Glasilo Udruženja Jugoslov. Učiteljstva. — Poverjeništvo Ljubljana.
Vse spise, v oceno poslane knjige itd. ie pošiljati samo na naslov: Uredništvo Učiteljskega Tovariša v Ljubljani, Frančiškanska ul. 6. Rokopisov ne vračamo. Vse poSiljatve je pošiljati franko.	Učiteljski TovariS izhaja vsak četrtek pop. Ako je ta dan praznik, izide list dan pozneje. Vse leto velja . . 40 — K pol leta , . . 20'— „ četrt leta .... 10 — „ posamezna številka po 80 vin.		Za oznanila je plačati cd enostolpne petit-viste, če se tiska erikrat . . SOvin. „ „ „ dvakrat. . 80 „ „ „ „ trikrat . . *50 „ za nadaljnja uvrščenja od petit-vrste po 40 vin. Oznanila sprejema Učiteljska tiskarna.		Naročnino, reklamacije, t. j. vse administrativne stvari, je pošiljaU samo na naslov; Upravništvo Učiteljsk. Tovariša v Ljubila«, Mestni trg št. 17/111. Poštni čekovni urad št. 11.197. Reklamacije so proste poštnine.
	Za reklamne notice, pojasnila, poslana, razpise služb je plačati po 60 vin za vsako petit-vrsto. Priloge stanejo poleg poštnine še 45 K.	Telefon uredništva Štev. 312.		Članstvo ljubljanskega Poverjeništva UJU ima s članarino tudi že plačano naročnino, lorej ni treba članstvu naročnine posebe plačevati.	
Nove draginjske doklade.
Dne 29. septembra je bila podpisana naredba ministrskega sveta Dr. Br. 13.000, ki urejuje nove dravinjske doklade drž. nameščencem.
Aktivni državni nameščenci, ki so doslej dobivali doklade po shemi A. naredbe Dr. Br. 63.515, bodo odslej prejemali namesto dosedanjih draginjskih do-klad dnevnice, in sicer:
do vštevši 3399 K sistemizirane letne plače brez stanarine po 68 K dnevno:
od 3400—4799 K sistemizirane letne plače brez stanarine po 72 K dnevno;
od 4800—6399 K sistemizirane letne plače brez stanarine po 76 K dnevno.
od 6400- 7999 K sistemizirane letne plače brez stanarine po 84 K dnevno;
od 8000 —9999 K sistemizirane letne piače brez stanarine po 88 K dnevno;
od 10 000—15.999 K sistemizirane letne plače brez stanarine po 100 K dnevno;
od 16.000—18.000 K sistemizirane letne plače brez stanarine po 120 K dnevno.
Nameščenci, ki so doslej prejemali doklade po shemi B , naredbe Dr. Br. 63.515, bodo prejemali odslej namesto svoiih dosedanrih doklad dnevno po 56 K.
Aktivni parohijski pravoslavni svečeniki kaplani, diiakoni in orotodiiakoni ter duhovniki ostalih veroizpovedi v vseh krajih prejemajo še nadalje dosedanje doklade. Le pravoslavni aktivni parohijski svečeniki, kaplani, dijakoni in protodijakoni na parohijah v eparhijah gornjo-karlovački in pakrački razen onih ki imaio tam sesiie nadalie v Boki Kotorski ter v hercegovski, zahumski in v onem delu zadrske in istrske eparhije, v kolikor spada v našo kraljevino, k^or tudi katoliški duhovniki v senjsko-mo-druški in v dalmatinskih ter hercegovskih škofijah bodo prejemali dnevno po 48 K.
Vsi tukaj navedeni nameščenci imajo pravico tudi do družinske doklade po 12 K na dan za vsakega člana družine, ki nima lastnega imetja ali dohodkov. To doklado dobivajo za ženo. otroke, deda. babico, očeta, mater, brate in sestre.
