Štev. 75.
V Ljubljani, dne 2. novembra 1907.
Leto I.
GLASILO SLOVENSKE GOSPODARSKE STRANKE.
UREDNIŠTVO IN UPRAVNIŠTVO JE V LJUBLJANI
cm
POSAMEZNE Številke po 10 VINARJEV.
NAROČNINA ZA CELO LETO 8 K, ZA POL LETA 4 K, ZA ČETRT LETA 2 K.
V LJUBLJANI S POŠILJANJEM NA DOM ISTE CENE.
IZHAJA VSAKO SREDO IN SOBOTO. — ZA OZNANILA SE PLAČUJE OD TROSTOPNE PETIT-VRSTE PO 15 H, ČE SE OZNANILA TISKA ENKRAT, PO 12 H, ČE SE TISKA DVAKRAT IN PO 8 H, ČE SE TISKA TRIKRAT ALI VEČKRAT. — DOPISE IZVOLITE FRANKOVAT1. — ROKOPISOV NE VRAČAMO. — NA NAROCBE BREZ ISTODOBNE VPOŠILJATVE NAROČNINE SE NE
OZIRAMO. — UPRAVNIŠTVU BLAGOVOLITE POŠILJATI NAROČNINE, REKLAMACIJE, OZNANILA, T. J. ADMINISTRATIVNE STVARI.
0 slovenski politiki.
Pogosto se sliši trditev, da smo Slovenci politično probujun narod, da se naša politika živahno razvija in da je dobro znamenje, da se porajajo pri nas vedno nove stranke, ki si potem seveda pogosto jako strastno nasprotujejo. Preden se pa more o teh pojavih na političnem obi.orju slovenskem izreči pravično in končno sodbo, treba je predvsem gledati na uspeh te naše politike, in ker se faktično uspeh vsake politike v našem malem, od vseh strani od močnih nasprotnikov obdanem narodu more pokazati le v uspešni defenzivi, v narodno obrambnem delu, moramo le po tem soditi vrednost te ali one politične stranke, in le po narodno obrambnem delu moramo soditi, je li upravičen obstoj te ali one stranke.
V zadnjem času nastajajo posebno v deželah, v katerih so Sloveuci v manjšini ali pa vsaj politično slabejši od on-dotnih pripadnikov drugih narodnosti, nove stranke, ki zahtevajo vsaka zase samostojno politično življenje, ki zahtevajo neodvisnost od drugih že poprej obstoječih strank. So to vedno le takozvane „napredne“ stranke, ki si pri-devljajo razen tega naslovi navadno tudi naslov narodnega radikalizma. V koliko da so res napredne in v koliko je njihov naroden radikalizem opravičen, seveda zaradi prekratkega obstoja teh mladih strank še sedaj ni mogoče presoditi, kajti ime samo in tudi najnaprednejši in najradikalnejše pisani program ni še nikakoršen uspeh in pogosto se skriva za takim imenom reakcija i narodnopolitična i socialno gospodarska.
Eno se pa že danes lahko trdi, da ta v novpjšem času javljajoč se partikularizem slovenskih strank ne more biti uspešen, da to ni zdrav pojav in more, če bo obstal, slovenski splošni politiki le škodovati. Pomislimo le, kako da se sploh pribori kak uspeh za nas Slovence. Z navadnim terorizmom ali s preglasovanjem manjšine doseže se le tam uspeh, kjer imamo Slovenci absolutno in vedno za-sigurano večino, kakor jo imamo edino na Kranjskem. Je pa ta način uspehov dvorezen nož in bi se gotovo v največ slučajih maščeval na obmejnih Slovencih, ki so isto-tako na milost in nemilost izročeni Nemcem ali Italijanom, kakor so na Kranj kem tujci Slovencem. Taki uspehi potom političnega terorizma za vse one obmejne, novo nastale slovenske stranke seveda niti v poštev ne pridejo, ker so napram tujcem v deželi vedno v manjšini in jim zategadelj nedostaja prvi predpogoj. Umevno je seveda tudi, da vlada takih manjšin ne bo nikdar podpirala, ker
' LISTEK
Poslednje dekle grofa ludina.
Slika.
Spisal Vladimir Levstik.
Grof Mudin si v Parizu odpočiva po nemirni preteklosti diplomata in lahkoživca. Iti kakor vsi stari, zaslužni in izkušeni gospodje, ki so se na koncu dolgih in burnih let začeli senčiti pod častno oljko, tako ima tudi grof Mudin svojo stalno in izključno kavarno, kamor hodi vsak večer ob isti uri poslušat isto godbo in gledat iste obraze.
Le redko se zgodi, da kak dogodek trešči v mirno grofovo življene liki kepa v okno prijetne, toplo zakurjene sobe in skali to gosto tišino v nenadnih, Sirečih in gu-bfečih se krogih.
Grof Mudin ima celo vrsto takšnih dogodkov v zalogi in jih pripoveduje tolikrat, da večkrat sam resno razmišlja, če jih je sploh kdaj doživel; kajti zgodi se ne-malokdaj, da morimo s pravljico, ki nam ugaja, toliko Časa Poncija in Pilata, da ji naposled sami verujemo in bi se zblili za njeno resničnost do krvi.
od njih zaradi njihove nemoči ne more pričakovati izdatnih protiuslug.
Drugi način, da se dosežejo uspehi na političnem polju, je pot kompenzacij, pot dogovorov glede usluge in protiu«luge. Tudi ta pot je onim samostojnim, novonastalim obmejnim strankam takorekoč popolnoma zaprta in naj bo to potem štajerska „Narodna stranka", naj bo to primorska „Narodna napredna stranka" ali pa „Agrarna Stranka11 ali pa naj bo to šele porajajoča se koroška „ Napredna stranka". Ta kakor one bodo le v izjemnih slučajih pri važnih političnih odločitvah v deželi prišle v poštev; ker so zastopnice manjšine in nimajo nikakoršne zaslombe v kaki stranki, ki je zastopnica večine. Odločevalo se bo tudi o usodi obmejnih Slovencev, ne da bi se resno vprašalo to stranko dovoljenja, odločevalo se bo preko teh partikularističnih strank.
Predpogoj za uspešno politiko obmejnih Slove n cevje zaslomba v močni odločujoči stranki na Kranjskem. Le potem se bo lahko izsilil tudi na Štajerskem ali Koroškem itd. kak uspeh za Slovence, ker se bo od tega lahko napravilo odvisno kako koncesijo onim Nemcem, ki so nam na Kranjskem izročeni na milost in nemilost. Le potem dosegla bo previdna in spretna politika pametnih voditeljev marsikak eminenten narodno političen uspeh na slovenski meji morda za kako za Nemce sicer važno, a v narodnostnem oziru za Slovence popolnoma nenevarno koncesijo na Kranjskem. Le na ta način bi šla slovenska obmejna politika od uspeha do uspeha. Sedaj pa je vst-in tem strankam zaradi njihovega partikularizma nedostopna vsaka uspešna politika Zato bo pa tudi germanizacija naše meje napredovala kljub najintenzivnejšemu delu mnogih delavnih mož, kajti naši nasprotniki ne rabijo naklo-nienosti obmejnih naših samostojnih strank, zato je tudi ne iščejo in se poslužujejo brezobzirno svoje premoči, če je tudi pogosto krivična.
Govorili smo tu o naših „naprednih“ ali boljše rečeno antiklerikalnih strankah. Vse drugo in ravno nasproten proces opazujemo pri S L. S.: centralizacijo, ki se vedno boljše in krepkeje izvršuje. Naši klerikalci bili so prvi, ki so razumeli pravilno in tudi dejanstveno izvedli program: »vseslovenski". Zato tudi moč njihove stranke raste in od tod so veliki uspehi, ki so seveda ravno pii tej stianki pogosto le osebno politični ali pa zgolj strankarski, namesto da bi bili narodno politični Vsaka druga stranka, ki bi hotela zasledovati uspešno slovensko
Med tistimi doživljaji grofa Mudiua pa, h katerim treba posebne opazke, da so se zgodili do pičice tako, kot jih pripoveduje, kadar jo dobre volje in živahen po solnčnem izprehodu, sem si izza sosednje mize zapomuil sledečega:
Nemara bo pet let od tega, ko je pri večernih koncertih v tej edini od grofa Mudina posečani kavarni prvikrat nastopil mlad prvi goslar in vzbudil takoj največjo pozornost vseh stalnih in nestalnih gostov. Njegovo gladko mladeniško lice se je videlo v čudnem nasprotju z zrelo silo njegove igre in z globoko, temno strastjo izvirajočo mu izpod urnega loka, vzlasti takrat, kadar je po odmoru vpletel v enoličnost sporeda svoj šumno pozdravljani solo
Obenem z mladim goslarjem se je pojavila v skromnem kotičku dvorane, godbi ravno nasproti, simpatična mlada deklica, morda malo starejša od njega, gotovo pa ne nad osemnajst let. Kdor jo je videl, kako je zamaknjeno zila nanj, kadar je igral, in kako ni znala, naj li zapre oči in ga posluša s slepo naslado, ali naj se ga še bolj oklene s svojimi pogledi, in kdor ni imel več vere za otroško preprostost vsega njenega vedenja, bi bil rekel, da je njegova ljubica. Naposled so zares tudi ugibali tako. Toda preveč sta si bila podobna — brat in sestra. Isti podolgovati obraz s strogo zarisanimi obrvi, ista zagonetna usta, ki jim nikdar ni bilo mogoče ujeti obrisov, isti na
narodno politiko, morala bi biti istotako organizirana, ne smela bi priznati umetnih, zgodovinskih, od naših nasprotnikov v našo škodo stavljenih deželnih mej kot ločilnih za naš narod. Treba bi bilo v prvi vrsti delovati v to, da se snuje vseslovenska stranka na enotni podlagi, ki bi združevala vse sedaj ločene obmejne stranke in ki bi se posebno skusila utrditi na Kranjskem ne z brezplodnim kričavim in strastnim bojem takozvanih „n a č e 1“, temveč v prvi vrsti z gospodarskim smoternim dolom. Treba je obmejnim strankam okleniti se osrednje stranke, ki bo nudila namesto kričave bahavosti bivše »Narodno napredne" in namesto klerikalno koristolovske politike svojo pomoč z resnim in doslednim delom.
Dobro vemo, da so se rodile in se še rodijo obmejne naše ..napredne" stranke na onih tleh, ki jih je poprej zavzemala liberalna slovenska stranka, in to osa-mosvojenje od razpadajoče osrednje stranke je samo izraz, da so se ločili od umirajočega telesa deli, ki čutijo v sebi še toliko življenske sile« da mislijo na samostojno življenje.
Gotovo pa je, da to življenje od osrednjega telesa ločenih udov ne bo trajalo dolgo ako se ne bodo združili v novo telo, ki bo na zdravi podlagi vzrastlo močno in silno. Kakor je sedaj položaj, so obmejne stranke omejene na gospodarsko delo. Na meji pa v očigled navalu nemštva in italijanstva ne zadostuje samo gospodarsko delo, ker ne zabranjuje potujčevanja. Treba je torej narodno-političnih uspehov. V to svrho pa kličemo na koncentracijo strank, ki se pa naj izvrši kar naj preje. Položaj našega naroda kliče na takojšnje in najinten-zivnejše delo.
Koroški Slovenci ob razpotju.
III.
