1* id Amerikanski Slovenec i - ar Mi k is Ah bojišču malo važnih dogodkov. Katoliški list za slovenske delavce v Ameriki in glasilo Družbe sv. Družine. 'TE VILKA 100. JOLIET. ILLINOIS. 10. NOVEMBRA 1916 LETNIK XXT. it itiaj poroča nekaj uspehov, pridobljenih v bojih z Rumuni in Rusi. Uhi počivajo na Goriškem. j a zapadni fronti pridobivajo zavez-. W. > niki, a le prav počasi. R , Rim, 5. nov. — V današnjem poro-u laškega vojnega urada je rečeno ^ drugim: V Traivignolski dolini je podje! sodnik včeraj po demonstraciji v sme-'Col Bricona pet napadov proti tako->aQemu Observatoriju na pobočju "na Boeche. Bili so odbiti s težki-" izgubami. V protinapadu 'smo pnčno razkropili z bajonetom sovraž-j, ^a, ki je zapustil na bojišču mnogo ^Pel, med njimi trupla četverih častnikov'. Movo ljudsko štetje na Goriškem. "V krajini vzhodno od Gorice in na rasu so se včeraj naše čete urejale svojih postojankah kljub težkemu ivražnemu ognju. "Z malimi podjetji smo razširili "na-> zasedbo v odseku južno od ceste Patjeselo-Kostanjevica'. Ujeli smo ^kih 200 mož, ki so Kili, večinoma jrg-eJeni, najdeni na bojišču. Izza pričetka ofenzive na italijan-'J1' fronti dne 6. avgusta smo dovedli upaj 40,365 ujetnikov, med njimi 3,-^ častnikov." Po puščanju krvi. ■ D«naj, 6. nov. (Čez London.) — radno poročilo vrhovnega vojnega »odstva: Italijansko bojno torišče: V pri-rskem okolišu je napadalnost Itali-»ov znatno popustila. Njihove iz-be v zadnjih dneh bitke so bile iz-0 težke in so bile v razmerju s po-r ,V jen'mi pehotnimi mnoštvi. Vče-JJe razvijai0 topništvo samo še pri jan, Hudem logu in zapadno od Ja-^ j več živahnosti. Blizu Bilj so bile nj'f'kcjjku prodirajoče sovražne peliot-"aza0 Po"'iašem streljanju vržene Jugovzhodno bojišče: V Albaniji Položaj neizpremenjen." Položaj neizpremenjen. "n, 7. nov. — Vojni urad naznanja I danes, da ni bilo nobene važne Spremembe v položaju med Gorico in Jadranskim morjem. Naznanilo pravi, da so bili včeraj topniški boji na fronti Julijskih planin. Italijani so razkropili (!) sovražne kolone ter nadalje utrjevali svojo linijo in čistili bojišče. Vreme je neugodno. Mir na Goriškem. Dunaj, 8. nov. (tez London.) — Avstro-ogrsko vojno vodstvo je naznanilo danes, da je na Goriškem vladal mir. Proti nekaterim postojankam je šel sovražnik ponovno k napadu. Pa je bil odbit in prisiljen k umeknitvi iz svojih prednjih postojank. Kakih 150 mož smo ujeli in dve strojni puški uplenili. Makedonska fronta. Sofija, 5. nov., čez London, 6. nov.-Vojni urad je naznanil danes: "Makedonska fronta: Položaj je neizpremenjen. Ob vznožju gore Bela-šice je sovražnik brez uspeha bombardiral več va$i. V Strumski dolini je bilo medlo tooniško streljanje. Položaj je bil miren ob Egejskem morju. Rumunska fronta. vasi so bile Daeni in Garlici ob Donavi, 12 milj severno od Hirsove, ter Rosman in Gaidar, 18 mil j severovzhodno od H*i rsove, kakih 40 milj se-erno pd železniške proge Konstanca-Černa Voda. ---~ ■•• • Rus! hudo pritiskajo. Dunaj, 7. nov. (Čez London.) — Po danes objavljenem poročilu avstro-ogrskega vojnega vodstva je bila po večdnevnih trdovratnih bojih blizu Tulghesa lastna fronta po Rusih potisnjena nazaj za nekaj kilometrov. Goro Dedu!, vzhodno od Kirlibabe, smo zapustili, da se izognemo nepotrebnim izgubam vpričo težkega ruskega topniškega ognja. Dunaj poroča uspehe. Dunaj, 8. nov. (Čez London.) — Avstro-ogrsko vojno vodstvo je naznanilo danes, da so bili Rusi od prelaza Szurduk odbiti. Ob obeh stratfeh ceste v Bodzo so c. in kr. čete zopet osvojile vse prejšnje postojanke. Nekoliko na ozemlju so Rusi pridobili severovzhodno od Tulghesa. Ruska fronta. Dunaj, 6. nov. (Čez London.) — Uradno poročilo vrhovnega vojnega vodstva: "Fronta nadvojvode Karla Franca: Rumunski protinapadi v severni Vala-hiji so zopet ostali popolnoma brez u-speha. Pridobili smo južno od Črve-ne veže nadaljnjega ozemlja in osvojili Laoniuške višine. V obmejnem Vodzaškem gorovju, blizu Bekasa in Tulghesa se boji nadaljujejo. "Vzhodno od Kirlibabe so deli hrabrega terezin-kega (češkega) pešpolka št 42 v družbi z drugimi četami nenadoma napadli sovražnika in mu iztrgali močno utrjeno višino D^dul. Nad 200 mož je bilo dovedenih na ujetnikih in ena strojna puška uplenjena." Von Mackensen se umika? Bukurešt, 6. nov. — Vojni urad naznanja, da so rumunske čete v Do-brudži prisilile umeknitev von Mac-kensenovih čet, ki so med svojim umikanjem zažgale štiri vasi. Zažgane Dunaj, 6. nov. (Čez London.) Uradno poročilo vrhovnega vojnega vodstva: "Fronta bavarskega princa Leopolda: Nobenih važnih dogodkov." Petrograd, 6. nov.—Nemške čete so včeraj večkrat začele ofenzivo vzhodno od vasi Lipica Dolnaja in zapadno cd Silaventina, z namenom, osvojiti obvladujoče višine, zasedene po Rusih. Vsi nemški napadi so bili, kakor naznanja vojni urad danes, obrezuspe-šeni po silnem ruskem streljanju s topovi in puškami. Bitka se nadaljuje. Hudi boji so se pripetili blizu- Kirlibabe v Karpatih, ob meji med Buko vino in Ogrskim, kjer so bile avstro nemške čete odbite po začasnem u-spehu. Nemci vzeli mostišče. Berlin, 7. nov. — Vojni urad naznanja osvojitev nekega ruskega mostišča ob reki Stohod. Na severnem delu fronte, med Dvinskom in Naroškim jezerom, razvija rusko topništvo znatno delavnost. Nobenih važnih dogodkov. Berlin, 8. nov. (Brezžično v Say-ville.)—Kakor je naznanil veliki glavni stan, se ni pripetilo na ruskem bojnem torišču v zadnjih 24. urah nič važnega. Wilson prejkone zopet izvoljen, tako je kazalo včeraj zjutraj. Tako dolgotrajne negotovosti glede izida predsedniške volitve ni bilo izza pamtiveka. Dunne podlegel Lowdenu. Republikanci v mnogih državah prav sijajno zmagali. Chicago, 111., 9. nov. — Opolnoči je bi!o predsedništvo v ravnovesju. Izid glasovanja v North Dakoti je prav dvomen. Predsednik Wilson je pred-njačil v Californiji s samo 1,500 glasi, ob še neznanem izidu* iz 1,000 pre-cinktov. Prednjačil je v Minnesoti s samo 400 glasi, ob še neznanem izidu iz 693 precinktov. Brez teh treh držav bi imel predsednik Wilson 251 elektoralnih glasov in ž njimi bi jih imel 281. Brez njih bi imel g. Hughes 242 elektoralnih, glasov in ž njimi bi jih imel 272. WiUon zmagal, pravi Tumulty. Long Branch, N. J., 8. nov. — Tajnik Tfn ulty je naznanil nocoj, da je izvolitev predsednika Wilsona zagotovljena z varno večino v elektoral-nem zboru. "Predsednik je gotov Californije in Minne^>te,". je rekel. "Poleg teh so Mexico, New Hampshire in West Virginia. Republikanci niso gotovi niti ene države zapadno od reke Mississippi, iivzcnvši lowo, katero so pridobili z jako zmanjšano večino." Hughes zmagal, pravi Willcox. / '-f. New noy. — William R. Willcox, predsednik republikanskega narodnega odbora, je nocoj večerjal z g. Charles E. Hughesom in potem izjavil: "Jaz mislim, da je bil g. Hughes iz- Zapadna fronta. Pariz, 6. nov. Zopet so napredovale med ponedeljkom francoske čete . .----, -------' " '"•*'■■ '---- ——— J ^LflRIZONA. BIG GUNS. CAPT. m POKALO-« M« fcNIOHT- ©Miru "ARIZONA", NAJVEČJA BOJNA LADJA AMERIŠKE MORNARICE. Su j Jl'avkar "iT'T^ .Arizona"' najnovejša ladja atlantskega brodovja in ena najmogočnejših ladij nasvetu, je ■V*°veljnik <'A° a sli"žbo Strica Sama, s popolno posadko in pripravljena za vsak slučaj. Posadka šteje 911 mož. *ici. jf 608 S r0"' jC kapitan John D" McDonald. Nova bojna ladja, ki je bila zgrajena v newyorski ladjedel-Palccv debel'h ieVi,di0l8a vodneKa 0(ltiska 32>S67 ton. hijeno glavno baterijo tvori dvanajst topov, po 14 voljen, in on misli pravtako. Mi zahtevamo saipo, kar je prav; mi hočemo samo, do česar smo upravičeni in kar je naše." Skoro gotovo Wilson. Chicago, 111., 9. nov. — Dasi je predsednik Wilson skoro dosegel večino elektoralnih glasov, vendar je bil izid narodne volitve torkove glede pred-sedništva še dvomen opolnoči snoči. Naznanila o izidih glasovanja so nadalje dohajala tako ugodna za predsednika Wilsona, da je bila njegova zopetna izvolitev videti opolnoči skrajno verjetna. Šele ko bodo popolnoma znani izidi volitev v Californiji in Minnesoti in iz četverih drugih dvomnih držav, bode mogoče popolnoma gotovo povedati, katera stranka je pridobila pred-sedništvo. Wilson bo morebiti zmagalec z večino od pol tucata do petindvajsetih elektoralnih giasov nad Hughesom. Če bo Hughes zmagalec, bo znašala njegova večina samo dva ali tri glase. Hughes potrebuje Californijo in Minnesoto in sedem dodatnih glasov, da zmaga. Če Wilson dobi Californijo ali Minnesoto, bo že imel nekaj glasov večine, in ti glasi lahko pridejo iz ene ali več drugih dvomnih držav, kakor vse kaže. Lowden izvoljen guvernerjem. Chicago, 111., 8. nov.—Frank O. Lowden je izvoljen illinoiškim guvernerjem z večino med 175.000 in 200,000 nad guvernerjem Dunne. V državni kapitol pridejo z g. Low-(lenom brez dvoma vsi republikanski državni kandidati. Tudi vsi republikanski kandidati za kongres, ki so bili smatrani za dvom-ne, so bili izvoljeni, na čelu jim Me- dill McCormick in William E. Mason za kongresnika at large. Do 500,000 žensk v illinoiških okrajih je glasovalo, in poleg teh do 300,-000 žensk v Chicagu. Hoyne izvoljen. Chicago, 111., 8. nov. — Ves republikanski tiket okraja Cook, z edino izjemo kandidata za državnega pravdnika, je zmagal včeraj.' Maclay Hoyne, demokrat, je bil zopet izvoljen za državnega pravdnika nad Harry H. Millerjem, kandidatom mestne zbornice, z večino nad 30,000 glasov. Šest držav "osušenih". Chicago, 111., 9. nov. — Več nego polovica izmed oseminštiridesetih držav Unije je "osušenih". Tiste, ki so prišle v vrsto "suhih" vsled torkove volitve, tako da je skupno število suhih držav petindvajset, so Michigan, Nebraska, South Dakota, Montana, Utah in Florida. Teritorij Alaska je bil tudi osušen. Državi, ki .sta glasovali o vprašanju glede opojnih pijač in v katerih so bili "suhači" poraženi, kakor je videti, dasi izid glasovanja še ni popolnoma znan, sta California in Missouri. V novem kongresu. Dejansko popolnoma znani izidi kongresnih vrflitev dajejo republikancem nadzorstvo v narodni poslanski zbornici in demokratom nadzorstvo senata. Stanje v poslanski zborniči bo sledeče: 222 republikancev, 208 demokratov, 2 progresivnika, 1 prohibicionist, 1 socialist, 1 neodvisen. Stanje v senatu bo menda 50 proti 46 v prid demokratom. Popolnoma znani izidi iz daljnega zapada utegnejo povečati ali zmanjšati demokratsko večino. v severnem delu hoste pri St. Pierre Vaastu. Naznanilo priznava, da so Nemci s ;protinapadi snoči jugozapad-no od gozdiča in v vasi Sailly-Saillisel nekoliko pridobili na ozemlju. London, 6. nov. — Močan nemški protinapad je snoči prisilil Britance, da so zapustili del ozemlja, pridobljenega v soseščini Butte de Warlen-courta na fronti ob reki Somme, je naznanil vojni urad danes. Dvojni poročili. Berlin, 7. nov., brezžično v Sayville. — Na fronti ob reki Somme so po'djeli Britanci včeraj napad blizu EaucoUrta d' Abbaye, a so bili takoj odbiti, je naznanil vojni urad danes. Pariz, 7. nov. — Francozi so zavzeli vse nemške postojanke na fronti pol-tretje milje od Chaulneške hoste jugovzhodno do čistilnice v Ablaincourtu, je naznanil vojni urad danes. Več nego 500 Nemcev je bilo ujetih. Neodvisno Poljsko in Z. D. Washington,' D. C., 6. nov. — V državnem uradu je bilo danes izjavljeno, da bode zavezr.a vlada s priznanjem Poljske kot neodvisne dežele počakala do po vojni. Zavezna vlada ne more zazdaj ničesar drugega storiti, nego mirovnemu kongresu najprej pr^pu--1 iti potrditev naprav, odrejenih po Nemčiji in Avstro-Ogrski. Šele ko bo to storjeno in bodo nove mednarodne meje končno veljavno potegnjene, bo mogoče misliti na pripoznanje kraljestva. Dan veselja v Varšavi. Varšava, 6. nov. — Progla> nemškega cesarja Viljema in avstro-ogrskega cesarja Franca Jožefa, s katerim se nekdanje Polisko kraljestvo zopet vzbuja iz svojega 200-letnega spanja, je bil prečitan včeraj opoldne v palači generalguvernerja von Beselerja pred zbrano poljsko delegacijo. Na velikem trgu pred palačo se je gnetla mnogo tisoč glav broječa množica, poljsko plemstvo; stare presvetle rodbine, katerih rodovnik sega več stoletij nazaj, so bile močno zastopane: saj se je obhajal preporod Poljske. Veliki pomen proglasa je razumela najprej akademična mladež. Dijaki varšavskega vseučilišča so prišli v polnih uniformah, kakor tudi dijaki politehnike in drugih izobraževališč. Obred je bil kratek in preprost, a ganljiv. Proglas je bil prečitan v nemškem in poljskem jeziku. Nemški glasi o proglasu. Berlin, 6. nov. — Berlinsko časopisje enoglasno poudarja pomen obnove Poljskega kraljestva za ves omikani svet. Proglas označajo skoro vsi časopisi samo kot "prvi člen verige dogodkov, ki morajo izpolniti po prvem povzročena pričakovanja". "Tageblatt" objavlja izražena mnenja raznih državnih poslancev in diplomatov. Posl. Scheidemann, socialni demokrat, j^ rekel: "Moja iskrena želja je, da bodi Poijska svobodna, in da bodi ta svobodna Poljska prijateljica Nemčije." Baron von Richthofen je izjavil: "Pozdravljamo prerojeno Poljsko in njeno sprejetje v občestvo zapadnih omikanih držav." Po mnenju prejšnjega državnega poslanca Friedrich Naumanna sta centralni velevlasti sedaj tudi» obljubili, skrbeti za bodočnost narodov, ki se bojujejo ob njuni strani. S tem da sta prevzeli ulogo resničnih osvoboditeljev. Dr. Dumba umrl. Geneva, 7. nov. — Dr. Konstantin Dumba, bivši avstro-ogrski poslanik v Združenih Državah, je danes umrl, poroča brzojavka iz Dunaja. Dvoboj na morju. Rim, 6. nov. — Med nekim avstrijskim podmorskim čolnom in nekim laškim rušivcem je prišlo v noči 16. okt, do dvoboja, v katerem sta bili obe ladji pogreznieni, kakor je uradno naznanilo admiralovo danes. Strašna nesreča. Boston, Mass., 7. nov. — Štiriinpetdeset oseb je utonilo nocoj, to se je prenapolnjen voz bostonske nadulične železnice prevrnil skozi odprt vzdižni most v Fort Point-kanal ravno izven končne južne postaje. Dvanajst drugih oseb je bilo rešenih iz vode po gasilskih čolnih in ladjicah, pn mož, Thomas J. Gannon, je umrl, jfco je bil prinešeii na breg. Policija je prijela motornika, ki je povedal svoje ime kot Gerard Walsh. Sprevodnik George McKeen je bil tudi rešen iz vode. Motornik zatrjuje, da je bila luč na vzdigu ugasnjena in zato da ni videl prepada pred seboj. Druge priče pa pravijo, da je rdeča svetiljka na vratih gorela. Kanal je na licu mesta 35 črevljev globok. Atlas — zastonj! Ročni atlas ali barvane zemljevide vseh držav in dežel celega sveta, obsegajoč 40 strani 7x5 palcev velikosti, pošljemo na zahtevo zastonj vsakemu naročniku "Amer. Slovenca", če pošlje celoletno naročnino dva ($2) dolarja. Ta ročni atlas je velezanimiv, zlasti v teh burnih časih. V njem je 32 bar-vanih zemljevidov, vsa mesta na svetu, katera imajo nad 100,000 prebivalcev, ter Vse države in vse dežele na svetu, velikosti ameriških držav in držav celega sveta, kakor tudi število njih prebivalcev. Pošljite naročnino $2.00) takoj in omenite, da Vam naj pošljemo ročni atlas. Uprava "Amer. Slov." BREZ SKRBI pošljite denar skozi naše posredovanje v staro domovino, ker kljub vojnim zaprekam, se naše pošiljatve izplačajo vedno točno. Mi garantiramo vsako pošiljatev, da bo sigurno sprejeta, ali pa vrnemo denar, kadar se nam dokaže, ali če se sami prepričamo, da denar ni bil izplačan, radi enega ali druzega vzroka. Po Wireless (brezžičnem brzojavu) pošljemo denar v staro domovino* in to naravnost v Avstrijo. Ako ni pomote ali posebnosti, je denar prejet v 3. do 5. dneh. Včasih se pa tudi za delj časa zakasni. Vsak brzojav, akotudi ima manj kot 6 besed, stane $4.50, če pa je več kot 6 besed, se računa po 65c od. vsake besede in številke posebej. Mi imamo v tem oziru najboljšo zvezo in najstrožji sistem, ker naš na- « men je zadovoljiti vsakogar, ki se posluži našega posredovanja. Danes pošljemo v staro domovino: 5 K za. ..