AMD
Domovi m
FOR€IGN !N LANGUAGE ONLY
NO. 19
Serving Chicago, Milwaukee, Waukegan, Duluth, Joliet, San Francisco, Pittsburgh, New York, Toronto, Montreal, Lethbridge, Winnipeg
SLOVGNiAN
MORNING N6WSPAP6R
CLEVELAND OHIO. THURSDAY MORNING, JANUARY 27, 1972
ŠTEV. LXXIV — VOL. LXXIV
Gromiko snub! Mio
Sovjetski zunanji minister je na 6-dnevnem obisku na Japonskem. Trdijo, da bi rad preprečil izboljšanje odnosov Tokia s Pekingom.
TOKIO, Jap. — Zunanji minister ZSSR A. Gromiko je pri-sem na šestdnevni obisk i?0 splošni sodbi z načrtom, da zadrži Japonsko pred zbliževanjem s Pekingom, pa jo skuša istočasno pridobiti za tesnejše zveze in sodelovanje s Sovjet-sko zvezo.
To je prvi obisk Gromika na Japonskem od leta 1967, četudi ki se morali med zunanjima ministroma Japonske in Sovjetske zveze vršiti vsakoletni razgovo-ni, kot je bilo to določeno leta i966. Sodijo, da se je Sovjetska Zveza izogibala tem vsakoletnim Srečanjem, ker ni marala, da bi Japonska pri njih postavila Vprašanje skupine malih otokov severno od otoka Jeso, ki jih je 2SSR zasedla ob koncu druge svetovne vojne s Kurili vred in noče Japonski vrniti. Japonska se je prizadevala to ^Trašanje ponovno spraviti na Jnevni red in ga rešiti v okviru nbrovne pogodbe, ki jo bi raaa penila z ZSSR. V Moskvi za to 0slej niso kazali nobenega zanimanja. Zdaj utegnejo imeti aponci preveč drugih misli in skrbi na glavi, da bi poslušali ®°vjetsko snubljenje. Gromiko i rad pridobil Tokio tudi za to, a bi vložil preko bilijon do-arjev kreditov v izkoriščanje e’zišč olja in drugih rudnih bo-§astev v Sibiriji. Japonski pod-^truki se za to že dalj časa za-himajo.
Temeljna skrb Gromika so ° nosi do Pekinga, zato je tudi Vzel s seboj glavnega strokov-njaka zunanjega ministrstva za tajsko M. S. Kapico.
Eleklro-magnelični
utrip nevaren orožju elektronskim občilom
Mečne atomske eksplozije so sposobne p o š k o d o v ati krmilne naprave strafe-
RDEČI ZAHTEVAJO PREDAJO
Tiio obnavlja Partijo Rdeči vodniki zbrani
Na partijski konferenci, ki "®	^.......... ................................
včeraj časnikarjem, da rdeči zahtevajo enostavno predajo v Južnem YTietnamu. Tega ZDA ne morejo sprejeti.
Zveze komunistov Jugo- >tske zJeze in nienih zavezni-
slavije.
BELGRAD, SFRJ. — Po republiških partijskih konferen-
težkih raket, pa tudi na>ah se je sešla v torek tu konte-’ ^	- I renca Zveze komunistov
| kov v Evropi na posvetovanje,
| ki naj bi bilo v prvi vrsti posve-1 j čeno evropski varnostni konfe-! j renči.
^■ani za nad 2 bilijona več kupili v tujini kot smo tja prodali
Washington, d.c. — Trgo-
^T>sko tajništvo je objavilo, da ZDA lani izvozile skupno a2nega blaga za 43.55 bilijonov, ^/o več kot v letu 1970, pa zato °2ile blaga v skupni vredno-^ 1 2& 45.6 bilijonov, celih 24% ^ kot v letu 1970. j tem ko so imele ZDA v , 1970 3 bilijone dolarjev pre-j v zunanji trgovini, so ime-arb 2.05 bilijona primanjklja-‘ ^'° je prvi tak primanjkljaj
0ct b 1888!
J°bn Mitchel? se ne bo vrnil v vlado
v Washington, d.c. — Pra-
.v°'aJni tajnik John Mitchell bo ra*kern odstopil in prevzel ireVa vodstvo volivne kampa-s Za ponovno izvolitev pred-tel - a ^'xona- Njegovi prija-lrdijo, da se po novembru ^ bo vrnil v vlado, četudi bo See®0v kandidat zmagal, ampak tbšk0 ra^e vrnd v svojo odvet-
Jugo-odprl
sam predsednik Josip Broz Tito in ji v svojem govoru začrtal delo, pa že tudi nakazal glavne spremembe, ki jih hoče imeti v Zvezi.
Spremembe naj bi onemogočile nastanek sličnih kriz, kot je bila ta na Hrvaškem, v bodoče.
prave za zvezo med vrhov-;	.	.
..	.	| slavile. Konferenco je
mm poveljnikom m povelj-^ ^
stvi oboroženih sil.
WASHINGTON, D.C. — O-brambni tajnik M. R. Laird je pred Domovim odborom za oborožene sile razlagal nevarnost elektromagnetičnega utripa, ki ga sproži atomska eksplozija, za strateško orožje in za moderne elektronske zveze. Močne atomske eksplozije lahko poškodujejo naprave v strateškem orožju in v komunikacijah vlade in vojaškega poveljstva v taki meri, da so ti neuporabni.
Obrambni tajnik je s svojim razlaganjem utemeljeval potrebo po posebnih 254.8 milijonih za narodno obrambo in raziskave, ki naj odkrijejo možnosti preprečitve takih poškodb.
Del te vsote bo porabljen za nakup 4 Boeing 747 jet letal, ki jih bodo uredili in opremili za leteče vrhovno vojaško poveljstvo v slučaju atomske vojne.
Tri enaka letala bodo kupili leta 1975 in jih prav tako opremili. Nova letala bodo nadomestila sedanja KC35, ki so postala premajhna in zastarela.
Elektromagnetični utrip in njegbv učinek sta bila znana že dolgo. Utrip poškoduje elektronske naprave slično kot strela električno napeljavo, če vanjo udari. Doslej niso tega vprašanja jemali prehudo in tudi niso imeli nobenega učinkovitega sredstva proti njemu. Pentagon je verjetno velika atomska eksplozija na Amčitki lani prepričala o nevarnosti elektromagnetičnega utripa v taki meri, da se je odločil nekaj storiti za omejitev njegovega učinka na strateško orožje ZDA- in na komunikacijske sredstva vrhovnega poveljstva.
------o-------
WASHINGTON, D.C. — Vče- stvo Južnega Vietnama in nje-Sovjetsko zvezo /. a s t o p ata ^ je ^ jjenry Kissinger, ki je govo voljo.
režnje, os^m, na\zo^ pa vo[j.j razgOVOre s predstavniki ZDA so predložile popolen-je tudi maršal Yak u bovški Hanoia y ParizU; razkril na ti- umik iz Južnega Vietnama 1. g avm poveljnik oboroženih sil skovni konferenci v Beli hiši avgusta 1972, če bi bil sporazum Varšavske zveze Navzoči so da- n podrobnosti iz teh razgo-|o končanju vojne dosežen do 1.
Evrich ckey 12 V^liodne vorov Dejal je> da je vedno novembra 1971. Kasneje so spo-Nemcije V Gierek iz Poljske, jznova kazal0j da bo le mog0če uročile, da so pripravljen izvesti G. Husak 1Z.CSR, J. Kadar 12! doseči Sp0razum, da pa so raz-j popoln umik iz Južnega Viet-Madzarske, N. Ceausescu iz Ro-!govori končno zastali kljub; nama 6 mesecev po podpisu spo-
munije in Živkov iz Bolgarije. Romunija in Poljska silita,
vsem naporom Nixonove vlade,
Med drugim ne mara Tito več kot trdijo poročila, v ZSSR, naj j?3 bi bda v^na v Indokini kon
Produkcija jekla
PITTSBURGH, Pa. _ V 14 državah ZDA je povprečna letna produkcija jekla nad 1.5 mi-bjona ton.
velikih partijskih organizacij, ampak se zavzema za povratek k “aktivom”, v katerih je vsak član udeležen pri delu in odločitvah, med tem ko se večjih organizacij polaste “tehnokrati in birokrati”, delavstvo pa izgubi v njih vsak vpliv.
Tito je predložil tudi zmanjšanje partijskega izvršnega biroja od 15 na 8 članov in določil vsakemu od njih posebno nalogo in odgovornost.
Tito in njegov krog, ki sta mislila, da je njihov ugled in vpliv tako močan, da se jima ni treba mešati v vsakdanje poslovanje partije in javne uprave, sta spoznala, da temu ni tako, zato se je Tito odločil napeti vajeti in vrniti v partijo disciplino, ki je v zadnjih letih skoraj izginila.
Osrednje partijsko vodstvo v Beogradu bo imelo v bodoče zopet večjo besedo in nadzor nad delom celotne partije. Partija tudi v javnosti in javni upravi ne bo več samo “vodila”, ampak bo spet tudi javno ukazovala in gospodovala. Partijsko ideologijo bodo zopet povsod vsiljevali in zastopali.
-----o------
Delitev dohodkov z državami
po Millsovi zamisli
WASHINGTON, D.C. — Vodnik republikanske manjšine v Senatu H. Scott je dejal svojim prijateljem, da bo Kongres verjetno sprejel zakonski predlog
bi svojim zaveznikom povedala, kaj misli o skupni vzajemni o-mejitvi oboroženih sil v Srednji Evropi, ki jo je predložil NA-to in določil B. Manlia že lani, da bi se šel o tem pogovarjat v Moskvo. Moskva na to ponudbo še ni odgovorila in Manlio še vedno čaka na povabilo v Moskve.
Seveda se menijo na konferenci, ki se je uradno začela v torek, tudi o vstopu Vel. Britanije, Irske, Danske in Norveške v Evropsko gospodarsko skupnost, kar bo nemara odločilno vplivalo na bodočnost Evrope.
Predsednik predložil zvišanje dovoljenega dolga za 50 bilijonov
WASHINGTON, D.C. — Predsednik Nixon je pozval Kongres, naj dvigne dovoljeno mero zadolžitve zvezne vlade za 50 bilijonov na skupno 480 bilijonov. To bonajvečji enkratni povišek po drugi svetovni vojni, ki je nujen zaradi treh zaporednih obsežnih primanjkljajev v zveznem proračunu.
Predlog je bil poslan Domo-vemu odboru za sredstva in načine, ki ga bo začel obravnavati že v ponedeljek, ko bosta pred odborom predlog utemeljevala zakladni tajnik J. Connally in proračunski direktor G. P. Shultz.