Glavna opora in podpora vsake politične stranke je gotovo njeno glasilo, ako v resnici odgovarja svojemu namenu. „Velemoč“ je imenoval svoj čas Bismark časopisje, in dasi ne moremo ravno v polni meri tega izreka ponavljati za slovensko časopisje, ali pa celo za edini list koroških Slovencev, vendar pa moramo priznati, da je tudi v koroških Slovencih dobro urejevan domač list velika opora narodnemu življenju in delovanju, da, večkrat edini
—!_LjL . 1 .UXZ b—aga-aa—
sredi nekoliko vzbočeni nos in isto izrazovito čelo, samo da so ga dekletu zakrivali ob vsaki strani bogati, kakor zlata megla mehki lasje, b^at pa je bil črnolas in si je česal svoje kodre nazaj.
V odmorih je večkrat prisedel k sestri, da sta kramljala, dokler ga ni poklical debeli kapelnik.
In naposled sta odšla, ona z revno pernato boo okrog vratu, držeča jo z drobno roko, ki je bleda izginjala v sivkastem perju, on pa nalahko sklonjen, z gosli v oguljenem toku pod pazduho, oba enako skromna in zadovoljna. Očitno je bilo tudi to, da on njo skrbno čuva pred znanjem z brezdelnimi gizdalini, ki si delajo iz navade naslado in iz naslade navado, v puhli protislovnosti svojega življenja.
Pripetilo se je parkrat, da je kak gospodič poizkusil zapetljati razgovor, a vselej brez uspeha; deklica |e sedela, pila igrajoče zvoke, listala včasih po časopisih in s svojo naivnostjo motrila ves ta pisani svet, ki je prihajal in odhajal. Nekega dne je hotel slučaj, da je morala sesti poleg grofa Mudina, v njegovo tiho veselje, kajti zanimala ga je že dolgo, v čisto očetovskem zmislu seveda, zakaj vse drugo je bil že pred daljšim časom izgubil Tisti večer se je seznanil znjo in z njenim bratom, čudnemu in neprijetnemu naključju na hvalo.
buditelj edini vzgojevatelj. Seveda je treba pomniti, da bo list le tedaj izvrševal svojo nalogo, ako njegova smer, njegova vsebina res odgovarja dejanskim razmeram onih ljudi in onih krajev, katerim je namenjen.
Cesa pa je zahtevati od lista koroških Slovencev, da bo odgovarjal svojemu namenu ?
Namen vsakega političnega lista je: buditi v bralcih zanimanje za javno življenje in vzgojevati jih po načelih stranke, katero zastopa list; namen narodno - političnega lista pa mora biti v prvi vrsti buditi v bralcih narodno zavest, utrjevati one, ki še niso trdni, v tej zavesti, trdne pa vzpodbujati k vztrajnemu delu ter z vso odločnostjo braniti in varovati narodne pravice, grajati nanešene krivice, odločno zahtevati, kar gre narodu. A česa pa je bolj treba slovenskemu narodu na Koroškem, kakor vzbujevanja in utrjevanja narodne zavesti, česa bolj, kakor da se one vzdrži pri vztrajnem delu, ki so sicer trdni, pa vsled splošne brezbrižnosti že hočejo vreči puško v koruzo ter se udati samodušnemu brezdelju, v katerem se tako mnogi „narodni delavci" počutijo tako dobro! Seveda ne vidimo v vzbujevanju k narodni zavesti edino le klica „vstanite", temveč vsa ona sredstva, s katerimi je mogoče ljudstvu dokazati, da je njegov rod in jezik ravno toliko vreden, kakor vsak drugi, ne vidimo samo fraz o slovenski domovini in materinem jeziku, temveč navajanje ljudstva k samostojnemu, samozavestnemu mišljenju in delovanju v vseh narodno političnih in narodno gospodarskih vprašanjih.
Ali pa vrši sedanje glasilo koroških Slovencev tako svojo nalogo, kakor morejo in morajo zahtevati to od njega koroški Slovenci?
Ne!
List, iz katerega je izginilo vse poudarjanje slovenskega čuta in misli, v katerem najdeš po dolgem iskanju morebiti tam kje zadaj pri »smešnicah“ stolpič z napisom „narodne stvari", a v tem stolpiču par vesti iz drugih dežela, samo ne iz Koroške, ali kako polemiko s kako »liberalno" zadrugo, v drugih oddelkih pa nekaj ubojev, naglih smrti, posledic alkohola, morebiti tudi nekaj blagoslovljeni zvonov, prireditev „Lurške pastirice", kak poziv h katoliškemu shodu na Dunaj, nekoliko zabavljanja proti tistim, ki brezpogojno ne verjamejo, da je vse to absolutno potrebno za rešitev koroških Slovencev, v uvodnem članku pa grofa Sternberga, ki se je pred kratkim srečno prelevil v krščanskega 'socialca, vsekako pa cele litanije pohvale izbornemu delovanju nemških krščanskih socialcev: prijatelj, če ti to vse ne zadostuje v popolno obrambo narodnih pravic koroških Slovencev, nisi več pri pravi pameti, ali si pa takšen »liberalec", da hočeš vso duhovščino s škofi in papežem vred vtopiti v žlici vode, ljudstvu iztrgati zadnjo betvico vere iz srca in uvesti koroške Slovence v popolno brezverstvo.
Tak list gotovo nima več pravice imenovati se narodnim, in tak list gotovo ne odgovarja potrebam koroških Slovencev.
Naš namen ni, reševati vprašanje, katero se ob takih prilikah redno ponavlja: »ja, kaj pa z vero, vera je v nevarnosti, vera je prva stvar, katero je treba rešiti!" Vprašamo le: kaj je v večji nevarnosti za Slovence na Koroškem: vera ali narodnost? Kaj je v večji nevarnosti, če se na gotovi strani že popolnoma opušča obramba narodnosti, ako se slovenski narod že pripravlja na to, da se ga v doglednem času popolnoma prepusti milosti in nemilosti krščansko-socialnih Nemcev, kateri imajo v svojem programu tudi vero v prvi vrsti, kateri tudi pri Slovencih, ko jih enkrat podjarmijo, ne bodo izpreminjali svojega verskega programa? Vera bo ostala Sloveucem, a narodnost bo šla preko Karavank! Sicer pa res žalostno za versko stvar, ako je nje rešitev odvisna edinole od —
Mladi goslar je hotel ravno k sestri, a tesno je bilo med mizami, in ko je mislil prisesti, je potegnil z robom suk-Dje po grofovi skodelici, da mu je padla preko kolen na tla, razlila se in se razbila. Preplašen in zmeden je mladenič obstal, sram ga je bilo nerodnosti in ni se vedel kako opravičiti.
»Kaj počenjaš, Robert!" je vzkliknila sestra s slabo prikritim strahom, zapazivša temno liso, ki se je od razlite tekočine potegnila grofu po rokavu. »Dovolite, gospod, in oprostite mu!“ se je obrnila h grofu, z bornim robčkom iz navadnega platna v roki, da mu obriše madež, dokler je svež.
„Nič hudega, nič hudega, gospodična!" se je uprl grof z veliko živahnostjo. „Saj znam tudi sam — ah, res ste preveč ljubezniva — tako, zahvaljujem vas, treba nikakor ni bilo! Vidite, da se nisem motil — vaš gospod brat itak ne more zato. Ta tesnoba! človek si niti ne upa pogledati na uro, ne da bi dregnil soseda."
»Vendar, gospod!“ je izpregovoril zdaj goslar. Kriva je moja nerodnost. Ni mi bilo treba siliti med tuje mize."
Grof.Mudin je kmalo potolažil njegovo obžalovanje; a že takrat, ko mu je mala brisala rokav, je svoje začudenje videl, kako ji gre bratov pogled s prikrito skrbjo od nje do njega.
političnih listov! Ako ne pomaga domači in šolski verski pouk, ako ne pomaga prižnica in spovednica, ako ne pomagajo dobri zgledi dušnih pastirjev in vse ostalo njihovo pastirsko delovanje med ljudstvom, politični listi tudi ne bodo!
Nikakor ne odrekamo potrebe vere, popolnoma upoštevamo njena vzgojevalna in blažilna svojstva; dajte veri, kar je njenega, ali dajte ravno tako tudi narodnosti, kar ji gre! Naj ne bo le vera domača hči, narodnost pa pastorka, katero se izžene iz hiše, kadar se komu poljubi! Ne najprej vera, potem pa dolgo, dolgo nič, in nazadnje v kakem skrivnem kotičku, da je ne bi kak nepoklicanec videl, šele narodnost, kedar je to prav višjim gospodom, temveč narodnosti njeno pravico!
Ne gre se za verski boj na Koroškem, temveč za narodnostni, ne gre se za to, da se vzame Slovencem vera, temveč oropati se jih hoče narodnosti!
Smer „edinemu koroškemu slovenskemu listu" je potemtakem dana sama ob sebi, samo da je zavozil v ravno nasprotno smer. „Mir“ rešuje vse, samo ne narodnosti, vsled česar se ni čuditi, da se je pojavil v koroških Slovencih odločen odpor proti takemu delovanju lista in da se namerava ustanoviti nov list z odločno narodnim programom, neodvisen od vsakogar, služeč narodni, politični in gospodarski povzdigi koroškega Sovenstva. Prepričani smo, da bo našel ta pojav narodne samostojnosti med koroškimi Slovenci in izven Koroške mogočen odmev. Priti je moralo tako, in uverjeni smo, da ne v zlo slovenskemu narodu na Koroškem.
Dolenjska železnica.
Komaj je posijalo solnce naši tužni Dolenjski — in se objavila vest, da nam hoče država graditi podaljšano dolenjsko progo in se ista zveže s Karlovcem in nadalje z Dalmacijo, so že začeli boj naši obestranski zastopniki in eden hoče drugemu iztrgati lavorike za to železnico.
V resnici pa se je pokazalo na obeh straneh pro-kleto malo domoljubja, in reči smemo, da ne ena ni druga stranka oziroma naši dolenjski zastopniki ne iz leve ne iz desne niso storili — „to kar veleva mu stan in kar je storiti dolžan".
Ni mi treba opisavati lepe, a vendar tužne Dolenjske 1— opisali so jo že naši pradedje in oni dolenjski domoljubje, ki so se združili v konsorcije leta 1873. in delali na to, da se popolni omrežje železnic v kronovini Kranjski in zgradi železnica iz Ljubljane preko Novega mesta v Karlovec. Dotični spisi leže pred menoj. Gospodom, ki so bili v konsorciju in predložili več varjant za dolenjsko normalnotirno železnico, t. j. za razne trače, visokemu ministrstvu, gre tedaj v prvi vrsti zahvala za trud in domoljubje. Oni so obilo žrtvovali za izdelovanje načrtov — toda pri vsem tem so ostala njihova imena tajna. Nasproti zahtevajo danes lavorike gospodje, ki so več ali manj šele s predlogo državne pogodbe z Ogrsko izvedeli, da namerava država sama graditi dolenjsko progo iz državnogospodarskih ozirov.
Mesto, da bi naši državni poslanci, zlasti oni bele Ljubljane, katera je bila po novih alpskih železnicah občutno oškodovana — enoglasno in z vzklikom pozdravili to točko nagodbe, bije se brezpomembni boj za Abrahamovo brado prvenstva — ali pa se celo uprizori — z udarci po vodi — gonje proti njej.
Da dobimo na Dolenjskem železnico, vzrok je gotovo le postopanje dalmatinskih poslancev in reška resolucija. Zaman je moledovala Dalmacija po avstrijski pod-
„Naravno", si je mislil, »ko smo bili še bolj tako-tako in smo varali ranjko grofico Ano Feodorovno, si res nismo zaslužili, da bi na stara, sloka leta stražili žensko krepost. A vendar: boji se me! Origalno!"
