njihovim pogledom se tudi tam, kamor gre še cesar peš, ne izogneš, Tako so sprva v toaleto nosili radij ski sprejemnik, saj nikoli ne veš, kako močno bo «veter pihal«. Drobiž v obliki 12 milijonov Kjer so kamere, je interes. In kjer je interes, ponavadi kar fino diši po denarju. Emil nam je povsem razumno povedal, da je Bar velika igra z bankovci, pri čemer se ustvari tolikšen dobiček, da se barovci, ki se borijo za 12 milijonov tolarjev, borijo za drobiž. Smešno, a marsikomu izmed nas 12 milijonovnepredstavlja drobiža. Tudi Ines ne, ki je v času našega obiska v Baru preživljala svoj prvi dan. Posledično ni bila ob našem obisku še prav nič utrujena. Nasprotno, nasmejana in polna energije nam je zaupala, da je sestra dvojčica Tina prva izvedela, da bo njena najtesnejša sorodnica naslednja v kolesju mogočnega Bara. V kolesju, ki ga zaznamujejo tudi številni konflikti, Večmesečno bivanje z nepoznanimi ljudmi pod isto streho kaj hitro povzroči prepire. Še prej pa se ti pojavijo, Če so zaželeni. Kot je odkrito priznala Ines, bi bil šov res bolj malo vreden in obupno gledan, če bi vsi udeleženci zenovsko po načelih Bude živeli v sožitju drug z drugim. Gledalci hočemo boj in mesarsko klanje hkrati. Uživamo namreč v prepirih, pranju umazanega perila in zamerah tujih ljudi. Vendar barovec ne bo priznal, kateri sotrpin mu počasi grizlja živce. Gledalci smo nepredvidljivi, nikoli ne vemo, kakšno ra^oloženje nas bo prevevalo in kateri bo tisti, ki mu bomo podelili minus, kateri bo tisti, ki bo barovski boj preživel. Preživeli barovci dobro vedo, da ni vse zlato, kar se sve- Naloga barovcev je, da zabavajo glei Vas je vedno zanimalo, kako izgledi ti. In da resničnostni šov ni nujno resničen. Bojana in Ines se tako zavedata, da iz 24-ur-nega snemanja režiser izbere le najbolj pikantne delce. Delce, ki pritegnejo, večajo gledanost in donos. Ti drobci morda res ne odslikavajo resnice. In če potihem priznamo, imamo včasih raje zrežirano kot resnično. Ker je resnica lahko včasih malce dolgočasna. NP Foto; ALEKS ŠTERN z NOVIM TEDNIKOM ilnostijani, v jubilejnem 60. leUi i^ajanja, pa smo dodali še kartico cenejših nakupov. V Nubu naročnikov Novega tednika boste lahko s kartico, ki ste jo prejeli, kupovali bolj ugodno, saj so vam kot naročniku na voljo različni popusti v kovinah in lokalih. Kje vse lahko prihranite, je razvidno iz spodnjega seznama, ki ga bomo še širili. Vrnitev v naj dvorano na svetu Prvi obračun osmine finala lige prvakov s Flens-burgom bo v Celju 2. decembra, povratni pa v petek, 8. decembra, v Campushalle, ki je nikoli ne bomo pozabili. Od tam izvira eden največjih uspehov slovenskega športa. Pred dvema letoma in pol je Celje Pivovarna Laško postalo evropski prvak po najslajšem porazu do sedaj. Domačini so na povratni finalni tekmi zmagali s 30:28, a skozi celotno tekmo niso resneje ogrozili celjske zmage iz Zlatoroga s šestimi goli razlike. Nemška priložnost za maščevanje Od tedanj ega moštva, ki ga je izjemno vodil trener Mi- ro Požun, so ostali Matjaž Brumen, Miha Gorenšek, Edi Kokšarov, Miladin Kozlina, Jure Natek in Aljoša Rezar. Flensburg je do torka, ko je utrujeni Gummersbach klonil še proti Lemgu, edini zadal prvenstveni poraz do tedaj vodilni ekipi Bundeslige. Gummersbach je izgubil kar s 36:29. Novi tekmec Celjanov ima daljšo klop, še vedno pa v prvi postavi Larsa Chri-stiansena na levem krilu in Sörena Strygeija na desnem ter levičarja Marcina Lijew-skega na zunanjem položaju, pa vratarja Jana Holperta in Dana Beutlerja. Čeprav ni Larsa Krogha Jeppesena, ni nič manj nevaren hrvaški bombarder Blaženko Lacko-vič, ki ga za ugodne položaje pripravljata ali Ljubomir Vranješ ali Joachim Boldsen. Michael Knudsen je prvi krožni napadalec, v ekipi je še vedno Johnny Jensen. Kljub zdravstvenim težavam Franka von Behrena in trenerja Kenta Harryja Ander-sona je bil Flensburg prvi v skupini lige prvakov. Takoj po žrebu so na svoji spletni strani zapisali, da se bodo maščevali za sezono 2003/ 2004, v kateri so na štirih tekmah le enkrat premagali Celjane. Brez evforije Predsednik Celja Pivovarne Laško Tone TUrnšek je bil zelo zadovoljen: »Vendar ne smemo zganjati evforije, Izpolnila pa se nam je želja, da smo se izognili Ciudad Rea-lu in Portlandu. Menim, da smo se sposobni uvrstiti med najboljšo evropsko osmeri-C0.« Športni direktor Slavko Ivezič je na Dunaju žre- bal pare pokala mest, trepetal med izbiranjem parov LP, v sredo pa celjsko ekipo, vodstvo kluba in še nekatere povabil na pojedino ob abra-hamu: »Vračamo se na staro prizorišče, za katerega je vezan naš največji uspeh. Čaka nas težko delo, a tekmec je bližje našim željam kot nekaj drugih. Mislim, da je Flensburg za nas premagljiv, kar nas navdaja z optimizmom.« David Špller prvič igra v LP, pa čeprav ne pušča takšnega vtisa: »Nasprotnik ni lahek, je pa ugoden za nas glede na nekatere druge. Tako pravi tudi tradicija. Celjsko moštvo je odlično i^alo proti Flensburgu. Prepričan sem, da bo spet tako. Nekaj si nas je potihem želelo prav Flensburg.« Celjani so v zaostali tekmi DP gostili slovenj egraš- smeh mešal s solzami,.. ki Prevent. Po padcu jo je skupil Edi Kokšarov, bolečine v vratu so bile močne, rentgenski posnetek pa je odpravil sume glede poškodbe, čeprav bo moral ruski as počivati dva dneva. Ob polčasu je bilo 20:12, bojeviti gostje pa so nato na čelu z razpoloženim vratarjem Ro- bijem Lainščkom, ki je zbral 19 obramb, znižali zaostanek le na štiri gole v 51. mi-nuü - 30:26. Pivovarji so se le zbrali, da ne bi pokvarili Ivezičevega slavja po tekmi in ob koncu celo zelo visoko zmagali. DEAN ŠUSTER Foto: NATAŠA MÜLLER iislite, da Anza v 70. letu več ali manj stoji na ignš mlajših soigralcev imelo dek Legenda še igra! Ob sicer zelo neprimernem času (ponedeljek, 15.00) 80 se na Skalni kleti pomerili nogometni veterani Kladivarja in Maribora, in sicer zaradi preprostega razloga, ker so mnogi med njimi trenerji ali kako drugače povezani z nogometom in pač konec tedna nimajo časa. V zadnjem obdobju zelo aktivni nosilci celjskega »svetega dresa« so tokratno tek- iwč mo posvetili skorajšnjemu 70. rojstnemu dnevu Ivana Hri-bernika Anze. Konec decembra bo legendarni celjski nogometaš slavil okroglo obletnico, v srca ljubiteljev nogometa na Celjskem pa se je poleg srčnih in kakovostnih predstav na Glaziji- predvsem v 60. letih prejšnjega stoletja - zapisal predvsem z zvestobo do Kladivarja. Bil je član amaterske reprezentance Slovenije, zavračal pa ni Žilnik, nato jih je prevzel Bojan Bevc, letos pa Dimitrij Pire ob pomoči Gorana Saviča. Naslednje leto bodo ustanovili društvo; ŽNK Kla-divar Celje. V Taverni Carra-ro, kjer so nadaljevali z obujanjem spominov, so dodali, da niso zadovoljni glede sodelovanja s CMC Publiku-mom. V prvi postavi so zaigrali Milan Tasič, Jani Žilnik. Iztok Knez, Darko Mlinar, Duško Mijatovič, Bojan Bevc, Zlatko Koren, Goran Savič, Ivan Hribernik, Tomo Druš-kovič in Marjan Dobrajc, nato pa še Dragi Videnšek, Joco Podergajs, Andrej Čretnik, Bojan Jereb, Tonči Grobel-šek, Robert Pevnik, Darko Iveljič, Niko Gajser, Toni Gr-lič, Luka Naprudnik in Janko Benčina. DEAN