Sen. Carl Hayden umrl
MESA, Ariz. — Bivši zvezni
o delitvi zveznih davčnih dohod-[ senator Carl T. Hayden, ki je
čana. Rdeči so zahtevali enostavno popolno predajo, na kar seveda Združene države ne mo-| rejo pristati. Te so šle po njegovem v svojem popuščanju tako daleč, kot častno le morejo iti.
Pri razgovorih v Parizu so se izogibali vsakemu nepotrebnemu razpravljanju. Dr. H. Kissinger je dejal zastopniku Hanoia, da hočejo ZDA sporazum, ki “bo vpošteval žrtve in skrbi” Hanoia. Pri tem so šle ZDA do skrajnosti popuščanja in velikodušnosti. Toda Hanci je zahteval, da ZDA jamčijo Severnemu Vietnamu vojaško in politično zmago. “Oni so hoteli, da opravimo mi za nje to, o čemer niso bili prepričani, da sami zmorejo”.
Od devetih točk, ki so jih rdeči predložili kot temelj razpravljanja, je bil v sedmih dosežene sporazum, dve pa sta ostali in sicer ameriški umik iz Južnega Vietnama in politična ureditev tega.
Hanoi je vstrajal na tem, da se ZDA umaknejo iz Južnega Vietnama na določen dan “neozi-raje” se na sporazum o vojnih ujetnikih, to se pravi enostransko in brezpogojno. Rdeči so na stališču,da naj obsega umik ZDA ne le umik ameriškega vojaštva, ampak tudi vsega orožja, tudi tistega, ki je bilo izročeno juž-novietnamskim oboroženim silam. Prav tako naj bi ZDA ustavile Južnemu Vietnamu vsako gospodarsko pomoč.
V okviru politične ureditve so
kov z državami, toda tistega in takega, ki ga je izdelal kong. W. Mills in ne tistega, ki ga je predložila Nixonova vlada.
zastopal Arizono v Kongresu zastopniki Hanoia hoteli govoriti skupno 57 let, pa stopil leta 1968 le o okoliščinah in načinu, kako v pokoj, je v torek zvečer tu u- bi jim naj ZDA predale Južni mrl v starosti 94 let.	Vietnam neoziraje se na Ijud-
Objava Nixonovega načrta in domača politika
razuma. Rdeči so izjavili, da ne pristajajo samo na vojaški del sporazuma, ampak hočejo istočasno tudi političnega.
Ko so časnikarji Kissinger j a vprašali, kaj sedaj, ko je očitno, da Hanoi ne misli sprejeti Nixo-novega načrta 8 točk, je ta odgovoril, da so rdeči izredno povečali pošiljanje severnovietnam-skih sil v Južni Vietnam v preteklem decembru in da to kaže na močan vojaški nastop. Ko bo ta mimo, bodo morda rdeči voljni razgovore nadaljevati.
prakso.
r5?^DWAVE
pi 1 Vremenski
prerok
pravi:
jl0s 6 n° oblačno, mrzlo z mož-Vjv.JO naletavanja snega. Naj-^ temperatura 25.
Predsednik R. M. Nixon je izkušen in spreten politik, ki hoče biti vedno za korak pred svojimi nasprotniki in tekmeci. To je lepo pokazal tudi z objavo svojih tajnih pogajanj s Hanoiem o končanju vojskovanja v Indokini. Prav domača politika je bila tudi močan vzrok, da je predsednik razkril tajna pogajanja z rdečimi, njihov potek in njihov uspeh.
Na splošno je dolgo veljalo prepričanje, da vietnamska vojna v letošnji volivni borbi ne bo igrala večje vloge. Pokazalo se je med tem, da temu ne bo tako. Smo komaj v začetku primarnih volitev, pa je vprašanje vietnamske vojne že spet na prvih straneh našega časopisja in seveda na televiziji in v poročilih na radiu.
Demokratski kandidati, pa tudi liberalni republikanski kandidat kong. McCloskey o-čitajo predsedniku Nixonu, da trmasto hodi svojo pot, da
je on kriv, da vojni ujetniki še niso doma, da v daljnem Vietnamu še vedno padajo naši vojaki, da je naša dežela notranje še vedno razklana, da vojni begunci še vedno begajo po tujini.
Predsednik Nixon je v preteklosti ponovno poudaril, da se prizadeva na vse načine, da noče opustiti neuporabljene nobene poti in steze, ki bi mogla voditi do hitrega konca vojskovanja v Vietnamu. Njegovi nasprotniki tem izjavam niso verjeli in so javno zatrjevali, da bi bili vsi ameriški vojni ujetniki že davno doma, če bi bile le ZDA objavile določen dan, ko bodo u-maknile vse svoje oborožene sile iz Južnega Vietnama.
Ko je sen. G. McGovern trdil, da je dobil tako zagotovilo od predstavnikov Hanoia v preteklem septembru v Parizu, bi mu skoraj verjela vsa dežela, da se niso oglasili rdeči sami in povedali jasno, da vojnih ujetnikov ne bodo iz-
pustili, dokler ne bo vprašanje Vietnama v celoti rešeno. Poudarili so, da ni dovolj, da se ameriške vojaške sile u-maknejo iz Južnega Vietnama, morajo tudi opustiti vso nadaljno pomoč tamkajšnji vladi predsednika Van Thieu-ja ter Južni Vietnam dejansko prepustiti njim.
V torek zvečer je predsednik Nixon razkril, da se je pogajal z rdečimi tajno vse od poletja 1969, da jim je stavil predlog o popolnem umiku ameriških čet iz Vietnama v zameno za osvoboditev a-meriških vojnih ujetnikov, premirje na vseh bojiščih In-dokine, umik vseh vojaških enot držav Indokine na domače ozemlje, pa tudi nove, svobodne predsedniške volitve v Južnem Vietnamu pod mednarodnim nadzorstvom.
Ameriški javnosti je predsednik dejal, da je šel tako daleč, kot je le še dopustno, če naj ZDA ohranijo svojo besedo in čast. Pozval jo je,
naj se združi in v celoti podpira njegov načrt.
Načelnik senatnega zunanjepolitičnega odbora W. Fui-bright, eden najglasnejših nasprotnikov vojskovanja v Indokini, je priznal, da je Nixo-nov načrt za končanje vojskovanja v Indokini “pošten in pravičen za zahodne oči”, pa dodal takoj, da ni tak za oči Hanoia in da zato tudi ne bo tam sprejet. Hanoi hoče odstranitev sedanjega režima v Saigonu in brez tega ne bo pristal na noben sporazum.
Objava tajnih razgovorov, Nixonov napor za sporazum z rdečimi in njegov mirovni načrt so bili v ameriški javnosti ugodno sprejeti, vendar je le malo upanja, da bi Nixonu uspelo v volivnem letu združiti vso deželo za svojim mirovnim načrtom. Vietnamska vojna bo ostala pred očmi ameriške javnosti skozi vse leto, zato bo skrbel Hanoi, ki upa, da se bo z novim gospodarjem v Beli hiši lažje sporazumel kot s sedanjim.
Zadnje vesti
NEW YORK, N.Y. — Agent FBI je ustrelil ugrabitelja letala Mohawk Airlines, ko je po prejemu $200,000 odkupnine s strežnico, ki jo je zadržal kot talko, pristal na malem letališču ter zahteval avto za pobeg. Ugrabitelj, star okoli 40 let. je mrtev, strežnici pa se ni zgodilo nič. Rešili so tudi vso odkupnino. Letalo je bilo ugrabljeno sinoči ob 6.30 na poti iz Albany v New York.
PARIZ, Fr. — Zastopnik Hanoia pri razgovorih o končanju vojne v Vietnamu, je označil Nixonov mirovni načrt za “zvit političen ukrep, ki naj prevara ameriške volivce v volivnem letu”. Nixona je obdolžil prelomitve tajnosti razgovorov. Kljub vsem ostrim besedam Nixonov načrt ni bil še uradno odklonjen. Sicer je bil pa uradno in javno rdečim predložen šele danes na seji konference o končanju vojskovanja v Vietnamu.
WASHINGTON, D.C. — Rev. Daniel Berrigan, ki je bil obsojen zaradi sodelovanja pri napadu in uničenju zapiskov vojno-obveznega urada v Ca-tonsvillu, Md., in je v zaporu od avgusta 1970, bo 24. februarja izpuščen, četudi kazen 3 let še ne bo potekla. Jetnik je kot trdijo, slabega zdravja in je bil pomiloščen.
PRAGA, CSR. — Vodniki Varšavske zveze so včeraj ob zaključku svojega dvodnevnega posveta tu pozvali k sporazumu o zmanjšanju vojaških sil in orožja “tujih in domačih, v Evropi. To naj bi bilo doseženo na evropski varnostni konferenci, ki bi jo ZSSR in njeni zavezniki imeli radi še pred koncem letošnjega leta.
SALISBURY, Rod. — Trdijo, da so oblasti prijele okoli 300 črnih agitatorjev proti predlogu sporazuma Velike Britanije in Rodezije. Čeprav je na javnih zborovanjih odklanjanje sporazuma nekaj splošnega, vendar kaže, da bo črna večina pristala na sporazum, ker ne vidi druge poti.
BELGRAD, SFRJ. — Jugoslovansko potniško letalo DC 9 je na poti iz Skockholma v Belgrad na Češkoslovaško eksplodiralo in treščilo na zemljo. Od 22 potnikov in 5 članov po-
l
Iz Clevelanda in okolice
DVA RAZNAŠALCA IŠČEMO—
Uprava Ameriške Domovine išče dva zanesljiva raznašalca ali raznašaiki, za okolico severno od St. Clair Avenue, od 66 do 75 ceste in pa za 72 cesto, Cornelia, Donald in Aberdeen Avenue. Starost nad deset let. Kličite 431-0628 ah se oglasite osebno v uradu.
Seja—
Ožji odbor Misijonske znam-karske akcije vabi vse sodelavce na sejo in pogovor v nedeljo, 30. januarja, ob treh popoldne v dvorano pod staro cerkvijo Marije Vnebovzete na Holmes Avenue. Vabljeni so tudi drugi prijatelji in podporniki slovenskih misijonarjev.
Najden prstan—
Med E. 66 in 67 St. je bil najden moški prstan. Kdor ga je izgubil, naj se zglasi v Mandel-novi trgovini z obutvijo.