Uookoiencem iti up-okoienkam se dosedanja doklada zviša za 12 K na dan za
vsakega člana, kakor to velia za aktivne vsakega člana, kakor to velja za aktivne. Tudi sirote brez očeta in matere bodo dobivale doklado po 12 K na dan.
Poštarji neerarskih" poštnih uradov na ozemlju zagrebške in velikobečkere-ske poštne in brzojavne direkcije dobivajo trikratni iznos dosedanjih doklad.
Ukazni državni uradniki ln učitelii z dinarsko plačo zuna} Srbije in Črne gore bodo kot draginjsko doklado prejemali:
Do 2999 dinarjev letne plače dnevno po 15 dinarjev;
od 3000—4999 dinarjev letne Pfače dnevno po 16 dinarjev;
od 5000—7499 dinarjev letne Plače dnevno po 18 dinarjev;
od 7500 dinarjev in dalje letne plače dnevno po 20 dinarjev.
Okrožni načelniki z dinarsko plačo v teh pokrajinah bodo dobivali isto do-doklado, kakor nameščenci v Srbiji in Črni gori.
Kot dodatek za družino bodo vsi državni nameščenci z dinarsko plačo preje-jemali po 3 dinarje na dan.
Ban hrvatski bo imel kot osebno draginjsko doklado dnevno po 100 dinarjev, predsedniki ostalih pokrajinskih vlad pa po 80 dinarjev ter dodatek za družino, kakor pristaja ostalim državnim nameščencem v dotični pokrajini.
Ta nova naredba je stopila v veljavo dne 1. oktobra 1920. Nove doklade po tej naredbi se bodo izplačevale, čim bo ta naredba priobčena oblastem, nakar — upamo — ne bodemo dolgo čakali.
Ali ste že naročili „Narodno Prosve-to", glasilo Udruženja Jugoslovanskog Učiteljstva v Beogradu?
SPECTATOR:
Dve, tri o šolskih razmerah v Prekmuriu.
„ ... na Slovenskem nI nič
slabšega in zoprnejšega, kakor če piše učiteljstvu sodbo frak in talar." („Jugoslavija" 1920. št. 207.)
Zadnji čas se mnogo piše o učiteljstvu v novoosvobojenem Prekmurju, in
to vse v klerikalnih listih od Kleklovih „Novin" preko mariborske „Straže" do „Slovenca". Človek, ki to bere, si mora misliti: Kaki so ti učitelji, kakšne te šolske razmere! —
Da saj naš stan o tem kaj več zve, zato naj bodo te vrstice!
Pred vsem bodi povedano, da o kaki narodni zavednosti, izvzemši nekaj častnih iziern. v Prekmuriu niti govoriti ne moremo. Preveč so zaverovani v svojo „Ogrsko", da bi se mogli čutiti z nami enega rodu in ene misli. Govoriš z inte-ligentom. govoriš s kmetom o našem jeziku in izvedel boš brez obotavljanja: ..Mi nismo Slovenci kot vi. ampak le vo-grski Slovenci ali Vendi." Zato ni čudo, ako se vzdigne učitelj-madžaron na učiteljski konferenci, ter izjavi: „mi smo obljubili poučevati slovenski, nismo pa obljubili tudi misliti in čutiti po slovensko." Zato ni čuda, da duhovščina s Klekloin vred zahteva, naj se mladina poučuje v dialektu ..prekmurščine" in nai se ii dajo šolske knjige pisane v tem jeziku. Zato ni čuda, da niso ti zadovoljni z učitelj-stvom iz Slovenije, ki je narodno zavedno. ter kličejo iz vseh kotov argumente proti njemu, četudi neosnovane in krivične, in zahtevajo prejšnje domače, recite: madžaronsko, učiteljstvo v službo nazaj. —
Toliko na splošno; preidimo k podrobnostim!