SUSTER Foto: GREGOR KATIČ Sodil je, kdo bi drug, ob pomoči Vilija Krajnca in Darka Denžiča, Laščan Zdravko Martun - Geri, nekoč prva piščalka velikih derbijev 1. jugoslovanske lige. Ob njem je Darko heljič, po nogometni upokojitvi lizioterapevt je vsa mamljiva vabila nekaterih slovenskih in številnih klubov iz ostalih jugoslovanskih republik. »Anzatova generacija« je bila republiški pokalni prvak in član 2. zvezne lige. Zdravo življenje in seveda neizmerna trma mu omogočata, da še vedno igra nogomet- Tokrat se spet ni pustil premagati. Obračun z vijoličastimi se je končal z 1:1. Kladivarjeve veterane je pred dvema letoma zbral Ja- Desno Je IztokKnez. levo od Anze pa str Derbi v Treh lilijah v osprediu košarkarskih , dogajanj ta konec tedna na Celjskem bo nedvomno derbi laških in šentjurskih košarkarjev. Žreb je hotel, da se po der-biju v Šoštanju že jutri ponovno pomerila dve »naši« moštvi. Laščani so favoriti Srečanje med Zlatorogom in Alposom nima samo lokalnega značaja, temveč je tudi derbi kroga, saj sta ekipi v vrhu lestvice. Po štirikrat sta zmagali in po enlaat izgubili. Za razliko od tekem, ki smo jih spremljali v prejšnji sezoni, ko so sicer Laščani štirikrat slavili, a se vselej pošteno na-mučili, so tokrat varovanci Zorana Martiča favoriti. Domačini imajo prav gotovo kvalitetnejše moštvo, primerno tudi proračunu kluba, ki je v Uškem nekajkrat višji kot v Šentjurju. Ob tem ima trener Martič zelo dobro pokrite prav vse igralne položaje s po dvema košarkarjema, kar za AI-pos ne velja. A je kljub temu trener Damjan Novakovič vselej znal Laščanom postaviti neugodno igro, s katero so imeli težave: »Vsekakor je Zlatorog nesporen favorit, saj TadejKoštomajzžogoi I za njim Andrej Mačeksta pred m zamenjala dresa. jekva litetnejši od nas in od I klubov v ligi. Še vedno ga imam za jadranskega ligaša, torej v rangu Slovana in Heliosa, A to ne pomeni, da se bomo kar tako predali, Želimo namreč prikazati dobro igro in se po najboljših močeh upirati favoritu, z igro pa tudi zadovoljiti svoje gledalce, ki bodo prav gotovo [ajveč težav se nam obeta pod samim košem, kajti domačini imajo nekaj kvalitetnih visokih igralcev. Primanjkljaj bomo skušali nadomestiti z borbenostjo in željo po uspehu. Za kakšno razliko v ekipah gre, po mojem dovolj zgovorno priča podatek, da je mladi Tadej KoŠtomaj pri nas v peterki, medtem ko pri Laščanih ni prišel med dvanajsterico. Gremo se povsem neobremenjeni predvsem borit in upam, da bodo fantje pokazali, iz kakšnega testa so, da se ne osramotimo,« Zanimiv bo vsekakor dvoboj branilcevTadeja Koštomaja in Andreja Mačka. Koštomaja so v Laškem pred sezono odslovili, zato je prišel v Šentjur, kjer igra zelo dobro, medtem ko je Maček prav lani v dresu Alposa pod taktirko Novakoviča eksplodiral in kasneje podpisal za Zlatorog, Ob tem bo še nekaj zanimivih neposrednih dvobojev, zaradi česar se vsekakor splača priti v Tri lilije. Druga zmaga v sezoni Po zelo dobri predstavi proti Zlatorogu in tesnem porazu čaka Elektro gostovanje v Kranju pri Triglavu, ki je še edini brez zmage. Tako naj bi ostalo tudi po tem krogu, saj so Šoštanjčani veliki favoriti, čeprav gostujejo. Njihov morebitni poraz bi bil prava senzacija. A preveč samozavestni igralci Elektre le ne smejo biti, na kar ves teden opozarja strateg Bojan Ijzič, Podcenjevanje se lahko hitro maščuje, zato bo treba od vsega začetka zaigrati na vso moč in pokazati, kdo ima boljšo ekipo, JANEZ TERBOVC mKEND PCMDKOŠI Petelc, 17.11. 1. B SL, 6, krog, Radenci: Radenska - Hopsi (18.30), Sobota, 18.11. Liga ÜPC Telemach, 6. krog. Laško: Zlatorog - Alpos Šentjur(19.30),Kranj:TrigIav - Elektra Esotech (20.15), 1.BSL, 6. krog, Celje: Celjski KK - Nova Gorica (18), Konjice - Rudar (19), Litija-Rogla (20.15). 2. SL-vzhod, 6. krog, Podčetrtek: Terme Olimia - Je-žica, Ljubljana: Ilirija - Rogaška, Nazarje - Slovan mladi, Prebold - Lastovka (vse 19), Liga NLB, 8, krog, Podgorica: Budučnost - Merkur, 1. SKL (ženske), 6, krog, Konjice S. Ribič - Ježica (16-30), Črnomelj - Kozmetika Afrodita (20). Predsednik celjskega kluba Urban Majcen (desno) opazuje podpis pogodbe, ki sta ga opravila Viktor Vauhnih (levo) in Matej Polutnik. Nadaljevanje z Merkurjem Celjske košarkarice so včeraj zvečer v 2. krogu pokala FIBA gostile rusko Chevakato iz Vologde. Že prej pa je njihovo vodstvo podaljšalo pogodbo s pokroviteljem Merkurjem, Ko že teče sedma sezona sodelovanja, sta jo podpisala direktor kluba Matej Polutnik in Viktor Vauhnik: »Po prevzemu Kovinotehne smo obljubili daljše generalno pokroviteljstvo in obljubo izpolnjujemo. Cenimo vrhunskost in ambicioznost celjskega kluba!« DŠ. foto: GREGOR KATiC Celjski ribiči podprvaki v Stnmjanu fe bilo ekipno državno prvenstvo v morskem ribolovu iz zasidrane^ čolna. ŠRD Aero Celje je osvojilo 2. mesto. Sodelovalo je 13 ekip s po šestimi tdonovald. Srebrne medalje so osvojili Nevenka Begič, Helena Blagatinšek, Matic Koren, Jure Draksler, Alojz Jagrič In B(^an Šalanron. Druga celjska ekipa Mormora se je uvrstila na 12. mesto. Najtežjo ribo je ulovila Celjanka Nevenka Begič, ribona z 290 grami ŽB Začetek lige Radia Celje Zimsko tekmovanje v nogometu na Skalni kleti Jutri se bo v Športno rekreacijskem centru Hattrick na umetni travi začela nogometna liga Radia Celje. V absolutni konkurenci je prijavljenih 12 ekip in v veteranski 7. Tekme bodo ob sobotah. Jutrišnji spored veteranske lige je sledeč: Klateži Taverna - Holcpiker (16.20), Črički - Splošna bolnišnica Celje (17.10), Schiki - Turbo 51 (21.20), prost je Keime team, V absolutni konkurenci se bodo v uvodnem krogu pomerili: Down Town - Šentjur (15,30), Novem Champion puh - Vransko (18), Coma - Condor Travel (18,50), Zeleni Slovenije - MNK Tristar Playcafe (19.40) in Ti02 Cinkarna - Simer (20,30). Tekma MNK Galebi - B&G avtomobili bo v nedeljo (18). Igralo se bo po pravilih Nogometne zveze Slovenije za futsal (dvoranski nogomet). Sistem bo enokrožen, najboljših osem eldp se bo uvrstilo v razigravanje in bo za nagrado prejelo žogo. Ostale nagrade bodo denarne, za prvo mesto 75.000 tolarjev ter 50, 30 in 20 tisočakov za naslednje uvrščene. Nagrajena bost; tudi najboljši strelec in vratar Üge, popust pri prijavnini za Ugo Noveg štiri igralce, V veteranski ligi bo poleg vratai krožni. Nagrad........ " a moštva pa bodo imela 30-odstotni idnika (letna liga), Ekipa ima v polju igrala še peterica, sistem pa bo dvo-sklad je 1Č)0 tisočakov (50, 30, 20), DŠ Foto: GREGOR KATIC ^KRATKO Pečovnlk na Dunaju Dunaj: Evropska rokometna zveza praznuje 15 let obstoja, v ta namen pa bo od danes do nedelje organizirala Konvencijo za mlade evropske rokometne trenerje, Udeležil se je bo Celjan Gregor Pečovnik, znan tudi kot idejni vodja Ulične olimpijade: »Počaščen sem, da bom lahko z pal RZS. Konvencije ; udeležilo mnogo strokovnih športnih delavcev, zato si prizadevam, da bom naveza! veliko novih stikov, obenem pa me veseli, da so nam, mladim, v Evropski rokometni zvezi dali mož-tvarjamo po-:ta in s tem delež.