Že so godci zopet glasili godala. Mladenič se je poklonil grofu, nasmehnil se sestri in nekako zmeden odšel na svoje mesto. Godba je zaigrala »Trubadurja" in na vse obraze je stopila živahna, udobna napetost.
Grof Mudiu in njegova soseda pa sta po malem začela kramljati. Ona mu je odgovarjala nekoliko iz hvaležnosti za njegovo ljubeznivost, on pa naposled tudi ni bil več videti človek z zlobnimi nameni iu je postal gostobeseden kakor očka iz predmestja, vesel, da sliši sveže mladostne besede in čist glas, ki ga ni še pretresala strast.
Izvedel je, da z bratom nimata več očeta niti matere, živita od njegovega godčevskega zaslužka in njene plače kot strojepiska v neki veliki pisarni, in tičita zato vse večere skupaj, ker je on ne zaupa nikomur, temveč jo hoče vedno imeti v svoji bližini. Ona pa da se tako zares ne dolgočasi.
Godba je nehala, godci so pobirali note. nekateri gostje so se dvigali in odhajali. Na bulvarju je ropotala cestna železnica mimo visokih oken in trotoarja pred njimi, na katerem so cilindri, slamniki in vojaške čepice
pori — istotako kakor je še Kranjska,' bila je pastrka države. — Ko je pa v duši dalmatinski zavrelo, zdramil se je orel in počel premišljevati o pomoči tej oddaljeni kronovini.
Kakor svojedobno v Bosni in Hercegovini počela je vlada graditi prometna sredstva, državne ceste, in pro-jektovala tudi železnico, koja bi vezala Dunaj z Dalmacijo.
Zadnji načrti pa so zadeli ob tolikanj tehničnih težkoč, da ni preostajalo druzega, nego se z Ogrsko pobotati, da se železnica spelje po suhem. Tukaj smo došli tedaj na ono točko, ki je pravzaprav vzrok, da se podaljša dolenjska železnica do Karlovca. Ne Kranjska in tudi ne kranjski poslanci ali delegatje povzročili so ta vladni načrt, ampak sila Dalmacije in geografična lega Kranjske.
B-ška resolucija se tudi drugače smatrati ne more, nego le kot pritisek na kamarilo, ki je Slovanom delila dosedaj le knofe. Kaj bi pač dalmatinski Hrvati in Srbi imeli iskati pod ogrsko vlado, ko vidijo njihove rodne brate ondi v taki stiski in prevari; hočejo li tudi oni pod Hedervarija?
V tem pogledu bilo bi kazalo tudi nam Slovencem, da bi se bili pridružili reški resoluciji in skupno delovali na ločitev od vlade, ki nima zbog lepih in pravičnih zakonov srca za nas. Tudi mi Slovenci se borimo za narodne pravice in za izvršitev ustave, ki jamči vsem narodom enake pravice — a vse zaman. Dovolj imeli bi bili tedaj tudi mi povoda se pridružiti našim južnim bratom in staviti na tak način zahteve, da država v kratkem popravi vse, kar je v teku let nad nami zakrivila.
Uspehi, katere so Dalmatinci z svojim nastopom dosegli, so imenitni. Država nima dovolj rok in glav, da bi vse to hitro izvršila, kar sedaj obljublja. Gospodarstvo hoče povzdigniti na suhem in na morju. Tuje uradnike nadomešča z domačimi — tudi v višjih mestih, Stranci bodo ondi v kratkem izginili in vladali bodo sinovi iu domorodci — ki imajo srce in čut za dom in narod; storila bode država skratka vse, kar si ljudstvo le poželi.
Pohlevni Slovenci pridobimo vsled srečnega slučaja pri tem tudi nekaj, akopram nismo posegli do obupnih sredstev, in zatorej bodimo veseli, da se nam davne nade glede dolenjske proge vendar enkrat uresničijo.
Zveza s Karlovcem in Dalmacijo je za nas velikega gospodarskega pomena, a tudi iz narodnih ozirov jo moramo hvaležno pozdraviti, ž njo se približamo našim južnim slovanskim bratom, s katerimi se s časom vendarle združimo.
Glede na	to pač ne kaže še nadalje	gojiti napade,
ali	pa hvalisati	se s	trudapolnim delom za	to progo, zlasti
zato, ker bi ozkotirna železnica, kakor skušnja v drugih kronovinah uči, bila vedno ovira pravemu razvoju gospodarstva v Dolenjskej, samokolna železnica do Metlike, zgrajena na stroške dežele in okrajev, pa bi morda tlačila vse prizadete faktorje brez upanja na zboljšanje sedanjih od-nošajev.
Domoljubje pokazali bodo naši obojestranski poslanci končno le na ta način, da podpirajo dejansko izvršitev imenovane proge in preprečijo vse one težkoče, ki bi utegnile nastati pri uveljavljenju predložene nagodbe.
Na delo tedaj,	iu v tem pogledu tudi	mestna občina
ljubljanska ne	sme	zaostati, ako ji je v istini ležeče na
prospehu njene stolice.
Vi, Dolenjci, pa si zapomnite vse one, ki delujejo proti izvršitvi tako važne železnice, in delujte v smislu onih Vaših soobčanov, ki so že leta 1872. se pehali za to železnico. Gorjanski.
Dalje v prilogi, rm
izgiujale med ogromnimi damskimi klobuki. Goslar je prišel po sestro iu se priporočil, grof pa mu je prijazuo stresel roko, rekoč, da ga bo veselilo, če se prihodnjič še kaj pomenijo.
Tak je bil začetek grofovega znanja z njima. Poznejše čase so pogostoma sedeli skupaj in modrovali z lahkimi ugodnimi besedami.
Tudi mladi goslar, ki izprva ni bil videti posebno zaupen, se je polagoma privadil starca.
Nekoč pa — bilo je sredi zime in Pariz se je pripravljal na karneval — je prisedel k mizi častitljevega diplomata vesel rojak, ki mu gotovo še ni bilo trideset let.
Kakor je pravil, je bil tovarnar v Odesi, oženjen in oče najidealnejšega sedemletnega sinka pod solncem. Bil je visok, Črnolas, zanimivih potez obraza in zelo spreten v vedenju in govorenju. Grof se je rad razgovarjal z njim v domačem jeziku in obujal vesele spomine; tako je prišlo, da je jel deliti svoje večerne pogovore med mladima znancema in odeškim tovarnarjem Sergejem Fomičem, sledilo pa je naravno, da bo se vsi seznanili med seboj. Sergej Pomič je bil mož strogo dostojne zunanjosti in solidnega vedenja; z dekletom je govoril malo, dasi vljudno, pač pa se je češče obračal k bratu, kajti »strastno se je zanimal za muziko".
Priloga k 75. štev. „Nove Dobe“, dne 2. novembra 1907.
»Slovenski narodnosti pa — povejmo si to enkrat na vsa usta — nista nevarna ne slovenski naprednjak in ne slovenski kle-rikalec.“
Iv. Hribar v članku „Na skupno d e 1 o“ v „8) o v e n i j i“.
Ivan Hribar, župan ljubljanski, državni poslanec, predvsem pa načelnik narodno-napredni stranki kranjski, razraotriva v članku »Na skupno delo“, kako silno je naš narodni obstanek v nevarnosti in da je skrajna sila, da se vse združi na odstranitev te nevarnosti. Odlični sotrudnik »Slovenije" piše golo in čisto resnico, brez pretiranja in brez olepšavanja. Vsako vrsto, ki našteva v podrobnem vse nam storjene krivice in ki kliče na združeno brambo proti vsem škodam, podpišemo z obema rokama.
Saj je prav ta zavest, ki prešinja danes načelnika narodno-napredne stranke, rodila našo Slovensko Gospodarsko Stranko. Vrzimo v kraj vse, kar nas razdružuje, in poiščiino vezi, ki nas morejo spojiti v neprodireu ščit lastnemu narodu. Do tega prepričanja smo danes dovedli precej že vse politike na desni in na levi, da pomenja gospodarska osamosvojitev naroda slovenskega njega politično samostalnost. če danes čitate glasila teh in onih, kaže nam prvi pogled, da precej drugače pišejo kakor še pred letom. Drug drugega hočejo prekašati v narodni radikalnosti, v narodno-gospodarskem delu pa iščejo sredstev in pripomočkov za dobrobit slovenske domovine. Drugo vprašanje je, ali to store s čistim namenom in ne samo v svrho pospešitve svojih strankarskih koristi. Vprašanje je, ali hočejo res prospeh naroda slovenskega, ah pa jim služita narodni radikalizem ter gospodarsko vprašanje le v okrepitev sebičnih svojih interesov.
Denimo pa, da so besede Ivana Hribarja odkritosrčne in iskrene. Kaj sledi iz njih? Daje nemudoma opustiti vso „gonjo za raznimi fantomi", kakor imenuje pisec omenjenega članka »liberalizem" in ..klerikalizem." V resnici sta to fantoma, kajti kakor najdeš med narodnimi naprednjaki prav neznatno število pristnih svobodomislecev, še manj pa pravih naprednjakov, ravno tako je v vrstah S. L. S. prav malo pravih klerikalcev. Lovimo se res le za fantomi in boj enega proti drugemu je le boj z mlini na veter, vse pa nadvladuje — osebna korist, ki je notranji nagib vsemu našemu domačemu boju.
Po zgledu za to trditev nam ni treba daleč hoditi. Glejmo le naši dve parlamentarni skupini, ki sta prava podoba boja osebe proti osebi. .Naj tudi stokrat poudarja načelnik »Slovenskega kluba", daje nasprotstvo načelno, iz vseh njegov načel gleda konjsko kopito — samoljublja, užaljene osebnosti in osebnega dobička. Te lastnosti so predvsem, ki dvigajo mandatarje naroda slovenskega do mrzlične delavnosti. Odtod ono usiljivo, sugestivno poudarjanje posameznih »zaslug" za eno ali drugo pridobitev.
Pustimo torej »liberalizem" in »klerikalizem", ki nimata na sebi prav nič slovenskega in oklenimo se le samo tega, kar bi douašalo slovenskemu narodu kot takemu koristi v narodnem oziru. To pa je delo na kulturnem in narodno-gospodarskem polju 1 V tem smislu bodimo narodni, le samo v tem tudi napredni.
Državni poslanec ljubljanski naj prične pri sebi in pri svoji stranki. Da pozna borni položaj našega naroda, da se zaveda vse naše narodne revščine, da pa tudi ve, kako je temu odpomoči, je dokazal s svojim člankom »Na
»Moj Griša me že dolgo prosi, naj ga dam učiti gosli. Kaj pravite, gospod Bekon, ali bi mi mogli vi nasvetovati dobrega učitelja? Dobrega, na tem mi je predvsem drugim, na denar ne bi gledal toliko. Takole kakšnih petdeset rubljev na mesec se ne bi branil plačati . . . Vi pač nimate časa, da bi sami —? Kaj ne?"
Mladi goslar je bil v prvem trenotku pridobljen. Tak sijajen zaslužek, pa naj bi se ga branil?
»Kaj praviš, Lina?" je vprašal sestro, dasi se je privoljenje že v prvem hipu veselo in jasno zarisalo na njegovem obrazu in na njegovem za njega leta preveč nagubanem čelu, in kar ni ušlo Sergeju Fomiču. Toda zdelo se mu je umestno, prikriti svoje siromaško veselje nad dobrodošlo ponudbo.