Višji davek?—
Župan R. J. Ferk je ponovno izjavil, da ne bo višal mestnih davkov, ampak bo izhajal z dohodki, ki jih mesto trenutno ima. Mestni svet spoznava, da so ti dohodki premajhni, če naj mesto še dalje ne odpušča svojega osobja, zato so začeli v njem razpravljati o potrebi povišanja mestnega dohodninskega davka od IG na 1.5%. Trdijo, da župan takega sklepa mestnega sveta ne bo podpisal, da pa morda ne bi nasprotoval, če bi bil tak predlog stavljen v odločitev neposredno volivcem.
Sadat kroti študente
KAIRO, Egipt. — Predsednik Sadat je odločno nastopil proti študentom, ki od preteklega tedna demonstrirajo w Kairu in Aleksandriji v podpobo zahtevi po takojšnjem vojaškiem nastopu proti Izraelu. Predsednik Sadat je v torek obdolžil neimenovane osebe, ki da ščuvajo študente k demonstracijam, da bi razbili enotnost priprav in napora za boj proti Izrlaelu.
Policija je nastopila odločno proti demonstrantom in je v nedeljo ter v ponedeljek zaprla o-koli 1000 demonstrantov, pa jih nato večinoma izpustila. Le o-koli 30 je bilo zadržanih v ječi in bodo stavljeni pred sodišče.
Predsednik Anvar Sadat je dejal, da je vojni nastop proti Izraelu v preteklem decembru preklical zaradi vojne med Indijo in Pakistanom. Položaj je sedaj treba na novo presoditi. Ponovil je izjavo, da je vojna z Izraelom neizbežna in se jezil na ZDA, ker so obljubile proda-i ti Izraelu novo število modernih ) vojnih letal.
i
Za čuvanje tajnosti ZDA letno 60 milijonov
WASHINGTON, D.C. — Vladni obračunski urad, organ Kongresa za nadziranje zveznih financ, je izračunal, da stane letno ameriškega davkoplačevalca čuvanje zveznih tajnosti od 60 do 80 milijonov.
Ta vsota je porabljena na eni strani za označevanje tajnosti raznih vladnih dokumentov, nato pa za njihovo varno hranitev in čuvanje.
sadke je ostal živ le eden, pa še ta je v kritičnem stanju. Podrobnosti in vzrok nesreče še niso znane.
/imišijt Bomvim

m annr
mšu^tmmSUea


6117 St. Clair Avenue — 431-0623 — Cleveland, Ohio 44103
National and International Circulation
Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July
Managing Editor: Mary Debevec
NAROČNINA:
Za Združene države:
$18.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.50 za 3 mesece Za Kanado in dežele izven Združenih držav:
$20.00 na leto; $10.00 za pol leta; $6.00 za 3 mesece Petkova izdaja $6.00 na leto
SUBSCRIPTION RATES:
United States:
$13.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.50 for 3 months Canada and Foreign Countries:
$20.00 per year; $10.00 for 6 months; $6.00 for 3 months Friday edition $6.00 for one year.
SECOND CLASS POSTAGE PAID AT CLEVELAND, OHIO
V zmedi, ki je vrgla na politično in intelektualno življenje Zagreba nekak mrtvaški plašč, so ljudje bolj vznemirjeni zaradi načina, kako so vodniki v Belgradu odgovorili na dogajanja na Hrvaškem, kot pa na same obtožbe. Naraščajoča glasnost čistke se zdi posebno vznemirjajoča.
“Bili smo vajeni čutiti, da smo tako različni od Poljakov in Čehov,” je dejala neka ženska, “zdaj se ne čutimo sploh nič več različne.”
1 BESEDA IZ NARODA
Si življenja Slovencev v lilwankeejas
1
MILWAUKEE, Wis. —- Kulturno in družabno življenje Slovencev v Milwaukeeju je bilo v lanskem letu dokaj živahno. Po-
lj o ob 9. uri pri sv. maši, ki je v latinskem jeziku, vse drugo pa je slovensko. Ob takem petju se počutimo-, kakor da bi bili
vezano je bilo predvsem z dru-|doma. Pevovodja in organist g.
No. 19 Thursday, Jan. 27, 1972
Na Hrvaškem negotovost in upornost
Vesti iz raznih virov trdijo, da so trdi ukrepi in nastopi oblasti na zunaj pomirili Hrvaško, da pa niso uspeli zlomiti upornega duha, pač pa so rodili negotovost, ki postopoma zajema ne le mesta, kjer je oblast bolj vidna in močnejša, ampak tudi podeželje, ki vsaj delno še vedno živi po svoje neodvisno.
Sodelavec The New York Timesa James Peron poroča 24. t. m. iz Zagreba med drugim tudi tole;
Zagreb je postal napeto in negotovo mesto. Nič ne iz-gleda-drugače na širokih, z drevesi obsajenih cestah, ali v uradih masivnih, težkih zgradb, toda neki urednik Je dejal: Mesto in mislim, tudi republika, je v zaprepaščenju. Ljudje so prvič negotovi glede svoje bodočnosti. Neki bivši vladni uslužbenec je pripomnil: Mi še vedno nismo gotovi, kaj se je zgodilo. Veliko tega se je dogodilo notranje. Toda to je več kot kriza Hrvaške. To je kriza sistema in celotne federacije.
Vodniki visokošolcev, ki so s svojim štrajkom sprožili “decembrske dogodke”, še niso bili nadomeščeni z novimi. Nekateri so še vedno v ječi. So med tistimi 1,000 ljudmi, ki so bili prijeti, večinoma le za kratko dobo, ko so se vršile demonstracije in spopadi s policijo.
Neki urednik, ki je bil prisiljen k odstopu, je nekoga, ki ga je poklical po telefonu, povabil, naj “pride v urad”. Ko je ta prišel naslednji dan v urad lista, ni tam našel njegovega imena in ne njega. Povedali so mu, da je “v uradu” na svojem domu.
Predsednik Matice Hrvatske, kulturne organizacije, ki so jo obdolžili, da se je spremenila v protirevolucionarno središče, je nekomu, ki bi rad govoril z njim po telefonu, odgovoril: “Mi je žal, toda ne morem govoriti. To morate razumeti!” Večina odbora Matice Hrvatske je v zaporu, obtožena protirevolucije.
Obdolžitve zadevajo, kot sodijo premnogi, jedro vprašanja: Ali so partijski in vladni vodniki Hrvaške, katerih noben še ni doslej zaprt, bili za samoupravo ali pa so “jezdili tigra hrvaškega nacionalizma”, kot je nekdo pripomnil, da bi dosegli večje ugodnosti za republiko.
Odgovor na to vprašanje ni lahek. Neki tujec, ki je bil na Hrvaškem eno leto, je dejal, da ni izgledalo “resno, dokler ni nastopil Tito”. Potem so ljudje začeli spoznavati, da mora biti položaj že resen. Nihče ni tehtal Titove odločitve. Skoraj nihče! 'Nekdo, ki je bil vprašan, če misij, da je šel Tito predaleč, je odgovoril z vprašanjem: Ste slišali, zakaj znamke na Hrvaškem ne ostanejo prilepljene? Odgovor: Ljudje pljujejo na napačno stran znamk!
Kljub vsemu sodijo, da je ugled Tita na splošno v Jugoslaviji ostal močan. Nekateri res sodijo, da je bil morda slabo poučen, toda vsi so prepričani, da je ukrepal v korist celotne federacije, je razlagal neki diplomat.
Sodelavec The New York Timesa nato razlaga, kako je Hrvaška, ki je industrijsko med najbolj razvitimi predeli Jugoslavije, zaslužila veliko deviz s svojim izvozom, pa jih mogla za sebe zadržati komaj 7%. Še slabše je bilo z devizami, ki jih pošiljajo domov hrvaški delavci iz Zahodne Nemčije in od drugod, kamor so šli iskat zaposlitve, ko jo doma niso našli ali vsaj ne take, kot so jo želeli. Od deviznega dohodka tujskega prometa, ki je posebno obilen v Dalmaciji, so mogli zadržati le 40%.
Hrvaški študentje so zahtevali, da ostanejo vse na Hrvaškem prislužene devize Hrvaški. Eden od novih vodnikov je to zahtevo zavračal s sledečim pojasnilom. V Splitu so zgradili ladjo in jo prodali za dolarje. Posamezne dele in surovine so kupili tudi v drugih republikah in jih plačali z dinarji. Kako na sedaj oni obdrže dolarje, drugi pa samo dinarje?
Kljub vsemu je zvezna vlada določila, da smejo v bodoče republike ohraniti 20% namesto 7% od prisluženih deviz od izvoza in 45% namesto 40% od deviz, prisluženih s tujskim prometom.
To izgleda Hrvatov ni pomirilo. Skrajneži so trdili, da bi Hrvaška kot popolnoma neodvisna lahko v štirih letih dosegla življenjsko raven Švedske. Zahtevali so lastno armado, mejne popravke in sedež v Združenih narodih.
Stari republiški vodniki so govorili umirjenejše od skrajnežev, pa se upirali tudi pritisku centralistov v partiji. Njihova priljubljenost je zato rastla v “osebni kult”, kot to zdaj opisujejo.
Na nove vodnike pritiskajo, naj odstavljene kaznujejo, posebno zahtevajo, da so klicani na odgovor:	Savka
Dapčevič-Kučar, Pero Pirker, Marko Koprtla in Miko Tri-palo.
Kazen je lahko omejena samo na izključitev iz partije, lahko pa je veliko hujša, če jih obtožijo pripravljanja protirevolucije, kot so že nekatere druge. V Zagrebu prevladuje občutek, da bodo tudi ti prišli pred sodišče.
štvom Triglav, slov. kult. radio uro in pevskim zborom. Triperesna deteljica — ljudje pa isti.
Kronika za lansko leto nam pove, da so ljudje pri Triglavu s svojo pridnostjo in vztrajnim delom nudili članom in vsem prijateljem društva več družabnih in kulturnih prireditev v dvorani pri Sv. Janezu in parku Triglav. Prireditve so bile sledeče:	Pustna zabava, materin-
ska proslava, spominska svečanost s sv. mašo v parku in proslava 10-letnice parka Triglav. Nato je bilo še žegnanje s sv. mašo pri kapeli, ki je posvečena sv. Cirilu in Metodu — na predvečer kresovanje s kratkim sporedom in filmom. V juliju se je vršil misijonski piknik —1 tudi s
Ernest Majhenič s tem svojim zborom pripravi tudi vsakoletni koncert, na kar smo lahko vsi ponosni, predvsem pa Ernest in pevci.