$ .90 | 250 K za.. $ 33.00 25 " ... 3 75 | 500 " .. 65.00 50 " ... 7.00 i 750 " .. 98.00 100 " ... 13.00 | 1000 " .. 130.00 Denar nam pošljite po bančnem "Draftu", ki ga dobite v vsaki banki skoro popolnoma zastonj, poštnem ali ekspres Money Order-om, ali pa v priporočenem pismu kar gotov papirnat denar. AMERIKANSKI SLOVENEC bančni oddelek, 1006 N. Chicago St. JOLIET. ILL. IZ SLOVENSKIH NASELBIN. Joliet, 111., 8. nov. — Včeraj se je vršila volitev prihodnjega predsednika Združenih Držav. Kateri je zmagal, republikanec Hughes, ali demokrat Wilson? Ko to pišemo, je že nekaj minut čez eno uro popoldne, pa še ne vemo, kdo je zmagal. Jutrnji chicaški dnevniki so nam naznanili, da "Hughes prednjači, a Wilson je še upapoln glede izida". Tekom dopoldneva so potem prihajala telefonska poročila, da "Wilson napreduje in bo menda prvi" v dirki. In pri tem je ostalo do časa, ko to poročamo. V Jolietu je bila udeležba na včerajšnjih volitvah prav velika. Do pol-dveh popoldne je bilo oddanih skupaj J 1,447 glasov, in sicer 6,903 moški in 4,544 ženskih. Število pozneje oddanih glasov nam še ni znano, ko to beležimo. Vreme je bilo včeraj kar najlepše, uprav spomladansko lepo in toplo. In »lično več prejšnjih dni. Davi pa je bilo oblačno in mračno in pozneje deževno. — G. Frank Završnik, potovalni zastopnik za Slovenian Liquor Co., se je podal snoči po svojih opravkih v zapadne države. — Trije naši rojaki so zdaj usluž-beni pri tvrdki Lincoln Highway Market, 406 Cass street, in sicer gg. Joseph Pasdertz, kot.pomožni manager, Math Kolich in Frank Sodec. — Protest. Na redni mesečni seji društva sv. Petra in Pavla št. 66 J. S. K. J. dne 15. okt. je bila sprejeta sledeča resolucija: Člani društva sv. Petra in Pavla št. 66 J. S. K. J. v Jolietu, 111., zbrani na redni mesečni seji dne 15. oktobra 1916, najodločnejše protestiramo proti nastopu onih delegatov, ki so pri deseti konvenciji J. S. K. J. zahtevali, da se ne sme moliti pred otvoritvijo in ne po zaključku konven-cijskih sej. Jednota je bila ustanovljena kot katoliška organizacija in kot taka mora ostati. Obžalovanja vredno pa je, da se zastopniki zborovanja katoliške Jednote sramujejo molitve. — Tako se gla.si ta protest, ki ga prinašamo tudi na tem mestu zaradi njegove načelne važnosti. — Mlekarska stavka. Pridelovate-Jji mleka in mlekotržci ali navadni mlekarji so se nedavno združili in so organizirali Will County Milk Producers' Association. Te dni pa so prvi od drugih zahtevali višjo ceno za mleko. Zahtevo so mlekarji odklonili, češ, da ne morejo in nočejo podražiti mleka odjemavcem. Dosedaj so plačevali mlekarji pridelovateljem mleka $1.40 za 8-gaionsko konvo; zanaprej pa bi morali plačevati $1.50, ip to zahtevo odklanjajo. Dokler ne pride do aporazumljenja in novega dogovora med mlekarji in pridelovatelji mleka, bomo imeli v Jolietu mlekarsko stavko in pomanjkanje mleka. Prejkone pa bo ta stvar že danes ali jutri poravnana, drugače bi preveč trpelo nedolžno občinstvo. — Biciklje so kradli. Policija je prijela v ponedeljek zvečer šest dečkov pod obtožbo, da so kradli biciklje in druge stvari. Ukradene biciklje so skrivali — v reki, severno od jeza ob Jackson streetu, dokler se niso čutili varne, da poskusijo kolo prodati. Dele, ki bi se pokvarili v vodi, so vselej odstranili, in vse drugo, kar bi bilo težko skriti drugje, so pogreznili v reko. Pozneje so vse dele zopet zbrali in zložili ter šli bicikelj prodajat. Prodajali so biciklje drugim dečakom, in navadno je šlo kolo skozi roke mnogih prekupcev, tako da je bilo težko priti na sled prvemu. Cena za bicikelj je Jbila malokdaj večja nego $1. Tudi v žepne tatove so se baje prav spretno razvijali malopridni mladiči, ki so bili ie mlečni za ušesi, a vendar že zreli ptiči. Še na vislice bi se utegnili sčasoma dvigniti ,da jih ni zasačila roka postave še o pravem času. V pobolj-ševalnico ž njimi! —r Poštna hranilnica napreduje. Za več nego $43,000 -o narasla poštna hranila v jolic-tski poštni hranilnici med letošnjim oktobrom v primeri s prejšnjim mesecem. To pomeni rekord za jolietsko poštno hranilnico izza njene ustanovitve. Skupnih hranil je bilo položenih v oktobru $139,-000, kar je proti $96,132 za september. Poštna hranilnica v Jolietu je bila u-stanovljena 5. sept. 1911 in je čimda-dalje bolj priljubljena, ker je najbolj varna. Aurora ,Minn., 1. hov. — G. urednik A. Slovenca, prosim, da mi odmerite par "čevljev" v našem listu A. S., ker nismo že dolgo videli dopisa iz naše naselbine. Dasiravno nas je veliko Slovencev tukaj, pa se niti eden veliko ne peča z dopisi. Pa mehe tole največ zanima. Vseh svetnikov dan je danes, je velik praznik nam Slovencem. Ali žali-bog, pri nas je ta praznik pust, ker nimamo duhovna, da bi šli k daritvi svete maše. To je slabo za nas, ker ne moremo dobiti slovenskega duhovna. Družin je dovolj za vzdrževati. Torej prosim, če je kje kateri v Z. D., da bi se obrnil na preč. g. Father Buha na Ely, Minn., ker njemu so bolj znane te razmere. Dalje, kar se dela tiče: z delom gre dobrO. Ali ne svetujem niti enemu sem priti za delom, ker je še zdaj pre veliko število prišlo delavskih moči. Tudi moram ponoviti naročnino in priložim $2. Sedaj pozdravljam vse rojake in bralce širom Z. D. Stari naročnik G. B. S. Ely, Minn., 3. nov. — Ponesrečil se je tukaj rojak John Gorshe. Padel je raz tlak v klet in se pri padcu tako poškodoval, da je čez en dan pozneje zaspal v Gospodu. Zapušča v Ely žalujočo soprogo in okoli 4 otroke, ne-doletne, in dva brata. Tukaj nam je zopet vzgled, da nas smrt zadene ne samo v rudniku, ampak kjerkoli si bodi. Le žalostno je, da ljudje kar v en dan žive brez vsake misli na smrt, katera nas nenadoma pokliče, bodisi pripravljen ali ne. Mir in pokoj njegovi duši, ostalim naše sožalje! — Mr. John Koval in sinovi gradijo poleg svoje grocerijske trgovine krasno poslopje, v katerem nameravajo otvoriti trgovino mesa. — Rojak John Grahek, čevljar, je po nekaj mesecev študiranju v avto-mobilnih šolah v Detroit, Mich., zopet prišel v Ely. Svoj prejšnji obrt je popustil in se hoče baviti s popravljanjem avtomobilov. Mu želimo veliko uspeha! — Naše učiteljice v javnih šolah so se zadnji čas poprijele petja na našem cerkvenem odru. Petje ppd vodstvom pevovodje John Bolka je jako krasno, zategadelj so učiteljice privabile mnogo katoličanov druge narodnosti k službi božji. Le mi Slovenci smo začeli posnemati "ta napredne", zategadelj tudi napredujemo v vseh ozirih, pa kam? Nazaj. Poročevalec. Eveleth, Minn., 1. nov. — V prilogi pošiljam $2 kot naročnino, da bom zopet dobival list A. S. tako kakor do-zdaj, ker to je prvi slovenski katoliški list v Ameriki in edino pravi za Slovence. Tukaj še zmerom žalujemo po našem prejšnjem dušnem pastirju, Rev. Father M. Bilbanu, zakaj on se je dosti trudil, da je bilo vse v lepem redu. Ker je pa tudi pri nas nekaj tistih, ki pravijo, da ni treba cerkve, zato so iskali vzroka, da bi gospoda pregnali, in to se jim je posrečilo. Toda pravega vzroka niso še dokazali. Tisto, kar pišejo po druzih listih, dragi čita-telji, nikar ni treba verjeti, tisto je laž. Zakaj je nekaj listov v Ameriki, ki samo gledajo, kaj bi pisali čez duhovne, ne samo čez Rev. M. Bilbana, ampak čez vse duhovne, zato bi jaz vsem Slovencem priporočal A. S., ker ta list ne daje nobenemu pohujšanja. Zdaj pa lepo pozdravim čitatelje in čitateljke tega lista in Vas, urednik. Z Bogom! John Petrich. Pittsburgh, Pa., 5. nov. — Ameri-kanski Slovenec, Joliet, 111.: — Blagovolite sprejeti svoto v znesku $2.00 skot naročnino A. S. za eno leto naprej in mi blagovolite poslati "ročni atlas". In pripoznam kot triletni naročnik vašega cenjenega lista, da ako bi mi ga ustavili, bi ga najtežje pogrešal med slovenskimi političnimi listi v Ameriki, ker ne spreminja moje barve kot nekateri slučajno amerikanski listi. Vsak posten človek spada v eno stranko, tako tudi dostojno pošten list stoji na eni strani, uči in širi resnico, katero vsak pošren katoliški Slovenec je dolžan podpirati. Mnogo pa je listov še med nami, kateri bi v resnici spadali med Donkeys' Exposition; kateri podirajo blagostanje in civilizacijo, tako težko s trudom pridobljeno; kateri nastavljajo sovražno nam past — vsled stare brezbrižnosti, ki nam je last. Razdvojenost naša je sovražniku pogum, ker v izdajalcu doseže u-speh svoj — vohun. Ostajam s pozdravom Vam udan F. P. KAKO SI DOLENJEC PRIVOŠČI LAHA. , Kakšen duh preveva naše vojake proti Italijanom, priča naslednje pismo: ' Pulj, 21. okt. 1915. Dragi domači! Zopet mi ostaja nekaj prostega časa, ki ga porabim v to da Vam pišem nekaj vrstic z bojnega plesišjča. Gotovo tudi Vas skrbi, kako se imamo tukaj s polentarji in kako se nam kaj dopade italijanska muzika. Ni večjega veselja pri nas, kakor kadar se prikaže Lah, pa najsi že kjerkoli: na morju ali v zraku. Takrat vse leti na piano, vsak hoče videti in sli šati polentarsko muziko. Ali dolgo ne poslušamo njihove godbe, ker nam ne gre v glavo in ne znamo po nji plesati. Pač pa potem mi zagodemo La hom našo polko, in glej: Lahi nas raz umejo in takoj začno plesati tako, kakor jim mi godemo. Gugajo se in sučejo in pa še našemljeni so kakor pri nas o pustu. Naša godba gode hitreje in hitreje, Lah se že komaj suče in naposled omaga in pade. In kakor je pri nas na Dolenjskem navada, da se da plesalcem par krofov in kupico belega dolenjca, tako delamo tudi mi tukaj. Še pleše Lah, p/ mu že z vseh strani mečemo "krofe". Seveda, bolj trdi so. Pa tega je kriva Anglija, ki nas hoče izstradati in moramo zato dati take "krofe", kakršne pač more mo in kakršni se spodobijo za take plesalce. Namečemo jih pa tako ra dodamo, da se jim posoda pretrga ali razbije od samih krofov. In nato pa gredo kar sami pit, kar jim seveda dovolimo, saj take slane pijače nam ne manjka. In ker jim tako lepo postre žemo, pa nočejo več od nas in jim moramo dati še "jeperge". Zdaj si je pa začel misliti laški komandant, da ni dobro, da bi puščal svoje ljudi v Pulj plesat, kjer se jim tako dobro godi, da niti ne pridejo več nazaj. No, zaradi nas — kakor mu drago. Če pridejo, jim vedno radi postrežemo, saj "krofov" in pijače nam ne zmanjka, dobr^ volje pa tudi ne. Tako vidite, se kratkočasimo tukaj na račun nesramnega izdajalca; gotovo tudi doma berete, da ima povsod smolo, kamor se obrne. Kako se imate doma itd. — Lojze Smerke. IZ LAŠKEGA BOJIŠČA piše kadet Janko Muha, dolenjski rojak, s 1. jan. 1916 svojemu prijatelju sledeče (po Dolenjskih Novicah): Dragi! Slovesno, veličastno smo sprejeli novo leto 1916. Opolnoči je šlo vse moštvo iz barak k strelskemu obzidju. Ko je zletela iz najvišjega vrha proti zvezdnatemu nebu tretja raketa, so zagrmeli po celi naši fronti "hura" klici, da je odmevalo med visokimi gorami. Naši sosedje na visoki gori tam na desni in doli vznožju na levi so se nam pridružili s "hura" klici in salvami. Naša artiljerija je poslala za novoletno darilo Italijanom petnajst granat. Gotovo si radoveden kako se je zadržal pri vseh teh ovaci-jah naš nasprotnik... Moj dragi, tako je bil miren, kot bi ga sploh ne bilo blizu. Ne rečem dvakrat, da se ne bi preplašenim Taljgnčkcfti pripetilo kaj neprijetnega... Šele čez kaK« pol ure so se toliko ojunačili, da so s slabotnimi glasovi pozdravili svojo "zavoženo" domovino. Vnovič so zagrmeli na naši strani "hura" in "slava" klici mogočni Avstriji, da se je stresalo o-zračje — rakete so prekrižavale nebo in razsvetljevale snežno okolico. Slovesno, veličastno smo sprejemali novo leto. Pričakujemo, da nam prinese lepših dni, kot smo jih imeli v preteklem letu... Domislil sem se veselih in žalostnih dni, ki sem jih preživel v preteklem letu: Težko sem se poslovil sredi januvarja preteklega leta od svoje matere, od svojih ljubih šolarjev in prijateljev, težko sem se ločil od prijaznega Ajdovca. Britke so bile prve ure moje vojaške izobrazbe v januvarskem in februvarskem mrazu v Ljubljani in tam gori v mrzlih Bre-žah na Koroškem. Strašne so bile ure, ki sem jih preživel že letošnjo zimo tu v visokih gorah, kadar so razsajali viharji in grmele lavine. Toda bili so tudi dnevi in ure tako lepi in veseli, da mi ostanejo vedno v spominu! — Domislil sem se svojih tovarišev, ki so z mano vred uživali sladkosti in britkosti vojaškega stanu. Mnogo izmed njih je darovalo v preteklem letu domovini na altar svoje življenje... "Zlato srce, Štefan Hočevar iz Semiča na Dolenjskem, moj najdražji prijatelj, tudi Ti si ined slednjimi!" Novo leto nastopamo... Kaj vse me čaka v tem letu? Bolj kakor pretekla leta moram misliti na to letos, ko stojim na novega leta dan na bojišču. Kaj vse me čaka? — Gosto, nepro zorno je zagrinjalo, ki nam prikriva pogled v bodočnost. "Le On tam gorr ve samo...'" ♦ * » Nadalje piše z dne 2. jan. svojemu prijatelju: Dragi! 