« bo dobo J prispe\ Začenja se liga Brglez.com Polzela: Z nedeljskimi tekmami se vokviru Savinjske košarkarske lige začenja 1. krog lige Brglez,cora, Sodelovalo bo 10 ekip, hga bo potekala enokrožno, po končanem rednem delu pa se bodo udeleženci v končnici pomerih za prva štiri oziroma zadnja štiri mesta. Pari 1, kroga so naslednji: Veterani Pivovarna Laško -Odgovor Polzela, Restavracija Sajovic Gomilsko -Kamnoseštvo Vogrinec, GG Steklarstvo - Brglez,com Polzela, Pizzeria 902 Gornji Grad - ŠK Žalec ter Fi-rax si Založe - Celje. Zmagovalec zadnjih dveh sezon je bila domača ekipa Br-glez.com. JŽ I^ED GOLI SOBOTA, 18.11. 1..sr., 19.krog: CMC Publikum - HIT Gorica (16), PANORAMA ROKOMET 1. SL - moški 8. krog: Celje Pivovarna Laško ■ Prevent 39:28 (20:12); OŠlak 8, Harbok, Natek 7, Gajič, Špiler, Go-renšek, Kokšarov 4, Lesjak 1; Nikolič 6, Štusaj, Kleč 4. Vrstni red: Celje Pivovarna Laško 16, Koper 13, Gold Club 12, Gorenje 11, Ormož 9, Prevent 8, Trebnje 6, Ribnica 5, Rudar, SVIŠ 4, Velika Nedelja, Slovan 3, balon na Skalni kleti ŠPORTNI KOLEDAR SOBOTA, 18.11. ROKOMET 1. SL - moški, 9, krog, Ivančna Gorica: SVIŠ - Celje Pivovarna Laško, Slovenj Gradec: Prevent - Gorenje (obe 19). z leve: paznik in Borut Vrenčur v sodni dvorani Sojenje po družinski tragediji »Doma nisem našel ljubezni, zato sem se podal v alkohol in droge« Junijska družinska tragedija iz Skal pri Velenju bo dobila sodni epilog. Ta teden se je namreč začelo sojenje Borutu Vrenčurju, ki je obtožen umora svojega očeta Borisa. 23-letnega Vrenčurja obtožnica bremeni, da je svojega očeta do smrti zabodel v bistveno zmanjšani prištevnosti. Vrenčur se dogodka ne spominja, povedal pa je, da sta z očetom tistega dne precej pila in se sicer imela lepo. Kot sta na obravnavi dejala Borut in njegova mama Marjana, pa naj bi bilo življenje pri Vrenčurjevih vse prej kot mirno. Oče Boris in sin Borut sta usodnega 23. junija delala škarpo. Zraven sta pila pivo in ko je domov prišla Marjana, sta bila že malo opila, je pričala Marjana. Boris in Marjana sta nato odšla v Šmartno ob Paki po nove kvadre, saj sta Boris in Borut nameravala delati škarpo tudi prihodnji dan. Ko sta se vrnila, Bomta ni bilo doma, saj je odšel v gostilno s tremi prijatelji naprej popivat. Vrnil se je zvečer in takrat se je med očetom in sinom vnel prepir, lltEJELI SMO Na praznik ob službo S tem pismom želim opozoriti na nehumane in nekorektne odnose v podjetju Avtomobilske Sinergije, d.o.o., iz Vrbnega. Moj mož je bil v tem podjetju zaposlen od 1. 2. 2006, Najprej je podpisal pogodbo o zaposlitvi za 6, kasneje za 3 mesece, Delal je vestno in pošteno v skladu s poslovno politiko podjetja. Ko se je pogodba iztekala, ga je kot vsakega delavca zanimalo, če ima zagotovljeno službo tudi vbodoče. Nadrejeni so mu vse do 31.10. 2006 odgovarjali, da tega ne smejo pove-dari. Na praznični dan, 31. 10. 2006, v podjetju so takrat delali, ga je po šestur-nem delu čakalo neprijetno presenečenje. Moral jepo delovno knjigo. Pravno najbrž s tem ni nič narobe, zdi pa se mi moralno sporno, da o izgubi službe izve delavec, ki vestno opravlja svoje delo, podjetju namenja tudi svoj prosti čas, dela po 10 ur in tudi več na dan, šele zadnji dan, celo na dan praznika, Zelo dvomim, da vodilni o tem niso vedeh že kak teden prej, o čemer bi lahko moža obvestili, da bi si takoj začel iskati novo službo,Vsaj takšna je praksa v podjetjih, kjer je vodstvo do podrejenih bolj korektno. Upam, da bo vodstvo vsem zaposlenim, ki so še ostali v podjetju, zagotovilo bolj korekten in pošten odnos. Vsem ostalim zaposlenim v podjetju pa želim, da hodijo v siužbo nasmejani, brez solz in predvsem psihično sproščeni, saj le tako lahko delajo kvalitetno, kar je nujno za podjetje, kjer se ocenjuje ISO kvaliteta. Gospa lika Waher, vam pa samo dve vprašanji: ali sploh veste, kaj se v vašem podjetju dogaja? Ali imate res lahko na vodilnem položaju nedorasle osebe in osebe brez delovnih izkušenj? SIMONA KOMPOLSEK. □ DRI TELEFON Iz Škofie vasi Krajanko Škofje vasi v celjski občini zanima, kdo naj bi saniral v tem naselju več ulic ter občinsko cesto. Občina naj bi prispevala polovico potrebnega denarja ter drugo polovico krajani, ki bi nakazali denar pred izvajanjem del. Marko Banovič, koordinator za ceste v oddelku za okolje in prostor Mestne občine Celje, odgovarja: »Sanacija cest v Škofji vasi je skupen projekt Mestne občine Celje, javnih podjetij Energetika in VO- KA ter krajevne skupnosti Škofja vas (kra-janovj. Ostale informacije v zvezi z zbiranjem deleža KS pa lahko krajanka dobi pri predsedniku KS Škofja vas.« Drvarnica Bralec iz Celja se je vselil v večstanovanjsko hišo, kjer žeU na funkcionalnem zemljišču postaviti zasilno drvarnico ter posebej tudi nadstrešek za avto. Ali mora imeti za to dovoljenja? Načelnik Upravne enote Celje Damjan Vrečko je posredoval o(^ovor, ki ga je pripravila Darja Razgoršek - Juter-šek iz Oddelka za okolje in prostor: »Bralec si je dolžan za navedeni poseg (v skladu z določili Zakona o graditvi objektov in določbami Pravilnika o vrstah zahtevnih, manj zahtevnih in enostavnih objektov, o pogojih za gradnjo eno-stavniii objektov brez gradbenega dovoljenja in o vrstah del, ki so v zvezi z objekti in pripadajočimi zemljišči] pridobiti lokacijsko informacijo. Za izdajo lokacijske informacije je pristojen občinski upravni organ za urejanje prostora tiste občine, na območju katere se nepremičnina nahaja. Iz izdane lokacijske informacije bo izhajalo, ah je takšna gradnja v skladu z izved- Če so velikost, način gradnje in rabe ter odmik od meje sosednjih zemljišč v skladu s pravilnikom. V primeru, ko namerava bralec na gradbeni parceli poleg drvarnice zgradi- ti še druge enostavne objekte, veljajo enaia pravila. Bralca opozarjamo še na določbo 19. člena pravilnika, ki določa kot enega temeljnih pogojev, da se enostavni objekt lahko gradi brez gradbenega dovoljenja, da ima investitor lastninsko ali kakšno drugo stvarno oziroma obligadjsko pravico, ki mu omogoča gradnjo na takšnem zemljišču. Če je zemljišče.v solastnini, ni mogo.te ^aditi brez soglasja vseh preostalih lastnikov. Poleg navedenega morajo biti izpolnjeni še preostali s pravilnikom predpisani pogoji, da se lahko navedeni objekt gradi brez gradbenega dovoljenja.« BRANE JERANKO Če imate težave in ne veste, kam bi se obrnili, lahko poMičeteštevilko našega Modrega telefona 031/569-581, vsak dan med 10. in 17. uro. Svoja vprašanja za Modri te-Mon lahko med ponedeljkom in petkom zastavite tudi po telefonu 42-25-190. GOZDARSKI VITLI Mehansko ali eleMIdravlično upravljanje od35kN'80kN|3,5t'8l| S Uniform, d.D... S! DdSdoZOt M: 03/713 me PDgonpttbe tkMorji ,^.„.,,„„.,1 ali traktorja _______ _ J MOŽE» TUDI MAJEM CEPILNIKOV_ NOVO V PLANETU TUŠ! Drsališče za vso družino. v mesecu novembru in decembru smo za vas postavili drsališče na toplem, da se boste lahko, namesto na mrazu, zabavali pri nas. Animatorlv 1 tig.