V Prekmurju so bile pred zasedbo te-le šole: meščanska v Murski Soboti in Dolnji Lendavi in tri vrste ljudskih šol: državne, občinske in verske ali cerkvene šole. — Ko smo mi osvobodili Prekmurie. je naša vlada najprej ustanovila gimnazijo s I. razredom v Murski Soboti, Nastanili so jo v poslopju meščanske šole, in nevarnost je. da io gimnazija z odpiranjem nadaljnih razredov izpodrine, ker se zlasti od neke gimnazije prav blizu stoječe osebe pridno, a trajno agitira proti njej. Ali gotovo je, da je ne bo mogoče zatreti, ker je ljudstvo bolj zanjo, kakor pa za gimnazik), ki je kakor nekaj novega zanj.
Meščanska šola v Murski Soboti je štirirazredna in mešana. Dasi se je pričelo kasno s poukom, in to v pismeni slovenščini, je bil končen uspeh le nad vse
pričakovanje, kar priča o dobrem vodstvu in pridnosti učnih moči. — Poleg nje je bila otvorjena druga meščanska šola, lansko leto s I. razredom v Doljni Lendavi.
Skoro v vsakem večjem kraju ali vasi pa so posejane razne ljudske šole, katere pa so bile radi cincania domačega učiteljstva in radi nedostatka drugih učiteljskih moči odprte šele kasno v letošnjem letu. nekatere že proti koncu, nekatere, in teh je še mnogo, so pa še danes zaprte, ker ravno učiteljev primanjkuje.
Zdaj pa pridejo župnik Klekl, župnik Sakovič in še kdo drugi, ter staviio bu-dalaste zahteve, naj se še to učiteljstvo izmakne iz Prekmurja, češ, da je — ne-krščansko. Pozivajo se pri tem. da ljudstvo tako hoče. in prete s štrajkom v šoli! Torej to učiteljstvo, ki je poslušno božji zapovedi ravno iz ljubezni do tega doslej od vseh strani zatiranega naroda zapustilo svoia lepa in udobna mesta drugod, ter prišlo v negotovost sem, to učiteljstvo nai bi bilo — nekrščansko! Seve. ker jim pri ustanavljanju raznih strankarskih društev in pri podjarmljanjiu že itak do mozga izžetega ljudstva ne gre na roko in jim ne pomaga. Ne zaganjajte se torei v učiteljstvo, katero izvršuje svojo težavno in tu še dvakrat težavno službo!
Že itak se kaže baš tu v Prekmurju pomanjkanje učiteljstva; saj se še oni, ki so prosili za kako službo tiukaj gotovo iz drugih blažjih ozirov, kakor pa je plača i. dr., branijo zdaj iti na odkazana jim mesta. Ako bi se pa imelo vedno le tako postopati z njimi, kakor se v tem času» notem oa ostane Prekmurie bojkotirano se strani učitelistva. In to bi ravno prav prišlo nekaterim prekmurskim vodilnim krogom. Tako bi imeli vsaj prostora za bivše domače učiteljstvo, za katerega se povsod poganjajo. Kaj to, če ne znajo slovenščine, ali je nočejo znati; saj znajo — prekmurščino, in ta — zadostuje; kaj to, da so madžaroni in nočejo misliti in čutiti slovenski, saj so ponižni hlapci, vdinjani tej gospodi, kakor so bili za časa oerske vlade, in — to zadostuje. No. potem pa še pišejo in govore, da delajo za državno misel! — Da, za mad-
LISTEK.
BOŽO RAČIČ:
Po Žumberku.
Pod vtisom krasnega vereča. ki so nam ga priredili naši Jjublanski tovariši na svojem oovratku iz Beograda v Metliki. sem nastopil svoio pot v Zumberak. Vodno in vedno mi ie bil pred očmi tnali Metličanček ki ga ie spravila tov. Sadar-teva s svoio umetniško orednašano oes- j mico .-Jezdec — strah« v tako zadrego, da se je ves preplašen začel stiskati k svoii mamici, boječ se, da ga ne bi hudi bav-W Tako osvoiiti otroško dušo zamore le umetnica in to o Sodarjevi lahko rečemo. Pevski zbor Da ie priboril pod soretmo Ju-vančevo taktirko nar. oesmi pravi triumf. Pesmi, ki iih ie pel naš zbor. smo čuili že dostikrat ali tako orednašanih še ne in ni čuda. da so zlezle gostoljubnim Metl-.čanom orav do srca. Za nas podeželske grešnike bi bile take počitniške prireditve res pravi užitek. Razširite zbor in °oid!icie med svet! Zumberak ie vrlo zanimiva pokrajina, ki pa je še zelo neznana 'n Določno še zelo zamotana.