2. januvarja smo zopet oprtali svoje nahrbtnike in odšli za dva tedna na odpočitek. Isti dan opoludne so nam poslali Italijani za --lovo pethaj.it šrapnelčkov, toda brez vsake škode. Lepo smo si uredili gori v "štelungah" ;tanovanja in življenje, zato smo se kar nekam, težko pošlo vili... Toda ne smem se potožiti — tudi tu se počutim prav dobro. V teh štirih tednih, kar smo bili v ^telungah se je tri precej izpremenilo. Zrastlo je več ličnih barak. Poleg pekarije imamo sedaj tudi klavnico, kopališče in celo električno luč. Sedaj gradijo veliko zabavališče. Tu notri bo kino gledališče, čitalnica, prodajalna; godba bo prirejala zabavne večere in ob nedeljah bo skupna služba božja. Moštvo, ki bo prišlo sem doli na odpočitek, se ne bo le telesno opočilo, ampak tudi duševno razvedrilo. Stanujem v "častniški baraki". Podobna je malemu hotelu. Na obeh straneh dolge veže so sobice za 2 ali 4 gospode. Stene so znotraj nalepljene z belim papirjem in vsak si poleg tega opremi po svojem okusu stene s slikami. Skoro vsak večer se zberemo v eni ali drugi sobici ter zapojemo, da je veselje. Poznaš me! Vedno in povsodi sem rad zapel, ko sem bil doma in tudi sedaj sem ves srečen, kadar sem v družbi veselih pevcev. V prostem času pišem, čitam ali slikam. Moštvo dela le od 7. ure zjutraj do 3. ure popoldne na cesti, sicer je prosto. Dovolj časa ima, da se počije, zašije in osnaži. No, prav to zadnje je jako potrebno, zato je neprecenljive vrednosti lepo urejeno kopališče in "zatiralec golazni". Zlepa in zgrda je treba gori v štelungah ljudi pripravljati k temu, da se brijejo, strižejo in umivajo. Tu je šlo gladko! V par dneh so izgledali možje in fantje, kot bi se vrnili iz "urlauba". 7. januvarja se je odelo naše selo v praznično odejo. Obiskal nas je "Armeegruppen-kommandant". Vreme imamo že več dni prav lepo in tudi ne premrzlo. Doli v dolini še vedno nimajo snega. Od tam doli smo prejel danes prve letošnje cvetke "črni teloh". Gotovo imate tudi na Dolenjskem milo zimo. Lepe pozdrave Tebi, prijateljem in znancem! PES — REŠITELJ. V sedanji vojski tudi pse prav pridno uporabljajo. Neki bavarski pol-kovni zdravnik poroča z zahodnjega bojišča o sledečem ginljivem dogodku: S svojim psom sem šel skozi vrt naše garnizijske bolnišnice. Ob cesti je sedel vojak, ki je, kakor se je že na prvi pogled videlo, še le pred kratkim ozdravil od hude rane. Vojak mi je dal znamenje, naj pridem za trenutek k njemu. Mož je le s težavo govoril in ga nisem lahko razumel. Revežu se je videlo, da je imel "veliko prošnjo" na srcu. Ko sem ga vprašal, kaka bi bila ta prošnja, mi je rekel, da bi rad gladil mojega psa, ker so mu vojaški zdravniški psi posebno ljubi. Ko je namreč ležal ranjen na bojišču, mu je pes zdravniškega oddelka rešil življenje. Mož mi je pripovedoval, da se je bojeval pri francoskem mestu Reims. V gosti šumi so ga zadele sovražne krogle. Z dvema tovarišema je bil na prednji straži, ko se je naenkrat razpočil nad njimi sovražni šrap-nel. Tovariša sta bila na mestu mrtva, on pa je bil zadet od kosov šrap-nela v prsa in trebuh, a je še ostal pri ivljenju. Pretekle so ure in ure, a nikogar ni bilo blizu, ki bi ga rešil. Nastala je temna noč, s tem pa mu je zginilo tudi zadnje upanje na rešitev. Revež se je itdal v nemilo usodo in je videl svojo inukepolno smrt pred seboj. Toda — čuj! Od dveh strani sta se približali temni sencu Vojaški zdravniški psi so ga našli. In tiho, komaj slišno, kakor sta prišla, sta zvesta psa zopet odskakljala k svojim voditeljem, da jih privedeta na kraj, kjer je ležal ranjenec. "Psa sta ravno tako izgledala, kakor Vaš", je izpovedal slabotni mož, "imela sta ravno tako bistre, zveste oči, s katerimi sta sočutno pogledovala, ko sta me našla. Bila sta moja vrla rešitelja". Globoka hvaležnost je odsevala iz moževih besed. n čudno! Moj pes, ki se sicer ni dal od nobenega tujca, ki ni pripadat našemu oddelku, prijeti, je bil med tem, ko mu je hvaležni ranjenec gladil njegove kodre, popolnoma miren. Videlo se je, kakor da se zaveda svojega zvišenega poklica". viti. Na parniku ni nikdo mislil na napad. Kitajci so bili naenkrat na parniku in so se polastili, predno se je kdo zavedal, prvega krova. Takoj nato se je vnel hifd boj med roparji in mornarji. Mornarji so, prvič v manjšini in drugič, nepripravljeni, podlegli roparjem. Na parniku so se odigrali strašni prizori. Kitajci so besno napadli poveljniški most, za katerega se je vnel najljutejši boj. Med tem se je približal parnik "Hogyan". Kitajci so odneshali, zažgali parnik na več krajih in pobegnili. Parnik se je vnel silno hitro in je zgorel popolnoma do vodne površine. Do sedaj pogrešajo le še kakih 120 oseb, ker so našli več ranjenih potnikov, mornarjev in tudi roparjev, ki so plavali v okolišu goreče ladje. Hvaležnost cesarskega učenca. Grof Hohenwart je bil kot mlad duhovnik učitelj cesarjevima Franca, po znejšega cesarja Franca I. Ko je po stal cesarjevič polnoleten, je bil Hohenwart imenovan za škofa v Sent Hipolitu. Franc 1. je obesil škofovo sliko v hvaležen spomin v svoji sobi na steno. V ti tem času umrje kardinal Migazzi, nadškof dunajski, in Hohenwart pride v phestolno mesto k po grebu. Pri tej priliki obišče tudi cesarja in je veselo iznenaden, ko vidi v cesarski sobi svojo sliko. Cesar to zapazi in na sliko kazaje pravi: ''Kaj mislite, kdo je to?" Smehljaje pdgovori Hohenwart: "C se ne motim, je to škof šenthipolitski." Cesar zmaje z glavo in reče prijaz no: "Tu ste se pa temeljito zmotili; to ni škof šenthipolitski, ampak nadškof dunajski." Tako je cesar naznanil llohenwartu, da je določen za dunajskega nadškofa. Kitajski morski roparji napadli in požgali angleški parnik. Zloglasni kitajski roparji so napadli nedaleč od Kiau-Nort-Makao angleški parnik "Taion", ki je bil namenjen v West River. Roparji so parnik z zvi jačo ustavili in ga nato zažgali. K sre či je prišel neki drugi parnik, ki je re šil 50 potnikov in nekaj mornarjev 180 potnikov pogrešajo. Ti so ali po tonili ali pa so jih odvedli roparji. O tem predrznem napadu pripovedujejo rešeni popotniki sledeče: Roparji so se pojavili nenadoma in v zelo velikem številu na številnih kitajskih džunkah (malih ladjicah). Ustavili so parnik s tem, da so spravili svoje čolne pred parnik, ki se je moral vsled tega usta Francozi svojim materam. Francoski časopis "Femina" se je obrnil na razne znamenite Francoze; da se izjavijo v smislu gorajšnjega stavka. — Anatole France se spominja z globoko hvaležnostjo svoje matere in pravi, da so naredili nanj .silen utis kratki materni izreki, kot: "Sam svet bo kaznoval svoje grehe. Solnce in mesec ne bosta več vesela, če bodeš ti neporaben. Svet je tvoje ogldalo." — Pierre Lotti pravi: "Vpliv moje matere na meni ni nikoli prenehal. Vse, kar je bilo ž njim v zvezi, je bilo važno in znamenito v mojem življenju. Kadar se spomnim na vse one čarobne svete, ki mi jih je pustila, tedaj sem miren ter dobim zaupanje in samozavest." — Aviatik Bleriot pripo- veduje, da je hotela njegova mati, da postane duhovnik. "Ko sem preletel morsko ožino med Angleško in Francosko, mi je pisala daljše pismo. Njena največja želja je bila, da napravi iz mene srečnega človeka in da vzbudi v meni čut za dolžnost." — Prejšnji predsednik francoske republike je odgovoril sledeče: "Bil sem srečen, da sem mnogo let preživel s svojo majko in sedaj žalujem za njo. To je najpo-srednejši vpliv moje matere." Kaj se imajo zahvaliti znameniti i Petrolej iz vode? Nemški listi poročajo, da je neka Nemka iznajdla nove vrste petrolej. V litru kuhane vode naj se raztopi P0' funta navadne sode; voda naj se popolnoma shladi in prilije četrt litra petroleja. Tak petrolej baje ne gori hitreje in sveti celo boljše, kakor navaden petrolej. Preizkusili so baje petrolej tudi v Berlinu. Kako olajšati delo. Delo olajšavajoče stvari kupujete^ pisalne stroje, šivalne stroje itd. treba hvaliti take modrosti. Da Pa svoje delo staino olajšate in napravil izdatno, uživajte Trinerjevo amerišk? zdravilno grenko vino, ki vam razv»v0' -IZDELUJE GA-— Joliet Citizens Brewing Co Oba telefona 272 Doklte je vseli boljiUk saluiilk v Jolietu ' -V. v M K Hi H K jfi'Sifi! ,--- POLJSKA IN TURČIJA. ("I i S 1 o v ene a".) Si Hi "Wiedenski Kuryer Polski" ima pod zgorajšnjim naslovom naslednji čla nek. Komaj je turško gospodstvo pri drlo iz Male Azije v Evropo in zavzelo 1354 Gallipoli, 1365 Adrianopel in za da se je razmerje poslabšalo. Cec VeUki žolkiewski ,eta 1620 na Do °rskern Rlonju in z največjim na-p 0111 Je Poljska odvrnila turški vpad > d Ghocinom* leta 1621. Za nekaj PoH Vlade Vladis'ava. IV. je šla turška ^ 'ka v zvezi z mladim prestolom Pot °vs'<''1 Pomancev na uničevalno tJ . Poljsko. Toda to namero je Vladis!av Iv- pod Smolenskem tf . 633- in Stanislav Koniecpolski s t!? Junaško osebo na Podolju in U-,n-rJlni' Od tedaj je trajal dolgo časa So m.ed obema državama, in dasi k zavezniki Tatarji podpirali j^®sko divjost, je bilo vendar raz-rje med sultanom in Janom Kazi- AMERIKANŠKI SLOVENEC, 10. NOVEMBRA 1916. SV. OČE POLJAKOM. stopa Turčija kot resnični rešitelj Poljske. Bilo je leta 1711. Peter Veliki je pobil Karla XIT. pri Poltavi, izgnal iz Poljske Leszvnskega, imponiral s silo ogromnih za eni čas armad Avgusta II. in šel proti Prutu, da bi ob Črnem morju utrdil veljavo Moskve. Toda tu mu je izpodletelo. Turško-tatarska vojska, ki so jo vodili ubegli švedski častniki, je ob Prutu obkrožila Petra. Težki časi bi bili prišli nad Moskvo, ako bi ne bilo podkupljivosti in diplomatične spretnosti, ki je menda bolj naklonjena moskovski zvezdi, kot vojna sreča. Vendar je pruški mir napravil konec uzur-j patorskim načrtom Petra Velikega. Današnji zgodovinarji, ki preiskujejo te čase, soglašajo v tem, da bi bila Moskva že takrat začela "delati red" na Poljskem, ko bi ne bilo te nezgode ob Prutu, kot ;e je pozneje to začelo za Stanislava Avgusta. Ko je Muenich oblegal Gdanjsko in s silo hotel posaditi Avgusta III. na poljski prestol, je stranka Leszczyn-skega iskala rešitve v Turčiji. Toda tako takrat, kot mnogokrat pozneje, je notranja disharmonija v obeh državah uničila sile. Barski zbor je predvsem računal na Turčijo. Chocimski paša je najprej podpiral Pulawske, končno pa je bila ravno barska konfederacija, ne kaj drugega, povod, da je izbruhnila rusko-turška vojska od leta 1768. do 1774. Mir v Kučuk—Kajnardži je drago stal Turčijo, Poljska pa ni smela pozabiti, da so bile njene zadeve krive turškega poraza. Ko je bojeviti Selim leta 1787. zagrabil za orožje proti Rusiji, so se vzdignila poljska srca in eno izmed prvih činov štiriletnega državnega zborovanja je bila zahteva, naj se | pošlje poslanec v Carigrad in da Turčiji pomoč. Stanislav Avgust je hotel stopiti v zveze proti Rusiji, toda narod ni šel za njim. Zgodovinska tragičnost je hotela, da J mu se je zahvaliti, da mesto ni preveč trpelo pred sovražnikom. V prazna stanovanja so postavili konje, ker je manjkalo hlevov, in v par dneh so bila meščanska stanovanja konjski hlev, polni gnoja in blata. Zaprte trgovine so ulomili in odnesli vse, kar je bilo v trgovini, še celo šivalne stroje so skušali prodajati za 5 K meščanom. Iskali so seveda tudi v kleteh, kjer je bilo marsikaj dobrega skritega, in nosili so cel dan v svoja stanovanja, kuhali, jedli in pili. Največ so trpeli Judje, kjer je znano, da imajo Rusi posebno piko na Jude. Sredi ceste so jih ustavili in šiloma sezuli čevlje, in ubogi Judje so preplašeni capljali po blatu bosonogi domov. V mestu je ložiral višji kor-ni poveljnik in njemu na čast je kon-centirala ruska vojaška godba na glavnem trgu. General je prišel večkrat k takemu koncertu in delil tam med častnike in moštvo medalje in redove. A kmalu je bilo konec veselja; naši topovi so prihajali vedno bližje in bližje ' ter kazili sovražniku mirne urice. Dne , 7. decembra se je pričelo umikanje , Rusov, ki je trajalo en cel dan in celo , noč. Posebno močna je bila kavale- , rija, ki je jahala več ur neprenehoma , skozi mesto. Ko so pa naše čete za- , sedle bližnje hribe, se je izpremenilo , umikanje v beg. Vse je bežalo, kar . je ostalo v mestu; le v vinskih kletih J je ostalo nekaj prijateljev ogrske kap- s ljice in našli so jih naši pozneje po- \ polnoma upijanjene v trdem spanju. , Začudeno so gledali okolu sebe in niso i mogli verjeti, da je mesto B. zopet av- c strijsko. Tako sta mi pripovedovali r starki, jokali in stokali skrbi in strahu. f Drugi dan sem se podal, da si ogle- s dam mesto. Velika ulica "Kosuth La- r jos uteza" je široka in ima na eni stra- s ni celo trotoar, pred vsako hišo so bili t prej vrtni nasadi, a vojska jih je uni- 1; čila in vrtne ograje so pokurili vojaki, s Trgovine so zopet -vje odprte in tu in i: tam se še vidijo velike luknje, zarezane z bajoneti v rolete. Skoraj vsa trgovina je v rokah Judov, vsled tega srečujem le črnobradate postave v kaf- je Poljska leta 1892. in 1794. hotela o-bračunati z Rusijo ravno v času, ko ji pobita Turčija ni mogla dati pomoči. Ko so se zbirali legijoni na Laškem in na Vlaškem, je prvo denarno pomoč poslala Turčija. Leta 1830. in 1831. je nastopal proti Poljski isti Dy-bicz Zabalkanski, ki je leto poprej premagal Turčijo; zopet je usoda hotela, | da ta dva dogodka nista nastopila isto časno. OPUSTOŠENA SLOVAŠKA. V slovaškem domu. — Kratko veselja Rusov. — V slovaški cerkvi. (Izvirno poročilo "Slovencu".) Mračilo se je že in debel sneg je naletaval, ko sem dospel v malo slova ško mesto B..., kjer so se pred krat-1 Usedaj videl. Ubrani glasovi zvonov tanih, ki me pozdravljajo nemško. Okna so razbita in za silo pokrita s papirjem ali desko in tu in tam se sliši rezgetanje konj, ki so postavljeni v prazne hiše. Glavni trg je vsekakor lep in zanimiv in vsaj trikrat tako velik kakor naš Kongresni trg. Na sredi trga stoji jako ličen narodni muzej, ki vsebuje krasno zbirko iz slovaškega narodnega življenja in zgodovine. Pri mestnem magistratu sem dobil vstopnico in si pod spremstvom mestnega uradnika ogledal to velezanimivo zbirko. Na spodnjem delu trga pa stoji krasna in veličastna cerkev, ob katero se naslanja mogočen, visok zvonik. Videl sem na Ogrskem že mnogo lepih cerkva, tako n. pr. je stolna cerkev v Košicah ponos cele Ogrske, a tudi ta cerkev je ena najlepših, ki sem jih kim vršili hudi boji. (Tu so tri vrste I zaplenjene.) Po cestah so stali tren-ski, provijantni vozovi brez konca in flVs: 'i' ns *Sm Šel« prijateljsko. m.