[okalv 1. nadstropju bl^viiice 1.280,00 Vabinso vai, da pisne vloge najkasneje do 24.! i. 2006 peljete na nable Mercator, ±d, Cesta na Okra^ 3,4202 Naklo, Sekior za dopolnilne c^owkc storitve, z oznako »za Proste lokale«. Več infbrmadj na naši spletni strani: www.intfitator.si Mercator, d-d. a pridružuje pravico, da ne izber? nobenegi od prijavljenih kandidatov. Ford S-max evropski avto leta 2007 Tik pred koncem leta se pojavljajo različni izbori, tudi za evropski avto leta 2007. Omenjeni naslov si je priboril ford S-max. — merilci prhoka zraka px vw.audi,sk0da-1.9tdi HVTODill HIE^MEI'm' katalizator univerzalni v." LAMDA SONDE ... Ci. KOMPRESORJI KLIME „I.: m) I1I-11-" TURBO KOMPRESOgJI 1 SERVO VOLANSKE ČRPALKE Novembra prenovljeni touran Volkswagnov enoprostor-ski touran ni prav dolgo na svetu (od leta 2003), a seje tovarna že odločilo za njegovo prenovo. Tako bo avto dobil novo mrežo hladilnika, dmgačen bo prednji odbijač in tudi žarometi. Na zadku bodo nove luči in tudi odbijač bo drugačen, enak prednjemu. Posegli so v notranjost, poleg tega bo avto na voljo z bogatejšo serijsko opremo. Tudi pri motorjih bo nekaj sprememb, saj bo na voljo TSI motor s 140 oziroma 103 kW. Gre za 1.4-litrski agregat, ki je opremljen z dvema polnilnikoma (eden skrbi za odzivnost motorja pri nižjih, drugi pri višjih vrtljajih), hkrati pa bo na voljo Prenovljeni touran v kombinaciji s samodejnim stemom, ki bo omogočal sa-menjalnikom DSG. modejno parkiranje. Kotpra-Za dodaten denar bo tou- vijo, se bo prenovljeni touran na voljo tudi s tretjo vr- ran ne večini trgov pojavil sto sedežev ter z novim si- proti koncu novembra. Takoj za njim se je uvrstila opel corsa, sledijo citroen C4 picasso, škoda roomster, hon-da civic, peugeot 207, volvo C30 in fiat grande punto. Tokratni zmagovalec je le za dve točki prehitel corso, kar je, kot pravijo, eden najtesnejših izidov v zadnjem desedetju. Tokrat je evropski avto leta 2007 izbiralo 58 specializiranih no-vir^eviz vse Evrope, slovenski predstavnik pa je največ točk prisodil Oplovi corsi. Prius gre dobro v promet Toyota prius, eno redkih hibridnih vozil, ki se vozi po cestah, žanje tržni uspeh. Doslej je Toyota prodala že več kot 550 tisoč priu-sov obeh generacij, z Lexu-som, sestrsko družbo, ki prav tako izdeluje hibridna vozila, pa že več kot 600 tisoč. V Evropi so doslej prodali 50 tisoč priusov. posebej uspešen pa je avto na Nizozemskem, kjer je njegov trži delež kar ID-od-stoten. mm Tlim bipy^m^i - inforrraci je tednik Obif oglaševalcem! Novi tednik izhaja dvakrat tedensko, in sicer ob torkih in petkih. Zadnji dan za oddajo malih oglasov, osmrtnic in zahval za torkovo izdajo Novega tednika je sobota od 8. do 12. ure, za petkovo izdajo pa torek do 17. ure. PRODAM FlATuno l,0ie,1995,reg.do9.1].2007, prvo barva, prodam za 140.000 SIT. Telefon 041 506-145. eaae R 4, letnik 1991,90.000 km, prva barva, reg.dol0.11.2007,ugDdiioprodamz.Veiiiili)fitioiiipDlilel(h 41910^66. 6888 on »ti (45-1(8. Š1346 PRODAM 0»OBIA2D»i plug,dob™ .kmitn.lOd l.i,prod.ni.Ieli!lo[iS;i6462. esss SIVAINI slioi,. Mrem sliniu, i« d.lü, prodam za 16.000 SIT. Neža Mernik, K«iov.5,»ainikalililel.n 030 117-641. 0883 TRAKTORSKO kadilnico GasjMirdo 175, dvojni FH, lepo ohranieno, prodam. Telefon 031 639-370. L1282 ŠROTAR mlin prodam. Telelon 5771W. St345 PUHAUIlKTiifu.piod.m. Telelon 5771-061. Št345 ŠIVAIHI slroj Bagal ogodno prodom. Tele-l.n5771-276. 6843 KUPIM M'g'lTTW'M PRODAM HIŠO, Celje, lenler,vsi prikl|u|,prodimoza 26.900.000 SIT IZ. 112.251,71 EUR. Tilefin 041 701-198. Svelivinje, Ivan Andrej Krbi-vat,s. p.,GoritoptiSminnem57t, Celje, lillp://ivelivaoje.gajba.nel. ODDAM ŽAl£C,Gilit^.ProdnmDaanovaojskobišo, 221,50 m", z garažo, 19,20 m", 582 m' aovboego zemljišče, z dvorištem,zgra-jeoo 1997, zo 39.050.000 SIT oz. T62.952,76EUR.Telefon041708198. Svetivanje,lvinAndmjKrbovnr,s.p., Gorita pri Smorinem 571, Celje, bnp:// ivelt»anje.gajba.net BRASLOVä, Leioš. Prodamo pcnimüko hiši-10, približoo 80 m", zgrajeno 1979, z gozdom, zo 25.000.000 SIT oz. 104.323 EUR. Tilefin 041 701-198. SvBlivnnje,lvaoAadrejKrbavat,s.p, Gorico poSmonrem 57 aelje,b«p:// iverovanje.gajba.nit POHPA, Ponkvilo. Prodamo gospodir-ikobivilnl objekt, I. gradbeni fizn, s približni 3000 m' zemljišči, zi 10.950.000 SIT IZ. 45.693,54 EUR. Teleloo 041 708-198. Svetiviije, Ivin Andrej Kibovnc, s. p.. Gorita pri Šmarnem 571, Celje, btlp://svilova-nie.gajbn.net SoSTAHI. Stinivonjsb hišo, približna 220 m' bivoloo površioe, lelo izgradnji 1959,1 dvoriščem, sodivnjikom in vrlem, prodimizi 17200.000 SIT IZ. 71.774,32 EOR.Iilifin 041 708-198. 5vitivanje,lvanAndrejKr{iivat,i.p., Gorita ,0 Smorinem 57,,Celje, brip:// STANOVANJE PRODAM OTORKik,ČlžltLAjartnri,78m",nivo-grirfnji, itroktivni, 100 m id mirji, ptidim.Telefon041 620-227. p 11llS01liaainoviojevTabora,ibaovlie-00, z garažo, prodamo. Teleloo 031 745032,(0315727-272. b««6 0V05OBHO aoiovonje, Skipinovi oliii, Celje,velibs166ni',prodimzi16,5 mioSII.Telefon040 141-578. em, VIKENO,vToo»žaiad«ojnikom,96m', zemljišč.l700m",lipmziled,pmd.m. Telilin04050M92. 6912 EuTp'odamT''"' ' ' SVET VRTCA MAVRICA VOJNIK Prušnikova29 a, 3212 VOJNIK razpisuje delovno mesto RAVNATELJA/-ICE Kandidat/-ka mora izpolnjevati pogoje, ki jili določa 53.. 143. in 145. člen Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja Z0FVI-UPB4 je,lva> Andrej Krbavnt, s. p.. Gorita pri Šmett-nenr5;i,Celi.,lilip://svBlavanje.9ai-bo.nel. NAJAMEM DVOINPOraHOstonoianjovCeljiioiUo-nro v .ojem. Telelon 051 22H20, popolden. ENOINPOlSOBHao PeiFovčoh, reoo 200 EUR, oddonr v iiejeni.TeHo.031 89^964. 2719 KREPITI Do 7 let, no osebni dohodek oli pokojnino, do 50 % obr. Krediti vozila sfcirca-cfö.Iplet.^ MOŽNOST ODPLAČILA NA POLOŽNICE, PRIDEMO TUDI NA DOM! NAJAMEM SOBO oli garsonjero, v Celju, najamem. Telefon 041731-816. 6683 VŠENTJURJU najamem opremljeno stono-vonje oli sobo. Telefon 041 784-382, (03)5791-323, Š1339 POTREBUJETE DENAR možnost kosnejšegn nokirpo. Telefon Ö4042S-S27. 6910 PRODAM PEČ Eerollretm, na olje oli drva, 40.000 doni.Idelo.041613-101. «128 KOTNO !.doino,2,40J71,90i.,s.roI mesecev, sivo modre fiorve, prodam za 70.000 SIT. Telefoa 031 515-122. KAVČ prodam la simbolično ceno. Infonno-cijepolelefon.|03)5484-939. ees? DOBRO obnmjen štedilnik, 4 plin, 2 elektriko in pečico 00 drvo, prodom. Telefon 041961-948. PUlTIŠonkl 10 loslinskilokol predemo. Telefon 031 745-03!. 6895 NERMUiNOdodrttnopečnnlrrloiorivo, širino 35 cm, ugodno prodom. Telefon (03)541-9672. 6920 KUHINJO, spolnico, prodsofano omoro, mizo, stole, prolni stroj, Modilnik, »roško stajico, jogi itd. prodam. Telefon 041 490-189. 6930 S08N0 peč Nore Telefon 031 235-236. 51351 OHIUNJEND sobno tajnoMope^ nemški Kan>ersboicb,|ioilarrm.Gotar,5pod- žlebovln2Dm'lirastove-gn Inmelnego porkao .god.o prCK dam.Iolel.a041 841-735. 6826 0R»71,aaltra 30.000 Sn.možnndostova, prodam.Teiefon041941-881. L1271 brost, gaber, bakev ter bokovo dolgo, v blodib, I dostavo, prodom. Telefon 040 211-346. p SMREKOVE skodle, dolge 1 m, prodam. Telefoa 041 570-232. b Špedicija Goja fi.a.o. Ftatšpovaut. 22, 2250Ruj Objavlja prosto delovno mesto: VOZNIK/-ca o, E-*ategorije ■ domači promet v PE LAŠKO Zaželene so delovne izkušnje na podobniti deliti. Pisne prijave kandidatov sprejemamo 8 dni po objavi na naslov: Špedicija Goja, d. o. o., Rajšpova ul. 22; 2250 Ptuj. 6RABAR Božidar, s.p. Šmartno v Rožni dolini Ventilacije in filtri z< ZAPOSLIMO STROJNEGA KLJUČAVNIČAR. m ...ihiiškihi prodom. Wehn S7;2-l!9. »37 PLOŠČICE, knmiina in osloli grodbi n,.l.n.U,oioo,™d.o,.I.Iefon(»3| 5461-165,»«/05Ui;-220. 