Napredovanja Slovencev. — V tovarni Allen Bradley, kjer je zaposlenih tudi nekaj drugih Slovencev, je napredoval dr. Mihael Mejač. “Gossip”, tovarniški mesečnik, prinaša o tem sledeče:
Dr. Michael Mejač has been named director of the Analysis and Material Laboratories. The areas under his jurisdiction include the Chemical Laboratory, the Physics and Materials Laboratory and Microscope Laboratory. He received his Bachelor’s, Master’s and Doctor of
nesebično delo. Bog Te živi, Dari!
PUSTNA ZABAVA BO. — Triglavani so že naredili načrt za to, da se bo vršila veselica v soboto, 12, febr., ob 6. uri. Kuhinja je v rokah najboljših kuharjev in kuharic s, šefom R. Kotarjem na čelu. Naredili bodo domače krvavice in pečenice — torej bo izbira. Za večerjo zaliti se bo vse dobilo. Frank Sezon bo skrbel za godbo, tako kakor on najbolje zna. Pridite v maskah! Boste dobili nagrado. Pripeljite svoje prijatelje, da se med nami razvedrijo. Zima je dolga in jo ne bo še kar tako konec. Kakšna vesela urica vmes se bo prilegla vsem. Na svidenje!
Naš dobri župnik p. Klavdij je zadnje čase precej prehlajen — že dve nedelji ga ni bilo pred oltar. Upam, da se je zdravje med tem že utrdilo, ko to pišem o njem.
V nedeljo, 16. t. m., je društvo Triglav imelo sestanek. Po sestanku je imel za člane in članice dr. J. Gole skioptično predavanje iz Sv. dežele. Predavatelju smo vsi zelo hvaležni za tako lep užitek. Želeli bi še kaj takega večkrat videti.
F. R.
mašo, ki jo je daroval miši- Science Degrees in Chemical
jonar rev. K. Wolbang. To je bil prvi piknik te vrste, ki pa je zelo uspel. Avgusta meseca je bil športni dan in nato piknik. Z balincarskimi tekmami v jeseni se je živahnost v parku nekako zaključila. V decembru je
Engineering from the University of Graz, Austria.
Gospod M. Mejač je tudi član društva Triglav. 'Čestitamo!
V tovarni Harley Davidson Motor Co. je napredoval za šefa celokupne produkcije g. ing. Ja-
bilo še miklavževanje za otroke |nez Korošec in tako dosegel eno in s tem tudi zaključek prire- najodgovornejših mest v pod-
ditev za lansko leto.
Od vseh naštetih prireditev je bila najpomembnejša 10-letnica parka Triglav, ki jo je društvo slovesno praznovalo 20. junija v parku. Na ta dan je bila najpre-je sv. maša pri kapeli v parku. Bogoslužje je opravil duhovni vodja društva p. Klavdij Okorn v slovenskem jeziku, med mašo pa je bilo ubrano ljudsko petje. Zbrala se je množica ljudi, med temi tudi veliko narodnih noš, kar je slovesnost tem bolj povzdignilo. Ob tem lepem razpoloženju smo vsi tem bolj začuti li, da nam je postal park Triglav pravi košček slovenske zemlje na tujem, kjer smo vsi doživeli pravo domače vzdušje. V tem domačem vzdušju je p. Klavdij po pridigi pozval navzoče: Zapojmo za vse to Hvala večnemu Bogu. .. Nato je sledilo kosilo. Ob dveh se je razvil spored pred domom, katerega sta pripravila Dara Strmšek in Ernest Majhenič. Sledilo je zborovo petje, pozdrav predsed. J. Li-monija in govor p. Klavdija. Nato so bile simbolične vaje, recitacije, harmonika in rajanje ter na koncu še živa slika, pred-stavjajoča življenje naroda z o-bičaji. Ta slika je naredila na navzoče močan vtis. Oib tem lepem doživetju so mi prišle na jezik te-le besede:
Oj ti dragi park Triglav,
Slovencev zbirališče.
Sred’ ameriških planjav —
doma si ognjišče...
SLOV. KULT. RADIO URA v Milwaukeeju oznanja svetu, da smo Slovenci kulturni ljudje, v naše hiše po zračnih valovih prinaša lepo domačo pesem s starimi in novimi melodijami, z besedo pa nas seznanja s slovensko kulturo in novicami. G. Vlado Kralj, ki radio uro vodi in upravlja že 9 let, ima v svojih poslušalcih tudi zveste podpornike, ki denarno vzdržujejo uro. Pod vodstvom radijskega komiteja radio ura enkrat
jetju. G. Korošec je tudi podpredsednik radijskega komiteja pri slovenski radio uri. Značilno pri njem je tudi to, da je silno preprost in dober človek. Vsakemu rad pomaga, predvsem pa slovenskim študentom. Hvala Bogu, da imamo še kaj takih ljudi. —' Iskrene čestitke!
Master Degrees of Electric Engineering je dosegel marljivi g. Milan Muršec, sin Jožeta in Jožice, zvestih članov Triglava in podpornikov radio ure. Čestitamo, Milan!
Z žalostjo sporočamo, da je na Novega leta dan v Mengšu na Gorenjskem umrla ga. Julija Korošec, roj. Kralj, v starosti 78 let. Pokojna gospa Korošec je bila mama našega rojaka ing. J. Korošca. — Rojak in član Triglava g. Ivan Jakoš je dobil od doma sporočilo, da mu je v D.M. Polju umrla mama v starosti 86 let. V visoki starosti je v Sloveniji umrla tudi mama rojaka Jerneja Umeka. Vsem pokojnim dobrim slove nskim materam večni mir, ostalim pa naše iskreno sožalje!
GA. DARA STRMŠEK — 60-letnica. — Kdo jo ne pozna še iz časov Orlovske zveze in dekliških krožkov kot učiteljice telovadbe in kulturne delavke v Ljubljani in na podeželju? Vedno je živela za mladino. Ko je po vojni odšla v tuji svet, je ljubezen do mladine in svoje talente ponesla s seboj. Tu v Milwaukeeju je takoj začela organizirati skupino mladih pod imenom “Slovenski nagelj”. Učila jih je narodne plese, s katerimi so nastopali predvsem v Areni na mednarodnih festivalih. Kasneje je poprijela pri triglavski mladini, ki jo je učila in vodila vse do danes. Učila je mlade telovadbo, plese in predvsem simbolične vaje, katere so ji vedno zelo uspele. Večkrat je pripravila cele nastope z mladino. Sama zase še vedno živi s športom: plava, vesla, igra odbojko in tenis ter zelo dobro balina.
KULTURNA KRONIKA
Štajerski M priporoša
CLEVELAND, O. — Štajerski klub še vedno razpolaga z nekaj knjigami dr. Josepha Felicijana “Installation of the Dukes of Carinthia”.
Ta knjiga je pravi zgodovinski zaklad, posebno za tu rojene Slovence, ker je tiskana v angleškem jeziku, na najboljšem papirju in vezana v platno. Potom fotokopij knjiga dokazuje, kako je Thomas Jefferson prikrojil Ameriško ustavo po vzorcu knežjih vojvod na Slovenskem, današnji Koroški.
Knjigo boste lahko dobili to soboto, 29. januarja, na Štajerskih kolinah v svetovidskem avditoriju, naročite jo lahko po pošti na naslovu: Alois Ferlinc, 915 E. 73 St., Cleveland, Ohio 44103, ali pa telefonično na številki 431-8447. Cena je $5, po pošti $5.50. Sezite po njej!
Lojze Ferlinc
na leto prireja svoj družabni ve-! SPort J0 ohranja zdravo in mla-čer, namenjen vsem poslušal-: do> kakor sama rada pove. Po-cem in prijateljem, da se med leS športa ima rada samo še --seboj spoznavajo in razgovore, jkofetek. Društvo Triglav ji je za Cerkveni pevski zbor pri Sv. njene zasluge izročilo lep pokal j Sv. Janezu prepeva vsako nede- ~ skromno priznanje za njeno
tlev. dr« Andrej Farkašu ob peti obfešnioi smrti
FAIRFIELD, Conn. — Hudo mi je postalo, ko so vsi tako u-tihnili in se nič ne spomnijo njega, ki je kot slovenski duhovnik v Ameriki zelo veliko naredil za Slovence in njihov obstoj. Mislim, da je redek, ki bi ga izmed slovenskih duhovnikov v Ameriki srečal.
Bil je v prvi vrsti duhovnik, dober dušni pastir, govornik in diplomat v vsakem oziru. Ko je po smrti preč. g. rev. Goloba leta 1951 prevzel slovensko faro sv. Križa v Bridgeportu, ki je edina v državi Connecticut, je pretila nevarnost, da ta narodna fara sčasoma propade. Povzdignil je faro s tem, da je stopil v zvezo s preč. g. rev. p. Bernardom Ambrožičem, ki je tedaj kot tajnik deloval pri Ligi K.S.A. v New Yorku, imel veii-ko odgovornost za prihajajoče begunce iz raznih krajev Evrope, in bil včasih v nemali zadregi. In kdo mu je priskočil na pomoč in bil mu najboljši pomočnik v teh težkih zadevah? Rev. dr. Andrej Farkaš, on je pokazal izredno sposobnost, ko je po tovarnah iskal delo in pri hišnih gospodarjih stanovanja. Trdno sem prepričan, da ni nobene druge župnije tukaj, ki bi bila sprejela toliko beguncev, ki niso imeli sponsor jev, in jim je dobri rev. dr. Andrej Farkaš piipravil stanovanje in delo, v stiski jim pomagal tudi z denarjem.
Res je bil pravi oče svojih sinov. Znal si je pridobiti zaupanje pri ljudeh s tem, da je vsakomur priskočil na pomoč, bodisi v tem ali onem oziru, ob vsakem času in ob vsaki uri po-
Marjan Marolt
V torek, 11. januarja 1972, je umrl v Buenos Airesu v Argentini dolgoletni tajnik Kulturne akcije, advokat, ume t n o stni zgodovinar Marjan Marolt. Enkrat samkrat sva se srečala v življenju — pred dvemi leti in videl sem ga že bolnega.
Težko je gledati, kako strašno reže smrt v zdomsko slovensko skupnost po 26 letih. Cas po letu 1945 se nam je nekam pretrgal in teh 26 let skoraj nismo tako računali kakor nekoč leta doma. Na čuden način smo jih odrivali, dolgo ni bilo smrti v slovenski skupnosti. V zadnjih letih pa žanje dvojno in menda smo šele zdaj prav začutili, da je 26 let dolga doba.