Vleče se od Suhora no vrhu Gorjancev do Čateža ob Savi. Zumberak Ima svtotre ime oo starem gradu Žumberku (SichelburgV Kogar zanimaio podrobnosti, nai vzame soeciialko v roke! Pokrajina obsega 11 župnii. med katerimi so tri ri-mokatoliškie (Zumberak K alfe. Oštrc). ostale (Sv. Nedelja. Kasta, Draga. Sošice Mrzlopolje, Pečno. Stojdraga in Grabar) so uniiatske. Do Marije Terezije so bili Žutnberčani pravoslavne vere. Šol ima Zumberak 8. Za časa kralia Ferdinanda 1. (1533.) so se naselili sem Srbi, ki so iih na-zivali Uskoke. Kranjski stanovi pa niso skrbeli za me in v naivečii bedi so se potikali okoli 3 leta prprfcio so se stalno naselili. O Žumberku je izšla zanimiva knjiga iznod peresa prof. dr. Niko Zupaniča še nred votno v Beogradu.
Prvotno so bili Žumberčani samo vojaki. ki so jih uporabljali v bran proti turškim naoadom. Kasneje so odbirali nadarjene dečke za voiaške šole:, iz katerih so orihaialt kot častniki v armado. Tudi Pe-tar Preradovič ie Zumberčan.
Gospodarstvo ie splošno pasivno, ker te premalo oolia. Pač se ponašalo Gorjanci s krasnimi šumami. ki se oa ne eksoloatiraio kakor bi bilo treba. Zato ti-- h tudi tod vse v Ameriko. Domače obrt'
ne poznalo razen ženskih ročnih del. Žal. da se ne naide podietnega človeka, ki bi organiziral vezilie Tako krasne stvaTi nai-deio hitro kuoca. Žene so zelo spretne ve-zilje. Iz večine uporabljajo samo eno vezno tehniko (tkaničanie) ki zahteva zelo dobrih oči in spretne roke. V komponira-roui ornamentov so zelo spretne in imaio tudi precei obširno terminologiio kar ie zelo zanimivo in zelo redko. Tudi »metodično« ure/teno imaio ornamente. Devoiči-ce. ki se uče vezenja, začno naiorei z »vodico« — to ie poševnemu križu_ podoben črtasti OTnament. dalje imaio »okato vodico«. »trioko vodico«, «mulice, »ognjilca«, »sabljice«. »retka pera«, »zubljena pera«, »rešetare«, »brzovez«, »šavak«, »obraže-ni« in »biielički vez« ter »sklaoane gran-čioe«. Vse naštete ornamente nahaiamo v raznih gruoacitah po dva skupaj na eni orsni strani sraice. ki re vezena le z rdečo in modro nitio v sredi med obema orna-mentoma pa ie nekaka meia. ki io delajo »rebrica«. To ie meandru podoben orna-ment in ie vedno enak. Grupirajo na pr. tako: na desno in levo prsnih robov ori-deio »ogniilca«. za niimi »rebrica«. za temi oa >sabliice«. Prsni del ima torei navadno 6 ali bolie rečeno 3 oare raznih ornamentov ki se ponavliaio od ovratnika
do pasa Vsi ornamenti so geometrični razen onih. ki iih vezeio rimokatolikinie. Te zaiematio snov tudi V/ rastlinstva, kakor sem to opazil v Kalju. Tudi barve ne upo-rabliaio rdečo-modre. amnak rdeče-črno. Na nekem otiraču sem zasledil tudi orna-ment, ki je dobro posnet po križu starih »tolariev-križevcev«.