-- k0 se je Ukrajina podala pod ij.*0 nadoblast, so vstali zopet dolgi £ e proti Turčiji. 0v>nski trenotek izrednega po- Je bil, ko je pri Dunaju prema ' Určija predlagala proti koncu it |. '"4. Sobicskemu, naj bi izstopil > !'ge 1?» '» sklenil ž njo poseben mir. Je takrat Poljski ponujala ime- \>i "0K°je; da ji vrne Kamieniec ii„( 0 s Podoliem in ostankom Ukra-celo odstopi kraje ob izlivu ^'sk,ra.Bu«a> prepusti tudi vse ta-»kv; ' s.',e 'n turški kontingent Mo-irt(!.naj bi ji vzela Kijev, Severski in jurski kraj. ,1itikra*P0tju je takrat stala poljska h .a* fatalnost jo je pahnila v dalj-s Turčijo, Moskva pa jc trgo-rroti Ttiruiji, izsilila pa je od 'i'..?® se je enkrat za vselej od-'Jcvu, severskemu in zadnje- Et?1?"'*- ^ ^ktat Grzymultowskega iz leta f*ii,,0' vrhuMC diplomatične per-Oskv'1' spretnosti. Barbarski kak "C JC diplomatičen V Švici so ustanovili Poljaki pomožni odbor za žrtve vojne na Poljskem. Komiteju načeluje znani pisatelj Henrik Sienkiewicz. Odbor je prosil lani svetega Očeta papeža za njegov blagoslov in Sienkievicz je prejel sledeče pismo: Velespoštovani gospod! Sv. Oče že li, da Vam ne brzojavnim potom, ampak jaz sporočim čuvstva Njegove hvaležnosti in očetovske ljubezni, ki jo je vzbudila v Njegovem srcu Vaša spoštovanja in vdanosti polna brzojavka, katero ste Vi, velespoštovani gospod poslali v imenu splošnega pomožnega odbora za žrtve vojne na Poljskem. Znano Vam bo, kako sv. Očeta boli, da ta nesrečna vojska tako uničuje kri in premoženje. Sv. Oče ima naravno, kakor je tudi Gpspod Bog proti vsem usmiljen, za vse voju-joče isto sočuvstvo in'obžaluje vse od vojske prizadete družine in skrbi brez razlike za vse nesrečne; pač pa mu gre po lastnih besedah v nagovoru pri zadnjem konzistoriju najbolj do srca usoda njegovih najzvestejših sinov, ki morajo najhujše občutiti vso silo vojne. Lahko zagotovim, da je Vaš pomožni odbor za žrtve vojne na Poljskem, ki je že sam po sebi delo velike dobrote, tudi sv. Očetu posebno pri srcu. Kajti sv. Oče ne vidi v svojih ljubljenih Poljakih samo plemenitega naroda, ki je žal prišel v nesrečo in bedo, ampak jih ljubi in spozna za Sebi posebno vdane, neprimerno plemenite in s požrtvovalnostjo sveti a-postolski Stolici zveste sinove. Zato se je sv. Oče posebno razveselil, da more priti na pomoč ljubljenemu poljskemu narodu, kakor je to storil katoliški Belgiji, kateri je obenem s tolažbo poslal tudi svoj dar in onega od sv. kolegija In tako je tudi tu v svojem in sv. kolegija imenu prišel na pomoč, da olajša nesrečo tako zaslužnega naroda y njegovi žalosti v tolažbo. Tako sv. Oče z veseljem pozdravlja splošn pomožni odbor, ker vidi v njem delo ljubezni do bližnjega, ki je namenjeno njegovim ljubljenim sinovom v katoli ški Poljski. V dokaz svoje gorke očetovske naklonjenosti podeljuje svoj apostolski blagoslov celemu poljskemu narodu in še posebej Vam, spoštovani gospod, in vsem članom odbora in vsem podpornikom. Z izrazom globokega spoštovanja ostanem Vam srč no vdani kardinal Gasparri. NEVESTA NA BOJIŠČU. kraja in dolge municijske kolone; tik pred velikim trgom pa so glasno ropotali motorji mnogoštevilnih avtomobilov, kar je vselej najboljši dokaz, da mora biti v tem kraju veliko in važno poveljstvo. Velike električna obločnice so le mrklo razsvetljevale glavni trg in v odprtih prodajalnah so kupovali častniki in vojaki svoje potrebščine. Iskal sem prenočišča, a skoraj v vsaki hiši sem že videl vojake, vse je bilo prenapolnjeno. Vže izven mesta sem stopil v malo hišico; pri peči sta sedeli dve stari ženici in čitali iz molitvene knjige. "Dober večer babuške! Ali imate prostor za eno osebo?" sem vprašal. "Hej!" je odgovorila prijazno mala, debela ženica in mi hitela kazat še slučajno prazno sobo. Kmalu smo bili prijatelji in pri gorki peči sta mi pripovedovali svojo žalost. Sinovi so odšli v vojsko in že štiri mesece nista dobili nikacega pisma ne poročila. Pisali in vprašali sta že na vse kraje, a od nikoder odgovora. Kolikokrat sem že poslušal to žalostno povest? Skoraj .povsod, kjer sem prenočeval, vedno isto žalostno tožbo očeta, matere ali žene: "Nije pisal!" Tolažil sem zapuščeni revi in jima razkladal, da pisma ujetnikov rabijo vselej po več mesecev, da Sibirija ni tako strašna in da pišejo ujeti Slovenci prav zadovoljivo v našo domovi-|°'aJ- no. Hvaležni za tolažilne besede sta azP°tju je takrat stala poljska mi kuhali čaj, jaz pa sem si ogledoval slovaško izbo. Po stenah so visele svete podobe, druga poleg druge, pod podobami pa so krasile sobo porcelanaste kangljice "žbanke", rožnato pisani krožniki — "taniri", v kotu na široki postelji pa se je šopirila mogočna | kopica pernic. Pernice so nekak do- , kaz premožne hiše in ponos hišne go- . spodinje; videl sem že hiše, v katerih , so imeli na vsaki postelji po štiri pernice. .... i Ker mi je bilo znano, da je bil so- ( rA vražnik več dni v tem mestu, sem vpra . 4 Ucl ?*a ccl° izid,ana 'liploina- šal, ako imajo veliko škode. In pripo- Svroni • XIV' V oslab,jcni sre<1- vedov»le so mi, da je prišlo 1. decern- ' Po|j'[ nio«la tloseči' °8|ablje- bra m. 1. Rusov kot listja in trave. Na- i Ka Je res v miru v Knrlovcu " ■ dobila Knniienec s Podoljem *ato celi m je utrdila nadvlado Moskve Duje se čete so morale iz strategičnil) ozi-rov zapustiti to mesto in ž njimi je zbežalo skoraj vse meščanstvo. V sprovim tokom za dolg« enem dnevu je v|ak odpeljal nad 6000 časih „„ •, ''u<,i in skoraj vse biše so bile prazne. ,"ke ■ znjuiih po notranji neslogi Le tarejši možje in žene so ostali, o-narhijc, v časih saških na- stal jc pa tudi mestni župan in le nje- so vabili k nedeljskemu opravilu in stopil sem v cerkev. Stavba je zidana v gotiškem slogu in tudi notranjščina je lepa in okusno opremljena. Naštel sem 14 oltarjev, veliki oltar se pa odlikuje s krasnim harmoničnim ozadjem šestih velikanskih barvastih mozaik o-kenj. Začela se je sv. maša in cerkev je bila polna ljudstva. Pestra slika slovaških narodnih noš! Ženske v rožnatih pisanih širokih krinolinah z raznimi živo barvnimi pentljami in rdečih ali zelenih nogavicah. Tam so stali moški z velikimi belimi kocastimi plašči — "čuha", tam so zopet klečali moški v velikih belih plaščih iz same ovčje kože — "guba"; oni z razniijii rdečimi našivi in okraski so Ogri. Cerkvene orgle so lepo donele, pela se je maša v ogrskem jeziku. In gledal sem na ta ubogi narod, ki je klečal v svoji cerkvi in molil ter prosil Boga, da se konča ta ljuti boj na njegovi zemlji. Koliko je prestal ta ubogi Slovak že v mirnem času! Vzeli so mu samostojnost, odtujili mu jezik, danes pa razsaja krvavi boj že več mesecev po njegovih njivah in gozdih. Sovražnik je požgal hiše, odgnal živino in odpeljal pridelke. Vzdramil sem se in poslušal duhovnika, ki je po končanem opravilu začel moliti, sedaj v slovaškem jeziku in i njim je vsa cerkcv glasno molila: "Otcovia a synovia naši, manželia, "a bratia naši krv svoju vylievaju. "Rodiny naše su opustene. Jarmutene "inatky, plačuce manzelky, "nariekajuce dietky tuzebne "očakavaju pomoč Tvoju." — Vračal sem sq v stanovanje. Krasno zimsko solnce je poljubljalo zledenelo zemljo. Po ulicah so drvili avtomo- 1 bili, ropotali težki trenski, provijantni in municijski vozovi; počasi so se pre- ! mikali sanitetni vozovi, napolnjeni z . ranjenci, jezdeci so švigali na vse kra- ! je, novo opremljene čete so korakale čvrsto s kolodvora, velike kolone ujetega sovražnika so vodili z nasajenimi ! bajoneti, od daleč pa se je čulo votlo, 1 zamolklo groinenje topov, ki iz Dukle 1 in Karpatov preganjajo mogočnega sovražnika. V mojem stanovanju pa 1 sta sedeli obe stari ženici pri peči in 1 tiho čitali iz molitvenika. i "Nije pisal?" sem vprašal starko in ' vsklikniia je s krasnim slovaškim na- \ glasom: "IIej'" K. G. Ižanc. < (Iz pisnia nekega nemškega častnika.) Nahajamo se na Poljskem. Prebivalci se nas izogibljejo, kakor plašni psi. Če želijo česa od nas, nas ponižno prosijo. Vas, kjer se nahajam, obstoji iz zapuščenih koč, silno zanemarjenih prostorov. Dež lije neprestano, kakor da bi hotelo nebo oprati vse grehe sveta. Naši konji se pogrezajo do kolen v ilovnata tla. 45 ur smo neprestano prodirali, dokler se nismo konečno nastanili v neki vasi. Ko sem hotel odpreti vrata kmečke koče, mi skoči nasproti podčastnik silno veselega obraza. Vjel je ravnokar v gozdu s par ljudmi pol stotnije Rusov. Čakal je s svojimi, vojaki, da so se mu najprej približali, nato pa pričel streljati. Stopili smo skozi nizka vrata v skromen, s svečo razsvetljeni prostor in videl sem kot prvega na slamnici kakor spečega ležati otroško-mladega ruskega vojaka. Na licih je bil videti lahek nasmeh. Stopili smo bližje. Položil sem mu roko na čelo, a je bilo ledeno, on je mrtev. Naročil sem takoj moštvu, naj mu slečejo mokro obleko. V polukrogu smo stali naokoli. Kar naenkrat nastane nekak šum in moje hrabre vojake, ki se niso. strašili nobene premoči, je popadla nfeka groza. Branili so se izvršiti moj ukaz. Tu stopi eden izmed njih k meni in pravi: "Javljam pokorno, ruski vojak je deklica!" To se je zgodilo leta 1914. Kakor smo izvedeli, je bila nevesta nekega ruskega častnika in se je povsod borila skupaj ž njim. Dan poprej je bila zadeta v prsa in se je takoj zgrudila mrtva na tla. Dal sem tega junaškega ženskega vojaka pokopati še istega dne. Sicer morajo mrtvi sovražniki ležati toliko časa, da imamo dovolj prilike, da jih pokopljemo in zasadimo na njihove grobove lesene križe. KROGLA V SRCU. V bolnišnici usmiljenih bratov v Zagrebu so imeli slučaj, ki je velezani-miv z medicinskega stališča. y bolnišnico je prišel vojak, ustreljen od puškine krogle v desno stran prsi. Ko je bila rana že zaceljena, je tožil o hudih bolečinah v prsih: Zdravnik dr. Herzog je dal moža preiskati potom Roentgenovih žarkov in je našel v svoje presenečenje, da v levem srčnem delu tiči krogla iz puške in da izdatno sodeluie na vseh gibih srca. Krogla je morala torej predreti na desni strani prsa, potem prodreti desno stran srca ter obtičati na levi strani srca. Bolnik je mogel pač govoriti o veliki sreči, kajti v 99 od 100 slučajev bi se bilo takoj zaustavilo delovanje srca in bi s tem nastopila smrt. Vojak pa je živel s kroglo v srcu, je prestal naporni transport in še-le po zaceljenju rane so nastopile bolečine. Pozneje je nastopila tudi velika slabost srca, vsled česar so se že bali za njegovo življenje. Pozneje boljšanje pa je bilo tako izdatno, da je mož sedaj že iz postelje in se sprehaja po bolnišnici. Operacija v tem slučaju je seveda popolnoma izključena. Ne more se pa vedeti, ali bo bolnik živel in kako dlolgo s kroglo v srcu. Če nastopijo brazgotinaste izpremembe v srcu, utegne mož umreti. Ali bolan na srcu ostane vse svoje'življenje. Le ob največjem varovanju in popolnoma mirnem življenju, izključivši seveda vsako telesno delo, r.e odreče srce, vzlic nenavadnemu gostu, svojega delovanja. Slovencem iti Hrvatom naznanjujemo, da izdelujemo ia dajamo fine cigare: -Lutra 10c- Minikin 5c Mike's Best 5c PROTIN (REVMATIZEM) Domače zdravilo ponuja mož, ki je bil ozdravljen. Spomladi 1. 1893 sem bil napaden od živčnega in vnetega protina ali revma-tizma. Trpel sem tri leta. Dopovem lahko onim, ki so isto skusili. Skušal sem zdravilo za zdravilom, zdravnika za zdravnikom, a sem dobil le začasno polajšanje. Konečno sem našel zdravilo, ki mi je pomagalo popolnoma in odstranilo bolečine. Dal sem že to zdravilo mnogim prizadetim, ki niso mogli s postelje radi trganja in ozdrav 'j en je je sledilo t vsakem slučaju. Priporočam vsakemu trpinu od rev-matizma to vrednostno lečilo. Ne pošljite centa, le svoj naslov mi naznanite, pošljem je zastonj. Ko ste ga rabili in ste prepričani, da vam je pomagalo, mi boste poslali en dolar. Jaz nočem denarja, če niste popolnoma zadovoljni ga poslati. Ali ni tako prav? Zakaj trpeti, če dobite zdravilo zastonj? Ne odlašajte! Pišite danes! Mark H. Jackson, No. 521 C, Gur-ney Bldg., Syracuse, ,N. Y. Mr. Jackson je odgovoren za resničnost gorenje izjave—Pub. Michael Kochevar, Chicago'., Phone 1689-L Northwestern Phone 809 1208 N. Scott St. JOLIET, ILE, nw//A«\\\n\u\\w//if/o I CHARLES D. DIBELLŠ S ADVOKAT—LAWYER 8 Soba 508 Woodruff Bldg., Joliat -—:CHICAGO PHONE 296:- K«d»r imate kaj oprarite s eodnyo obrnite se k meni. JOSIP Javni Notar i/LEPEC l\z lOlet. skušnjo . skušnjo izdeluje vse pravno in postavnoveljavne listine za vse slučaje. Ce vam kdo plačo garniSira; če potrebuje otrok certifikat za delo; če imate kako drugo stvar za urediti tukaj ali v stari domovini se obrnite na mene 1006N. Chicago St., Joliet 111 | Govorimo slovenski jezik, j S Kolektujem in tirjam vsako vrstne dol- Lgore. A lipa se oglasite pri M, J. TERDICH. 1104 Chicago St- ■BKM The Will County National Bank of Joliet, Illinois. Prejema raznovrstne denmra« ilofr ter pošilja denar na vse dele (Tat*. Kapital in preostanek »300,000,08 Garn&ey, Wood & Lennor ADVOKATI, Joliet National Bank Bldg. Oba tel. 891. JOLIET, ILL JOSEPH ZUPANČIČ Stara slovenska gostilna 1121 E. S. Grand Ave., Springfield, III. Bell Phone 7899. Točim fino Anheuser & Busch St. Louis pivo, domače vino in žganje ter dišeče smodke. Vsi rojaki dobrodošli! Joliet Steal Dye House Profesional Cleaners and Dyera STRAKA & CO. Office and Works, 642-644 Cass Chicago Phone 4444, N. W. 483. E. WILSON, predsedaik. Dr. J. W. FOLK, podpredsednik. HENRY WEBER, kašir. Dr. Richter's Pain Expelltr zoper reYmati-zem in trganje bolečine in o-trpnelost členkov in mišic. Pravo zdravilo }• » zavoju, kukorgnega vidite na sliki. Zavrnite vsak zavoj, ki ni zapečaten s Aa hor Trade Mark. 25c in 50c vseh 1*-karnah ali pa piSit« ponj naravnost na F. M. liter & Co. 74-80 Walk* ington Street New York. A. Nemanich, St. A. Nemanich, Jr. Chicago Phone 2575 A. Nemanich & Son bajstk: Real Estate Insurance Loans Renting Y lastnem domu 1002 N. Chicago Si., Joliet, 111. Sprejemamo vloge in jih obrestujemo po =3%= in jamčimo absolutno varnost. Kupujemo in prodajamo zemljišča v mestu in na deželi. Zavarujemo hiše in pohištva proti ognju, nevihti (tornado) ali drugi poškodbi. Kupujemo in prodajamo, ali posojujemo denar na Steel Stock«. Pošiljamo denar na vse kraje sveta po dnevnem kurzu. Posojujemo denar na zemljišča in hiše. Izvršujemo terjatve in poslujemo kot administratorji, varuhi, kon-zervatorji ter v vseh enakih zadevah. 