Marjan Marolt je bil rojen 21. januarja leta 1902 na Vrhniki, v kraju Ivana Cankarja. Gimnazijo je študiral pri benediktincih pri Sv. Pavlu v Lavantinski dolini, univerzo pa v Ljubljani. Vpisal se je na pravno fakulteto zavoljo očetove želje, iz srčnega nagnjenja pa še na umetnostno zgodovino. U-metnost je bila njegova Ijube-
noči ali podnevi. Za vsakogar je imel lepo besedo, dajal ljudem dobre nasvete in nikogar ni sovražil. Tako je ohranil ne samo faro, ampak tudi slovenski jezik, katerega so naši predniki s preč. g. rev. Golobom prinesli iz stare domovine ter postavili temeljni kamen, na katerega je bila postavljena SLOVENSKA FARA SV. KRIZA v Bridgeportu, Conn.
Uredil je cerkveni spored tako, da so ostali pri vseh velikih cerkvenih praznikih slovesni cerkveni obredi v slovenskem jeziku, ob nedeljah pa ob pol osmih zjutraj sv. maša v prekmurščini, ob devetih sv. maša v angleščini in ob pol enajstih sv. maša v pristni slovenščini, katera nam je pa po njegovi smrti na žalost bila odvzeta.
Ni bil samo naš oče , ampak tudi naš stavbenik in arhitekt. Preuredil je cerkveno dvorano, župnišče in hišo za sestre ter tako spravil in povzdignil slovensko faro do novega življenja. Zelo radi so prihajali slovenski duhovniki med nas,' tako smo imeli vedno kakega slovenskega duhovnika na razpolago, v večjih praznikih sta vedno bila dva ali celo trije in se nam ni bilo treba bati, da bi kdo ne mogel spoved opraviti v svojem materinskem jeziku.
Vsako leto pred Božičem je u-rejeval buletin in spored za praznike ter pripravil kuverte z imeni faranov, jih postavil po abecednem redu v cerkveni dvo-, rani, da je vsakdo z lahkoto našel svoje ime. Bil je za vsa ta dela sam z dvema ali tremi cerkvenimi ključarji, brez obširnega cerkvenega odbora. Po Novem letu je obiskal večji del svojih faranov ter blagoslavljal njihove domove.	>
Njemu ne bo treba dajati odgovora na besede, ki jih beremo v knjigi preroka Ezekijela (Ez. 34, 14), ki pravi sledeče: Gorje pastirjem Izraelovim, ki pasejo sami sebe! Ali naj pastirji pasejo ovce? Bolnih niste ozdravljali, slabih niste krepčali, razkropljenih niste iskali...
Naša dolžnost je, da se spomnimo v molitvi njega, ki je bil
zen in pri organiziranju zgodovinskih umetnostnih razstav v Ljubljani je bil velika pomoč profesorju dr. Izidorju Cankarju. Sodeloval je pri Umetnostnem zborniku, bil tajnik Umetnostno zgodovinskega društva in član Narodne galerije.
V času revolucije je trdno stal na strani legionarjev in domobrancev in leta 1945 z rekami beguncev odšel v tujino. Iz italijanskega taborišča je odšel v Argentino, v svoj zadnji dom pred večnostjo. Kakor za vse druge je bil tudi zanj težak začetek. Opravljal je vse mogoče poklice, toda pred očmi mu je bilo predvsem kulturno delo, ki naj bi ga emigracija v tujini o-pravljala. Bil je med prvimi u-stanovniki Slovenske kulturne akcije in njen dolgoletni tajnik. Priklical je v življenje Umetniško šolo in bil njen ravnatelj, pisal kritike in poročilo o gledaliških nastopih, sodeloval s članki skoraj pri vseh revijah, pisal kritike in poročila o gledaliških nastopih, sodeloval s članki skoraj pri vse revijah, v Škofovem zavodu predaval umetnostno zgodovino in učil tudi na slovenskem oddelku Ukrajinske katoliške univerze v Buenos Airesu.
Lotil se je tudi leposlovja k1 napisal dve povesti:	Zori noč
vesela in Življenje in smrt Ludvika Kavška. V obeh povestih je mnogo osebnih utrinkov, posebno v drugi. Marolt je imel svoj način pisanja, pisal je mirno, življenje v njegovih povestih ne hiti, odvije se v resnici od dneva do dneva, toda bralec čuti spremljajočo ljubezen pi' sateljevo. Mislim, da je praV zavoljo tega Zori noč vesela naletela pri bralcih na tolikšen odmev.
Čudno, tudi umrl je tako. Mh' no kakor je bila dikcija v njegovih povestih. Že med boleznijo je pisal življenjepisno povesi o svojem sorojaku slikarju Petkovšku. Morda se najdejo viP> da bi ta povest izšla pri Kultur' ni akciji. Bil bi lep spomin h1 lep poklon pokojnemu.
Na dan 12. januarja so ga p°' ložili v argentinsko zemljo ^ zdaj leži med mnogimi, ki so z3 slovensko skupnost v tujini toliko napravili. Težko, da bo kd° stopil v njegove korake in P nadaljeval. Morda je ta misel najtežja, ko prečenja smrti v slovenski skupnosti. Vidiš vrz3' li in se zaman oziraš po nekoh1’ ki bi bil pripravljen vrzel z3’ polniti. Vrzeli ostajajo in jih ie več in več.
Naj v miru počiva, mi pa vS3J včasih zmolimo očenaš za duš0 človeka-umetnika. Kulturne d°' brine so velika duhovna vred' nota, čeprav komaj kdaj mo, da se moramo Bogu zanj0 zahvaliti. Vsaj ob smrti ume% kov se spomnimo tudi te do^' nosti.
Karel Mauser
Vezuv ni več nevaren •
Katastrofa Pompejev in If0^ kulanuma, mest, ki ju je zasu^0 ob izbruhu Vezuva leta 79, v našem času ne bo ponovi'3; Sovjetski znanstvenik Mal6' sodi, da aktivni ognjeniki ' Sredozemlju prehajajo v k0’1 čno obdobje razvoja, se pr3'1’ da ne bo več nenadnih hov.
Malev je proučeval ugasle njenike na Kamčatki, na rilskih otokih, na Uralu ih ' srednji Aziji. Po njego^ mnenju so vsi ti ognjeniki h3' tali nekoč na morskem d]1J kjer je bila zemeljska sko^
kot Jugoslovan res zaveden Slo- i najtanjša. Tam so se kasu6'
venec in dober pastir svojih ovc. Ob peti obletnici njegove smrti prosimo Boga, naj mu da plačilo, ki ga je v svojem delu storil za svoj slovenski narod in slovensko faro sv. Križa v Bridgeportu, Connecticut.
St. I. Mally
dvignile planine. V SredoZ6^ lju se je to zgodilo pred P bližno milijon leti.
-------o-------
Velika različnost ^
V Great Smoky gorah r3^-okoli 150 različnih dreves ' kot v vsej Evropi.
sttssststmmwttwuummMwwmmmnfflntmmmnmwmfflttnwnmntmnt
P. S. FINŽGAR:
PREROKOVANA
SLIKE IZ SVETOVNE VOJNE
Jože Grdina:
Po stopinjah Gospodovih
Ne jaz, ampak vojska je napisala to povest, ki se je pričela, hipoma ustavila in se po desetih letih vnovič začela snovati 27. Julija 1914.
Nihče ni tega dne prijel ne za koso ne za cepec in še pomislil ni nihče, da bi zadel sekiro in se napotil v gozd. Vsa polja so Molčala z gozdi vred tako smrt-uo molčanje, da se ni vrnila niti Jeka, ki so jo dramili vriski odhajajočih.
In te vriske je poslušal edini Maticev France, ki je odšel s sekiro v gozd, odšel samo zato, da Je sploh nekam šel, ko so šli vsi. Komaj deset korakov od poti, ki drži s Kozjega hriba na postajo, je zasadil sekiro v star štor, se ulegel na listje, zakril obraz s klobukom in si podložil za vzglavje sklenjene roke. Tako je obležal. Iz doline se je slišalo drdranje voz, petje vojakov, vmes hropenje tovornega vlaka In žvižgi lokomotiv. Maticev je bil žalosten. Dobro je vedel, da ga je marsikdo zavidal zaradi ujegovega nezadolženega pol grunta, zavidal ga to uro marsikateri gospodar, ki je odhajal, in Mnoga žena z majhnimi otroki, ko je moral mož na vojsko. Vse 1° je vedel France in preteklo nedeljo tudi slišal blagrovanje ljudi: “Kaj se ti mara, MaticF France se je ljudem nasmihal, skomizgal s širokimi, težkimi Pleči in si mislil čisto nekaj drugega, kakor so mislili ljudje. In Vso noč je bila ta čisto drugačna Misel pri njem, zjutraj se je zbudila z njim in ga gnala samotnega samca v gozd.
“Blagrujejo me,” se ga je takoj lotila misel, ko je poležal ko-Maj četrtinko ure. “Sam Bog ve, Mi so resnično ljudje taki hinav-ci, da to govore, ali so tako nespametni in ne vidijo, da je moja domačija pusta podrtina, ko ni v njej ne smeha ne joka, da je groblja, ki se je vsakdo ogne. ‘Kaj se ti mara!’ — O, ljudje!”
France se je bridko nasmehnil izpod krajcev klobuka. “Vsaka hiša danes joka: jokajo ma-tere, jokajo žene, otroci, žlahta
in jaz nimam nikogar, da bi jokal za njim, in ni nikogar, da bi se zjokal nad mano. Groblja, šo cesar se te ogne in te ne pokliče!”
France je obždel tako na listju M ni več slišal ne voz ne petja M doline. Celo para komarjev, bi sta plesala in pivkala nad njim tako dolgo, da sta se mu Vsesala v lice, ni občutil in ju ni °dgnal. čutil je samo mračno
France je pa zahajal še drugo in še tretje leto k Dožanovim in vselej se je pripravil in sklenil, da vpraša njo in očeta. Ko pa je bilo treba izreči besedo, se je beseda ustavila in je ni mogel izgovoriti. In kadar se je vračal po neizgovorjeni besedi domov, se je vselej jezil nase, dokler se ni že blizu doma prav takisto otresel jeze in se potolažil: “Čemu prazne besede, ko je stvar tako narejena, da vem jaz in ona in vsi brez besedi, kako je in da ne more drugače biti.” Ali zgodilo se je, da je Maticev France zašel v boj, dasi se ni nikdar pretepal. Iz boja je prišel v zapor in ko se je vrnil, ni bilo Francke več na domu. Bila je žena Blaža s Kozjega hriba. Francetu je bilo, da bi rjul in begal po gozdu kakor Kajn, pa ni. Tri dni je ležal zarit v mrvi, nato je tri dni popival, potem se je vrnil na dom, se prespal in se lotil dela.