»Jaz menim, da prav lahko", je odgovorila sestra. »Karel nikoli ne praznuje, to je istina", se je obrnila k tovarnarju, ki jo je skrivaj cel čas palil s svojimi pogledi, »a dan naposled tudi ni tako kratek, da se ne bi dala najti urica za vašega sinka. Sicer pa delaj, kakor veš, da ti sodi", je spet dejala bratu, »jaz zase ti svetujem, da sprejmi".
Brat je res sprejel. Že drugi dan je pozvonil v obližju Trokadera, v elegantno opravljenem hotelu, na vratih Sergeja Fomiča. Z najzapeljivejšo prijaznostjo mu je ta sam odprl in ga peljal k črnolasemu dečku z velikimi in
skupno narodno delo". Odkritosrčno to njegovo mišljenje — smatramo, da je iskreno — prihaja v ostri konflikt s stališčem narodno-napredne stranke, s programom in sedanjo taktiko te stranke. Naj odstrani ta kontlikt. S svojo veljavno besedo naj izloči in odstrani vse točke, ki povzročajo trajno trenje s pripadniki velike večine naroda slovenskega. Naj ne ostane drugega, kakor resno nesebično delo, kulturno in gospodarsko delo, ki nam prinese napredek samoposebi. Delo zaradi dela in pa s čistim namenom, da gredo uspehi dela samo na rovaš celokupnosti slovenskega rodu. Bistvo je to programa S. G. S. Ivan Hribar in njegovi somišljeniki naj torej opravičijo iskrenost svojih besedi in krenejo naj na pot, ki jo spoznajo kot edino pravo. Leži pred njimi.
Politični pregled.
Državni zbor.
Seja v sredo. Ljubljansko okr. sodišče zahteva izročitev posl. dr. Šušteršiča vsled prestopka po § 132 kaz. zakona. — Poslanca Demšar in Roškar interpelirata poljedelskega ministra zastran vtihotapljanja srbske živine preko Bosne na avstrijski trg, M a r c k h 1, Hofinaun, Doberuig trgovinskega ministra glede očitanj tržaškega »Balkana" proti Lloydovi upravi. Poslanca Silinger in Hruban interpelirata v zadevi dogodkov v Orno vi na Ogrskem. — Nagodbeno razpravo je otvoril dr. Š u s t e r š i č, ki je izrazil željo, da se izkaže demokratični parlament, ki ga je iyegova stranka pomagala zgraditi, kos stavljeni nalogi o nagodbenem vprašanju. Predloženo nagodbo bode govornikova stranka strogo in stvarno presodila. Slovenski klub bo presojeval nagodbo s stališča gospodarske koristi za slovensko ljudstvo, in se ne bo dal motiti niti od splošnega razmerja napram sedanji vladi, niti od državnopravuih pomislekov. Govornik označuje dalmatinsko zvezo za veliko gospodarsko in narodno pridobitev Slovencev in izreka v imenu Slovenskega kluba vladi in njenemu šefu zahvalo in priznanje. — Nato se je razvil med govornikom in dr. Tresičem precej burni besedni boj, v katerega so posegli tudi drugi poslanci Slovenskega kluba.
Poslauej Okuniewski pravi, da je nagodba v linančuem oziru zadovoljiva, v gospodarskem oziru za Galičana nevsprejemljiva. Med govorom nem. agrarca P e s c h k e pride do velikega škandala s posl. Irom, ki očita Peschki več ah manj politično hinavščino. Poslanec Masarj k označuje nagodbo kot kompromis političnih in linaučuih sil. Boljša je gospodarska vojna kot stanje, v katerem odločajo Madjari absolutno. Dalje govori za češko-nemško spravo, ki bi bila najmočnejše orožje proti Madja-rorn, in zagovarja češke zahteve. Dr. Kramar kot generalni progovornik brani češko politiko in podvrže na-godbo podrobni kritiki. Po končani debati v stvarnem popravku zavrača posl. B i a n k i n i Kuraudo, ki je imenoval dalmatinsko železnico brez vrednosti. — Koncem seje se izvoli nagodbeni odsek 52 članov v smislu dr. Susterši-čevega predloga. Od Jugoslovanov so izvoljeni v odsek: Grafenauer, dr. lvčevič, dr. L a g i n j a in dr. Šušteršič.
Izpremembe v ministrstvu.
češka kriza se bliža svojemu koncu, vendar pa so mnenja o njegovi rešitvi še precej različna. Načelniki čeških strank so bili pri ministrskem predsedniku, s katerim so dolgo časa konferirali, in posledica je baje, da se je doseglo popolno sporazumljenje ter da je s tem odpravljena češka kriza. Po tem poročilu ostaneta dr. Fort in dr. P a c a k v ministrstvu, poljedelsko ministrstvo da pa prevzame načelnik kluba čeških agrarcev Prašek. Z druge strani pa se poroča, da ostane samo dr. Pacak
razumnimi očmi, ki je poskočil od radosti, ko je slišal, da ga bo ta gospod učil igrati na gosli.
Karel Bekon je takoj pričel pouk. Ravno je učil dečka držati godalo in mu popravljal lego prstkov, ko se je vrnila Grišiua mati, mlada, polna žena zanimivega obraza, na katerem so mandljaste oči izdajale orientalko. Bila je Armenka iz Tiflisa. Videlo seje, da ji sinkov učitelj ugaja, in mnogo je čebljala z njim.
In zdaj je bila zadeva v teku. Med poukom je bil Sergej Fomič izprva večinoma doma, naposled redkeje in nazaduje sploh ne več, njegova žena pa je vedno češče sama sprejemala goslarja.
Navidezno se je zanimala za vse, kar se je tikalo njega, za njegove načrte, za sestro in celo za njegov okus v zadevah ženske noše.
On menda ni razumel teh nežnih nainigljajev, ki jih rabijo ženske, da omogočijo prvi korak, in te na tihem obsodijo kot bedaka ali kot irhovino, če ga ne storiš. Včasih, kadar sta govorila, je nenadoma zardel in postal malobesedeu, a to je bilo vse.
Nekoč se je zgodilo, da je prišel grof Mudin v poset in da sta se zajeduo z goslarjem poslovila od prijazne tovarnarjeve žene. Na ulici se je starec nenadoma in nenavadno hudomušno zasmejal, rekoč:
na svojem mestu, dr. Fort odstopi, na njegovo mesto pride sedauji poljedelski minister grof Auersperg, katerega mesto bi prevzel češki agrarec Prašek.
Odstopiti namerava baje tudi nemški minister Prade. Vzrok bi bila uradniška imenovanja, ker Nemci vpijejo, da se jih je pri teh imenovanjih vsestranski preziralo.
Zveza južnih Slovanov.
»Zveza južnih Slovanov" je podala v znani zadevi potovanja svojih članov v Budimpešto sledečo izjavo: »List »Slovenec" je priuesel različne verzije o pogovoru ministrskega predsednika s podpredsednikom »Zveze južnih Slovanom" dr. Plojem glede odposlatve deputacije »Zveze" v Budimpešto k hrvatskej delegaciji na ogrsko-hrvatskem saboru in pa o dogodkih v prvi klubovi seji »Zveze".
»Zveza južnih Slovanov" izjavlja, da je popolnoma neresnično, da je ministrski predsednik »»teku navedenega pogovora omenil osebe »Zvezinega" člana Ivana Hribarja in belokranjske železnice, kakor tudi neresnično, da je bil sklep, naj se odpošlje deputacija, nepravilno storjen.
Res je marveč, da je bil sklep popolnoma pravilno, brez ugovora soglasno sprejet in da ministrski predsednik, ko je bil o razlogih odposlatve navedene deputacije informiran, svojih prejšnjih opazk, katere pa nikakor niso bile oddane v tonu ogorčenja, ni vzdržaval.
Na daljuje »Slovenčeve" opazke, ki merijo na politične nazore in na notranje razmere v »Zvezi", opazke, ki izvirajo iz neopravičene, malenkostne kritike, »Zvezane smatra za potrebno reflektovati.
Dr. Ploj	Dr.	Tresič-Pavičič
podpredsednik.	tajnik.
Poljska kriza.
Ne samo Cehi, temveč tudi Poljaki imajo svojo krizo. Poljski minister grof Dzieduszycki je podal ostavko. Vzroka zato sta baje dva. V poljskem državnozborskem klubu so konservativci, h katerim pripada tudi grof Dzieduszjcki, v manjšini, v večini pa je demokratično krilo, katero kot močnejše hoče imeti svojega zastopnika v ministrstvu. Drugi vzrok so pa koncesije, katere je obljubil ministrski predsednik baron Beck Rusiuom, s katerimi je v zadnjem času dalj časa konferiral.
Dnevne vesti.
— Našim naročnikom in dopisnikom! Uredništvo našega lista se je preselilo. Da ne bo kakih zakašnjenj in pomot, prosimo, da se vse pošiljatve, tičoče se uredništva, odslej pošiljajo edinole na naslov:	uredništvo »Nove Dobe", Ljubljana, Gosposke ulice 4. Ravnotako prosimo, da se take pošiljatve ne naslavljajo na enega ali drugega gospoda osebno, temveč edinole na uredništvo. Naslov za upravuištvo lista se glasi slej ko prej: upravmštvo »Nove Dobe", Ljubljana.
— O zadnjem shodu naše stranke v Dolenji Vasi poročal je »Slovenec" šele te dni. Dolgo je res trajalo predno so skrpucali teh par vrstic in še v teh strašijo zopet neizogibni »zajci", katere je pred kratkim »Slovenec" že do kosti obral. V poročilu je seveda vse polno pristnih »Slovenčevih" laži, izmed katerih je pač najnesramuejša ona, da je v programu S. G. S.: svobodna šola brez krščanskega nauka inrazporoka. Naši somišljeniki poznajo program S. G. S., zato bodo tudi vedeli ceniti in obsoditi vse te podle in lažujive izbruhe, s katerimi hočejo nastopiti proti naši stranki. Škodovali nam na ta način ne bodo.
— V Levec-Proftovi aferi je bilo društvo slovenskih profesorjev do svojega člana nadzornika Levca stavilo pouižuo vprašanje, je-li res on v dež. šolskem svetu glasoval za nemškega nacioualca Profta, ki je bil od dež. predsednika Schvvarza odločen za mesto ravnateljevo na
»Recite, mladi prijatelj, kako daleč sta že? Kaj, ne veste, ne spoznate? Bežite! — Seveda 1 Ta ženska je hudič, verjemite poznavalcu. V teku osmih, najdalje štirinajstih dni vam mora skočiti z nohti v obraz, če boste tako za-nikarni v ugibanju njenih želja. Kaj hočemo, bože moj !" In mignil je z ramami.
Zvečer je Karel Bekon slabo igral. Celi solo je pokvaril : sredi igre hripav jek med strunami, odurna disharmonija — in nič več ni šlo v redu dalje. Kajti zapazil je bil, da sestra Lina poveša oči pred Sergijem Fomičem. In izpremeujeno je bilo njeno lice: rdečica ga je zalila, in ničesar čistega in nežnega ni bilo več na njem ta hip.
Toda goslar ni nikomur ^pokazal, da je ranjen v dnu svoje duše. Poslovil se je od grofa Mudina, ki je bil videti tudi nekako žalosten in v skrbeh, od Sergeja Martiniča, od vseh, kakor druge dni, in odpeljal sestro, ne da bi jo vprašal, kako in kaj.