430 STRANI OBSEGA Veliki SIovensko-Angleški Tolmač prirejen za slovenski narod na podlagi drugih mojih slovensko-angleških knjig za priučenje ANGLEŠČINE BREZ UČITELJA. Vsebina knjige je: Slov.-Angi Slovnica, Vsakdanji razgovori, AngleSka pisava, Spisovanje pisem, Kako se postane državljan poleg največjega Slov.-Angl. in Angl.-Slov. Slovarja. Mnogobrojna pohvalna pisma od rojakov širom Amerike dokazujejo, da je to edina knjiga brez katere ne bi smel biti nobeden naseljenec. Cena knjige v platnu trdo vezane je $2.00, ter se dobi pri: V. J. KUBELKA, 533 W. 145 St., New York, N. Y. š. Amerikanski Slovenec Ustanovljen 1. 1891. Prvi, največji in edini slovenski-katoliški list za slovenske delavce v Ameriki ter glasilo Družbe sv. Družine. Izdaja ga vsaki torek in petek Slovensko-Ameriška Tiskovna Družba Inkorp. L 1899. t lastnem domu, 1006 N. Chicago St. Joliet, Illinois. Telefoni: Chicago in N. W. 100. Naročnin«}: Za Združene države na lete.....$2.00 Za Združene države za pol \eta.$1.00 Za Evropo na leto..............$3.00 Za Evropo za pol leta...........$1.50 Za Evropo za četrt leta..........$1.00 PLAČUJE SE VNAPREJ. Dopisi in denarne pošiljatve naj »e pošiljajo na: AMERIKANSKI SLOVENEC Joliet, Illinois. Pri spremembi bivališča prosimo naročnike, da nam natančno naznanijo POLEG NOVEGA TUDI STARI NASLOV. Dopise in novice priobčujemo brezplačno; na poročila brez podpisa se ne oziramo. Rokopisi se ne vračajo- Cenik za oglase pošljemo na prošnjo. AMERIKANSKI SLOVENEC Established 1891. Entered as second class matter March 11th, 1913, at the Post Office at Joliet, 111, under the act of March 3rd, 1879. The first, largest and only Slovenian Catholic Newspaper for the Slovenian Workingtnen in America, and the Official Organ of Holy Family Society. Published Tuesdays and Fridays by the SLOVENIC-AMERICAN PTG. CO. Incorporated 1899. Slovenic-Amcrican Bldg, Joliet, HI. Advertising rates sent on application. 12. nov. Nedelja Varstvo, D. M. 13. " Pondeljek Stanis. Kostka, sp 14. " Torek Serapion, muč. 15. " Sreda Leopold, vojvoda. 16. " Četrtek Edmund, škof. 17. " Petek Gregorij, škof. 18. " Sobota Odon, opat. DVAINDVAJSETA NEDELJA PO BINKOŠTIH. Trojno navodilo. Z besedami: "Dajte cesarju, kar je cesarjevega in Bogu, kar je božjega" je Jezus hotel reči, da moramo vsace-mu dati, kar mu gre. Mi imamo trojne dolžnosti insicer do Boga, do bližnjega in do ,-amega sebe. Te dolžnosti boš spolnjeval ako boš Bogu nasproti kakor otrok, proti svojemu bližnjemu kakor brat ali sestra in proti samemu sebi ka.kor ojstri sodnik. Proti Bogu bodi otrok. Jezus sam nas je učil moliti: "Oče naš, kateri si v nebesih!" Da, Bog je naš oče, ker nas je vstvari!, ker nas je iz nič k življenju poklical; zlasti pa je on vsled sv. krsta naš oče, ker nas je s tem zakramentom izbral za svoje posebno ljubljene otroke. Bog nas bolj ljubi, kakor more pozemeljski oče ljubili svoje dete in pripravljeno ima za nas v večnosti bolj dragoceno dedščino, kakor bi jo mogel dati najbogatejši oče svojim otrokom. On je tako dober, tako ljubezniv oče, da si bolj ljubeznivega očeta niti misliti ne moremo. Neodvisni pa od Boga nismo nikdar. Bodi še tako star, še tako imeniten, ti si in ostaneš otrok božji in z ozirom na Boga nisi nikdar neodvisen. Zato se moraš proti Bogu tudi obnašati, kakor se obnaša otrok proti ^svojemu dobremu očetu. Otrok se pred vsem drugem skrbno varuje, da bi očeta ne razžalil, pazi ne le na to, da ga hudo ne žali, marveč tudi na to, da je svojemu očetu tudi v majhnih rečeh pokoren. Ako je oče z otrokom nezadovoljen, tedaj si otrok toliko časa ne privošči miru, dokler ni potolažil užaljenega očeta. Delaj tudi Bogu nasproti tako. Ali ne boš tore* sovražil smrtnega greha, ki tako hudo žali tvojega najboljšega očeta? Ako pa si bil toliko nesrečen, da si smrtno grešil, ali ne boš skrbel za to, da se čim preje v zakramentu sv. pokore sprijazniš se 3vojim nebeškim očetom. Tudi odpustljivi greh žali Boga; ali se ne boš 4orej varoval tudi odpustljive-ga greha? Dobri otrok pa tudi želi, da drugi spoštujejo, čas te, in ljubijo njegovega očeta. Ako kdo razžali očeta, to o troku bolj hudo de, kakor ko bi kdo njega samega razžalil. Tudi napram Bogu moramo želeti tako. Ne sme nam biti vse jedno, kako se drugi nasproti Bogu obnašajo in kako spolnu-jejo svoje dolžnosti do njega. Zlasti, ako imaš otroke, pazi in glej na to, da bodo zvesti Bogu. Dobri otrok se rad pogovarja z očetom. Ako ljubiš Boga se boš rad v molitvi z njim pogovarjal, ga boš rad obiskoval v njegovi hiši, v cerkvi. Proti svojemu bližnjemu bodi kakor brat ali' sestra. Ako je Bog naš oče, tedaj smo bratje in sestre mej seboj. Mi vsi smo vel:.ka družina. Bratje in sestre se morejo posebno ljubiti, ker se ista kri pretaka po njih žilah, ker jih je isti oče v potu svojega obraza izredil, ker je za nje skrbela ista mati. Kako so stariši tega veseli, ako vlada zastopnost in ljubezen mej brati in sestrami! Bratje so eden do druzejga prijazni in si eden drugemu pomagajo. Tako moramo biti do svoj»ga bližnje ga sploh, ker je naš brat v Gospodu. Sv. Pavel nas opominja: "Vsak izme; vas naj svojemu bližnjemu dopade k dobremu." — Brat skrbi za dobro ime svojega brata. Sramota sestre je tudi njegova sramota. Ako se bomo ljubi li mej seboj, tedaj bomo gotovo pazili eden na druzega dobro ime. Pazi te daj bolj na svoje, kakor pa na svojega bližnjega napake. "Kaj pa vidiš pez-der v očesu svojega brata, bruna pa v svojem očesu ne cutis?" — Bratje si eden druzemu radi odpuščajo. Mej brati in sestrami, ki se ljubijo, pride sicer tu in tam do kacega nesporazum Ijenja, toda to navadno ne kali ljubez ni in miru. Tako mora biti sploh mej nami. Ne moremo se izogniti vsace-mu nesporazumljenju, pač pa bi kot kristjani ne smeli poznati sovraštva. Zapomni si dobro besede sv. Pavla, ki piše Efežanom: "Če se jezite, nikar ne grešite; solnce naj ne zajde v vaši jezi." — Mi vsi smo bratje mej seboj. Ali pa vlada tudi res bratovska ljubezen mej nami? Ali je to mar ljubezen, ako pjivoščiš svojemu bližnjemu hudo, ako se veseliš njegove potrebe in jo morda celo zlorabiš v svojo lastno korist." O prvih kristjanih so govorili pagani: "Glejte, kako se ljubijo mej seboj!" Dandanes bi se žal skoraj moralo reči: "Kako se sovražijo, leta in leta sovražijo med seboj!" Proti samemu sebi bodi ojster sodnik. Sv. Pavel piše: "Ako bi sami sebe presodili, bi ne bili sojeni." Dober sodnik vestno in pazljivo preišče zadevo in pravično kaznuje hudodelnika. Sodi samega sebe! Presodi svoja napačna nagnjenja, svoje želje in svoje napake. Ne goljufaj se samega sebe, ker ti to prav nič ne koristi. Kaj ti pomaga, ako te ima celi svet, da, ako se imaš samega sebe za pravičnega, ako te pa božje oko spozna za hudobnega? Izprašaj si vsak večer svojo vest! To so priporočali celo paganski modrijani. Ako spoznaš, da si kaj zakrivil, kaznuj samega sebe z neizpros-ljivo strogostjo! Naloži si sam sebi kako kazen ali pokoro! Ko bi vselej delali tako, kako hitro bi napredovali na poti pravičnosti. Za celo življenje naj ti velja zlato navodilo: Proti Bogu otrok, proti bližnjemu brat, proti samemu sebi, sodnik. "In kateri koli se po tem vodilu ravnajo, mir in milost nad njimi!" REV. J. P. ČEŠČENJE BOŽJE. Piše Rev. J. Plačnik. (Dalje.) "Tvoji prijatelji, o Bog, so neizmerno počeščeni." Ps. 138,17. Nikdo ne more koga častiti, zraven pa zaničevati njegovo podobo in njegova dela. Človek je ustvarjen, to se pravi, človeška duša po podobi Božji, Najlepša podoba božja pa je šele po-veličana duša. Vsak človek je prijatelj Božji. Kdor živi v posvečujoči milosti Božji, je prijatelj Božji. Kdor pa živi na svetli, ima skoro vsak kak madež na tej podobi. Ko pa pride duša v nebo, je čista podoba Božja, prijateljica Božja, nad katero ima Bog popolno dopadajenje. Prav je torej, da častimo svetnike. Pri tem delamo le to, kar je prijetno Bogu. Bog sam časti svetnike. To naj nam zadostuje. Ko so bili še svetniki na zemlji, so častili Boga s svojim delom, trpljenjem, krepostmi, smrtjo in večkrat z mučeništvom. Sedaj pa jim Bog povračuje čast, katero so mu skazovali. Njihova imena so v knjigi življenja, žive v Njegovi hiši in so v družbi Njegovih izvoljenih. Sveto pismo nam pove, da jih je Bog naredil stebre nebeškega kraljestva. Dal jim je novo ime, kronal jih je s krono živ Ijenja, mnoge pa je poveličal po nji hovi smrti s čudeži. Če pa Bog ča sti svetnike, ali more nam prepovedati častit! jih? Dal nam je zgled in hoče, da mu sledimo Sam jim je dal no vo ime, zato nam bo dopustil, da jih imenujemo svetnike. Nastanil jih je v svojem prebivališču, zato bo tudi nam pustil, da imamo v sobi njihove podobe. Kronal jih je s krono življenja, zato bo dopustil, da so obdane njihove glave s sijajem. Sveto pismo, ki je beseda Božja večkrat govori o slavi in časti svetni kov. V knjigi Ecclesiasticus je šest zaporednih poglavij posvečeno svetim možem. Ko je bila Marija Še na zemlji, ji je Elizabeta zapela hvalnico. Ali ji ne govori ravno isto sedaj, ko je v nebesih? "Blažena si med ženami." Če nam še to ne zadostuje, imamo pred seboj še ta svet, kateri časti svoje junake. Velike može časte s pisanjem in govorom in s slikami. V vseh deželah postavljajo spomenike kraljem in kraljicam, kateri so modro vladali. Ceste imenujejo po slavnih možeh, učenjakih, godbenikih, slikarjih, pesnikih, ali odkrivateljih. Vse ime-nitnejše može svet časti in jim nadeva različne naslove. Če svet časti juna ke, zakaj bi mi ne častili duševnih junakov, svetnike, kateri so premagali sami sebe in nam kazali pot proti ne-besom. Nebeški prebivalci gotovo niso manj vredni časti, kakor zemljani. Vidimo torej, da je prav in pravično častiti svetnike. Cerkev nas pa uči tudi, da je prav, da fnolimo svetnikom v čast, da ti za nas prosijo. Moliti svetnikom v čast je navada vseh vernikov. Cerkev nam kaže, da je to prastara navada. Sveto pismo in vsakdanja skušnja nas uči, da nikdo ne kliče svetnike na pomoč zastonj. Sv. Pavel večkrat omenja o svojih listih, da moli za svoje brate in prosi tudi nje, da molijo zanj. Nikdo ne more reči, da sv. Pavel ni delal prav. Če pa je prav ljudem se priporočati v molitvi, kateri so le grešniki, kateri še niso gotovi svojega zveličanja, mora biti še toliko bolj prav častiti svetnike, kateri so v nebesih. Smrt je samo pomnožila njihovo moč. Svetniki gotovo radi molijo za nas, ker vedo, da so sami prišli v nebesa po molitvi. Tudi niso ločeni od nas. Svetniki so po občestvu svetnikov združeni z zemljani, mi pa s svetniki. Vse, kar krivoverci govore zoper če-ščenje svetnikov, je samo prazno go^ vorjenje, s katerim sramote sami sebe. Nasprotniki sv. cerkve večkrat pravijo, da ni treba moliti k svetnikom, ker- ti nas ne poznajo in ne slišijo naših molitev. Jezus je rekel: Večje veselje je med angelji nad enim grešnikom, ki se spreobrne, kakor nad de-vetindevetdesetimi pravičnimi, ki pokore ne potrebujejo. Če pa nas poznajo angelji, l.as poznajo tudi svetniki. Svetniki vedno gledajo Boga in v luči Njegovega obraza dobe vsako-znanje. Drugi zopet pravijo, da če molimo svetnikom na čast, jih imamo za svoje posredovalce. Sv. Pavel pa pravi, da ga ni posredovalca, razven Jezusa Kristusa. Posredovalec mora najti krivdo onega, ki je koga razžalil in gledati, da ga sprijazni z onimi, ki je bil razžaljen. Mi smo razžalili Boga. Jezus Kristus je posredovalec med Bogom in ljudmi. Posredovalčeva naloga je, da najde sredstvo; s katerim bo spravi! razžaljivca in onega, ki je razžaljen. Jezus Kristus je. stopil med grešno človeštvo in razžaljeno veličanstvo. V spravo za človeško žalitev je daroval Bogu samega sebe. Svetnikom se ne priporočujemo za tako posredovanje. Svetniki so posnemali Jezusa "v življenju; zato so Njegovi prijatelji. Bog jih zato gotovo rad posluša. Zopet se govori, da Bog sam naše prošnje lahko Sam sprejme "n jih preje sliši, kakor svetniki. Res je pa tudi, da Bog bolj ljubi svetnike, kakor nas in njihove prošnje več premorejo, kakor naše. Naše prošnje, združene s priprošnjo svetnikov, imajo gotovo veliko moč. Kjer sta dva ali trije zbrani v mojem imenu, sem jaz med njimi. Če je to res o dveh ali treh, bo toliko boij gotovo, če se prošnje v nebesih in na zemlji združijo. Bog sam je rekel Jobu, naj prosi svoje prijatelje, da molijo zanj. Priporočamo se torej svetnikom z zaupanjem; častimo jih in kličemo na pomoč. Po-snemajmo njihove čednosti. Častimo predvsem Preblaženo Mater, milosti-polno, polno žalosti in čednosti, mater Božjo iti kraljico nebes; častimo njenega ženina in svojega krstnega pa trona. Tako si bomo pridobili prijateljev v nebesih, kateri nas ne bodo pozabili v potrebi; prijatelje, ki se nas spominjajo, ki imajo veliko moč pri Bogu, kateri nam bodo pomagali priti v nebo. beški blagor. Kdo, če nima vere, more upati, ko se vse podira? Ni li vsakdanje delo muka, ni li vse dobro nesmisel, če ne verujemo? Stojim ob francoskih krvavih rekah, vidim sveto vodo solza. Obupavam. Stara ženica iz Bretagne, ki so ji izkrvaveli na boiišču sinovi, ki je vsled solza oslepela, moli svojo "Češčeno Marijo" pred Mater Božjo 7 žalosti, katere srce je prebodeno z meči in se smehlja, udar.o se smehlja. Kako se te ženice sramujem! Kako strašne in pekoče so rane ljudstva, v katerem ne teče niti kapljica tistega čudotvornega oh, ne smem ga imenovati, bil je tako dober in jaz tako hudoben. Kaj postane, iz Francije, če bi njeni otroci ne verovali, če bi njene žene ne molilef Artiljerija tistih, ki zaupajo v Boga, bo V tCJ VOJSiv i zmagala. Preteklost Francije je velika. Bila je to Francija ki je verovaia. Sedanjost Francije je turobna. Tista Francija to čuti, ki več ne veruje. Postane li bodočnost boljša? Le z božjo roko, le z pomočjo Boga. O, ljudstvo mrtvih pokriva poljano. Kako težko je, da na tem narodnem pokopališču ostane še človek brezverec! Varal sem sebe in Vas* ki ste či-tali moje knjige in ste prepevali moje pesmi. Bila je zmota, blodnja, divje sanje! Vidim smrt in kličem življenju. Oborožene roke ustvarjajo smrt! Sklenjene roke ustvarjajo življenje! Francija, Francija, povrni se zopet k veri svojih najlepših dni. Kogar zapusti Bog, je izgubljen. Ne vem, če jutri še živim. Svojim prijateljem pa moram povedati: Lavredan se ne upa umreti kot bogotajec. Ne strašim