Prvo leto se je ogibal Blaža in še bolj Francke. Blaža se je ognil, če se je zlahka mogel, pred Francko je pa ušel v grmovje, če ji ni mogel drugače izpod nog. Ljudje so ga ženili in mu naštevali neveste. Celo Blaž ga je večkrat opozoril:
“France, oženi se!”
France je odgovorjal vsem enako:
“Saj bi se, pa se ne znam.”
In vselej je bušil iz njega čuden smeh, da se ga je vsak ustrašil, in v nekaj letih je bila sodba splošna: “France ostane samski. Ni mu namenjeno.”
In v nekaj letih ga je celo minil strah pred Francko in Blažem. Blaž ga je večkrat poprosil za priprego in France je začel hoditi k Jančarju. Otrokom, ki so ga klicali za strica, je prinašal rožičev in bonbonov, jih pestoval, jim delal vozičke in mlinčke in Žale misli ni bilo v njegovi duši. Le tu in tam se je še oglasilo kakor zavist in žalost, posebno na večer, ko je njegova pobožna sestra Lojza tiho prebirala “Cvetje z vrta svetega Frančiška”, naglušna dekla Jera pa dremala na zapečku. Takrat je včasih primerjal svoj tihi dom z Blaževim, kjer je bilo v vsakem kotičku polno življenja, da se mu je za hip stožilo v tej tihi puščobi. Toda vselej si je pomagal in se premagal:
“Mora že tako prav biti.”
Ta dan pa, ko je izbruhnila vojska in je zvedel, da mora tudi Blaž nanjo, je izbruhnilo tudi v njem. Ubita zavist je vstala od mrtvih, obletela ga je pregrešna
in potem ... Ves se je stresel ob tej misli, dušil jo je in molil za Blaža. In ko ga je Blaž ves žalosten naprosil, naj zor j e in naj gospodari, ko ga ne bo doma. in mu tako rekoč izročil vse v
5Poznanje, da je nesrečen, ko slutnja, da morda Blaž pade — niMa nikogar, da je pusta raz-vMina, štor v gozdu, ob katerem Se Ustavi človek, da sede nanj,
Se odpočije in gre spet brez slo-vesa svojo pot in ne pomisli ni-■koli več na parobek, kjer je počival. še enkrat se je domislil varstvo, ga je bilo tako sram ljudske zavisti in se še enkrat skušnjave, da si ni upal pogle-Midko nasmehnil. Nato ga je dati Blažu v oči. A danes, ko je spreletela nenadoma tista misel, ležal v listju, ga je obletela vno-M se je je včeraj tako grozno vič s tako silo, da je pešal in
opešal.
“Saj bi sama ne mogla. — Kar nič drugega bi ji ne kazalo. — Morala bi se omožiti. — Ampak, moj Bog, Blaž naj le živi in naj se vrne. Samo tako mislim, če bi bilo namenjeno — Bog ve, da mu ne želim hudega.”
Tok misli se je ustavil. Ali sam ni vedel, kdaj so se začele tiho in zalazno snovati dalje. V mislih je gospodaril na Kozjem hribu: k Blaževi zemlji je pripisal svojo; hišo je izročil sestri in še njivico poleg nje, toliko da bi živela in Bogu služila brez skrbi in revščine. Do smrti samo. Po smrti bi jo zapisal Janezku, najmlajšemu, ki ga je posebno ljubil. — Morda pa Bog še njemu da kakega otročiča. —
(Dalje prihodnjič)
^strašil. Resnično se je tudi da-Pes zgrozil nad njo, toda ne več s tolikim odporom. “Bog ve, če Pi božja volja tako,” si je miril Vest in se začel vdajati pregreš-Pi Misli, ki je segla nazaj za de-Set let in še več ter se ustavila Pa rojstnem domu Dožanove Francke, ki je sedaj žena Blaža s Kozjega hriba, Jančarja.
Tri leta je zahajal Maticev France k Dožanovim. In sosedje s° ga takoj prvo leto obsodili, hodi na oglede.
‘Kdaj bo?” so ga vpraševali.
“Bo že enkrat,” je odgovarjal France in se smejal.
In Francko so nadlegovale dekleta:
‘Ali te je že vprašal?”
Francka je bila v zadregi in Se je izmuznila odgovoru, kakor koli je mogla.
(Nadaljevanje)
Od tod ime cerkvi “sv. Peter pri petelinjem petju.” V cerkvi so oltarji posvečeni trem “svetim grešnikom” sv. Petru, sv. Mariji Magdaleni in desnemu razbojniku, sv. Dizmi, sve-dokom božjega usmiljenja. Posebej sv. Dizma, ki se je malo pred smrtjo skesal svojih razbojniških zločinov, jih obžaloval ter z Jezusom šel v nebesa. Na njegovi poti ni bilo nobenih zadržkov in ovinkov; kar s križa je stopil z Jezusom v nebesa. Pač srečni Dizma!
Tukaj torej se je vršilo ono zgodovinsko, evangeljsko dejanje, da je na Jezusov odgovor Kajfu: “Ti si rekel. Toda povem vam: Poslej boste videli Sinu človekovega sedeti na desnici Vsemogočnega in priti na oblakih nebo,” Kajfa je raztrgal svoja oblačila in dejal: Bogokletje je izrekel! potem pa vprašal zborovalce:	Kaj se
vam zdi. Odgovor je bil: Smrt zasluži! Taka je bila obsodba velikega zbora, kateremu je predsedoval veliki duhovnik Kajfa, ker je priznal, da je Sin božji.
Judje mečejo krivdo za Jezusovo smrt na Rimljane, odnosno na Pilata, češ Pilat ga je obsodil. Hinavci! Ko je bilo pa že prej sklenjeno od velikega zbora, da ga usmrte, kakor to pove v svojem evangeliju sv. Janez. Pilat je bil le prisiljen, da je na zahtevo Judov obsodil Jezusa v smrt na križu, Da se izmažejo iz te neljube zadeve, mečejo Judje krivdo na Pilata, dočim so Judje dejansko sami odgovorni za Jezusovo smrt na križu. Od te krivde Jude ne oprosti noben izgovor.
Ko si vse ogledam, grem doli po stopnicah, kjer je pod to cerkvijo še ena--cerkev, v kateri se vidijo izkopanine nekdanje Kajfove palače, kakor so jih odkrili francoski asumpcijoni-sti. Ti so tam poleg odkrili stare stopnice ali dejal bi stop-ničastno pot, ki je vodila s Si-jona v dolino Cedron. Ta prostor sem si posebej ogledal 1. 1953 v družbi izseljeniškega duhovnika Ali Jan Den Bran-den, ki je kot duhovnik deloval med ukrajinskimi naseljenci v Holandiji ter je kot tak govoril tudi rusko. S tem gospo-nom sem hodil po tem kraju, kjer naju je spremljal o. asum-pcijonist i.n nama razkazoval in razlagal, kaj vse se je tukaj vršilo in kaj vse so našli. Pa vprašam asumpcijonista, če imajo kaj literature o tem kraju? Brž nama je postregel z drobno knjižico: “Palača velikega duhovnika Kajfa” v angleškem jeziku. V knjižici so poleg gradiva priobčene tri slike :	Jezus pred velikim zbo-
rom, stare stopnice, oziroma pot, ki je vodila s Siona v dolino Cedron, nova cerkev sv. Peter pri petelinjem petju, poleg nje apostol sv. Peter, ko v veliki žalosti objokuje svoj greh, ko je zatajil svojega Učenika. Poleg sv. Petra je petelin.
~~V knjižici, v kateri je podpisan tudi tedanji patriarh Aloy-sius, so navedeni zgodoviski podatki, potom katerih je znanost ugotovila, da je tukaj res bila Kajfova palača, katere razvaline so bile vidne še 1. 333. O tem izpričujejo romarji iz Bordeauxa, zatem j e r u zalem-ski škof sv. Ciril. V letih 457 do 459 je pozidala cesarica Ev-doksija tam krasno baziliko, posvečeno sv. Petru v spomin njegove zataje in kesanja. Ta bazilika je tekom stoletij precej trpela, zlasti za časa križarskih vojsk. Okrog 1. 1100 so jo križarji obnovili in ji dali ime Gallicante. To je prvikrat omenjeno v spisih angleškega romarja Seawulfa v letu 1102.
Potem je bila bazilika v letih 1320 do 1335 zopet porušena. Izkopavanja so po načrtu začeli asumpcionisti 1. 1888. Na dan so spravili mnogo zgodovinskega gradiva, s katerim se more z vso verodostojnostjo izpričati, da je tukaj res oni kraj. kjer se je na Veliki četrtek pričela zgodovinska drama, ko je trpel in umrl naš Gospod in Odrešenik Jezus Kristus.
Izkopanine se delijo v dve dobi, v judovsko za časa Kristusa in krščansko iz prvih stoletij po Kristusu.
Izkopanine iz judovske dobe potrjujejo dejstvo, da je tukaj res bila Kajfova palača in mesto, kjer je judovski veliki zbor s Kajfom na čelu obsodil Jezusa na smrt.
1.	Dokazuje to velik vratni steber z napisom v hebrejščini; “To je Korban ali žrtev za greh.” V knjigi kraljev XII 16, beremo, da so se kazni za zločine izvrševale v hiši Velikega duhovnika.
2.	Pod cerkvijo so našli ječo, ki se je nahajala pod Kajfovo palačo in v nji znake češčenja prvih kristijanov. To so bili križi vklesani v skalo ali pa prepleskani na kamnu, oziroma na skalah. “Globoka jama” odgovarja popisu preroka Jeremija o ječi in votlini, v katero je bil on sam obsojen.
3.	Popolna zbirka judovskih uteži in mer, kakor so jih rabili duhovniki v kontrolne svrhe.
4.	Zelo dobro ohranjen mlin, vsekan v skalo s hlevom za osla, ki je gonil mlin, zraven je bilo skladišče in vse drugo.
5.	Končno so odkrili ulico tlakovano v terasah, od studenca Siloe d o vrha gpre Sij on.
S popolno upravičenostjo moremo trditi, da so tukaj stopnice, posvečene po stopinjah Učenika, ko so ga peljali od vrta Getze-mani do palače Kajfa.