6923 SnHAb>kood[vo.niiKkiill rozrezono, z doitovo, prodom. Telefon 031 347-309. šr34o PRODAM PllA5ifE,ležkood20do200k,,pr.rlom. Telefoo041 65W17a. 6782 MUDIČE oemških dog, z rodovnikom, pro-rlomTel.l.n 031 49H46. 2704 ŽREBICO hoflingir, slnro 2 li«, prodom. TeMon04174m37. 6846 BRElOlelrtoprodizm. Telefon po II. ori, ivoII.tISmi doin.Telefon|03| 577M13. «»4 lODOVNIŠKEamlikemehkodlokegop!» ni(ire)oleri.iio,„lroniko leglo, priložen .noini,dl.koR.iipod.,pr.d.mo. infor»ini|ri po frjHonir 041 327-561. easo TEUČKO sinreiitfllko, itoro tri tedne, A kontrolo,prodom-Telefon 031447-195. Š1336 PRAŠIČA zozoU, 110 kg, domoio rejo, prodom. Ttlefon 103)5796-330. ,1.1.0, težke,. 120 k,,,r^ d.».Telef.. 103) 5795^60. S,336 PRAŠIČE, težke od 2S do 70 kj, prodom. Telefon (03) 5824041. 6S97 PRAŠIČE, težkelOO k,i.p.pk.,ležk. od 20 d. 30 kg, prodom, «.ril. Žlend.,, VioikiVrlr 18, šmorje pri Jelšah, teleloo 031614-254. 6898 IREID telilo i> krovo lo zokol prodom. TeH.. 5736413, zveier. Lizao TELIČKO iimentolko,Hžko približno 250 k,, prodom. Telefon 5730-116, 031 730-234. L,288 lRÜOkrovo,ä.ro5letinteliiko,3oro3 tidrre, prodom. Tolifon 040 36H46. TtLICOiimentolk.,bteio;mes«..,pr,> dom.Telifoi|03)S7364162. U28E Tolofon (03) 734-7673- LI289 PRAŠfainpofoviiokmvezizoblprodom. Telefon 0511Z2-360. St344 TEUCO simentniko, staro 13 mesecev, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 051 237-673. Š1347 BllCi, irno We, store 7 dni, »rodom. Telefon 031 591-232. Ž1348 DVEpl.m..skitelkLI,r.ii7m.se.»i.|«,l, prodom.Telefoa041 763J30. S1350 «IM) krmo simentolko, drago tele, pred telitv[To,prDdam.Telefofl 031235-236. S1351 TEUCO simentolko,btei..l.mesem,pro-dom.Ielefon511l-678. Ž717 005m.se«.,križa.ob.l,iisb plovo, prodom oil men|am za klovne krovo.Telefon5772-362. 6939 www.radiacelje.coiii ODDAM DVE muci, stari pel mesecev, sivo fe muco, črn |e muc, oba zelo lepo in pii|azna, vo|eno čistoče, oddomo dobrim liudem. Telefon (03) 575-4097,040 462-146. GOTOVINSKI BanKREDITI do 8 let tudi za PLAČO ali POKOJNIHO pod 70.000,00 sit PRODAM IEHTKlCO,z«ežmi,200kg,pradom.Tek-fon 541-9030. 0848 PIULIIIslioi,šleitilnik,2elektTikn,2plia, vgrajen v elementu in opel kodet, letnik 1990, prevoženih 102.000 km, le|ia ohranien, prodom. Teielon 031 233-517 6829 Amoiwo prikolico, k«ilnico les, motor za les m zimske gume, 14 cel, prodom. Telefon 041550^66. 31830 DVA bikco, sr, težko 140 kg in loboiko jonogold, idored, prodam. Telefon 5118-751. 2712 KOPIRKl siroj In leseno belo noiionjo vratno knloproifom-Telelan 031620-144. ZI«5KE gumo, 175/65 R14, s plolišči, prodom.Telefon031 167-240. 6878 ZIMSKE gume Ounlop, 175/65/14, kom plet s kolesnimi plntiša, prodom. Heorik llovnok,telelDn051 306439. 6881 LOVSKO ograjo, križne lomele, Otiški Vrh, 100"2,500 cm, 10 m, obronjeno, iMceni prodom.Telefon041 535-244. 6913 MESARSKO sekiro Inerjmcečo), novo, nože, nožzoklonje|bojon4mesoreznrcošt. 10, s priborom in šivoini siroj logo), nožni pogon, vse izprovno, jiaceni prodom Telefon 5770T1I4. 6911 GOIEUN, jelen in košotozmlodičem, velikost 47-31 in kmečkuBšu z okolica, velilost52'40, prodam. Ceno po dogo-voru.Telefoo04177349S. 6919 DVE svinjski polovici prodom. Telefon 5414-326. 8921 DOMAČE svinjske polovice oil živi prodomo. TelcJon 041221-343. S1354 HITRO NAROCfTE Dvakrat na teden, ob torkih in petkiii, zanimivo branje o življenju in delu na območju 32 občin na Celjskem. Poštna dostava na dom. V prosti prodaji stane torkova izdaja Novega tednika 150 tolarjev (€ 0,63), petkova pa 300 tolaijev (€ 1,26). Naročniki plačajo za obe izdaji mesečno 1.700 tolarjev (€ 7,10), kar pomeni, da prihranijo, v povprečju namreč izide devet številk na mesec. Naročnilu brezplačno prejemajo še v Naročniki imajo tudi pravico do trah brezplačnih n čestitke na Radiu Celje ter do kartice ugod IV, do ene I tudi letnik 2006 s prilogo TV-OKNO! ih strani televizijskega sporeda in Prešernova 19 3000 Celje ti iz sveta glasbe in zabave. NAROCILNICA Datum rojstva: Hipmkllcno naročam MtadKih za najmanj 6 meseoev NT&RC io.o. bo pcKiatke upitabljal samo zapoliebe naročoiške služIle Novega tednika PRIKOLICO, troktotsko, brez kiperjo, vor-oostoilok,zAtestom,zotioktorŠtore, Ucsas,|irodom.Ielefon031 23H36. Š1351 ZIMSKE gumesplatišči,4kose, 165/70R 13,zofordfiesto,prodom.Telefon{03] 5772J54. 6932 PREVOZ« hladilni bizon, 470 In 200 I, prodom. Telefon 5841-197. 6948 KUPIM CISTERNO pvc, no kovinski pole«, 10001, kapim.Telefon |03) 5730-309. L12B1 IMRAZOzefeklrikivCelju, najamem. Tek-fon041 661-194. eB9i m ŽElllTMApasrnIovoinicaZauponje posreduje za vso slorastna obdobjo, brezplačno zo mlajše žonske. lelefon |03) 5726-319,031 505495. LeojuldOre-šniks.p.,Dolenjovasl5,Probold. r Sitetni moški, še vezno, roiočoron, želi spoznati žensko zo prijateljstvo ob oböi-snnsrnčonjn. Pošlji sms ob pokliči 040 lei-OlO. 6801 ŽEUIlspoznotižansko,aeiadilki, srednje postove in manjše rasli, brez obvezoo-sfl,storood35do45iet.Telefoo041 525061. 6838 MOŠKI, vezoo, vedno mejen, srednjil let, žeh spoznati urejeno gospo za enkrat teifenska diskretno srečnnjo.rikličite oli pošljite sms po telefooo 031 453-940. 8830 KOŠKI sodijib let bi rad sioznnl žensko zo skupna zTvljenje,kiima veselje živeli no deželi in bi prišlnknjemu.Telefon 031 42M79. Li2ao 454etni moški, deloven, preprosi, iskren, žeh spozootipiijoteljicozotrajoo zvezo. Ielefon031 111-140. 6S»B MOŠKI, star 70 let, išče žensko za skupno življenje, po možnostizvoznlškim izpi-lom, ni po pogoj. Telefon (03) 5414-326. p ZAPOSLITEV bkoSnjomLTeiefooOll 714.990. n !APOSUMOd.lo,coz.monložo,ipspl.ši, ziikošojomiotbrez.Andro|Kn>ki,s. p.,Ul.tdjskečete22,Šenljur,1elefon 041614410. Zaposlimo zidarja »sanacijska gradbena dela na terenu pO vsej Sloveniji. Prevoz od sedeža firme je zagotovljen. Plačilo je stimulativno. Poskusna doba 2 meseca. Delo Je v prijetnem, mlajšem delovnem timu. IŠČEMO ur Očelova ljubezen traja do groba, macerina večno... ZAHVALA Ob smrti naše ljube mame, babice in prababice JOŽEFE SAUBERGER iz Laškega se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za izrečeno sožalje ter darovano cvetje in sveče. Hvala vsem, ki ste |o obiskovali in spremili na njeni zadnji poti. Zahvala osebju Doma starejših občanov Zdravilišča Laško za skrb in nego. Prav lepa hvala tudi gospodu kaplanu za lep cerkveni obred. Draga mama, ostala boš v naših mislih in srcih. Njeni: sin Franc ter hčerke Frida, Eia i družinami Laško, 4. novembra 2006 SUvaz dekle za delo v lokolu. Iščemo tudi čistilko za čiščenje lokala. Telefon 040 167-885. VSZužo, d. k., ltoletova43, lOOOljubljano. L1273 ZAPOSLIMO iitženirjo strojništva za vodenje poslovnega procesa no področju opreme pod tlakoRi. Iniomioaje po telefonu 041 633-581. Simes,d.o.o., Prose-niško48,Šentjur. 6892 POSTANm zastopnik za mednarodno računalniško folo. Nudimo vam dober zaslužek in sigurno deio. Telefon (02) 230-2880. Šola 2F, d. O.O., Strmo ul. 8,2000 Maiibor. IŠaMOdeklenllionta za honorarno delov klubu Ex.Telefon 041435433. Barbaro Ralei,s.p.,Rozlogoval3,Celie. 