se pekla, a misel me tlači, da živi Bog in ti si oddaljen od njega. Visoko se veseli moja duša, ker sem smel doživeti uro, v kateri sem mogel klečoč reči: Verujem, verujem v Boga, verujem, verujem! Beseda je jutranja pesem človeštva, 'lvdor je ne pozna, živi v strašni temi. Naj radikalnejši francoski listi pona-tiskujejo to izpoved francoskega Nietzscheja brez vsake opazke. Zdi se, da je po svoje vojska tudi apostol. Predsednik:............Dr. Jakob Seliskar, 6127 St. Clair Ave, Cleveland, ft Podpredsednik:..................G. Josip Dunda, 704 Raynor ave, Joliet, tt Tajnik in duhovni vodja: P. Kazimir Zakrajšek O. F. M, 21 Nassau A»*< Brooklyn, N. Y. > -:- • Vsa pisma, pristopnina naj se naslavlja: "Zveza Katoliških Slovene«*"< ® Nassau Ave, Brooklyn, N. Y. Ljudstvo se peča z živinorejo- in poljedelstvom. Zemljo imajo pa le v najemu in morajo odplačevati bojarom (plemenitašem) veliko davkov. Glavna mesta Rumunov na Ogrskem so večinoma vsa v: mažarski o-blasti. Kljub temu je narod zelo zaveden in vztraja v narodni borbi z Madjari, ter celo — napreduje. Glavno mesto Rumunije je Buku-r«št, s 300 tisoč ljudmi in rumunskim vseučiliščem. Bukovinski Rumuni so po izobrazbi gotovo pred ogrskimi,, dočim oni v Rumuniji ne napredujejo tako, kakor bi bilo upati. RUMUNI. Rumuni v Bukovini in na Sedmo-graškem ali Erdeljskem spadajo k mnogoštevilnemu narodu rumunske-mu, ki ga je vsega skupaj gotovo do devet milijonov. Ta narod živi ob jugovzhodnih Karpatih tja do Donave in Pruta ob Črnem morju in skoro do reke Tisze na Ogrskem. Ako pogledaš na zemljevid, boš videl, da tvori zemlja rumuriska, rekel bi, krog. Središče tega kroga je .Sedmograška dežela na Ogrskem. Na Ogrskem je Rumunov nekaj manj kot tri milijone. Z avstrijskimi Rumuni je pod avstrijskim vladarjem tri milijone ljudi tega naroda. V starem veku so stanovali na sedanjem Erdeljskem Daki, katere so si pa Rimljani podvrgli in poslali med nje veliko rimskih naseljencev, ki so v teku časa ta narod Dakov polatinili. Ko so se pozneje morali Rimljani umakniti iz Erdeijskega, so šli ž njimi tudi ti porimljanjeni Daki, ali v 12. veku so se zopet vrnili v svoje zapuščene kraje, kjer so si ustanovili svojo državo, ki pa je bila odvisna od poljskega kraljestva. Ko so Turki Poljakom vzeli Vlaško in Moldavsko (deže*o teh po-latinjenih Dakov), soi morali prebiti ti Vlahi ali Rumuni silovito turško rob-stvoi- dokler jih niso leta 1878 osvobodili Rusi in jim dali popolno svobodo. Bukovinski Rumuni so prišli pod Avstrijo leta 1?75, ogrski so bili pa že od prvih začetkov podvrženi Madja-rom, ki so gospodovali na Ogrskem in Erdeljskem. Rumuni so grško iztočne vere (kakor Srbi ali Uusi in Bolgari). Med njimi je naseljenih veliko judov, ki imajo skoro- vso trgovino v rokah. ZA VSAKDANJE ŽIVLJENJE. VEROIZPOVED NEVERNIKA. Kdaj ne smem govoriti? Na vsak način takrat, ko je dostojnejše in koristnejše molčati oziroma poslušati.— Če govoriš s predpostavljenim, s starejšo osebo ali s kako gospo, ne segaj ji v besedo, tudi ne govori ob tistem času, kakor ona, počakaj mirno in potrpežljivo, dokler ne konča. — Z obveznim in sočutnim izrazom poslušati, kar te popolnoma nič ne zanima, ni lahko, a pridobiš si s poslušanjem in molčanjem večjo naklonjenost, kakor z govorjenjem. — La Rochefoucauld pravi: "Mi odpuščamo onim, ki nas dolgočasijo, a mi ne moremo odpustiti i onim, katere mi dolgočasimo." — S! pazljivim poslušanjem in primernimi kratkimi opazkami, ki požive splošno zabavo, priljubiš se družbi bolj, kakor s sijajnim govorom. — "Največja zgovornost obstoji v umetnosti molčanja.' — Molči, če se zgovarja o stvareh, ki jih ne razumeš. — "Least said quickest mended -- najmanj rečeno, najprej popravljeno," pravi angleški pregovor, "mnogo ve, kdor molčati zna," pa nemški. — S previdnim molčanjem, če se drugi izpostavljajo v prenaglem govorjenju, je že marsikdo dosegel glas modrosti. — "Če ne govoriš, smatrali te bodo ljudje za neumno," rekla je neka mati svoji hčerki; "za kako neumno me bodo šele imeli, če bi govorila," odvrne deklica v pravem.spoznanju samega sebe. — Molči, kadar se govori o slabostih tvojega bližnjega. —r- "Ne govori nikdar slabo o kakem človeku," pravi Levator, "če nič gotovega ne veš, in če zagotovo veš, vprašaj se, čemu govorim to?" Splošno lahko računaš, če ti ne govoriš slabo o drugih, tudi drugi ne bodo govorili slabo o tebi. — Molči, če te hočejo drugi o komu izpraševati. — Radovednost in klepetavost skrivata se prav rada v obleko prijateljstva in sočutja, uči se, jih razločevati. — Molči, če se ti zaupa Kaka tajnost. — Molči, kadar si jezen. — Molči, če ti pride na misel šala, ki bi zamogla razžaliti tvojega bližnjega. Bodt vedno štedljiv s šalami: "Nosi jih, kakor meč v nožnici, a ne švigaj ž njimi v strah družbe." — Molči, če vidiš, da hočejo govoriti drugi. — Tudi če znaš govoriti še tako dobro in duhovito, ne smeš nikdar vedno sam voditi zabave. — Vsak naj-rajše posluša govoriti sam sebe, zato prepusti besedo tudi drugiin. Edison o izumih v prihodnjem desetletju. Veliki izumitelj Edison meni, da se bo oglasih, n. pr.: "Najcenejši liker Jc ^ biti samo pri "Pepu", 2. galerija, <-t št. 259" itd. V poslednji številki sti" je bil uvodni članek posvece" bornemu vodstvu guvernerja Sa > ^ in se mu je pela velika slava. nenci so priredili v čast £uver"tcip-tudi piknik, h kateremu je bila v nina 2 peseti, in sicer na dan sV• dorja, patrona mesta Madrid. * . , i vim guvernerjem si kaznjenci krat mislijo: Skoda lepih časo^^^, POTREBUJEM DEKLE ZA^ »li ko hišno delo, če zna ang'®* ^ ne. Vprašaj po telefonu » . j-jjt, S. Calkins, 106 First Ave- > Y28S-J. Pretresljivo vero je izpovedal vse-gamogočnemu Bogu francoski svobo-domislec Lavredan, ki je večkrat prejšnje čase zasmehavai vero v Boga in jo oblival z lugom svojega frivolnega zasmehovanja. Piše: Zasmehoval sem vero in sem mislil v sebi, da sem modrijan. Svojega smeha se nisem več veselil; videl sem, da krvavi Francija in da plaka. Stal sem na cesti in sein videl vojščake: Veseli so šli v -iiirt. Vprašal sem jih: "Zakaj ste tako mirni?" In pričeli so moliti: "Verujem v Boga!" Stel sem žrtve svojega naroda in videl sem, da so jih sprejeli z molitvijo. Jasno mi je postalo, da je le še bolj tolažljivo poznati večno domovino, ki sveti v ljubezni, kadar preveva svetno domovino sovraštvo. To spoznanje je veda, veda otrok, otrok pa nisem več. T d po-menja moje uboštvo in zato zmrzu-jem. Obupati mora narod, ki čuti bolest Francije, obupati, če ne veruje, da se bolest na zemlji izpremeni v ne- Vsakdo, ki je poslal denar v staro domovi^ -POTOM NAŠEGA POSREDOVANJA, JE ZDAJ- POPOLNOMA PREPRIČAN -DA DOSPEJO NAŠE DENARNE POŠILJATVE- ZANESLJIVO IN TOČNO v roke naslovnikov, kljob vojnim zaprekam, v primernem čase. V stari domovini izplača denar c. k. pošta 100 kron pošljemo zdaj za $13.00 Ml GARANTIRAMO VSAKO POŠILJATEV Pisma in pošiljatve naslovite na: AMERIKANSKI SLOVENEC BANK DEPT, JOLIET, ILL. AMERIKANSKI SLOVENEC, 40, NOVEMBRA 1916. Družba sv. Družine VZJEDINJENIH DRŽAVAH SEVERNE AMERIKE. (THE HOLY FAMILY SOCIETY) Sedež: JOLIET, ILL. Vstanovljena 29. novembra 1914 Inkorp. v drž. 111., 14. maja 1915 Inkorp. v drž. Pa., 5. apr. 1916 ORU2BINO GESLO: "VSE ZA VERO. DOM IN NAROD." "VSI ZA ENEGAJEDEN ZA VSE.' GLAVNI ODBOR: trcdsed.—Geo. Stonich, Joliet, 111. Podpred.—John N. Pasdertz, Joliet, 111 Tajnik—Josip Klepec, Joliet, 111. Ctpit.—A. Nemanich, Jr., Joliet, 111. Blagajnik—John Petne, Joliet, III NADZORNI ODBOR: 1. Anton Kastello, La Salle./lll. 2. John Stua, Bradley, 111. 3. Nicholas J. Vranichar, Joliet, 111. FINANČNI IN POROTNI ODBOR: Stephen Kukar, Joliet, 111. Josip Težak, Joliet, 111. Math Ogrin, N. Chicago, 111. Glasilo: AMERIKANSKI SLOVENEC, Joliet, III KRAJEVNO DRUŠTVO ZA D. S. D. se sme ustanoviti s & člani(icami) » kateremkoli mestu v državi Illinois in Pennsylvaniji z dovoljenjem gl. •dbora. Za pojasnila pišite tajniku. Vsa pisma in denarne pošiljatve se naj naslove na tajnika. — Vse pritožbe se naj pošljejo na 1. porotnika. KAKO IN KEDAJ SE PROSTOVOLJNO USTAVIJO BOJI. V "Grazer Tagblattu" priobčuje neki strokovnjak naslednji članek: V bitkah sedanje vojne se je ope-tovano pripetilo, da je kak vrhovni poveljnik prostovoljno ustavil boj na kakem bojišču in ni dopustil, da bi se iz-vojeval do konca. Tako so Avstrijci v prvi bitki pri Lvovu prostovoljno izpraznili mesto Lvov in pred njim ležeče postojanke in se pomaknili nazaj na dalje zadaj ležeče postojanke. Isto se je sedaj zgodilo pri Lvovu, ko je cela avstrijska armada prostovoljno pretrgala boj in se pomaknila nazaj. Začetkom vojne je prvi nemški ar-madni zbor v Vzhodni Prusiji, ki se je zmagovito boril proti Rusom, opustil boj in se pomaknil nazaj, ko je dospelo poročilo o prodiranju sovražnih sil, ki so ogrožale krilo in umikalno črto. Ravno tako je nedavno desno krilo nemške armade v bitki na Marni Vzhodno od Pariza, kljub temu, da je bilo v bojih zmagovito, opustilo boj in se pomaknilo nazaj, da prepreči krilno obkolitev. Ustaviti boj sredi razvoja je ena najtežjih nalog, ki se stavijo na kakega voditelja č>;t, posebno ker je izpeljava te naloge bistveno odvisna od nasprotnika. Vedno je vprašanje, da-H bo nasprotnik dopustil tako izločitev iz njegovega stika in tako pretrganje boja. Značilno za pretrganje boja je to, da se samo na sebi ne izvrši pod neposrednim pritiskom sovražnikovega vspeha, marveč temelji na svobodnem sklepu najvišjega vojnega voditelja. Redno se izvrši tedaj, ako je leta prišel do prepričanja, da bi nadalj-no vztrajanje in bojevanje po vsej priliki dovedlo do poraza. Presoja, da-li Je slučaj dejansko tak, da-li ustavitev začetega boja odgovarja taktičnemu in strategičnemu položaju in da-li je to se sploh mogoče izvesti, bo v večini slučajev zelo težka. Odločitev je zelo odvisna od vojskovodjevega značaja gotovo je pa, da se pravi vojskovodja ljub vsej svoji energiji ne bo zagri-ze> na enkrat napravljeni načrt, mar-I®0 se bo od njega oddaljil, ako to za-V v6p'°šnj položaj. loznost ustaviti boj je pač vselej ^stveno odvisna od taktičnega polo-niožnost je dana v začetku, Je se razmeroma malo sil zaplete-11 v hoj; dokaj težja je stvar, kadar s° Porabljene že tudi zadnje rezerve. Ustavitev je lažje izpeljati, ako se je Preje dosegla zmaga ali pa vsaj delen "sPeh, kakor pa če je bila preje četa cPena, Najlažje se stvar izpelje po-"oci, ko sovražnik ne opazi uvodnega Spanja in boj sploh počiva. V dose-anjih bitkah so se boji ustavili na-• ^no po uspehu nad sovražnikom, tako pri I. armadnem zboru v Vzhod-1,1 Ptuski, pri desnem nemškem krilu bitki pri Marni in sedaj v lvovški v ' Po boju na grodeški cesti. V tel' bojih je bil sovražnik tako Potresen, da si prvi hip ni upal sl osredju mesta. (g) JOSIP g|Spolaricli TmiatyW Cot. Hickory & Marble TNaSrr St.., Joliet, III. URAR IN ZLATAR- Popravljam vse vrste stenske >° žepne ure in zlatnino. Vse delo j*0' čim. — Prodajem vse vrste ure in nino, zlasti fine poročne prstane dobi-te pri meni ceneje, kot kje drugje. Kadar se mudite na vogalu N. Chicagc in Cass St. vstopite k nam za okrep čila vseh vrst. Le groblja samega sebe. Mnog bolnik vsled revmatizma ali nevralgije je danes samo groblja svoje prejšnje bitnosti. Vendar je pomoč tako blizu pri roki, — rabiti Triner's Liniment pomeni zopet dobiti zdravje. Izvrsten tudi za pretegnjenja, izvinke, ozebline. Cena 25 in SOc v lekarnah, po pošti 35 in 60c. — Isti mali izdatek preskrbi za vaše gospodinjstvo Tri-ner's Cough Sedative, prvovrstno zdra vilo za prehlade, kašelj, bolno grlo, naduho. Jos. Triner, Mfg. Chemist, 1333-1339 S. Ashland ave., Chicago, 111. — Adv. DOBRODOŠLI I Metropolitan Drug Stori N. Chicago & Jackson St» Slovanska lekarna + JOHNSONOVI + "BELLADONNA" 0BLI2I watinaibkiamniK revmatehu slabostih t členkih hromosn Pljučnih m prsnih boleow bolesti » kolku mrazenju . životu bolesth » členoh vnetju oprsfffi ursnb nevralojl prodno prehlajenjl) otrplosti h&c bolestih r ledjih slabotnem križu bolesth . križu HUDEM kaslaj !Mig!M(M!EIlJMlMll©I j JOHN N' I I ■ STEFAW|CH s i| :.:Sloveiiska Gostilna::: M ---i |j vino domače in importirano, |[qJ| fino žganje in dišeče smodke. |5j li 915 N. Scott St., Joliet, 111. jjj| NE IZPOSTAVLJAJTE SVOJE Zdravje v Nevarnost! Zdravje je nad bogastvom. Če se dobro ne počutite, ne poskušajte alkoholičnih grenčic, katere več ali manj slabijo kri in odvzamejp življensko moč krvnim celicam. Kri je najdražja tekočina, katera daje življenje. Teče skozi žile in donaša okrepčilo vsaki celici in mrenici v telesu. Istočasno odnaša iz telesa lutro se nabirajoče nepotrebnosti in se bojuje zoper vhajajoče bacile, zato odstranjuje vse kar oslabuje krvne celice in jih dela nesposobne. Le močna krvna telesca so sposobna opravljati to naporno delo. Cisto naravno vino jim ne škoduje, ker "Vino utrjuje sestav živcev in pomaga telesu izvršiti najtežavnejše posle", pravi Dr. Armand Gautier, član Frencfc Institute, v listu čitanem pred Academy of Medicine v Parizu. To je vzrok, da jemljite samo Trinerjevo Ameriško Zdravilno ■ Grenko Vino o To nenavadno zdravilo je zmes grenkih korenine, korenov in skorje, posebno velike zdravilne vrednosti, in čistega starega rudečega vina. Je prosto vsakoršnih lekarskih primeskov in strupa. Pomaga prebavljati, okrepčuje organe in pomiri živce. To je pomoč v slučaju Zabasanosti, napihnjenja, riganja, glavobola, nervoz c osti, slatoci krvi, tugovanja, navadne slaboče in drugih je dobiti v tem leku hitro in zanesljivo pomoč. Zavrnite nevredne ponaredke, ki le denar vni-čujejol Naš glavni namen, je narediti ta pripravek kar mogoče najboljši, a cena istega, ne glede na vi' šanie potrebščin, ostane ista: $1.00 v vseh lekarnah. Sedanja sezona vabi razne nedobrodošle goste, kakor revmatizem, in nevralgijo. Ali se jima znate zoperstaviti? Najboljši je rabiti TRINERJEV LINIMENT—mazilo, ki je izvrstno zdravilo za otrpel vrat, pretege, natege, otekline in druge take bolezni; Cena 25c in 50c v lekarnah. Po pošti 35c in 60c. V v. h slučajih kašlja rabite Trincr's Cough Sedative (zdravilo zoper kašelj), cena 25c in 50c, po pošti 35c in 60c. JOSEPH TRINER —..........IZDELOVATELJ,- I.M3-I33<* South Ashland Ave CHICAGO, ILL Grna žena. | Zgodovinska povest. Priredil Javoran. (Konec.) In že sta bila v objemu. Oba sta čutila, kako sta se tresla po životu, in dolgo, dolgo nista mogla izpregovoriti nobene besedice, nobenega zloga; držala sta se samo v tihem objemu in pustila, da sta govorila srca. Slednjič jezačela Zalka stokajoče govoriti: "O, France, je-li mogoče? Ali je resnica? — Pa vsaj ne sanjam? — O, sreče — prevelike sreče!... Danes zjutraj sem šla na božjo pot k Mariji na blejsko jezero in sem jo tako iskreno goreče prosila, naj mi ona zopet vrne tebe, če še živiš, — in zdaj si tu. — France!... France!... France!" Zopet se mu je naslonila na prsa. "Zalka," je jecljal1 France ves srečen, pa vendar poln bojazni in skrbi, medtem ko je njegov topel dih božal Zalkino velo lice, "Zalka, tako si lju-beznjiva in tako dobra;--toda nemara — nemara bi me ne mogla več ljubiti, če bi vedela vse.