Noša Žumberčank uniiatk ie kai preprosta vendar snažna. Ž.ene in devoike oblačiio dolgo srajco, ki sega do pet (ko-šulja cijelača). Na prsih je vezana. Opasu-jejo se z rdečim suknenim pasom, ki se končuie v moder belokrižast trak in se oviie preko oasa okoli života. Devoike nosiio na glavi »kdoice«. To so dalmatinskim čeniram podobna pokrivala, ki so s srehrom bogato vezena. Omožene žene pa nosilo kot vidni znak zakonskega dostojanstva »premetačo«. To <ie kakih 60 do 70 cm dolg in kakih 25—30 cm širok pravokoten platnen robec, okrašen na obeh ozkih r oboli s kleklianimi čipkami. Navadno ie tudi škrob a n in listan. da lepše leži. Položi se tako na davo. da padata oba ozka roba po ramah pri ušesih se pripne z okrašenimi iglami za lase. Kita ie zvita in ne gleda izpod »oremetače«. Če ie Žumberčanka tudi že zavrgla belo noša. vendar pa nosi kot viden znak žum-
žarsko, a ne jugoslovansko! —- K temu bi radi stavili nekak predlog: Veliko se govori o takozvanih „Slomškarjih". To so ljudje za naše Prekmurce in njih voditelje Ka<i. ko bi vse te zbrali in iih kompaktno preselili v Prekniurje; menda bi jih bilo dovolj, da zasedejo vsa šolska mesta. Na ta način bi prišlo v Prekmurje ..strogo krščansko" učiteljstvo. ostala domovina pa bi se jih namah rešila. — Pomislite malo na to, gospodje-voditelji!
Našim prijateljem v Prekmurju gre na roko posebno neka institucija, ki se zove: šolski sosvet. Ustanovljen je bil prvi čas naše zasedbe kot nekak informativen organ v šolskih zadevali. Vanj so bili po takratnem civ. komisarju pozvani poieg nadzornika še oba gerenta občin Murska Sobola in Doljna Lendava, tiije prejšnji Prekmurci-učitelji, trije evanf«liski in štirie katoliški župniki. In ia sosvet še zdaj obstoj: ko t tak, dasi je Prekmurje že stalno naše in so šolske razmere v dobrem teku. Po popustljivosti prejšnjega komisarja pa se je ta prej informativen organ prelevil v nekako avtonomnega, postavodajalnega. In pri tem so ostali v njem vsi prejšnji prisedniki. iz vrst nanovo došlega učiteljstva pa se ni pritegnilo vanj nikogar. In tako pride, da stavlja šolski sosvet na šolsko oblast take zahteve, kakor smo jih par že zgoraj omenili (pouk v prekmurščini, odstranje-nje izvenprekmurskega „nekrščanskega" učiteljstva itd.). Tako pride, da se pro-tivi odlokom višje šolske oblasti in grozi s pasivno rezistenco oz. šolskim štraj-kom, ako bi višji šolski svet ne hotel upoštevati njegovih brezmiselnih zahtev. Razume se, da morata civilni komisar in nadzornik vse to mirno gledati, ker, četudi se ne strinjata z ukrepi šolskega sosveta hi oreglasuieio ostali člani. — Naše mnenje je opravičena zahteva celokupnega učiteljstva z malo izjemami v Prekmurju, naj se šolski sosvet, kot tak kratkomalo razpusti ter izvoli oziroma postavi pravilni okrajni šolski svet, v katerem ne bodo sedeli oni. ki nimajo pravice soditi učiteljev kot učitelje, ampak le kot Hudi. in v katerem bodo smeli tudi učitelji sami o svoji usodi odločevati.
Druga slična institucija v Prekmurju «o takozvani šolski stolct. no naše bi to bili nekaki krajni šolski sveti. Ti so ostali še izza časa madžarske vlade. Ti vladajo verskim ljudskim šolam, protestantov-skim in katoliškim. Predsedujejo jim župniki oziroma pastorji.