Drugi dan — grof Mudin je izvedel to pozneje, ko so objavili pismo, najdeno v goslarjevi miznici — ni bilo doma niti Sergeja Fomiča, niti žene niti malega Griše. Karlu se je reklo, da je šel Sergej Fomič že zjutraj od doma, gospa pa se je peljala po obedu z Grišo na izprehod. Vrniti se mu ni ljubilo. Kaj je hotel? Napotil se je po najzabavnejšem ovinku proti rue Lafayette, da ob šestih počaka sestro pred pisarno. Buljvarji so se že odevali f
I. drž. gimnaziji v Ljubljani. Društvo profesorjev je torej jako taktno tposopalo; naravno je, da v društvo slovenskih profesorjev ne sodi mož, ki se izpozablja tako daleč, da tepta pravice naroda slovenskega v blato. Nadzornik Levee je nato izstopil iz društva. Ali kaj se je na to zgodilo? Deželni predsednik Schvvarz je zahteval od predsednika in od tajnika društva profesorjev, ki sta samo izvršila odborov sklep ter podpisala dotično pismo na Levca, da morata izreči svoje obžalovanje nad tem svojim činom in menda celo prositi Levca za odpuščanje. Društveni predsednik prof. Orožen je takoj tresoč se upognil kolena. Tajuik dr. Ilešič je ostal značajen. Kako bi tudi mogel drugače? Kot tajnik in izvršujoč odborove sklepe je odgovoren le odboru in nikomur drugemu. Odbor zopet je odgovoren občnemu zboru. Ako pa se je društvo kot tako pregrešilo proti društvenemu zakonu, naj politična oblast pokliče društvo na odgovor. Toda dež. predsednik ne pozna te zakonite poti. Zdaj baje kliče pred svojo sodbo posamezne, odbornike. V zadnji seji dež. šolskega sveta so obravnali zadevo dr. Ilešiča, kateremu se je predlagala graja. Z enim glasom je graja padla. Kam pa pridemo, če se bo začelo na ta način postopati 1 Potem je potreba strokovnega društva profesorjev, ki obstoja ravno zategadelj, da v vsakem oziru varuje pravice svojih članov, naravnost iluzorna. Koliko pa dobite še profesorjev, ki bi hoteli biti člani društva, na kterem teži težka roka predsednika dež. šolskega sveta. Kakšen pomen naj ima še tako društvo, kjer ne smem dvigniti glasu, ne da bi se mi bilo treba bati discipliuarne preiskave. Tu se vse neha. Zato je pa častna zadava vse slovenske javnosti, da dež. predsedniku temeljito pojasni to načelno pravno sta^ lišče. H koncu bi si le še dovolili vprašanje do ga. nadzornika Levca:	„Kdo pa je denunciral prof. Orožna in
dra. Ilešiča na višjem mestu ?“
Nemška gimnazija v Ljubljani. Opetovano smo že povdarjali, kako velike važnosti za nemštvo v deželi bo ta nova trdnjava, katere ustanovitev se je pred kratkim razglasila; Bo to od vseh strani protežiran in z najtrdnejšimi sredstvi podprt zavod, v katerega se ne bodo vabili in silili samo Nemci, temveč se bo vse storilo, da se bo pridobilo zanj tudi čim več slovenskih otrok, ki bodo seveda vsled obiska- tega novega, ponemčevalnega zavoda, za našo narodnost v najkrajšem času izgubljeni. Nemci imajo s tem zavodom zasigurano za večne čase število svoje nemške inteligence v Ljubljani in na Kranjskem splehj izognili1 so se za vedno ouemu narodnemu procesu, katetri tekom generacij odvzame narodu, ki živi v manjšini sredi številnejšega tujega- naroda, mnogo pripadnikov, izognili so se za vselej poslovenjenju svojih otrok, med t e m ko Ipodo v iste ur zavodu, ki ima ohraniti njihove sinove nemštvu, po-n e m č e v ali S-l o v e n c e. Novi’ zavod je torej pridobitev prve vrste za Nemce, in z žalostjo in z ogorčenjem priznati mora vsak misleči Slovenec, da je naša nesrečna slovenska politika obrodila zopet usode polu sad, iz katerega bo izraslo vedno in vedno zopet mnogo škode za naš narodnostni napredek, iz katerega bo nastala za Nemce v naših krajih nova, krepka, nerazru šljiva opora. Dobili so Nemci'to dragoceno darilo jako ceuo : S. L. Stranki obljubili'so svojo pomoč pri deželuozborski volilni reformi. »Ta umazauiv kupčija, pri kateri je S. L. S. zaigrala eminentno važen narodni interes za neko strankarsko pridobitev, ostala bo'kot uezbrisljiv, madež v zgodovini politike naših klerikalcev. Tu ne pomaga nič, če »Slovenec" s predrznimi lažmi in umnuimi' zavijanji skuša prepričati nerazsodne svoje bralce, da je nemška gimnazija uspeh sUm politike, češ, da so nam vsled tega zasigurane štiri slovenske gimnazije-na Kranjskem. Take gorostasue buda-losti menda vendar tudi oni Slovenčevi bralci ne bojo ver-
nebroje električnih žarnic, capini so s klikom raznašali večerne liste m množica je vrvela na obcestnem hodniku. Z vsiljivostjo sta prodirala ves ta šum in to nebrzdano življenje v goslarjeve- misli, ne dopuščujoča jim* zaključka o>tei», kar sa je;motalo-med njimi od sinočnjega večera.
Pfišel:je točno ob uri. Uradniki in uradnice so se mu usuli ravuo naproti, kakor roj iz ula. Line ni bilo med njimi. Nekaj težkega ga je presunilo in za hip mu je šlo temno preko oči.
„OpTostite gospodična", se je obrnil k mimogredoči sestrini tovarišici m dvignil klobuk, „ali je gospodična Be-konova- že odšla ?“
»Že, že“, se je nasmejalo dekle iu ga bistro pogledal©. »A ne šele danes!“'
„ Kako ■ to ? ’ Oe vas ■ prav razumem ? — “
»Tri tedne že ne hodi več v pisarno. Kaj ste vi? Bratj kaj ne da? Vidite, zjutraj, ko jo pripeljete do ogli, zavij® proti nam, gre do vrat, se ozre za vami, če ste že odšli, in se napoti par ulic dalje. Tam menda stanuje, ali kaj, saj morate vedeti-. . . Kes ne? Ah 1. . . Me pravimo, da mora imeti1 prijatelja.. Preuvčeranjim se je peljali po bulvarjih'v kočiji z nekim gospodom.-
In uradnica je popisala Karlu Sergeja Fomiča.
Res je bil® tako, kakor se mai je zazdelo sinoči v tistem strašnem i hipu, ko je videl rdečico na sestrinih licih, dokler jo je- med njegovim solom motril Sergej Fomič.
jeli, ki komaj vejo, kaj da je gimnazija. Položaj in značaj vseh slovenskih gimnazij se namreč ni spremenil niti za las, trajalo bo temveč še ravno tako dolgo, preden bojo faktično slovenske, kakor če bi se ne ustanovil nov nemški zavod. Poziv, naj se hitro spišejo slovenske knjige, do katerega seje povspel „Slovenee“, je vse, kar so do sedaj storili klerikalci za poslovenjenje naših srednjih šol. »Deutsche Stimmen aus K r a i n“ se glede gimnazijskega vprašanja sklicujejo na posamezne izjave „Slovenčeve“ in bridko zadene vsakega Slovenca ironija dotičnih vrst, v katerih se ponavlja »Slovenčeva” trditev o velikanski pridobitvi, zraven pa je pristavljeno, da se v doglednem času pač ni bati, da bi postali zavodi res popolnoma slovenski. Kakor »Slovenec", imenujejo tudi »D. St. aus Krain“ novo nemško gimnazijo malenkosten uspeh, zraven ga., pristavljajo, da so Nemci vendarle zadovoljni s tem uspehom, ker so se na Kranjskem navadili biti zadovoljni tudi z najmanjšim uspehom. Kdor Ne m c e po zna, vekedajso zadovolj ni!
— Ljudsko-izobraževalno društvo „Akademija“ ima danes ob 8. uri zvečer v hotelu »Ilirija" svoj IV. redni občni zbor. Na sporedu so poročila odbornikov, volitev odbora iu slučajnosti.
— Vabilo na CLIV. odborovo sejo „Slovenske Matice14 v Ljubljani, v torek, dne 5. novembra 1907., ob peti uri popoldne v društveni pisarni. Spored: 1. Naznanila predsedništva. 2. Potrdilo zapisnika o 153. odborov-i seji. 3. Poročilo o-tožbi g. prof. v p. Ivana Jesenka puncto Ant. Knezove zapuščine. 4. Štiristoletnica Primož Tru* berjeva iu stoletnica dr. Janez Bleivveissova. 5. Tajnikovo poročilo. (5. Slučajnosti.
— Premestitev slovenskih poštnih uslužbencev v slovenske kraje. Kakor že znano, izdalo je postno ravnateljstvo v Gradcu na slovenske poštne, uslužbence v nemškem ozemlju oklic, naj se dajo premestiti v slovenske kraje, zahteva pa, da se zgodi ta premestitev na uradnikove stroške. S tem da hoče vlada opustiti dosedanji, usus, da namreč vsiljuje v slovenske kraje slovenščine nezmožne m slovenskemu občinstvu ueprijazue in sovražne tujce iu da pošilja domačine v tuje kraje, storila je le jU aj n a v a d ne j š o svojo dolžnost, in popravila je dolgoletno hudo krivico našemu ua r o d u n a s p r o t i. Nečuveno je torej, da zahteva, naj nosijo uslužbenci sami stroške premestitve. Krivico popravlja, pri tenr pa nalaga uslužbencem zopet krivične stroške. Ze iz stališča navadnega pravicoljubja najodločneje1 protestujemo proti tej zahtevi in poživljamo merodajne-činitelje, naj ukrenejo potrebno, da se obvarujejo naši-rojaki1 pred gmotno škodo, ki bi imela nastati zanje vsled novega, sicer popolnoma pravilnega vladinega pošto panja.
— Družba sv. Cirila in Metoda v Ljubljani naznanja, da so naročili uadalje računske, oziroma gostilničarske listke sledeče tvrdke: Hotel Lloyd, Ljubljana; — Anton Babnik, restavracija pri »Treh kronah”, IVst; — Davorin Lesjak, Kuse; —restavracija »pri Lipi", Ljubljana; — Franc Žnideršič, Šapljaue; — restavracija »pri Koži“; Ljubljana; — hotel „Vega», Šiška;—Fric Novak, hotel „llirija“, Ljubljana; — restavracija »Narodni dom“, Ljubljana; — Alojzij Pavlin, Podbrezje; — »Nepoznan-, Ljubljana: — hotel južni kolodvor ; Seidel, Ljubljana; — Ivan Strgulc Begunje; Ciril Gišak, Ormož; — 1. Tratnik, gostilna v Ljubljani; — Pavla Artuak, za gostilno Jos. Kouiga ua Vranskem-, — restavracija »Pri Lipi", Ljubljana ; hotel Ilirija, Ljubljana. — Pričakujemo uovih odjemalcev iz Ljubljane pa tudi iz drugih krajev, kakor Trst. Celje, Kranj, Novomesto, Krško i. t. d.
Iu vse to za' njegovim hrbtom, za hinavskimi sestriuskuni poljubi, in že toliko časa! Vse te misli in čustva v njegovi notranjosti so se zgrmadila v temeu kaos in ga ue-vedoma iu proti volji podila naprej.