---Skoro si ne upam ti razodeti vse resnice ... Ah, dabi bil vsaj prej to storil!" "France," je zakričala žena vsa presenečena in prestrašena, "nikdar več se ne smeva ločiti. Saj vendar ostaneš pri meni?" "Če me ti še hočeš, seveda," je stokal mož. "France, da bi te ne hotela, — ko sem vendar štiri leta jokala za teboj in hrepenela po tebi noč in dan! — Saj si vendar moj ljubi, ljubljeni mož." Obmolknila sta. Francetu se je trgalo srce, a moral je na dan z besedo: "Zalka, nikar se ne prestraši — en- ; krat ti moram povedati, da boš na jas- : nem... Zalka — jaz nisem tvoj ■ mož!..." • '•'France," ga je jokaje prekinila že- i na, "saj naju je vendar duhovnik po- -ročil kot moža in ženo!" "Bodi tako dobra," jo je trepetaje i prosil mož, "pusti me, da izgovorim, kar moraš vedeti; sicer mi bo še težje opisati ti svojo bedo.--Bil sem že ( preje poročen. Zal da ti pred najino { poroko nisem razjasnil svojega'prej- ^ njega življenja; to je, kar me tako ze- j lo peče. Torej imel sem že ženo. Pa c ta moj zakon ni bil srečen; nisva bila s namreč drug za drugega — zakaj, to c ti povem pozneje... Prigodila se je „ velika nesreča, pri kateri je navidezno p umrla tudi moja žena. Cela vrsta mož n mi je zatrdilo pod prisego, da je res p umrla; pa so bili tudi tako jasni sle- ;. dovi in znaki, da nihče ni mogel dvo- j miti o njeni smrti. — Čez nekaj časa po tem dogodku sem zapustil oni kraj . in se preselil na Gorenjsko. Tu sem | spoznal tebe in te vzljubil. Pred naji- . no poroko so mi poslali iz mojega prej šnjega bivališča postavno potrdilo, da sem prost. Vse je bilo pravilno potrjeno s pečatom in podpisom postavnih oblasti: da ie moja žena res umrla in da sem jaz prost. Niti v sanjah bi mi ne bilo prišlo na misel, da mora žena še živeti. — In vendar je živela..: Ni umrla, ampak je le prišla v sužno-t. In potem, ko sva midva živela najsrečnejše dneve, je nenadoma prišla na površje — v čudni postavi-- "Črna žena?" ga je vprašaje prekinila Zalka. "Da, črna žena.--Dolgo me je iskala in ko me je slednjič našla, je strastno povdarjala svoje pravice do mene... O Zalka, ne morem ti povedati, kaj sem vse takrat prestal in pretrpel! Dolžnost in ljubezen sta bojevala v mojem srcu strašen boj, toda dolžnost je morala zmagati. — Kot značajen mož in kot kristjan sem moral iti s svojo pravo ženo, drugega mi ni preostajalo. Da bi pa prihranil tebi in otroku sramoto, zato sem odšel skrivaj, brez slovesa in sem ti zamolčal vzrok svojega bega... O, Zalka, bilo je grozno...!" "In kje je zdaj črna žena?" ga je vprašala Zalka dalje, zadržujoč saj>o. "Umrla je," je žalostno odgovoril France. i "Umrla? — Gotovo in resnično u-mrla? — Ali res ne pride nikdar več?" ga je v eni sapi izpraševala Zalka, "ali veš popolnoma gotovo, da res ne živi več?" "Da, umrla je ob onem groznem vnetju smodnika na Špiku — nesrečna, uboga žena!" ji je odgovoril France s solznimi očmi; "jaz sam in Kro-parski možek sva jo pokopala še isto ' noč na pokopališču pri cerkvici sv. ' Vida; — Bog jima bodi obema milo- ' stljiv!" 1 "Torej je bilo vendar res, kar so 1 pripovedovali ljudje in kar sem si sa- 1 ma domišljevala? — Toda, France, ia- ' losten si in jokaš za 'črno ženo', —i 1 Zelo, zelo rad si jo pač imel in jo ne { moreš pozabiti?" J z teh njenih besed je odsevalo ne- 1 kako ljubosumje. France ji je prosto ) in odprto ppgledal v obraz in lahno 1 rekel: ' "Da, Zalka, rad sem jo imel in sem 1 ji bil zvesto, kar je zahtevala od mene dolžnost, do zadnjega trenutka. Toda r pravo močno in globoko ljubezen, ki t napolnjuje celo srce in vse življenje r | moževo, to sem občutil le zate in za | nikogar drugega na svetu ne..." "In nisi bil srečen z ono?" ' n "Ne. — Nisva se povsem razumela. 11 Najini naravi sta bili preveč neenaki. r" Vendar se mi je smilila in se mi še " smili, ker drugače ni mogla; prevroče lc je žarela po njenih žilah ciganska kri." "Ciganska kri!" je presenečena za-le kričala Zalka, "mar je bila ciganka?" "Da, bila je edino dete ciganskega vojvoda bosniškega," je odgovoril mož i' počasi, "po svojem stanu in premože- nju princesinja." ;t "Ciganka! — Ciganka!..." 1■ "Zalka, poslušaj me, natanko ti moram povedati vso svojo in njeno zgodovino," jo je nagloma prekinil mož. "Pojdi, sediva na klop, truden sem že. — Ko boš enkrat vedela vse, potem tl me sodi." [. "Jaz da bi tebe sodila?" mu je o-tožno odgovorila ona, "ne, tega ni nikjer nisem znal in vedel najti pomoči... In vendar sem si moral poiskan tolažbe. Zato sem sklenil iti k župniku v Radovljico, ki je bil v prejšnjih časih z menoj tako dober in prijazen, da bi pred njim razlil svoje srce in pri njem našel tolažbe in utehe." "In da bi mene očrnil, kaj ne, o ti porednež?" ga je skušala Zalka ljubeznivo zbaduti. "Pravzaprav bi bilo res dobro, da bi ti bila tnalo ponaga- jala, ker mi še vedno tako malo zaupaš." "?Za nagajanje pa ti nikakor nisi sposobna; si preljubezniva in predobra, Zalka," se ji je sladkal ranče; "toda povej mi vendar, kdo pa je bil potem ona ženska, ki ti je bila tako podobna?" i "Meni podobna?" se je smejala žena. "Anželjeva dekla. Potem so ti pa morale oči že zelo oslabeti in opešati, France!... Toda, pojdi, domov morava, sicer bodo v skrbeh zame." '"Toda, Zalka, jaz ne morem iti s teboj; ne upam si; bojim se svaka in njegovih — preveč me bo sram pred njimi." "Nikar ne bodi neumen, France! Ne delaj si praznih in nepotrebnih, vr-hutega še popolnoma neutemeljenih ! skrbi, saj prinašaš samo srečo in veselje — meni in vsej Anželjevi družini. — Boš videl, kako se bodo vsi gnetli okoli tebe. — In najino ljubo dete, tvoj Francek, tudi. že tako težko čaka, da bi ga zopet enkrat objel oče." "Da ,da, moj otrok, moj srčkani Francek, moj ljubljenec, moram ga vi-' deti in ga pririsniti na svoje prsi — še 1 danes, še danes moram zreti v njegove nedolžne oči." "In kam hočeš sicer drugam kakor ' k mojemu bratu. Svoje hiše vendar nimava več." "Si jo bova že kmalu zopet sezidaia — in še lepša in prijaznejša mora biti, kakor je bila prejšnja. Toda, Zalka, povej mi, kaj pomeni ono malo leseno poslopje, ki stoji na mestu najine '." pogorele hiše? — Opazil sem ga nam-l~ reč že od daleč." "A, kapelico misliš? — Tu je zdaj 11 'pri slepem Bogu'." "Slepi Bog?" se je začudil mož in hotel dalje vprašati, kdaj in zakaj so 51 prenesli oni križ semkaj; toda Zalka ga je hitro prekinila in mu sama za-° čela razlagati: e "Da, tega seveda ne moreš vedeti. ( — Hočem ti vse pojasniti. Veš, ko 0 smo bili v onem strašnem času na Špiku in ko se je razletel "mrtvaški mo-stič", so dva dni pozneje z vrvmi in e verigami napravili za silo nov viseč most, po katerem smo se vsi prebivalci votline "pri slepem Bogu" polago- ' ma zopet preselili v svoje domove. Ta t most je obstal do velike noči, potem 1 so ga pa graščinski podrli. Ko je nam- I reč minila turška nevarnost, se je gra- c 3 ščak zopet začel bati, da se ne bi kme- I 1 tje iznova uprli. Da bi mirnim po- 1 ~ tom preprečil in onemogočil vsak punt ' 1 je skušal polagoma uničiti naša naj- \ j varnejša zavetišča. Najprej je prišla ' vrsta na Špik. Dovolili so nam pa, da 1 ' smo smeli vzeti s seboj 'slepega Bo- ^ 1 ga" — in potem so razstrelili votlino! ■ ' in most. To ti je bil še strašnejši pok, s [ kakor v oni noči groznega spomina — jI tja do Kranja se je potresla zemlja! I Votlina je izginila in iz skale je izrast- I • la strašna jama — cela dolina. — Raz- I • merje z graščino je pa zdaj ravno ta- I 1 ko, kakor je bilo pred puntom. Hvala I : Bogu, da še labše ni. Sicer pa pravi- I ' jo, da je Hartman zelo oslabel in bo I v kratkem izročil gospodarstvo Juriju. I 1 ki pa menda ni nič boljši kakor on. — I Za 'slepega Boga' smo postavili novo I kapelico na mestu najine prejšnje hiše I — in zdaj prihajajo ljudje semkaj ro- ill mat, včasih kar truraoma." "In poleg 'slepega Boga' bova sezi-1II dala midva svojo novo hišo, Zalka; I potem bova pod najboljšim varstvom," I je lahno pristavil mož. Po tem pogovoru sta se polagoma h približevala vasi. — Na jasnem, glo- III bokem nebu je bilo vse na gosto H zvezd, kakor bi se skozi stekleno mor- I je svetili nedvignjeni zakladi, zakladi I nove Francetove in Zalkine sreče. Ve- H seleč se presrečnega Bvidenja sta kora- h kala drug drugemu ob strani in vsak v I svojem srcu obujala preteklih dni spo- II mine. Francetu se je zdelo, da je za- Ij tonil dan, da so pospali po vasi in po III polju vsakdanji opravki, da je vse po- I leglo in potihnilo vse samo zato, da I more on nemoteno in zato toliko bolj I živo zreti nazaj na minile dni — na III svojo preteklost, ki mu je za nocoj in I za bodočnost prihranila novo, veliko II srečo. — In res so se oglasili ob oknu II '►njegovega ?rca spomini in njegova III duša jim je odprla in jih sprejela v II svoje prostore. Da, stari znanci so H mu bili ti spomini; znane oči so mu H zopet zrle v obraz, znani smehi so mu I doneli na uho, pa tudi znani joki. In II čudno — več je videl zdaj, veliko več || v spominih kot nekdaj v vrtincu živ- II ljenja. Seveda, saj takrat ni bilo časa; II vtisk se je vrstil za vtiskom; komaj ga I je zaljubila duša, ali komaj ga je zaso- j II vražila, ga je že izpodrinil drugi. Da- II nes pa je stal kot zmagovalec nad svo- I jim dosedanjim življenjem in ga je 11 lahko presojal nemoteno in mirno — I in zazdelo se mu je, da je nocojšnji II večer prodrla v njegovo srce nežna II pesem deviškega grla, vsa polna deh- jI tečega vonja, vsa potresena z zlatim 1 prahom prvih ljubezenskih vzorov, in II se tiho skrila v skriven kotiček njegovega srca, da mu ustanovi novo srečo, ali da mu zopet vzbudi nekdanjo srečo. Ob svoji strani je čul Zalkine kora- I ke; zato se je takoj zopet otresel pre- I teklili spominov in mislil le nanjo in na svojo in njeno bodočnost. In Zalka? S kako veselim srcem je pač stppala nocoj ob njegovi strani, ' S katerega je tako ljubila, po katerem || Slovansko Katoliško Marije (S. C. M. B. Society of Ustanovljeno 15, avgusta 1909 PITTSBURGH, Samostojno Pod. Društvo Vnebovzete St. Mary's Assumption) Organizirano 2. aprila 1910 PENNSYLVANIA. GLAVNI ODBOR: Predsednik:...................FRANK ROGINA, 36—48 St., Pittsburgh, Pa. Podpredsednik:____MATH. MAGLESICH, 3440 Ligonier St., Pittsburgh, Pa. !&inik:.......JOSEPH L. BAHORICH, 5148 Dresden Way, Pittsburgh, Pa. Btpisnikar:........GAŠPER BERKOPEC, 4927 Plum Alley, Pittsburgh, Pa. $»Wjnik:.........JOHN BALKOVEC, 5145 Carnegie St., Pittsburgh, Pa. NADZORNI ODBOR: Jaseph Pavlakovich, 54 Low Road, Sharpsburg, Pa. John Šutej, 5113 Carnegie St., Pittsburgh, Pa. Frank Mihelich, 4808 Blackberry Alley, Pittsburgh, Pa. POROTNI ODBOR: Joseph Jantz, 4502 Buttler St., Pittsburgh, Pa. Frank Trempus, 4628 Hatfield St., Pittsburgh, Pa. Anton Zunich, 1037 Peralto St., N. S. Pittsburgh, Pa. mi KAKO JE IZGINILA STRAŽA? Črtica iz amerikanske vojne. — Prevel S. V. SfiE •olniski obiskovalec: WILLIAM TOMEC, 4811 Butler St., Pittsburgh, Pa. j Društveno Glasilo je: "AMERIKANSKI SLOVENEC", Joliet, I1L pisma in denarne zadeve se naj pošiljajo na tajnika. Vse pritožbe pa I. porotnika. Rojaki 1 Pristopajte v to društvo, katerega cilj je: Pomagati onemoglim. Večja družba — Boljša podpora. Društveno Geslo: "V slogi je moč." »""'*mwammmamm»mmMmmmmm^mmmammm»mMmmmmmm*mmmmmmmMmMmMm**m. LJUDSKA BANKA Vložite svoj denar »a obresti v največjo in najmočnejšo banko v Jolietn Hranilnica pXezHV?nniTice Vin Države Illinois. Nad 12,000 najboljših Ijndi t Jolietn ima tn vložen denar. Fod vladno kontrolo. 3% obresti od vlog. Začnite vlogo z SI. First National Bank PREMOŽENJE NAD $4,500,000.00 m*"ammmtmammm»mB*mmm0tm****mmm»mtmmBmmmmmmmmmtmmmmm*mmmmmwmmm*mtmmBmammi \ (jfj SLAVNOZNANI SLOVENSKI POP proti žeji - najbolje sredstvo. Cim več ga pjjefc tembolj se ti priljnbi. Poleg tega izdelujemo še mnogo drugih sladkih pijač za krepčilo. BELO PIYQ To so naši domači čisti pridelki, koje izdeluje domača tvrdka. Joliet Slovenic Bottling Co. N. Scott St. Joliet, 111 Telefoni Chi. 2275 N. W. 480, ob nedeljah N. W. 344 Mestna Hranilnica Ljubljanska Ljubljana, Prešernova ulica it. 3. NAJVEČJA SLOVENSKA HRANILNICA! Koncem leta 1915 je imela vlog.......................K 48,500,000.— Re*ervnega zaklada ...................................K 1,330,000.— Sprejema vloge vsak delavnik in jih obrestuje po brez odbitka. Hranilnica je PUPILARNO VARNA in stoji pod kontrolo c. kr. deželne vlade. Za varčevanje ima vpeljane lične domače hranilnike. Posoja na zemljišča in poslopja na Kranjskem proti 554 oditotkov, Vcn Kranjske pa proti 5yi odstotkov obrestim in proti najmanj tri-ctrt odstotkov odplačevanju na dolg. Krasna noč je bila 4. avgusta 1862, ko je taboril osmi ohijski polk ob močvirju poleg reke Blue-River. Ob kraju močvirja je stražil Dick Thompson in s puško na rami hodil gori in doli. Njegov prijatelj Harry Meeks ga je lahko videl iz svojega šatora in je s tovarišem Tomom Ware občudoval njegovo močno razvito postavo. Nista ga dolgo gledala, ko je obstal in se, s hrbtom proti močvirju obrnjen, leno naslanjal na puško. "Mislim, da Dick še ne bo truden", se je obrnil Tom proti svojemu dru-gu; "to bi bilo še prezgodaj, kajti štiri ure straženja, so se še-le pričele." Dobro bi bilo, da bi šla, predno se uleževa, še malo k njemu in mu nese-va kaj jedi, kajti revež ni še ničesar zavžil. Jaz imam še nekaj kruha v moji torbi", je dejal dobrosrčni Harry. In jaz še kos sira", je pristavil Tom. Harry je spravil oboje v žep in se napotil proti tovarišu. Ni še naredil deset korakov, ko je Dick naenkrat izginil. Postal je, si pomel oči, da bi se prepričal, ali je videl prav, — toda mesto, kjer je stal Dick Thompson, je bilo prazno in on se ni m6gel varati. Ni si mogel razložiti čudežnega izgi-njenja svojega tovariša in tudi na mestu ni našel ničesar, kar bi mu slučaj razjasnilo. Obrnil se je, da bi poklical desetnika; predno pa je mogel odpreti usta, je padlo nekaj poleg njega. Ozrl se je za tem in videl je predmet, ki se je hitro umaknil nazaj in'ki ga je on imel za veliko kačo. Šumenje in pokanje bičju kraj močvirja, ki se je nekaj časa culo, ga je v tem utrdilo. "To gotovo ni v nikaki zvezi z mojim prijateljem", je mrmral predse, "in na čudeže tukaj tudi ne smem verovati." Poklical je korporala in čez malo časa se je i^ti prikazal. Bil je jako presenečen in je dal temu tudi s tako glasnimi klici duška, da je bil v kratkem zbran cel polk okoli njega. Preiskali so vsak grm in vsako skalo, a niso našli ničesar sumljivega. 