6940 ZA trženje medicinskega aparata pri zno-nih kupcih redno zaposlimo več zostop-nikc™izCeliainokolice.Zavsepod™biK^ liar,s.p.,Voikc.a7,Celie. Jakoiiie j.o.o., Mariborsta c. ni.T(HT0,Sel07,3320 747-126. 6299 iKajtna,s.p,l£vec40, POZOR, graditelji! Po konkurenčnih cenah izdelujemo strojne tlake, omete In vse vnte fasod. Telefon 031 598-355. Omes,d.o.o., Ledina 40, Sevnica. 6735 ZELO ugodna cena premoga z doslovo. Telefon 041 279-187.Prevozništvo Vladimir Pemek,s.p.,Sedkišek91,Podlehn;k. n V OKOUCI Vojnika iščemo pomoč pri likanju in čiščenju hiše. Telefon 031 396-733, po 14. uri. IZDELUJEMO projekte stanovonjskih hiš, gos-podankihinposhMiihofajektovinpoiiab-no.Tek!fon{03| 8104-182,031393-560. ARSJ^jektiranje, Anion Strnišo, s. p., Gabrovec1a,3241 Podplot. IZPOSOJEVALNICA strojev in nopravSAM, Ul. bratov Dobrotinškov 13, Celje, širi ponudbo izposoje strojev in noprov. Telefon (0411629-644,5414-311. n CENITVE nepremičnin in premičnin za vse namene. Hql, d. o.o.,Parižlie l5,Bra-slovče, Telefon 041 649-234. SLIKOPLESKARSKA dela opravljamo hitro, kakovostno in po ugodni ceni. Zo sobo Teiglav,s. p.. Andraž 96 b, 3313 Polzelo, telefon 041216-2H. 6786 IŠČEM soplesolko za plesni tečoj-druga stopnja. Telefon 040 306497. egi8 GRADIIEU!, pozori Po konkurenčni!) cenah izdelujem ped in bojtetje za centralno ogievonje. Peö so zelo ekonomične za diva ali olje. Garancija za peči S let, Aplenc Ant«i, s. p., Prekolje 29 a, Škofja vos, telefon541-5011,041 531-976. 6905 V celjski porodnišnici so rodile: 3. 11.: Nataša stante iz Škofje vasi - deklico, Mojca POLCnik iz Nazarja - dečka, Vesna TASiC iz Griž - dečka. 4.11.: AnitaTOMAN iz Šempetra - dečka, Alenka DELA-KORDA iz Petrovč - dečka, Alenka JELEN iz Dramelj - dečka, Andreja CEPUŠ iz Laškega - dečka, Mojca HALUŽAN ZAVRŠKI iz Podplata - dečka, Mojca VREČKO iz Šmaija - dečka, Renata KRAJNC iz Velenja - deklico. 5. n.: Katja VIHER iz Velenja - dečka, Mira KUAJIČ iz Celja - deklico, Anita BAJUK iz Celja - dečka, Urška ČRETNIK iz Vojnika - deklico. Martina SKERBIŠ iz Slovenskih Konjic - deklico, Milomirka SUCUR iz Celja STARO, rabljeno vozilo, v voznem stanju. 04141S41Z,051 424-303. Euro-Mild, Dragan Milenkovi^ s. p.,Pucoval,Celje. - dekhco, Vojka NARAT iz Dramelj - deklico, Anja PLANCUTlC iz Zreč - dečka, Katja KUMER iz Jurklo-štra - deklico. 6.11.: Martina STOJAN iz Rogaške Slaüne-deklico, Bi-IjanaMlLOVlČ iz Celja-deklico, Lidija ŠTEHARNIK iz Celja - deklico, Veronika TAVČAR iz Šempetra - dečka, Klavdija DEČMAN iz Gro-belnega - dečka. 7.11.: Katja LESJAK s Polzele ' deklico, Martina ŽU-PEVC iz Sevnice - dekhco, Vesna BELAK iz Uškega - deklico, Ajka ŠLIVAR iz Celja - dečka, LeonidaDER-GANC iz Laškega - deklico. Maja GOVEK s Polzele - deklico. Alenka REPNIK iz Velenja -deklico- 8. 11. : Darja KOVAČ iz Šmartnega v Rožni dolini - deklico, Tanja ERMENC NERAT z Ljubnega - dečka, Aleksandra NOVAK iz Sentjuija - d^ klico, Katarina JUVAN iz Laškega - dečka, Petra ZUPANC iz Celja-dečka, Iris JELEN iz Škoge vasi - dečka. ZAHVALA Ob izgubi drage tete in sestre IVANKE PREBIČNIK z Dobrne se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem in sosedom za izraze sočutja, darovano cvetje in sveče ter slovo na zadnji poti. Zahvaljujemo se tudi g. duhovniku za lepo opravljen obred, pevcem in g. Antonu Mo-guju za poslovilni govor. Vsem in vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala. Žalujoči vsi njeni ZAHVALA Ob boleči izgubi drage žene, mame in ome KRISTINE JAGER iz Dobrove pri Celju se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste z nami delili bolečino, nam na kakršen koli način pomagali in jo v tako velikem številu pospremili k prezgodnjemu počitku. Še posebej hvala g. duhovniku za opravljen obred in govorniku za poslovilne besede. Vsem in vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala. Žalujoči vsi njeni Vedno si želela, da bi življenje bilo pesem vesela in. zaspala bi mimo, ko bi se izpela. ZAHVALA Ob boleči izgubi drage n MARIJE KARNER iz Zagrada iskrena hvala sorodnikom, prijateljem, sodelavcem e sožalja ter darovane sveče in cvetje. Hvala patru Marjanu za pogrebni obred in vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Žalujoča sinova Janko in Beno z družinama Ko v ranem jutru smo se prebudili, oznanjal se je lep jesenski dan. Nihče še takrat slutil ni. da ta bo dan, ko zamrl bo tvoj smehljaj, zastal korak, ugasnil tvojih oä sijaj. V SPOMIN Minilo je leto dni, kar nas je za vedno zapustila draga mama, stara mama in tašča NEŽA PODPEČAN z Dobrne (23.12.1917 -15. IL 2005) Pozabiti te je težko, a še težje je živeti brez tebe. Hvala vsem, ki se je spominjate, postojite ob njenem grobu in prižigale svečke v njen spomin. ;od Vse življenje trdo si garal in za dom, družino si dajal, sledi za tabo ostale od dela tvojih pridnih rok. Spočij si žuljave dlani, za vse še enkrat HVALA TI. Za labo ostala je praznina, ki zelo, zelo boli... ZAHVALA Ob izgubi našega dragega moža, očeta in starega očeta FRANCA KOŠTOMAJA po domače Tinov Franci (18.2.1918-10. IL 2006) se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom in prijateljem za darovano cvetje, sveče, izražena sožalja in svete maše. Hvala gospodu župniku za lepo opravljen cerkveni obred, pevcem za lepo odpele pesmi in pogrebni službi za pripravo zadnjega slovesa, Hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti ter vsem, ki ste nam v težkih trenutkih pomagali in nam staii ob strani. Žalujoči: žena Ivanka, otroci Milči, Franci, Nada in Irena z družinami, vnuk Mirko z družino In ostalo R3 .Ni besed in ni dejanja, ki omilile bi bridkost žalovanja. Ko izgiibimo nekoga, ki tako blizu nam je. močno jočeta duša in srce. Osiaja le upanje, da je naš Ignnc odšel tja, kjer ni več preizkušenj zemeljskega sveta. ZAHVALA Zapustü nas je IGNAC HRASTNIK iz Slivnice pri Celju (1937-2006) Zato se vsem sorodnikom, ki ste nam v dneh njegove težke bolezni pomagali, iskreno zahvaljujemo. Ob izgubi dragega moža in očeta ste nam in nam Še vedno stojite ob strani. Da je bilo zadnje slovo dostojno, se želimo iskreno zahvaliti pogrebni službi Zagajšek, cerkvenim pevcem in MPZ Ipavci za petje, ki je bilo našemu Ignacu vedno pri srcu. Iz srca hvala predvsem g. župniku Marku Šramlu, vsem sorodnikom, prijateljem, bližnjim in daljnim sosedom ter sodelavcem, saj nam pomagate, daje težka izguba vsaj malo lažja. Hvala tudi vsem, ki ga ohranjate v mislih in se spominjate skupaj z nami njegove dobrote in nesebičnosti. Žalujoči: žena Marica, hčerka Romana in sin Borut Odhoda najdražjih ni moč preboleti, resnici v sebi ne da se verjeti Ceb ko resnica ti dlani leži, ves čas jo zanikaš, ker bridko boü. ZAHVALA Ob boleči in nenadni izgubi dragega ata in starega ata FRANCA FILEJA iz Bramel; se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga v tako lepem številu pospremili k zadnjemu počitku, darovali cvetje, sveče, za sv. maše, darove cerkvi ter izrazili pisna in ustna sožalja. Iskrena hvala PGD Dramlje in ostalim gasilskim enotam, vsempraporščakom, g. Milanu StrmSku, pogrebnemu pod- ■amlje in o jj. Milanu t-^j^v.....^...^ j/«.