Bilo je zvečer v kavarui. Dolgčas se je predel navzlic godbi iz kota v kot. Ljudi je bilo nenavadno malo, ženske so, bile večinoma starikave, moški obrazi zapiti in izpiti. Nekod je vlekel prepih iu grof Mudin je preklinjal, Sergej Fomič je zevaje čitali »Figaro", sestra Lina pa je ždela-otožna iu mrklega lica, in bratu se je studilo gledati natrjo. Dolgočasen valček je bil pravkar izbrenčal v mlačni zrak.
Goslar se je bil približal običajni mizi.
„Nikogar ni bilo doma, gospod”, je nagovoril Sergeja Fomiča, »žive duše razen hišne. Milostljiva je bila z Gnšo na izprehodu . . . ,Figaro ?‘ Dovolite, pokažem vam nekaj, kar vas utegne zanimati. Tukaj . . .“
Stopil je za Sergeja Fomiča in začel z nekoliko tresočim se kazalcem leve roke iskati po papirju. Sergej Fomič se je sklonil naprej, da bolje vidi; primaknila se je tudi Liua iu zaduhtelo je od njenih las.
Tisti hip pa se je zasvetilo v goslarjevj desnici nekaj podolgovatega, belega in zdrknilo liki kača okrog tovarnar-evega vratu. Iu kri je tako veselo brizgnila po mizi, po časopisu in po navzočih, kakor nikdar pogoreli vir ne za-žubori. Sergej Fomič je planil pokonci in padel čez mizo, ječeč in grabeč se za rano. Udje so se mu tresli in otepali.
— Družbi sv. Cirila in Metoda ima v zalogi še veliko število novih,, krasnihi sprejemnic. S; temi'sprejemnicami je olajšano nabiranje udov: ustanovnikov, letnikov in podpornikov. Priporočamo vnovič rodoljubom, posebno pa podružnicam, da sredstvom teh sprejemnic pridobivajo družbi novih članov in gmotnih virov dohodkov. Cena sprejemnici je 520 h. — Glede nabiralnikov sporočamo cenjenim naročnikom, da bi po dogovoru morali biti tu uže pred osmimi tedni. Drnžba. je;sicer prejela račun pred tremi tedni, nabiralnikov pa ni še navzlic urgiranju. Kadar jih družba prejme, razpošlje jih naročnikom nemudoma.
— Družba sv. Cirila in Metoda v Ljubljani opozarja slovenske rodoljube na narodni kolek dobro pomueč. ko ste zalepili list, da ste koristili narodnemu.obrambnemu delu. V zalogi imamo precejšnje število lepenk, ki naj bi opozarjale narodno občiusvo, kje se prodaja narodni kolek. Naročil pričakujemo.
— Družbi sv. Cirila in Metoda je poslal državni poslanec g. Fran Roblek del svojih poslanskih dijet v znesku 200 K. Blagemu rodoljubu izrekamo javno najtoplejšo zahvalo.
— Županom v Postojni je bil izvoljen soglasno dosedanji župan g. Gregor Pike 1.
— Tatvina. V noči od srede na četrtek so vlomili neznani tatovi v blagajno stavbenega podjetništva za zgradbo tržiške železnice, ki je nastanjeno v Koossovi hiši v Kranjp, in so odnesli do 33.000 K.
— Važna narodna posest Velika moderna vila, s hlevi iu drugimi pritiklinami, 4 orali plodovite zemlje, vse skupaj ograjeno, tik mesta Celja na državni cesti, je ua prodaj in se priporoča premožnejšim uarodujakom v nakup. Natančneje se izve pri »Slovenskem trgovskem društvu" v Celju.
— Trgovski gremij v Celovcu je sklical trgovce na shod, ua katerem so se posvetovali o odpravi božičnih in novoletnih darov odjemalcem. Splošuo se je grajalo to razvado iu jo imenovalo umazano konkurenco, kateri treba napraviti konec. Sprejeta je bila ta-le resulucija: »Delitev darov odjemalcem in njih služabuištvu je v smislu § 114 zakona od dne 5. febr. 1906. 1. kot neke vrste umazana konkurenca prepovedana ter jo bode predstojništvo z globo kaznovalo. Globa znaša 20 K. Kabatui sistem kontrolnih blagajnic se ima do 1. decembra t. 1. zaključiti iu potem odpraviti. Keklamui predmeti, ceneni koledarji in podobne stvari se ne smatrajo kot darovi. V dvomljivih slučajih treba zahtevati odlok gremijalnega predstojmštva.
— Čudna narodnost. Prošlo nedeljo, dne 27. oktobra, se je vršilo v Hodišah ua Koroškem zborovanje podružnice sv. Cirila iu Metoda za Kotmarovas in okolico. Na tem zborovanju, katero je vodil podružuični predsednik, vrli uarodui posestnik gosp. Maiej Prosekar, se je oglasil k besedi tudi eden izmed voditeljev koroške slovenske politike, ki je poživljal zborovalce, da naj. n e podpirajo več uaše šolske družbe, češ, da je v liberaluih rokah. Navzočim rodoljubnim kmetom se je zdel nastop tega gospoda jako
j čudeu, in kako tudi ne, saj se na eui strani zahteva od kdružbe, da uaj z vsemi svojimi silami podpira uaroduo stremljenje koroških Slovencev, na drugi strani pa naj bi se delovalo ua to, da bi koroški Sloveuci ne dali uiti vinarja podpore družbi. Družba vzdržuje sedaj na Koroškem uaroduo šolo v Št. Rupertu pri Velikovcu, otvori še letos od ljudstva tako zaželjeuo šolo ua Strmca ter prevzame prihoduje leto tudi šentjakobsko naroduo šolo. S tem-pa delovauje družbe ua Koroškem še ui koučauo, kajti vedno bolj iu bolj se čuti potreba uarodue šole tudi v drugih krajih, posebuo pa v Spodnjem Rožu, m kdo naj zopet pomaga, ako ne družba. In proti tej družbi naj bi celo agitiralo vodstvo koroških Slovencev! Lepa hvaležnosti
In preduo so mogli mladega goslarja, ki je stal za steno, zgrabiti in razoroziti, je storil sebi enako.
Beg, vrišč, tekanje, prekasna pomoč .. . Lina je le* žaia nezavestua na obsteuskem divanu. Na zahtevo grofa Mudiua so se pripravljali,	da jo	preneso	drugam.	Dva
redarja sta se gnetla med	ljudmi.	Nesli so	goslarja	in to-
varnarja; kri se je s curkom vlekla za nosilci,; goslar se ni gibal, a krepki Sergej Eomič je še drgetal.
»Škandal to!“ — je dejal grof Mudin. — »Kvariti zabavo poštenim ljudem! — Vrag.jih deri, naj se koljejo zunaj, če jim je drago. Brr, svinjarija 1“	Zgrozilo	ga je
spričo krvavih luž, položil	je svoj	frank na	mizo iu	odšel,
prvikrat vesel tega, da mu narava več ne pušča nunba, ki je vabljiv za žeusko srce.
»Hm,hm,	sicer bi bil pa jaz . ..	sicer	bi pa mene,
da“, je mrmral v svojo sivo brado,	ko	je	stopal proti
domu — »Vrag me deri, čez sedem let nam vse koristi. Hvala bogu. Starost, starost, to je res, a danes nihče rad ne umrje. Brr,	svinjarija I Ali bi konjaček	ua	ta gnus, alit
ga ne bi ? Bi ?	Ne bi ? Bi 1 “
Če danes	pešate grofa Mudina,	kaj	je	bilo z Lino,
pravi:
»Hotel sem poskrbeti zanjo, povpraševal sem, a je izginila."
In s široko gesto, zamahDe v zrak.
In zato ne podpore družbi, češ, ker je v „liberalnih“ rokah ! Da koroški slovenski kmet ni tako neumen, kakor mislijo nekateri, da je, ali pa vsaj žele, da bi bil, kaže najboljše odgovor, ki ga je dobil dotični gospod od nekega preprostega kmeta na svojo trditev o „liberalnosti“ družbe: „Jej, jej, tega pa nisem vedel, da je prošt Einspieler — liberalec!“ Vzlic nasprotni agitaciji se je vendar nabrala za krajevne razmere še dosti lepa svota za družbo. Oeli ta dogodek pa nam kaže skrajno nestrpnost gotovih ljudi, katerih edini namen je pač, razdirati vse, tudi najpotrebnejše, ako ne gre prav popolnoma tako, kakor bi oni sami hoteli v svoji strankarski zagrizenosti. Koroške Slovence pa nujno poživljamo, da se ne dajo zapeljati po takih ljudeh, kajti škodo bi trpel le narod. Komur seveda ni mar za narod, naj dela po svoje, narod bo že sam sodil in razsodil, kje ima svoje prijatelje in kje jih nima!
— Slovensko akad. društvo „Adrija“ v Pragi si
je na I. rednem občnem zboru dne 26. vinotoka izvolilo sledeči odbor za zimski tečaj: Predsednik: tov. stud. iur. Fran Šemrov, podpredsednik: tov. stud. iur. Lev Brunčko, tajnik: tov. stud. phil. Pran Šlibar, blagajnik: tov. stud. iur. Milan Orožen, knjižničar: tov. stud. tehn. Janko Mač-kovšek, časnikar: tov. stud. iur. Ivan Prijatelj, gospodar: tov. stud. iur. Anton Dobnik, namestnika: tov. stud. iur. Mirko Dežela in tov. stud. iur. Mirko Minatti, preglednika: tov. cand. iur. Franjo Lipold in tov. cand. iur. Ivan Kavčič.
Slovensko akad. društvo „Adrija“ v Pragi, zbrano na I. rednem občnem zboru dne 26. vinotoka je sklenilo sledečo resolucijo: Slovensko akad. društvo „Adrija“ v Pragi kar najodločneje protestira proti vsaki delitvi prve državne gimnazije v Ljubljani in z ogorčenjem zavrača vsako nakano od strani vlade, ustanoviti v Ljubljani nemško gimnazijo. Skrajno žaljivo za naš narodni čut je, da bi imeli Nemci, ki tvorijo na Kranjskem le 4% prebivalstva, dve samostojni gimnaziji, dočim 96 % Slovencev nima nobene. Pač pa zahteva imenovano društvo, da se že obstoječe gimnazije na sloveuskih tleh preustrojijo v tem smislu, da bo učni jezik na njih slovenski.
* Mesarsko klanje Slovakov. V Črnovi je bil do pred kratkim župnik odločen slovaški narodnjak Hlinka, kateri je bil vsled njegovega narodnjaštva suspendiran ter se je izselil na Moravsko. Ljudstvo je imelo svojega župnika jako rado in njegovo suspendiranje je povzročilo velikansko razburjenje. Vlada in cerkvena višja oblast se nista zmenili za to, temveč ukrenili, da se črnovska nanovo popravljena cerkev blagoslovi po vnanji duhovščini. Blago-slovljenje cerkve je bilo določeno na nedeljo 27. oktobra. Duhovščina je prispela v spremstvu orožnikov v Crnovo, kjer je pa prebivalstvo ni pustilo k cerkvi. Ker se prebivalstvo ni udalo zahtevi navzočega sodnika, da se umakne, je orožništvo ustrelilo v množico. Enajst ljudi, med njimi štiri ženske, je bilo takoj mrtvih, štirinajst pa je bilo težko ranjenih, lahko ranjenih pa veliko več. Aretirali so 14 oseb. Nepopisno je bilo razburjenje ljudstva, ko je videlo, kako mesarsko je orožništvo ravnalo. Vzlic temu pa ljudstvo le še ni pustilo tuje duhovščine v cerkev. Vlada je poslala v črnovo 500 vojakov, da vzdržujejo red. Seveda govore vsa madjarska poročila o prvih napadih s strani slovaškega prebivalstva, ali kdor ve, kako nastopajo Madjari proti Slovakom, bo vedel, da je najbrž orožništvo samo bilo tisto, ki je ljudstvo toliko časa izzivalo, da je končno imelo povod streljati. Madjarski in po njih seveda tudi nemški listi krive župnika Hlinko, da je on nahujskal ljudstvo na upor. So pač v blaženi Ogrski razmere, kakor jih je najti edino le še na Turškem, dasiravuo se „vitežki narod" tako rad ponaša s svojo kulturo. Ees sramota za celi izobraženi svet!