Izkopanine krščanske dobe so iz 5. in 7. stoletja. To so številni kipi, daljp mozaiki z grškimi napisi in raznimi krščanskimi okraski. Pomemben je prstan, ko jega kamen ima vrezan pečat s sliko petelina, dalje velik pečat v obliki petelina. Da je bilo tukaj pozidanih v teku stoletij več cerkva, pričajo številni pred meti cerkvenega bogoslužja: obhajilna žlica bizantinskega izvora, pravtako kadilnica, zlata žlička za kadilo in mnogo drugih predmetov, ki so shranjeni v muzeju Notre Dame v Jeruzalemu. Da je bila cerkev “Pri petelinjem petju” postavljena res na mestu, ki odgovarja njenemu imenu, je v polnem soglasju z listinami iz 5. in kasnejših stoletij.
To navaja knjižiča v kratkih potezah o važnem odkritju nekdanje Kajfove palače. Znanost z odkritji potrjuje resničnost dogodkov, ki so jih popisali evangelisti.
V spodnji cerkvi je v glavnem oltarju velika slika Poslednja sodba ali Sodni dan. Na nebu je otemnelo sonce, z nebesnega oboka pa padajo zvezde. Na oblakih neba je Jezus Kristus kot večni sodnik živih in mrtvih, za prestol mu služi križ na katerem je umrl, na glavi ima trnjevo krono: obličje Gospodovo je srdito, ve-ličastnotno resno. Levo roko, iz katere rane švigajo strele ima odbijajoče dvignjeno, spodaj latinski napis: “Proč izpred mene, prekleti, v večni ogenj,” desno roko, iz katere rane odsevajo žarki, ima vabeče stegnjeno, spodaj napis: “Pridite, blagoslovljeni mojega Očeta,” prejmite kraljestvo, ki vam je pripravljeno!”
(Dalje prihodnjič)
ia še mm Iifaiceiifi
WASHINGTON, D.C. — Zvezna vlada se še vedno prizadeva, da bi odkrila tistega, ki je izdal zapisek o sejah vrhovnih zveznih organov v času pakistansko-indijske krize. Trdijo, da so o-
'S r,b
m
1VT AY GO
Kupujte v mestu ob četrtkih od 10. do 8.30 zvečer, v podružnicah od 10. do 9.30 zvečer Mi dajemo in zamenjavamo Eagle znamke
Fine prozorne, (rajno zlikane zavese iz baiista
Nežen navdah za vaša okna iz lahkotno negovanega avril-; rej on in dekron poliestra. V merah prav za vsako okno, v barvah prav za vsako dekoracijo. Na izbero v beli, zlati, melonini, rdeči ali avokadno zeleni barvi.
82 x 24”
82x30” 			3.00 par	82x81” 		.6.00 par
82x36” 			Obič. volanca 			1.90
82x45” 			4.00 par	Pentlja 			1.50
82x63” 			Nagubana volanca		4.00
2 para za
Gumasfo podložena, s slrojem pralna dekoraEivna pregrinjala
3.99
60x70”
90x70 ...
120x70 ..
140x70 ..
® Zelena
e Zlata ®
.... 6.99
..... 9.99
.... 10.99
Melonina
Poživljajoča pregrinjala se bodo lepo skladala z vašo dekoracijo. Uporabna za ducate potreb v domu in izven njega.
Budžetni draperijski oddelek, v mestu, na Heightsu, v Parmi, Sheffieldu, in Great Northern.
broč že zelo zategnili in da bodo krivca prej ali slej našli.
Med
Sharjah je malo ozemlje z le okoli 5,000 prebivalci in nima nobenih znanih oljnih ležišč.
tem se vrši v javnosti | Lasy pravjce do Abu Musa,
razprava, ali je bilo prav ali ne, da je prišel zapisek o teh sejah v javnost. Nekateri to obsojajo kot izdajo in se sprašujejo, če ni tisti, ki je dal v javnost ta zapisek, dal komu tudi druge vladne tajnosti in v kakih okoliščinah.
Očitno je, da ima dostop do skoraj vseh glavnih tajnosti zvezne vlade z izjemo vojaških. Kje naj bo jamstvo, da ne bodo te tajnosti prišle v roke sovražnikov naše dežele, kot se je v preteklosti že nekajkrat! dogodilo.
Nekateri poročevalci ne vidijo v objavi zapisnika nobene škode za ZDA, ampak le pritisk na vlado, da bo drugič bolj dosledna v svojih razpravljanjih in odločitvah.
Kdorkoli je že zapiske dal časnikarju J. Andersonu, je prelomi svojo besedo in izgubil zaupanje, kajti nihče si ne more jemati pravico, da bo sam odločal, kaj pojde v javnost in kaj bo zadržal kot tajno, če so mu predpostavljeni točno določili, kaj mora ostati v tajnosti.
Poskus prevrata v Sharjahu propadel
BAHREIN. —• Sharjah je e-den od emiratov v Zvezi arabskih emiratov ob Perzijskem zalivu. Tam je skušal pred nekaj leti odstavljeni vladar, ki se je tajno vrnil domov, vreči sedanjega vladarja. Napadalcem se je posrečilo šejka dejansko ubiti, prav tako tudi 12 njegovih sorodnikov, pa so bili končno premagani in zajeti. Vlado je začasno prevzel mlajši brat u-morjenega vladarja.
na temelju česar mu Iran plačuje 3.75 milijonov dolarjev letno za iskanje olja.
Ženske dobijo delo
Iščemo kuharico
Iščemo izkušeno kuharico za 5 dni v tednu, 6 ur dnevno. Oglasite se osebno pri
TWENTIETH CENTURY BOWLING LANES 16525 Euclid Ave.
(25, 27 jan)
Delo za žensko Iščemo žensko za likanje v Bratenahl. Kličite GL 1-1973.
-(23)
Help Wanted — Female
Help wanted
Woman for washing dishes, 5 days a week, Monday thru Friday, from 7.30 a.m. to 2.30 p.m.
FANNIE’S RESTAURANT 353 E. 156 St.
(x)
DELO DOBIJO
Delo dobi
Izkušena kuharica ali kuhar dobi polno zaposlitev v restavraciji, v industrijski okolici, v Euclidu, Ohio. Dobri pogoji. Kličite 481-9542
(20)
MALI OGLASI
Prostor za trgovino
V najem, primerno za urad ali skladišče; gorkota vključena. Vprašajte na 1193 E. 60 St., ali kličite 442-2009 po 7. uri zvečer. Par kanj e.	(21)
Hiša naprodaj
Enostanovanjska hiša s 7 sobami, 4 spalnicami, 2 spodaj in 2 zgoraj; vsa podkletena, v kleti delavnica, umivalnica, prha, nova peč; patio, garaža za 1 avto. Kličite: Paragon Real. Inc.
521-5053 po 6. zvečer
-(19)
V najem
Oddamo dvoje stanovanj, samo samskim osebam ali zakoncem, v St. Clairski slovenski okolici. Kličite po 5. uri 731-9431.
(20)
Išče sobo
Vdova išče sobo ali tudi hrano okoli cerkve sv. Vida. Dobro plača. Kličite 431-9653 vsak čas. __________________________—(20)
Lastnik prodaja
popolnoma prenovljeno hišo blizu Marije Vnebovzete v Col-linwoodu, 2 in pol spalnice, preproge, rekr. soba, 2 in pol garaže. Cena prava.
Kličite 289-6182 po 5. uri.
(22)
V najem
Lepo 5-sobno čisto stanovanje, spodaj, se odda na 993 E. 77 St. Kličite po 4. uri 431-3273.
-(20)
Kupimo
Staro inozemsko zlatnino, ure, steklenaste reči, stare porcelanaste punčke, posode itd. Kličite po 5:30 uri 381-1661.	(21)
V najem
Oddamo 5-sobno stanovanje zgoraj, vse na novo prebarvano, 3 spalnice, na 6522 Bonna Ave. Kličite 361-3299
- i_________ _________________•__________
8JLEXANDRE DUMAS i
Grof Monle Cristo
In pokaže mu z roko proti nebu.
“Mrtvi so povsodi,” pravi Mor-rel. “Ali mi niste rekli tega vi sami, ko sva zapuščala Paris?”
“Maksimilijan,” pravi grof, “želeli ste ostati nekaj dnij v Marseillu. Ali je to še vaša želja?”
“Jaz nimam nobene želje več, grof; toda zdi se mi, da bi mi bilo čakanje tukaj manj mučno nego drugje.”
“Tem boljše, Maksimilijan; zapustim vas in vzamem s seboj vašo besedov ali ni res?”
“Ah, pozabim na njo,” pravi Morrel, “pozabim na njo!”
“Ne, vi ne pozabite na njo. Morrel, ker ste pošttenjak in ste prisegli.”
“O grof, imejte usmiljenje z menoj! Grof, tako sem nesrečen!”
“Jaz sem poznal moža, ki je bil še mnogo nesrečnejši, Morrel.”
“Nemogoče!”
“Ah,” pravi Monte Cristo, “to, da se vsakdo smatra za najne-srečnejšega, je eden glavnih dokazov človeške prevzetnosti.”
“Toda kdo more biti nesreč-nejši od onega, ki je izgubil edini zaklad, katerega si je želel.”
“Poslušajte, Morrel,” pravi Monte Cristo, “in pazite na to, kar vam povem. Poznal sem moža, ki je vse svoje upanje in vso svojo srečo kakor vi stavil v žensko. Ta mož je bil mlad, je imel starega očeta, ki ga je ljubil, in nevesto, ki jo je oboževal. Hotel se je oženiti, ko mu je slučaj usode, katera bi nam tako mnogokrat lahko vzela vero v Boga, da Bog pozneje ne dokaže, da mu vse služi kot sredstvo, potom katerega izvrši svoj veličastni načrt, — ko ga je torej slučaj usode oropal prostosti in neveste in z njima vred bodočnosti, o kateri je sanjal, ter ga vrgel v temno ječo.”
“Ah,” pravi Morrel, “ječo človek čez teden, mesec ali leto zapusti.”
“Ostal je tam štirinajst let,” pravi grof in položi svojo roko na ramo mladega moža.
Maksimilijan zatrepeta.
“Štirinajst let!” zamrmra.
“Štirinajst let,” ponovi grof. “Tudi nadenj so tekom teh štirinajstih let prišli trenotki neizmernega obupa, tudi on se je kakor vi smatral za najbolj nesrečnega človeka ter se hotel usmrtiti.”
“No in?” vpraša Morrel.
“No, in v odločilnem trenotku ga je rešil Bog s človeškim sredstvom, kajti Bog več ne dela čudežev. V pričetku morda—solznim očem je treba mnogo časa,
da spregledajo jasno — te brezkončne božje usmiljenosti ni razumel, toda končno je postal potrpežljiv ter čakal. Nekega dne je na čudovit način vstal iz groba izpremenjen, bogat in mogočen, skoro podoben Bogu. Njegov prvi klic je bil namenjen njegovemu očetu: njegov oče je bil mrtev!”