^ jetju Žalujka, cerkvenim pevcem iz Drameli,pihalni godbi Železarne Štore, govornikom sindikata ZS; -g. Cvetku GolCmanu in g. Francu Lavbiču za besede slovesa in Vrtnarstvu Celje. Žalujoči: sinova Slavko in Branko z družinama ter ostalo sorodstvo Ko v ranem jutra smo se prebudili, oznanjal se je lep jesenski dan. Nihče še takmtsbitilh.i, da to bo dan, ko zamrl bo tvoj smehljaj, zascal korak, ugasnil tvojih oü sijaj. ZAHVALA Tiho se je od nas poslovila draga mama, babica, prababica in tašča MAGDALENA LAJLAR iz Dobrove 34, Celje (20.7.1921 - 31.10.2006) Besede zahvale so premalo, da bi se zahvalili vsem, ki so jo pospremili na njeni zadnji poti, darovali cvetje, sveče in za sv. maše ter nam izrazili pisna in ustna sožalja. Iskrena hvala vsem sorodnikom, pi-jateljem, sosedom in znancem, gospodu župniku Hrenu za lepo opravljen obred in govornici Marini iz KS Osirožno za besede slovesa. Iskrena hvala kolektivu Cinkarne, d. d. in Etola, d. d. za izkazano pozornost- Hvala pogrebni službi Raj, pevcem za odpete pesmi in trobentaču za odigrano melodijo. Vsem imenovanim in neimenovanim še enkrat hvala. Žalujoča: sin Jože In hčerka Majda z družinama Ostra, temna črta je zarezala v življenje. Stojimo nemi in brez moči, da bi stopili onstran, kamor so odšli najdražji. Nobena beseda nas ne more več združiti, le misel, da je bila z njimi nekoč lepo. naj pomaga tolažiti. ZAHVALA Zapustila nas je FRANČIŠKA VERBOVŠEK iz Žigona 16, Vrh nad Laškim (25.6.1922-28.10.2006) Iskreno se zahvaljujemo za darovano cvetje in sveče, vsem sorodnikom, sosedom za nesebično pomoč, še posebej družini Gunzek in Zdravstvenemu domu Laško. Zahvala dr. Meliti Zlatečan in patronažni sestri Zaliki za lajšanje bolečin. Posebna zahvala g. kaplanu za častitijiv pogrebni obred in tolažilne besede ob bolečini ter govorniku g. Seliču za besede ob grobu. Iskrena hvala cerkvenemu zboru za lepo odpete pesmi ob slovesu, praporščakom in trobentaču za odigrano Tišino. Hvala vsem imenovanim in neimenovanim, ki ste jo v tako lepem številu pospremili k večnemu počitku in jo boste ohranili v lepem spominu. Žalujoči vsi njeni m VeUko bilo je cvetja in sv^ ob tebi, mnogo, oj, mnogo solza potoče-nih, a nam se srčna želja ni izpolnila, da tebe bi dra^, v življenje obudila ZAHVALA V 57. letu nas je po težki bolezni mnogo prezgodaj zapustil dragi mož, oče in dedi ZLATKO KAVČIČ iz Celja (11.6.1950-6.11.2006) Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, darovano cvetje in sveče ter slovo na njegovi zadnji poti. Žalujoči vsi njegovi, ki ga bodo močno pogrešali vodnik KINO Varuh 16.00, 18.60 Sszona lova 10.00 12.10 15.50. 13.00.20.10.22J20 8orat Učenje o ameriška kultura za kta- Živini plesni dnevi Plesna izba Maribor: Besede državno srečanje plesnih skupin 8.00 Knjižnica Velenje-otroški od.del.ek iT ali kdo je umoril psa 16-00 Dom krajanov Tabor Cvetje hvaležno odldanjamo 16-00 do 18.00 Muzej novejše - zgodovine Celje 12.00.17.00,19.00, 21.00,23.00 Dvojna igra 17.20, 20.20,23.20 Čudovito leto 13.30,16.2G. ((lonedetjek, torek, ietrtek, pe tek. sobota, neiieljs 19.10,21.40), 23.53 Odplešr svoje sanje 16.10,18.40, 21.30, ^J.55 John Tucker: Mnav si lajüL 17.10,19,20 Žaga III 2i.50 Cestno Ravals 19.00 jsreda) - preimra PerFum 17.30, 20.30. Prepovedan sedal 21.20, 23.40 Živini plesni dnevi Zaključna predsUva državno srečanje plesnih skupin 18.00 Kulturni dom Sožtanj_ ^vini plesni dnevi Zaključni plesno - glasbeni pro- jekt 19.00 Rdeča dvorana Vetenje_ 10.00 do 16.30 Mestni kino Metropol Dan slovenskih splošnih knjiž- osrednji dogodek s tiskovno konfe- 11.00 Celjska Mohorjeva drtižba -knjigama_ Projekcija filmovToma Čonkaša ka in esejista Zorka Simčiča 13.00 Osrednja knjižnica Celje - avla 2, naditropja__ 6d ätavnicedosvetovnega spleta ob lOO-ietnici javnega knjižničarstva v Celju odprtje razstave 19.30 SLG Celje V. Mödemdorfer: Šah roat Abonma Premiera ir, Dvojna igra 15.20, 18,20, 21.20 Borat tKanje o ameriika kuHura 8-00 do 13-00 Središče Velenja - p: sodiščetn..... Redni mesečni sejem 17.00 Dom kulture Soštai^_ dnevu 19,00 Knjižnica Rogaška Slatina Bralni krožek - uvodno sreča-_aje 19.00 Internet kavaina Stane Vili Javornik: TMp v naravi 12.40. H.^ 10.20; 18.10, 20.B8,21.50, 23.40 John TuckBf, mrtev »i li2£L 16J0, 18.30, 20.30,22.30 Sezona lova 12.50.15.00,17.10 Osnovni delci 19-20. 21.40 Čudovito leto 76.10, 19.00, 21,30 19.30 Po ljudskih motivih: Take ljudske Abonma Družinski lutkoimi in iz- 10,00 MNZC - Otroški muzej Herma- "ovbriog_ Hermanova sobota ra Nova Velenje Mladinski literarni natečaj Slopin'ce 2006/07 Celjski mladinski center razpisuje nagradni natečaj za najboljšo kratko zgodbo v dveh starostnih kategorijah. Več o pogojih sodelovanja na spletni strani www.mc-celje. si V naši info pisarni lahko dobite; - nefiks -indeks neformalnih izobraževanj, kartica EURO 26, informacije o evropski prostovoljni službi - vstopnice preko eventima, info o Izobraževanjih, seminarjih in ostalih - dostop do interneta, tia voljo so tudi igre za prosti čas - fotokopiranje in vezava Več info: www.mcradiocel)e-com UREDNIŠTVO Milena Brečko-Pokiič, Brane Jeranko, Špela Oset, Rozmari Petek, Urška Selišnik, Branko Stamejčič, Simona Šoli nič, Dean Šuster trženje oglasnem prostora v Novem tedniku in l^diu Celje ter nu Ji ostale agencijske storitve. Pomočnica direktorja in vodja Agencije: Vesna Le-jič. Organizacijski vodja; Franček Pungerčič. Propaganda; Vcqko Grabar, Zlatko Bobinac, Viktor Klenoi^ek, Alenka Zapušek. Marjan Brečko TiBlefbn; (03)42 25 190 Fax: (03)54 41 032, (03)54 43 511 Sprejem oglasov po elekL pošti: agencija@nt-rc.si Nagradna križanka horoskop POMOČ: AREOLA-majhna površina, ravnina. KASEM-irail(i general (Abd al-Karim), SEKTANT- VARIETETA-razlieica, variacija Nagradni razpis 1. nagrada: bon v vrednosti S.OOO SIT za nakup oblačil v prodajalnah Acman 2. nagrada: darilni bon za 2.000 tolarjev za nakup v Mo-detexu Laško 3j - 5. nagrada: knjiga Guya Gilberta Alba in kavbojski škornji Pri žrebanju bomo upoštevali vse pravilne rešitve (geslo), ki jih bomo prejeli na dopisnicah na naslov: NT&RC, Prešernova 19, 3000 Celje do četrtka, 23. novembra 2006. Danes objavljamo izid žrebanja križanke iz Novega tednika, ki je izšla 10. novembra 2006. Rešitev nagradne icriianice iz št. 88 Vodoravno: USTINOV, KARNEOL, MR. DARE. BAMBI, TK, ARARAT, AP, WILL, VNOS, ETIK. ANIENE, ANUITETA, STATOR, PINTERIČ, HEM, RENO, AARON, IR, KADILO, PREM, NOEN, EKIPAŽA, RA, GSPAN, STRANKAR, TEA, ORK, IK, ARI, ONTARIO, KATALIN, NT, IV, ND, ARUA, LEVJI KRAU, ŽI, NIALA, YO, ATLANT, NAAB, NAIR, KRDELO. INKA OBAREK. Geslo: Junaki risank Walta Disneyja. Izid žrebanja 1. nagrado - monografijo o Edvardu Kocbeku in 3-urno vstopnico za Terme Olimia. prejme: Marija Martine, Cesta v Bevče 30, 3320 Velenje. 