* Cesar in kuhar. Premda naš cesar vsled svoje visoke starosti je zelo malo in skromno, vendar plača svojeg kuharja Perskija z letnimi deset tisoč kron. Kuhar ima dolžnost samo pripravljati kosilo za cesarja in njegove goste. Ta Perski je bil nekdaj kuhar grofa Eeingopa. Nekega dne je cesar kosil pri imenovanem grofu. Pri obedu mu je palo v oči, da je svinjska'glava (in to ima cesar zelo rad) prav spretno pripravljena. Takoj je vprašal, čigavo delo je to in je laskavo pohvalil kuharja. Cez dva dni je prejel cesar od dotičnega grofa velik zaboj ... To je bi grofov poklon; ko so zaboj odprli, so našli v njem — Perskija. Cesar je bil prijetno iznenaden in od takrat mu je postal Perski glavni kuhar.
* Uprava uradniških dolgov. V finančnem ministrstvu vršila se je konferenca z ozirom na upravo uradniških dolgov. Konference se je udeležilo več poslancev. Kakšni so bili uspehi te konference? Uradno zbrani ma-terijal dokazuje, da je postalo to vprašanje vrlo akutno in da mora brez daljšega odlašanja nastati temeljita reforma v oskrbovanju uradniškega kredita. Svota 120 milijonov uradniških dolgov v Oislitvaniji, ki jo je svoječasno konsta-tovalo kulturno-politično društvo, pokazala se je resnično. Ta svota obstoja v posojilih, ki so jih uradniki dolžni javnim kreditnim zavodom, niso pa pri tem navedeni dol-
govi za blago, pohištvo in obleko, in pa dolgovi, ki jih ni možno uradno dognati, to je dolgovi, s katerimi je večina zadolženega uradništva vezana na razne zasebne oderuhe, ki največ tlačijo uradnike.
* Velikanski škandal v Nemčiji. V torek, se je za-vršilo prvo dejanje one žalostne, skrajno korupcijo visokih krogov nemške aristokracije razkrinkajajoče igre, ki je ne samo v Nemčiji temveč po celem svetu vzbudila velikansko pozornost. Urednik znanega časopisa „Zukunft“, H a r-d e n , je odkril strmečemu svetu, kaki ljudje bivajo v najbližji bližini nemškega cesarja, uporabljajoč to bližino v dosego raznih dalekosežnih politiških namenov. Središče tega kroga, ki je neposredno vplival na cesarja, je bil bivši nemški poslanik na dunajskem dvoru, knez Eulen-burg, njegova desna roka pa berolinski mestni poveljnik, general grof Kuno M o 1 t k e. Zvezan s to dvojico je bil francoski poslaniški svetnik Lecomte. Dolgo časa so imeli ti ljudje neposredni vpliv na najvažnejše državne politične zadeve, kajti grof Moltke, po svoji službi vedno v cesarjevi bližini, je točno obveščal kneza Eulenburga o vseh važnih vprašanjih, in francosko poslaništvo je bilo o marsičem boljše informirano kakor marsikateri nemški državnik. Poleg tega pa je vezala te može še neka druga vez, ki je po državnem zakonu kaznjiva, vez homoseksualizma. Šele ko je opozoril sam prostolonaslednik cesarja, kaka je družba v njegovi neposredni bližini, se je naenkrat zrušila kamarilska klapa, in konec se vrši pred sodiščem. Harden je v svojem časopisju odkril delovanje teh ljndi in grof Moltke je nastopil tožno pot, da reši svojo čast. Obravnava je odkrila naravnost škandalozne stvari iz teh najvišjih krogov nemške aristokracije. Grof Moltke je bil sicer oženjen, pa se je dal ločiti od žene, ker sploh žensk ne more trpeti. Imel je popolno ljubezensko razmerje s knezom Eulenburgom, katerega je imenoval svojega ljubčka itd, Eavno tak je bil tudi Lecomte, Hohenau in drugi. Naravnost gnusni so nekateri prizori, o katerih se je govorilo pri obravnavi. Grof Moltke je na primer vpričo svoje žene poljubljal in stiskal na srce žepni robec, ki ga je pozabil pri njem knez Eulenburg, ter zraven vzklikal „moj Fili“. Fej I In ta grof Moltke je že 42 let vojak! Sodišče je izpoznalo, da se je Hardenu popolnoma posrečil dokaz resnice za njegove trditve o kamarili, in ga je oprostilo obtožbe ter plačilo stroškev naložilo tožitelju grofu Moltke, ki je tako s svojimi prijatelji vred javno ožigosan. Ali s tem pa stvar še ni končana. Trditve o homoseksualnih nagnjenih te visoke gospode so se izpovedale v Hardenovem procesu pod prisego, kar je dalo povod državnemu pravdništvu, da je začelo zasledovati kneza Eulenburga in še tri druge visoke osebe zaradi tega zločina. Tako ima pač tudi proslavljena dežela „der Zucht und frommen Sitte1* svoj škandal.
* Velikanski potres. Prošli četrtek je napravil v južni Italiji posebno v okolici mesta Reggio potres velikansko škodo. V mestu Feruzzano so vojaki izkopali do sobote 165 mrtvecev izpod podrtin. Župnik je bral pred skupnim grobom, kamor so jih potem pokopali, zadušnico. Pogreša se še okrog 300 ljudi, ki so najbrž vsi mrtvi. Kar je ostalega prebivalstva, je večinoma vse ranjeno, po-popolnoma zdravih je le 120 oseb. Hiš stoji le prav malo še pokoncu, ceste so pokrite s podrtinami, ljudstvo, kar ga je ostalo pri življenju, biva na prostem, dasiravno je vreme tako deževno, da je preplavljena železniška proga na daleč. Vlada skuša s hitrimi podporami pomagati prizadetemu prebivalstvu.
* Pridobivanje kovin magnetičnim potom. Že dalj časa se pečajo z mislijo, da bi se pridobivale različne kovine iz rudnin magnetičnim potom. To bi se zgodilo na ta način, da bi se vsaka rudnina zdrobila v kolikor mogoče droben prah in bi potem magnetična moč kovino nase potegnila, kamenje in drugi primeski bi pa ostali na dnu. Za tako pridobivanje je bilo že več aparatov iznaj-denih, a najnovejši je oni, ki ga je iznašel Amerikanec Wait. Ločitev kovine naj se zgodi pod vodo ali kako drugo tekočino. Zdrobljena rudnina drči po žlebu navzdol proti magnetičnemu cilindru, ki se vrti okoli svoji osi. Ta cilinder tiči s svojo drugo polovico v vodni shrambi, katere vsebina se vedno giblje, katero vedno meša kij s pomočjo stroja. Ta priprava ima namen, rudo še bolj magnetu približati, da ta vse kovinske dele nase privlači. Vsi preostanki, kakor kamenje, se odstranjuje skozi različne odprtine. Magnetični deli pa dospejo v ločilno pripravo deloma po vrtenju cilindra, na katerega površini ob-vise, deloma po vodnem toku.
* Šole na Balkanu. Na Balkanu je stanje šol naslednje: na Eumunskem pride na 82kma ena ljudska šola in to na 2800 prebivalcev; v Srbiji na 1230 prebivalcev in na 41 km2; Orna gora ima na vsakih 70 km2 eno ljudsko šolo in to na 1900 prebivalcev; na Bolgarskem 1102 prebivalca in na 27 km2, ljudske šole obiskuje 44 % otrok; na Grškem pride ena ljudska šola na vsakih 19 km2 in na 690 prebivalcev, torej obiskuje ljudske šole 59% grških otrok. V Bosni in Hercegovini pride ena ljudska šola na 145 km2, potemtakem pride na 4289 prebivalcev ena ljudska šola. Od sto otrok jih torej hodi v šolo dvanajst, ali vseh skupaj obiskuje šole 32.786 otrok.
* Delavske razmere v Ameriki. — Iz Oikaga piše c. kr. avstrijski konzul, da tam primanjkuje delavcev, najbolj na farmah to je poljedelskih, potem na železnicah, rudokopih in v tovarnah. Mezde so pri začetnikih 1 dolar 75 cts. ki se s časom poviša na 2 dol. 50 cts. do 2 dol. 75 cts., kar bi znašalo v našem denarju : 8 K 68 h; 11 K 49 h in 13 K 64 h. To so visoke plače, pa je tudi delo nevarnv in draginja velika.
Somišljeniki!
Širite in naročajte povsodi „Novo Dobo“! — Zahtevajte list po vseh gostilnah in kavarnah!
Gospodarstvo.
Tržno poročilo.
Denarni promet.
Dunajska borza. — Vsled močnega zvišanja londonskega privatnega diskonta in bojazni, da angleška banka zviša diskont za več kot en odstotek, poleg tega pa tudi vsled neugodnejših poročil iz Amerike, je bil denarni trg zelo slab. Posebno je to vplivalo na vodeče špekulacijske papirje kakor krediine akcije, alpinske montanske akcije in lombarde. Avstrijske in ogrske rente so se tudi nekoliko nagibale v slabejšo smer. Kreditne akcije so padle za K 3 75, ogrske kreditne za K 2’—, lombardi za K 3-50.
Promet s pridelki.
Žitni trg je miren. Pomisleki vsled dolgotrajne suše nadošloga mokrega vremena nekoliko ublažili, ali popolnoma porazgubili se še niso. Cene so dosegle primerno visočino in bi bilo treba posebnih pripetljajev, da bi šle še višje.
Konzum vendar čaka z nakupom, pričakujoč nižjih cen, za kar pa po sedanjem stanju ni nikakega povoda.
Na trg imajo velik vpliv slabe prometne razmere na železnicah, vsled česar je tržni promet zelo majhen.
Cene za vsakih 50 kg so notirale ab Dunaj:
Pšenica, tiška nova, 77 do 80 kg K 12 60 do K 1310; slovaška nova 77 do 81 kg K 11-90 do K 12'45; nižeav-strijska in moravska, nova K 11 '80 do K 1210.
Rž,	slovaška nova 72	do 75 kg K 1160 do K	11-80;
peštanska	nova 72 do 75 kg	K	1155 do K 1185; avstrijska
. 72 do 75	kg K 11 50 do	K	11-75; ogrska 72 do	74 kg
K 11-50	do K 11-75.
Ječmen moravski K 10'— do K 10 60, slovaški K 8-25 do K 9 90.
Koruza, ogrska K 7 70 do K 7-85.
Oves, ogrski srednje vrste K 8 85 do K 9'—; prve vrste K 8-50 do K 8'80.
Špirit kontingentira prompt ab Dunaj K 6l-60 D, K 62-— BI. Cena se ni izpremenila.
Repno olje vsakih 100 kg prompt ab Dunaj K 96 50 D, K 98"—. Cena se ni izpremenila.
Laneno olje vsakih 100 kg prompt ab Dunaj K 73-— do K 73 50. Cena nekoliko poskočila.