Najlepše zgradbe so državne šole, občinske in verske šole pa so dobro do-tirane za dotične učitelje; nekatere ima jo tudi obširna posestva. Ko so prišli naši učitelji na take šole, mislili so, da dobe oritikaiočn posestva, ali varali so se. bila so že oddana v zakup raznim strankam. Naša vlada je vsprejela te šole. kakor so bile, tudi kot verske. Ona sicer plačuje učiteljstro, a zapovedujejo mu šolski stolci. Tako se je nekje zgodilo, da je župnik (Sakovič) od voditelja šole zahteval, da mu mora vse akte, ki pridejo nanj oziroma ki jih sam odpošlje, njemu v pregled izročiti. — ""Ljudje božji! Ali smo kje v Afriki?! Dolžnost države je, da te šole podržavi, a upirajo se temu šolski stolci. Učitelji na teh šolah so nJim oz.;r niih predsednikom duhovščini, podrejeni. Zato pa morajo opravljati službo organista oz. kantorja. skoro bi se zarekli, mežnarja. — Ali niso baš take razmere, kakor so bile pri nas pred pol-stoletjem? Kako poniževalno za učitelja!
In ker nfora tak učitelj biti vedno pripravljen, da opravlja z župnikom še razne druge posle kot orgar.ist oz. kan-tor n. pr. pogrebe, pogrebne maše, posebne društvene slovesnosti itd. tudi med tednom ob vsaki uri, potem si lahko mislimo, kako poučevanje je v šoli, in torej, kako škodljivo za vsak šolski napredek.
Pa šolski stolci so istotako oblastni v. svojih zahtevah, kakor šolski sosvet. O tem vas prepriča lahko vsaka številka Kleklovih novin. Kompetentna oblast bi morala tem naravnost povedati, da so le administrativna oz. svetovalna oblast in da se njihove „zahteve" le kot nasveti upoštevajo, če ne nasprotujejo naravnost šolskim zahtevam. Kot vzgled, kam lahko privedejo take zahteve, naj služi: V 1 uro od Murske Sobote oddaljeni vasi Pucinci je evangeljska konfe-sijonalna šola. Na njej poučuje trd Mad žar, ki niti. prekmurščine ni zmožen. A ker je obenem kantor v tamošnji župni cerkvi, ga šolska oblast ni smela prestaviti na kako madžarsko našo šolo. In tako poučuje še naprej slovenske otroke na zdaj slovenski šoli v čisti — madžarščini! — Tableau! —
Opravičeno se torej tudi tu zahteva, naj se istotako temeljito reorganizirajo ti — šolski stolci! —
Veliko bi še imeli poročati o gnilobi na šolskem polju v Prekmurju. A radi prostora naj se omejimo le še na letošnji kurz prekmurskih domačinov-učite-ljev. Poslani so bili v St. Vid za mesec dni, da se priuče pismeni slovenščini. Koliko se jih je odzvalo, nam ni znano; gotovo pa ne vsi, ako pomislimo na notranje prepričanje nekaternikov. Dobro ie bilo to od naše šolske oblasti; da pa bo kaj pomagalo, dvomimo. Ko se povrnejo na svoja stara mesta, pa bo zopet pela v Soli prekmurščina, v medsebojnem občevanju pa madžarščina. Te že tako: umivaj zamorca kolikor hočeš, ostane le črn. — Zakaj se ni upošteval edino pameten predlog: brez ozira na levo in desno, le v dobrobit slovenske stvari, naj bi se vse tiste učitelje poslalo saj za eno leto službovat na slovenske šole, četudi kam v bližino? —
Seve, nekateri višji gospodje so bolj za lastne in strankarske ozire, brezbrižni so za tako oddaljeno Prekmurje, katero prepuščajo samemu sebi tudi na — šolskem polju. Kam plovemo v Prekmurju?