2. nagrado - knjigi Janka Modra: Vladar Samo in Marie-Christine D'Welles: Kako bi spregovorili o hašišu, prejme: Mateja Krajnc, Kozje 178, 3260 Kozje. oven lu Ona: Česarkoli se boste loti-U, vse vam bo Sb kot po maslu. Dobro bi bilo. da bi trenutno ugodno situacijo izkoristili tudi na ljubezenskem področju, kjer zadnje čase ne gre vse, kot bi hoteli vi. On: Počutili se boste dobro, kot že dolgo ne. Izkoristili boste priložnost, ki jo že dolgo čakate, in skoraj vsi bodo veseli tega uspeha. Vseeno pa se bo našel nekdo, ki mu to ne bo ravno najbolj všeč. se lahko obrne še veliko bolje, kol so najbolj optimistična pričakovanja. Na prijetnem popivanju s prijatelji boste spoznali osebo, ki vam bo v prihodnosti Še mnogo pomenila. On: Namesto da bi odločneje posegä u dogajanje okoli sebe in dosegli dsto, karsižedolgo želite, se vedno znova sprenevedate, da je še veliko časa za ljubezenske načrte. Če ne boste pohiteli vi, bo nekdo drug! mm Ona: Prepozno boste odkrili, da niste ravnaä prav. Vse, kar vam ostane, je, da čakaie in upate, da posledice ne bodo prehude. Naslednjič se ne spuščajte v zadeve, ki jih ne obvladate, kajti grdo se boste opekU. On: Krepko si boste zavihali rokave in postorih vse tiste zadeve, ki ste jih že kar nekaj Časa odlagali na stran. Pri tem vam bodo v veliki meri pomagali tudi prijatelji, za kar jim boste odkrito hvaležni. Ona: Kritičen pogled nase vam ne bo Škodovat Ali se vam ne zdi, da ste začeli vse preveč zanemaxjaä prijatelje? Poskusüe znova navezaü stike, ki ste jih nekoč že imeli. To vam bo vsekakor koristilo. On: Ko boste opazili prijateljičino naklonjenost, bo že prepozno. Ali pa tudi ne, vendar se boste morali tokrat potruditi predvsem vi. Najbolje bo. da i prenehate slepiti in končno lid v oä. dvojčka 1 strelec ^ Ona: Prikrito vos bodo obtožili za zadevo, pri kateri niste nikoli sodelovali. Zaman boste skušali razložiti, dokazati bo treba! Pn tem vam bo v oblini m£ri pomagal pariner, ki je sposobnejši kot mislite. On: Tisti, ki vas poznajo, so prepričani, da vam bo uspelo. Kljub začetnemu, padca, ki je bil zelo boleč, se boste kaj hitro postavili na noge. Nekdo se vam ■ bo sp'rva smejal, kasneje pa vam bo celo pomagal. Ona: Kot prerojeni se boste lotili novih nalog na delovnem mestu, kar bodo sodelavci znali pravilno ceniti. In prav lahko se vam zgodi, da se bo ta konec tedna končal na povsem nepričakovanem mestu ... On: Spodrsnilo vam bo na nevamem.področjui Jemljite to kot svarilo in se spomnite na pregovor o oslu in ledu. Ševed-no se boste ozirali za boljšo priložnostjo in s tem tvegali, da vam bo ušlo Še tisto, kar ima- Ona: Bodite pošteni in priznajte svoje napake, drugače boste izgubili dosedanje prijatelje. Ne izzivajte sreče, kije bila doslq več kot radodarna z vami. Nekdo vam bo pomagal, zalo ga upoštevajte. On: Teden bo sicer naporen in poln presenečenj, vendarbo-ste s svojo veliko energijo vsekakor uspeli razrešiti vse še tako zapletene situacije. Za vikend si boste privoščili malo ponočevanja, karvamnebo škodilo. ^■kozorog i;; prijateljico bo precej olajšal uresničitev srčnih načrtov. Obeta se prav prijeten konec tedna, ki ga boste do konca izkoristili. Toda nikar se ne prenaglite, ampak počasi in sigurno ... On: V veliki meri vam bo uspelo spremeniti odnos do partnerke. ki je to od vas že dolgo potrp^^vo pričakovala Zamere iz pretehiosti bodo kar naenkrat pozabljene in ponovno bo vse v najlepšem redu. 3. - S. nagrado - darihii bon za 1.000 tolarjev za nakup v Modetexu Laško, prejmejo: Vera Guček, Škapinova 15, 3000 Celje, Štefan Školnlk, Breg pri Polzeli 121, 3313 Polzela in Romana Vreže, Trubarjevo naselje 16, 3272 Rimske Toplice. Vsem nagrajencem čestitamo. Nagrade bodo prejeli po pošti. lev vodnar ^ Ona: S tveganjem in prodornostjo boste prišU do velikega uspeha, ki pa ga na ähem že dolgo pričakujete. Pa saj je tudi že skrajni čas, da tudi vi končno poberete sadove svoje-ga dela. Le tako naprej! On: Ne spuščajte se v avanture, ker si boste nakopali nepotrebne težave, ki jih boste le stežka razrešili. Ne splača se, še posebej glede na to, daje trenutno vaše življenje urejeno bolje, kot ste pričakovali. devica ^ Ona: Pomagali boste prijatelju v stiski in ma naredili veliko uslugo, kije dejansko sploh ni pričakoval in bo presenečenje le še lepše. Proti koncu ledna se obeta obisk, ki bo prinesel dolgo pričakovane novice. Drv Nikakor se ne boste znašli v novi situaciji, ki vam bo nakopala več nevšečnosti, kol ste pričakovali. Sedaj se nikar ne obotavljajte, ampak raje poskrbite, da se bo vse čimprej ugodno razpletlo. Ona: Opravili boste še zadnje poslovne obveznosti, že v rmslednjem trenutku pa se boste do popolnosti posvetili praznovanju. ki je pred vami. Poklical vas bo prijatelj in vas prosil za nasvet glede neke osebe. On: Pozornost, ki jo boste izkazali, se bo pokazala kot ime-nilenkapitalzaprihadnost. ba bo le rrmlce počakati in uspeh vam je več kot zagotovljen. Dobro bi bilo, če bi poskrbeli malce tudi za zdravje! Ona: Čeprav se vam bo sprva dozdevalo, da ste zašli v popolnoma slepo ulico, se bo kmalu pokazalo, da ni tako. Glede poslovne strategije, za katero Sle se odločili, še ne bo kakšnih večjih rezultatov. On: V ljubezni boste zelo srečni, zato boste malo pozabili na težave, u katere ste zašli izključno zaradi svoje neumnosti. Partnerka vam bo predlagala nekaj, karne boste pričakovali, a vam bo vseeno zelo všeč. še 62 dni dožr ačniki Novega tednika Uresničena skrita želja dr. Eržena To, da vaše skrite želje uresničita Novi tednik in Radio Celje, že dobro veste. Vsako soboto na Radiu Celje objavljamo radijske reportaže, vsak torek pa jih lahko prebirate v Novem tedniku. Le.pisati nam je treba. In čeprav tega dr. Ivan Eržen, direktor Zavoda za zdravstveno varstvo Celje, ni storil, smo izvedeli, da je njegova skrita želja, da bi se slikal 2 Brigito Šuler, ki ji zelo rad prisluhne predvsem v jutranjih urah, ko je pred odhodom v službo čas za telovadbo. Foto: GREGOR KATlC Irizwin Nika MaroK, lastnica trgovine Femina in i revije, vdrißbi DejsnaTamleta, faobnaoa skupine Pimp Pamlters in gonilna ^^^^^^ 6Pack Čukur na manekenski pisti Krzneitt niodni spektaket kii&je odvijal v Casmu Maribor, so si rmnuli petek o^edali tudt žtevilra Celjani. V krznMirkoiekdii trgovine I^mma iz Maribora, katere lastnica je Nika Majolt,. dekle reperia öPad(:Cukui1a, .so se sprdaodile pnznane slovenske manekenke StanÖ^a Sukalo, TaljaiwTutan,..Mihaela Kukovec In Saridra Mafcovec. . ; .. - Foto: MARKO PIGAC i3!.RDni RtG.it K župniicu v Berlin Posnetek je iz Berhna. kier je Mirsad Kapetan, lastmk znanega celjskega nočnega lokala, obiskal župnika Dori-ja Pečovnika. Pa ne, da je moral do Nemčije po odvezo za vse svoje grehe? Foto: MUCHO m r Pred TV in radijskim miitrofonom »Tale glas mi je pa zelo znan, ; kdo je že to?« je bilo slišati po-; go vore na ulicah, ko so se poslušalci Radia Celje sprasevah, ali gre za podobnost ali je res, da i lahko odslej Andreja Krajnca ! (levo) slišijo tudi na frekvencah ; 95.1, 95.9, 100.5 in 90.6 MHz. i Res je, Andrej je zdaj de) vodi-j teljske ekipe Radia Celje, še vedno i pa ostaja zvest tudi TV Celje. Na I shki s Barijem Flisom. I Foto: GREGOR KATIC Katja KetM^kiJeiireitletisflde- roviliinMterDcitiiiToiiu Badia Catje^}» na ntDdm revij» l»laäa.i«i«ami,sajjepr«, la izpit za av- ta. liDtŠPacii Čukur,Uja Dil vstoi STE BILI POŠKODOVANI V PROMETNI NEZGODI? ŽELITE PRIMERNO DENARNO Te4evr8PDrabilkariianilati. |PE CELJE, Ljubljanska cesta 20 Št. 90 -17. november 2006 - >0801314