Petrolej vsakih 100 kg: kavkaško rafinirano brez soda, prompt ab Trst, transito K 11-50 do K 12'— B.
Meso. Cene za kilogram so sledeče:
goveje meso	prednje	K	086	do	K	1-60
n n	zadnje	n	0-92	n		1-88
telečje „		n	116	n	n	1-76
svinjsko „	ogrsko	n	1-10	n	n	1-60
ovčje		n	060	n	n	1-28
Mast za vsakih 50 kg: domača, svinjska, s sodom prompt K 76-50 D, K 77-— B ab Dunaj.
Loj, prompt K 40-50 D, K 41-— B ab Dunaj. Slanina, bela brez zaboja prompt K 67'— D. K 68’— B ab Dunaj. Cena masti se ni izpremenila.
Sladkor, v kockah za 100 kg; brutto K 74-— D K 75‘—B, kristalni sladkor prompt K 65'— D, K 65-50B ab Dunaj. Sladkorni trg je zelo miren. Cene vedno enake.
Kava, za vsakih 50 kg: Santos Good Average K 40 — D; K 50 — B; Santos Perl Good K 53-— D; B. 54- K— prompt od Trsta. Tendenca mirna.
Oklic. Podpisani pripravljalni odbor hotelske družbe »Triglav« se z novim oklicem še enkrat obrača na častito občinstvo s pozivom, da omogoči s podpisovanjem deležev ustanovitev hotelske družbe »Triglav«, ki se doslej radi premajhne udeležbe še ni mogla ustanoviti.
Kakor znano, je pripravljalni odbor kupil v Bohinjski Bistrici krasna poslopja, v katerih se je letos hotelski obrat že izvrševal. Tudi ob Bohinjskem jezeru so že kupljena zemljišča; vse to za jako nizko ceno in da bo imel vsakdo natančno sliko o finan-cialnem položaju, priobčujemo javnosti, koliko so stali nakupljeni objekti in zemljišča.
I. Dvoje dvonadstropnih vil z gospodarskimi poslopji in lepim parkom (bivše Ceconijevo posestvo) je stalo 78.000 K.
II. Bivši hotel železniškega ministrstva z gospodarskim poslopjem je stal 15.000 K.
III. Zemljišča ob Bohinjskem jezeru, tako na spodnjem kakor na zgornjem koncu, v obsegu okrog 35 000 m2 so stala 37.430 K 39 v. Prenosna pristojbina, posredovanje, notarske in zemljemerske pristojbine za vse skupaj pa 7489 K 10 v, torej znaša nakup s stroški in pristojbinami 137.9 19 K 49 v.
Strokovnjak in sodno zapriseženi cenilec je pa cenil posestvo pod I. 130.000 K in posestvo pod II. 70.000 K, torej skupaj 200000 K proti čisti kupnini 93.000 K.
Nakupljena poslopja so se primerno adaptirala za hotel z restavracijo in za letoviška stanovanja in so vsa adapcijska dela z uredbo parka, instalacijo razsvetljave, vodovoda in hišnega telegrafa stala 28.380 K 82 v. — Popolna oprema vseh poslopij s pohištvom, perilom, gostilniškim in kavarniškim inventarjem in petih kuhinj je stala 44.077 K 43 v. Račun reklame, pisarne, agitacije in uprava hotela ter davki in zavarovalnina znaša pa 6126 K 58 v., torej vsa potrebščina 216.504 K 32 v., pri čemer niso vštete obresti za glavnico, s katero se vse to pokrilo.
Da se torej ustanovi družba, ki bo vse to prevzela, je potrebno, da je podpisanih za 250.000 K do 300.000 K deležev, ker se mora imeti nekaj obratne glavnice. Iz povedanega je razvidno, da se je prav ceno vse nakupilo in da se bo podjetje spričo velikanskega navala tujčev v Bohinj tudi v kupčijskem oziru dobro obneslo in obrestovalo.
Iz načrta pravil za hotelsko družbo »Triglav« navajamo najvažnejše točke.
Namen družbe je v prvi vrsti v Bohinju graditi hotele in kopeli, skrbeti za prometna sredstva in za druge tujski promet pospešujoče naprave Ima pa pravico razširiti svoje delovanje tudi na druge slovenske pokrajine. Osnovna glavnica sestoji iz od posameznih družabnikov polno vplačanih deležev v skupnem znesku 300000 K. Deleži znašajo 500, l600, 2000, 3000, 5000, 10.000 in 25.000 K.
Za vsakih vplačanih 500 K se ima pri glasovanju en glas.
Vsak družabnik jamči samo za svoj delež in so vsaka naknadna plačila izključena.
Pripravljalni odbor po ureditvi lepega podjetja še enkrat vabi vse rodoljube k pristopu, in sicer določuje zadnji rok — 15. decembra t. 1., do katerega časa je treba prijaviti pristop in tudi vplačati naznanjeni delež. Ako se pokaže, da podpisana vsota ne zadostuje	za	ustanovitev	družbe,	tedaj
ne bo drugega kazalo, nego	krasno	osno-
vano in udobno urejeno podjetje prodati, in kaj lahko	se	zgodi, da bi prišlo	v tuje
roke. Tedaj tudi ne bo pomagalo pritoževanje, da se tujec bogati	na	naši zemlji, da	izkorišča	bogate
vire tujskega prometa v naši gorenjski Švici, kajti krivi bomo sami, ker smo premalo podjetni.
Prosimo torej v prvi vrsti one denarne zavode, ki Še niso pristopili, da pristopijo z večjimi zneski, kakor tudi že pristopivše, da zvišajo svoje deleže.
Dalje opozarjamo tudi vse posamezne osebe, da omogočijo ustanovitev družbe z veliko udeležbo. Na ceni podlagi osnovano podjetje in obilen obisk tujcev že letos (čez 500 iz vseh evropskih držav), ko se je z reklamo šele sredi sezone pričelo, jamči vsem ude-ležnikom, da je pričakovati tudi dobro obrestovanje na ložene glavnice. Pokažimo vsi malo več podjetnosti in rodoljublja in začetek bo storjen, da si počasi zagotovimo vse pridobitne vire tujskega prometa na svoj zemlji. V Ljubljani, 16. oktobra 1907. Za priprav ljalni odbor hotelske družbe »Triglav*: Ivan Hribar, Dr. V. Gregorič.
Priporočajte in širite naš list!
Etika in politika,
'redaval v „Akademiji" dne 24. februarja 1907 g. vseučil. docent g. Albert Bazala iz Zagreba.
~  Ponatisk iz „Nove Dobe". =====
brošura po 30 vin se dobiva v knjigotržnici g. LftV. Schwentnerja v Ljubljani.
Sukno
in modno gosposko blago, damsko fino blago in loden
najceneje dobavlja
A. Skorkovsky v Ilumpolcu (leško).
Tovarniška zaloga v Pragi
II., Jnngmanov trg (nasproti spomenika). Uzorci brezplačno.
Ustanovljeno 1842.
IVl^fon štev. 154.
Tovarna oljnatih barv, lakov in Arneža. Slikarija napisov. Dekoracijska, stavbinska in pohištvena pleskarija. Električni obrat.
Prodajalna:	Delavnica:	,
Miklošičeva cesta 6	Igriške	ulice	6
nasproti hotela „Union“.	Ljubljana.
» ■	■	■■	V	—
Svojo bogato zalogo
VOZOV
novili in že rabljenili priporoča
izdelovatelj vozov
FRAN VIS JAN
v Ljubljani, Itimska cesta št. 11.
t
a
Prva
Ivan Rakoše i. dr. = Straža-Toplice =
priporoča
Slivovko navadno K 1 — lit. Tropinovec navad. K 1-— lit III	„	MO	„	„	IH.	„	MO	„
II	„	1-30	„	„	II.	„	1 20	„
I.	„	I 50	«	• .»	I.	n	MO	..
Drožnik III „ 1 30 „ Brinjevec III „ 1 40 „
II. „150,,	„	II	„	i 80 „
I.	„	1 80'	„	„	I	„	2 —	„
Vinsko žganje (konjak) od 3 do 8 K = ’/10 litra
narodna grenčica narodni liker
Specijaliteta -SIOVBIIGC
od'* K I 10 do K 1-20 liter.
Destilacija vsakovrstnih najfinejših likerjev od K T— do K 1‘60 liter.
Uvoz in izvoz čajnega ruma od K 1’ do K 2'— liter i. t. d., i. t. d.
Odpošilja se v steklenicah, jabojih in sodih, ter se prazna nepokvarjena posoda sprejme nazaj v račun in sicer steklenice 10 vin komad in sodi 5 vin liter franko Straža-Toplice Na zahtevo se pošljejo vzorci brezplačne!
$
■S
%
t?
v* t *
t n- * Hrh )
f *******
„TJčiteljska tiskarna".v Ljubljani
registrovana zadruga z omejenim jamstvom
—   — Gradišče št. 4	—
priporoča slavnim županstvom ter vsem e. kr. in drugim javnim uradom svojo
popolno zalogo uradnih tiskovin,
slavnim hranilnicam in posojilnicam se priporoča tudi v izvrševanje hranilnih knjižic; slavnim narodnim in drugim društvom v izvrševanje vabil, pravil, plakatov, diplom, ki jih izvršuje v navadnem ali v večbarvnem tisku najokusneje.
Postrežba točna in solidna.	Cene	zmerne.
Poit c n a i ii h o 1 i d n a p o stre* bul
i j
S
v
i
1
s
FR. STUPICA
trgovina z železnino in poljedelskimi stroji
Marije Terezije cesta št. 1 poleg ..Pigabirta" Ljubljana Valvazorjev trg št. 6 poleg Križev, cerkve.
Naivefija zaloga slamoreznio, mlatilnic, gepelnov, čistilnic, tri erjev, preš za grozdje in sadje, ulugov in bran, pump in oevi za vodo, vino in gnojnioo. — K-viotam se dob jo vedno to n jnižj h cenah, iei«*zni nairrobul lirlii, štedilniki, peči, kuhinjska oprava, vse orodje za kovače, ključavnič r e, kleparje, muarie in tesarje, poit U n <1 in roman cement, traverze in železniške šine. Zi kmetovalce posebne važnosti so ročno-povlečiie grablje, s katerimi naredi jedna oseba v istem času toliko, k»kor z navadnimi fjrabliami šest oseb, dali« plugi  ______patent	„Sack“.	Postiemalniki	za	mleko	in vsa druga oprava za m'eharne. - —
P o & t c ii a 1 n solidna p o h t r e •>, 1» a !
i
N
S S 8
il
I i
GRIČAR & MEJAČ
v Ljubljani, Prešernove ulice štev. 9.
ISTa-j^ečja zaloga zgotovljeniih. oTolels za go-spode, gospe, dLečlse in. clelsllce. Oenilsi zastonj in poštnine prosto. - “ - ‘
V
v
v
AVGUST BELLE
Unec pri Rakeku,
prva lit edina domača opekarna s sušilnim stiskanjem (Troekenpressung).
Prične izdelovati pomladi 1908 zidarsko, zarezno in vso druge/vrstno i opeko v vsaki množini.
V
v
v
Cm	i r cirAiSml Kupujte samo pri narodnih tvrdkah! Trgovci, ne naro-
OVOjl Iv SVOJI lili ičajte blaga pri protislovenskih tvrdkah! ■	.
Odgovorni ureduik: Franjo Feldstein. Izdaja konzorcij .Slov gosp. stranke*	Lastnina	*	Slov.	gosp.	stranke'.	Tisk	.Dftitehske	tiskarne-	v	Ljubljani