“Tudi moj oče je mrtev!” pravi Morrel.
“Da, toda vaš oče je umrl v vašem naročju, ljubljen, srečen, spoštovan, bogat in v visoki starosti. Njegov oče pa je umrl ubog, obupan, dvomeč o Bogu, in ko je čez deset let njegov sin iskal njegov grob, je izginil celo ta, in noben znak mu ni govoril: ‘Tam počiva v Gospodu srce, ki te je tako ljubilo.’ ”
“O!” pravi Morrel.
“Ta je bil torej kot sin nesrečnejši od vas, Morrel, kajti niti groba svojega očeta ni mogel najti.”
“Toda,” pravi Morrel, “ostala mu je vsaj žena, katero je ljubil.”
“Motite se, Morrel; ta žena ...”
“Ali je umrla?” odvrne Morrel.
“Več kakor to: bila mu je nezvesta; omožila se je z enim izmed onih, ki so preganjali njenega ženina. Vidite torej, Morrel, da je bil ta mož tudi v svoji ljubezni nesrečnejši od vas,”
“In temu možu je Bog poslal tolažbo?” vpraša Morrel.
“Poslal mu je vsaj mir.”
“In ali je mogel biti ta mož srečen le še en dan?”
“Upa, da bo, Maksimilijan.”
Mladi mož pobesi glavo na prsi.
“Obljubljam vam,” pravi po hipnem molku in poda Monte
BO KAR OSTALA V ZDA! — Televizijski pr o gr am “Nanny and the Profesor”, v katerem je nastopala Juliet Mills iz Velike Britanije, je hil ustavljen, toda Juliet se je odločila, da bo kljub temu ostala v ZDA.
Cristu roko. “Toda spominjate se..
“Petega oktobra, Morrel, vas pričakujem na otoku Monte Cristu. četrtega vas bo pričakovala jahta v bastijskem pristanišču. Ta jahta se bo imenovala ‘Eu-rus’. Povejte svoje ime patronu, in ta vas pripelje k meni. To velja, ali ni res, Maksimilijan?”
“Vi me zapustite?”
“Da, opraviti imam v Italiji, in puščam vas z vašo nesrečo samega, s tem orlom z mogočnimi krili, katerega pošilja Bog svojim izvoljencem, da jih prinese k njegovim nogam. Povest o Ga-nimedu ni bajka, Maksimiljan, ampak alegorija.”
“Kdaj odpotujete?”
“Takoj. Parnik me pričakuje, in v eni uri bom daleč od vas. Ali me spremite v pristanišče, Morrel?”
“Popolnoma sem vam na razpolago, grof.”
“Objemite me.”
Morrel spremi grofa v pristanišče. Parnik kmalu odpluje, in kakor je rekel Monte Cristo, je bilo za eno uro le še komaj videti na obzorju bel oblak dima, na katerega je že metal svojo senco bližajoči se mrak.
XVII
PEPPING.
Isti hip, hip, ko je izginil grofov parnik za rtom Morgion, je zapustil človek, ki je potoval s pošto iz Florence v Rim, malo mestece Aquapendente. Potoval je z največjo hitrostjo, ki mu je bila mogoča, ne da bi postal sum-Ijiv.
Na sebi je imel rujav popotni površnik, ki se je na tem brzem potovanju že precej obrabil, toda izpod njega se je bleščal trak Častne legije. Prav tako na tem kakor zlasti še na naglasu tega moža, če je govoril s posti-Ijonom, je bilo poznati, da je Francoz. Zlasti prepričevalen dokaz, da je mož iz dežele univerzalnega jezika, je bila okoliščina, da so vso njegovo italijanščino tvorili tehnični muzikalni izrazi, ki kakor Angležev goddam nadomestujejo vse finese posebnega jezika.
“Allegro!” je rekel postiljonu vselej, kadar je šla pot po klancu navzgor.
“Moderate!” je rekel, kadar je šla pot navzdol.
Dobri možje, katerim sta bili ti dve besedi namenjeni, so se pri njih mnogo smejali.
V bližini večnega mesta, to je ko je dospel do Storte, od koder je videti Rim, se mu ni porodil čut entuziastične radovednosti, ki sili vsakega popotnika, da se dvigne na vozu, da bi čim prej videl stolico sv. Petra, ki jo je opaziti pred vsem drugim. Ne, potegnil je iz žepa svoj robec in razvil iz njega papir, katerega razvije, opazuje in čita.
“Prav, imam ga!” pravi nato zadovoljen.
Voz krene skozi vrata del Po-polo, se obrne na levo in obstane pred Španskim hotelom.
Mojster Pastrini, naš znanec iz prejšnjih poglavij, sprejme
IZ RAZLIČNIH RAZDOBIJ — Kleopatra in Ben Franklin? Na sliki in odru je vse mogoče! Tole je dejansko le prizor s poskusnega snemanja novega programa znanega Ste-va Aliena “Meeting the Minds”.
The March of Dimes supports a nationwide public health campaign to encourage maximum use of the rubella (German measles) vaccine. Children 1 through 12, are the primary source of German measles contagion, a major cause of birth defects and fetal deaths. Rubella threatens every pregnant woman because of possible disastrous effects to her unborn child.
PERCENTAGE OF POPULATiON VACCINATED IN PUBLIC PROGRAMS 70% AND OVER	60% BUT LESS THAN 70o/i
40% BUT LESS THAN 50%
LESS THAN 40%
Source: Center for Disease Control, U.S. Public Health Service.
March of Dimes volunteers provide manpower for clinics during immunization drives; prepare and distribute educational material about the rubella vaccine and work with health departments in carrying out vaccination programs. Special efforts are under way to reach preschool children. January is March of Dimes month.
Birth Defects are Forever—Unless You Help
popotnika na pragu s klobukom v roki.
Popotnik izstopi, naroči dober obed ter vpraša po naslovu tvrdke Thomson in French, katerega mu povedo takoj, kajti ta hiša je bila ena najbolj znanih v Rimu.
Bila je v ulici dei Banchi poleg Svetega Petra.
Kakor povsodi je prihod poštnega voza tudi v Rimu važen dogodek. Deset mladih potomcev Marija in Grahov, bosonogih, s prosojnimi komolci, toda vpiraje eno pest prevzetno v
bok in drže drugo slikovito nad glavo, je opazovalo popotnika, voz in konje. Tem se je pridružilo kakih petdeset radovednežev.
Postopači in radovedneži v Rimu so srečnejši kakor njihovi stanovski tovariši v Parisu, ker razumejo vse jezike, zlasti francoski, in so torej slišali tudi naročila in vprašanja našega popotnika.
(Dalje prihodnjič)
------o-------
muPlKAJTE SLUVJSNSKB r >t( u > v r, w
EUCLID POULTRY
■i .'.xioki imam.) i-eUso. nc<&ene pWCance, na Kose »rezane, po-polnoma sveža jajca ter vseh vrst perutnino. Pridite in »i tzoentei
HOWARD BAKE K
549 »ANT 185 STREET. EUCLID	»-n«**
RiiiiiinimtEnimiiniiimimiiSsuiHHiiiiiiiiHiiniisniiuiiiiSinmHmiiiiiiisiiumsiK
1 JOS. ŽELE IN SINOVI I
POGREBNI 6503 ST. CLAIR AVENUE
ZAVOD
Tel.: 361-0583	=
URAD
-	COLLI N WOODS KI
I	453 E. 153ntl STREET	Tel.: 481-3118	E
~	Avtomobili in bolniški voz redno in, ob vsaki uri na razpolago	E
~	Mi smo vedno pripravljeni z najboljšo postrežbo	E
TiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiimiiiiiiimsinmimimiiiiHimiiiiiiiiiHiiiiiiiiiniiiniiiiiinmiiiiT-
¥ bSag sptmlu na naše predobre starše
OČE
Andrew Maček
MATI
oocmtjr
gfCTTc^oi so
ONE FAIRLANE DRIVE
Sine© 1914 ...
... the Holy Family Society of the U.S.A. has been dedicated to the service of the Catholic home, family and community. For half-a-century your Society has offered the finest in insurance protection at lov/, non-profit rates to Catholics only
LIFE INSURANCE • HEALTH AND ACCIDENT INSURANCE
Historical Facts
The Holy Family Society is a Society of Catholics mutually united in fraternal dedication to the Holy Family of Jesus, Mary and Joseph.
Society’s Catholic Action Programs are:
1.	Schola« ships for the education of young men aspiring to the priesthood.
2.	Scholarships for young women aspiring to become nuns.
3.	Additional scholarships for needy boys and girls.
4.	Participating in the program of Papal Volunteers of Latin America.
5.	Bowling, basketball and little league baseball.
6.	Social activities.
7.	Participating in the Catholic Communications Foundation.
Družba
sv. Družine
Angela Maček
t 17. maja 1963.	j- 37. januarja 1971.
Zdaj v zborih nebeških prepevajta slavo, mi v zvesti ljubezni smo z Vama vsak čas; kjer Stvarnik je vaj’no neskončno plačilo, tja s svojo priprošnjo vodita še nas.
Žalujoči:
hčerki ANGIE ILOVAR in zet JOHN MARY OBAT in zet JOHN vnukinje LOIS, LINDA in CHERYL vnuk RONNIE in ostalo sorodstvo.
Žalujoči:

Officers
President .............
First Vice-President ..
Second Vice-President
Secretary .............
Treasurer .............
Recording Secretary ...
First Trustee .........
Second Trustee ........
Third Trustee .........
First Judicial ........
Second Judicial .......
Third Judicial ........
Social Director .......
Spiritual Director ....
Medical Advisor........
Joseph J. Konrad Ronald Zefran Anna Jerisha Robei t M. Kochevar Anton J. Smrekar Joseph L. Drašler Joseph Šinkovec Matthew Kochevar Anthony Tomazin Mary Riola John Kovas Frances Yucevicius Nancy Owen
Rev. Aloysius Madic, O.F.M. Joseph A. Zalar, M.D.
Members of (be Holy Family Society:
It gives me a great deal of pleasure to advise you that your life insurance department issued $2,708,000.00 of new life insurance for the year 1971.
Our present life insurance in force as of December 31, 19” ^ is $11,125,185,00 with a premium income of $319,508.80.
HOLY FAMILY SOCIETY — U.S.A-
ROBERT M. KOCHEVAR,
Secretary