'Kaj enakega še nisem doživel," je dejal polkovnik, "in Harry Meeks' priseže, da straža ni utekla nikamor." 'Harry se gotovo moti," je odvrnil major. "Mesečna svetloba ga je varala; mož se je po rokah in nogah splazil naprej in se lahko odtegnil njegovim pogledom v veliki travi." 'Gotovo bi ga videl gospod major," je pripomnil Harry, "in Dick tudi ne more biti kak ubežnik." Polkovnik je med tem neprestano gledal na košček suhe zemlje, ki se je dvigala v močvirju močno zaraščena z grmovjem, kakih deset korakov od kraja, kjer je stala straža. "Kaj je? Kaj vidite?" je vprašal major. 'Mogoče, i'.a se motim," je odgovoril polkovnik. "Glejte, tam na otočku med grmovjem. Mar se ne vidi, kakor bi visel klobuk?" "On je!" je vskliknil major. "Gotovo se je tam skril, da ob priložnosti pobegne dalje.' "Tega ne verjamem," je odvrnil polkovnik; "morali bi ga videti in — vi-lite? Sedaj se popolnoma lahko razlo-:i klobuk; nekdo je gotovo tamkaj.' "Kdo drugi naj bo, če ni Thompson! — Halo, Thompson, ste vi?" je zakli-cal major. Nikakega odgovora. "Naprej, vojaki, sledite mi!" je za-povedal major okoli stoječim. — Blisk strel iz goščave.— in major se je zgrudil. Dvignili so ga in odnesli v šator; krogla mu je zdrobila koleno. S polkovnikom na čelu so drveli vojaki naprej in kmalu dosegli otok, kjer so videli, kako je skušal velik mož puško in vrvjo na rami, ubežati pred njimi. "Primite ga, dečki!" je zaklical pol kovnik in že so ga imeli vojaki v pe-teh. "Kdo ste?" ga je vprašal polkovnik "Vstaš!" je odgovoril ponosno. "In kaj'stikate v bližini našega tabora?" "Lovim, lovim!" Polkovnik je vzel vrv z moževe rame in si jo ogledal. "Laso!" je vskliknil, "čemu ga imate?" "Da lovim vojaške straže in jih za davim," je odgovoril z vražjim nasmehom. Polkovnik se/je stresel. "Ena naših straž je bila Dostavljena tu ob močvirju", je dejal, "nam lahko razložite kam je izginila?" "O, lahko, če hočem," je odgovoril vstaš. "Je precej hitro izginila, kaj ne?" "Da!" "Povem vam, saj ini itak nič ne ko risti, če molčim." "No, torej?" "Vrag je prišel in jo je vzel," je odgovoril. — Na daljna vprašanja ni ho tel več odgovarjati. Nazajgrede so našli tam, kjer je stal preje vstaš, puško. V splošni raz burjtnosti je dosedaj nihče ni videl Harry Meeks jo je pobral in spoznal v njej Dick Thompsonovo lastnino. Ko so pokazali puško polkovniku, je zagrabil vstaša za goltanec. — "Če nečete v najkrajšem času viseti na la. stni vrvi, mi povejte, kaj se je zgodilo z vojakom!" "Le obesite me, kakor hitro hočete," je odgovoril vjetnik hladnokrvno, "toda od mene ne zveste ničesar več." "In zakaj ne? Kak vzrok imate, da ne poveste?" "Ker mi dela veselje, vas videti v zadregi." V tem trenutku je kriknil eden izmed vojakov in pokazal na tla. Vsi so pogledali tia in videli so štrleti človeško roko iz močvirja. "O Bog, kaj je to?" je vskliknil polkovnik. "Dvignite ga ven!" Malo minut je preteklo in pred njimi je ležalo Dick Thompsonovo mrtvo truplo, vse blatno in mokro. "Vi veste za ta čin," je dejal polkovnik, obrnjen proti vjetniku. "Imate pogum, ga priznati?" 'Ha, pogum! — Tega ne manjka nobenemu možu moje vrste!" je vskliknil vstaš in se divje ozrl naokrog. 'Da, jaz vem za to. Vrgel sem laso po straži in ker se ji je isti zadrgnil okoli vratu, se mi je posrečilo, potegniti ga k sebi, ne da bi kaj kriknil. Drugo si lahko mislite: shodil sem moža v močvirje. Potem sem vrgel svoj laso po možu, ki se je bližal straži, a sem žalibog zgrešil in hitro potegnil vrv nazaj, da bi vrgel še enkrat. Ko pa je poklical korporala, se mi je zdelo najboljše, da se mirno zadržim in sem ustrelil, ko sem videl, da sem odkrit." "Vi ste lopov prve vrste," je dejal polkovnik, "in jutri boste obešeni, kakor gotovo se pišem Smith." "Vstaš se ne boji smrti" je bil hladen odgovor. * * * Ob zori je bil Dick Thompson pokopan z vsemi častmi; mal hribček in na njem sirovo stesan križ oznanjata, kje leži. Po njegovem pokopu, daleč od svetega kraja, so obesili lopova. Dan pozneje se je bila bitka pri Guines-Mille, v kateri je olkovnik Smith umrl junaške smrti. SKRIVNOST MbLITVENE KNJIŽICE. V vojski 1. 1866. je bil pruski častnik na Avstrijskem močno ranjen. Pri-neso ga v bolnišnico bližnjega mesta. Sestra, ki mu je stregla, ga vpraša, kakšne vere je? Pove jej, da je katoličan in prizna ob enem, da že več let ni prejel sv. zakramentov in tudi sedaj ne želi po njih in ne po duhovnu. U-smiljenka in duhoven, ki so ga poklicali, si prizadevata, da bi ga prepričala, kako smrtnonevarne so njegove rane in naj se povrne k Bogu. Toda vse zaman! On je in ostane mrzel in nedostopen, kakor sploh vsak zastaran grešnik. — Nekoč stopi zopet sestra k bolnikovi postelji. V roki ima molitveno knjižico ter reče: "Gospod stotnik! V naši bolnišnici se oskrbuje med drugimi tudi ranjen vojak vašega polka. Naš gospod župnik so mu dali to knjižico, kateri so zapisane besede: Viktor B... Janezu M..., rešitelju mojega življenja, iz ljubezni in hvaležnosti. Vojak pravi, da se pišete vi ravnotako, kakor ta Viktor B." Stotnik vzame knjižico s tresočo roko, prečita omenjene besede, nato pa reče ves ginjen: "Viktor B. so moj oče, ki so bili trgovec v nekem mestu ob Renu. Pred kacimi štiridesetimi leti so popotovali na Avstrijsko, pa ravno v tukajšnji okolici sta jih napadla dva tolovaja. Po istem potu pa pride k sreči neki tujec, ki je takoj postavil svoje lastno življenje v ne varnost in tako rešil očeta iz rok roparjev. Pa, kako so morali moj oče prositi, da so izvedeli ime svojega rešitelja gotpve smrti. Imenoval se je Janez M... i:i je bil delavec v tem mestu. — Gotovo bi mi vedeli gospod župnik povedati, kje živi sedaj ta mož?" Sestra odgovori: "Janez M... je do smrti preskrbljen v nekem zaVodu tukajšnje župnije. Postaral se je že in moči so mu opešale. Takoj ga bo-dem dala poklicati." — Janez M... se kmalu prikaže v bol nišnici. A predno ga pripeljejo k bol niku, mu je usmiljenka povedala vse, kar se je zgodilo. — Stotnik in starček sta se prisrčno razveselila, ko sta se spoznala, in si podala roke. — Po malem molku povzame stotnik besed rekoč: "Moji stariši že počivajo mnogo let v hladni zemlji. Moj stareji brat Pavel, ki je prevzel trgovino po očetu, in jaz, sva popolnoma pozabila, koliko dobroto ste nam vi izkazali. Pri vsem tem pa, kako rad bi vam bil moj brat odkazal miren kotiček v svoji hiši za vaše stare dni, pa ni mogel itič izvedeti o vas!" Jhteč odgovori Janez: "Hvala Vam gospod! Jaz pa vendar ne bi bil zapustil svoje domovine, ki jo tolikanj ljubim. Tam počivajo tudi moja dobra mati, katerih grob obiščem skoro vsaki dan. Vaš oče so mi že in prav obilno poplačali tisto malenkost, kar sem jim storil dobrega. Hoteli so me sprejeti v svojo službo, pa sem odklo-! nil laskavo ponudbo in to vse zavoljo svoje matere. Namesto tega pa so mi dali toliko denarja, da sem ž njim poravnal svoje lastne dolgove, pa še za mater je toliko ostalo, da so zamogli na starost brez skrbi živeti. To molitveno knjižico so mi dali v spomin, ki sva jo z materjo vedno rabila pri svojih pobožnostih. Dobro je že oguljena, ker se je z menoj vred postarala." Ginjen posluša stotnik in Janez nadaljuje: "Prihrula je vojska v te kraje. Obnemogle in ranjene vojake so sprejemali po raznih bolnišnicah našega mesta. Obilno so prihajali mili darovi, da se olajša tem revežem njihova žalostna usoda. Tudi jaz bi bil rad kaj pomagal, a ubogi starček nisem imel druzega, ko to tako priljubljeno molitveno knjižico. Prinesel sem jo tedaj g. župniku s prošnjo in z namenom, naj bi služila v tolažbo in spodbudo kakemu zapuščenemu vojaku. Dobri Bog pa mi je tisočero blagoslovil ta mali dar, kajti po tej knjižici sem spoznal vas, sina svojega nepozabnega dobrotnika." Srce stotnikovo je bilo presunjeno po teh besedah ter milo poprosi Janeza: "Blagi mož, prepustite meni to knjižico. Sestra Rozalija mi bo brala iz nje. Pa tudi vi molite zame, ubo-zega grešnika!" Žarek milosti božje je posijal v dušo častnikovo. Janez sam gre po dušnega pastirja. Z znamenji resnično skesanega in spokornega duha sprej me bolnik svete zakramente in malo potem zaspi mirno v Gospodu. Sestra Rozalija pa položi v mrtve roke hrabrega stotnika blagoslovljeno olj kino vejico, ker bila je ravno cvetna nedelja.— Vojni mir je bil sklenjen. Brat stot-nikovj Pavel se preseli v avstrijsko mesto, kjer je umrl njegov brat. Položi mu večkrat venec na grob in pobožno moli za blagor njegove duše. Bogato je obdaril bolnišnico in samostan usmiljenih sester, ki so tako po žrtvovalno stregle njegovemu bratu in kjer so tako ljubeznjivo ž njim ravnali Staremu Janezu pa je tudi izkazal svojo hvaležnost ter v zavodu, kjer je živel, za njega založil precejšnjo svoto, da si je zamogel marsikak priboljšek privoščiti v ostalih dneh svojega življenja. Molitvena knjižica je pa ostala v samostanu usmiljenih sester kot dragocen spomin in dokaz navedenih dogodkov. — Zares čudnih potov se poslužuje čestokrat božje usmiljenje. Ako hočete streho popraviti po sem otvoril svojo novo mesnico in grocerijo na vogalu Cora in Hutchins cest, kje imam največjo zalogo svežega in s* hega mesa, kranjskih klobas, vse vrst« gnocerije in drugih predmetov, ki spa dajo v mesarsko in grocerijsko pod ročje. Priporočam svoje podjetje vsem rc jakom, zlasti pa našim gospodinjam. Moje blago bo najboljše, najčisteji-in tudi po zmerni ceni. Spoštovanjem John M". Pasdertz Chicago tel. 2917 Cor. Cora and Hutchins St, Joliet, ID Luka Pleše HRVATSKO-SLOVENSKA GOSTILNA kjer točim najokusnejše pivo, fina do mača in importirana žganja in vini ter prodajem dišeče smodke. Se vsem priporočam v obilen obisl 1014 North Chicago St., Joliet, 111» Pristopite k največjemu slovenskemu podpornemu društvu. DRUŠTVO SV. DRUŽINE (The Holy Family Society) štev. 1 D, S. D., Joliet Illinois. Geslo: "Vse za vero, dom in narod." "Vsi za enega, eden za vse." Odbor za leto 1916. Predsednik...........George Stonich. Fodpredsednik........Stephen Kukar. Tajnik..............,....Jos. Klepec. Zapisnikar..............John Barbich. Blagajnik................John. Peine. Reditelj...............Frank Kocjan. Nadzorniki: Nicholas J. Vranichar, John N. Pas-dertz, Joseph Težak. To društvo sprejema rojake in rojakinje iz vseh krajev od 16 .do 55. leta in izplačuje bolniške podpore $1.00 na vsaki delavni dan za 50c na mesec. Zavarujete se lahko za $500.00 ali za $250.00 pri D. S. D. To društvo ima že nad $2,000 (dva tisoč dol.) v bolniški blagajni in je v v 14. mesecih plačalo $1,759.00 bolniške podpore članom(icam). Kdor plača takoj ob pristopu $3.00, to je toliko, ko so plačali drugi člani zadnjih 6 mesecev, je deležen podpore v slučaju nezgode takoj po pristopu, drugače po 6 mesecih. Redna seja se vrši vsako zadnjo nedeljo. Kdor želi pristopiti v naše veliko in napredno društvo naj se glasi pri podpisanem. Če mu ni mogoče osebno priti, naj mi piše za podrobnosti in navodila in pošlje $1 (en dolar), ta vsota se potem vračuna za pristopnino, da mu pošljem zdravniški list, pravila in drugo. Če ni kandidat sprejet, razun lastne krivde, mu vrnem vplačani denar. Pisma naslovite na: JOS. KLEPEC, JOLIET, ILL. I POZOR ROJAKINJEI Ali veste, kje je dobiti najboljie «je-so po najnižji ceni? Gotovo) V mesnid Anton Pasdertz se dobijo najboljše sveže in prek* jene klobase in najokusnejše mM Vse po najnižji ceni. Pridite torej i» poskusite naše meso. Nizke cene in dobra postrežba ti naše geslo. Ne ppzabite torej obiskati na* * našej mesnici in groceriji na vogalu Broadway and Granite Streti Chic. Phone 2768. N. W. Phone 111* FIRE INSURANCE. Kadar zavarujete svoja poslopja zopet ogenj pojdite k ANTONU SCHAOBI North Chicagi Street v novi hiši Joliet National Banke. STENSKI PAPIR Velika zaloga vsakovrstnih barv, olj« in firnežev. Izvršujejo se vsa barvarska dela ter obešanje stenskega papirja po nizkih cenah. ^lexander Haras,* ChL Phone 376 gj N. W. 927. 120 Jefferson St JOLIET, ILL a a • a ISflflfiHH^HISElBslitiSrS^ ISEBK^ ^fr ^Ki^S^f^TtjI I ||[ I iJffflBBagff BBMutfr ^H^^BjtBtlxMfe-ftll. jAaMRi^figl^nBSIi^BHiH^^^k^ABMiLs. iiB^iJBI^pMr iff W-BWBBMHibbBM 1TmLS^J Jounviuu PIVO V STEKLENICAH. Cor. Scott and Clay Sts.....Both Telephones 26.____JOLIET. ILLINOIS Rojakom priporočamo sledeče blago. Kranjski Brinjevec, zaboj (12 steklenic) za ......................$12.00 Kranjski Slivovec, zaboj (12 steklenic) za........................$10.51 Baraga, zdravilno grenko vino, zaboj (12 steklenic) za............. Ravbar Stomach Bitters, zaboj (12 steklenic) za....... .............$7.00 Kentucky Whiskey, Bottled in Bond Quarts, zaboj (12 stekl.) 2a «10.5* S. L. C. Monogram, Bottled in Bond Quarts, zaboj (12 stekl.) za $10.0® Cognac Brandy, zaboj (12 steklenic) za ........................... Holland Gin, zaboj (15 steklenic) za.............................$12.0* Rock and Rye, Quarts, zaboj (12 stcklenic) za ...................$6.0# Californijsko Vino, zaboj (25 steklenic) za ....................... Californijsko Vino, zaboj (25 steklenic) za .......................$6J* Domače Vino, v sodih po 6 galonov, 10 galonov, 25 galonov in 50 galonov, galon po.................. ............................7* Z naročilom je poslati Money Order ali Bank Draft. — Pišite v slovenskem jeziku na: Slovenian Liquor Co., Joliet, Illinois. Naročite zaboj steklenic novega piva, k! se hnetiuje EAGLE EXPORT us&mtmx-^xiULjffaisriiiiitriB. »s- "j—jjij*.1 ter je najboljša pijača E. Porter Brewing Company Oba telefax 405 S. Miff St„ Mel. IB-