Učni načrt
za gospodinjsko - nadaljevalne tečaje na ljudskih šolah.
(Sestavil kmet. svetnik V. Rohrmann.)
Učna doba traja 5 mesecev, od 15. oktobra do 15. marca. Število ur na teden: 6 v vsakem letniku, skupaj 120 ur.
Razdelitev pouka.
UČNA TVAR1NA. 1. Verouk.
Spolnjevanje dolžnosti proti
Bogu,
1			Število	ur na
	<n	Učui predmet	teden za letnik	
!	>W		i.	n
	1.		r	i 1
	2.	Gospodinjsko spisje ....	j	i I
	3.	Gospodinjsko računstvo . .		},
	4.	Kmetijsko gospodinjstvo . .	i	2
	5.	1 Ročna dela.......	i	1 i
j -		Skupaj - .	6	6
beračkih žen še »premetačo«. V Metliki ?ih vidiš ob semaniih dnevih. Mesto pred-nasniikov nosiio »pregače« z dolgimi volnenimi resami. Barva Um ie zeleno-rdeča. dočim so boianske in mUrindolske pregače črno-bele in rdeče in obšite z vezenimi in zlatimi bortami.
Noša katoliških žen r-a ie skoro ravno taka kakor belokranjska, samo da so »kožice« (naramni del) bogateie vezene kot belokranjske. Zakonske žene nosiio ood robcem takoimenovani »faniak«. To le podkvi podobna pletena slamnata kita. ki ie c platnom obšita. Priveže se z motvozom okolj zvite kite.
Vse skuoai ie podobno mačvanski »kondži«. ki sem io omenil pri opisu mač-vanske noše v Srbiii.
»Fanjak« dobi nevesta sa ženinovem domu kier ii snameio venec in io s fani-kom »oosnašijo«. SJičen običai nahajamo oo vsem slovanskem iugu kar ie tudi dokument nar. edinstva. Belokraniica ie dobila kot znak žene v Adlešičih »ialbo«. na Vinici »glavni robec«, na Vrhu »iuglo«. na Preloki »zaglavac« na bližnjem Hrvatskem »poculice« ali »rubce«. v Mačvi »kondžo« itd.
Za raziskavanie naselievania so tudi 7plo važni hišni oriimki (beiokranisko: >nrišvarki«), Zanirmvo ie. da nahaiamo v
Zntnberku ravno take. kakor v Adlešičih. Boiancih Fučkovcih in Marindolu. To so Organi. Perizi. .lurišini Kordiči. Stipano-viči itd.
LeD imenski zaklad nam ie ohranjen tudi v živalskih jmenih na vsem iugu. V Beli Kraiini in Žumberku kličejo ovce: Lika. Bela. Drduička. Maca. Jagoda. Mrka Grašica. Pikuša, Roga. Ribica. Tičlca. Ciba Sova Očica. Ničica. Buza. Kudra, Ruša Tita Senava. Krave: Srnava. Ruska. Lisava Cadava Rtimava. Milava. Perava. Jelenka Perka. Svilka. Laska. Trakica. Škooci (ovni): Bašo. Mulan. Beli. Macan. Zorko. Kudran. Orašan. Krpan. Voli: Rumen. Jelen. Lise. Srne Peran. Dvoran Riian. Svilan. Bels. Čade. Rogec. Milan Vidran. Trakec. Kokoši: šarka. zorka žutka cofača. Psi: Vidra. Lisko. Mnrček. Vučko. Šari. Capo. Pozor, Čuval.
Pri zbiranju oasiih imen sem doživel epizodico ki ie vredna spomina. Iz krne-tiške hiše se mi zapodi mala riava oasia mrcma ood noee. Strašansko ie bevskalo ščene in priklicalo vospodaria na orag Vprašam "-a: »Kako se zove Vaše ščene?« »Kakti nirnški cesar, ki ie nosil ovake brkve!« se odreže mož in pokaže z obema kazalcema od ustnic navzgor proti očem. In res ko sem zaklical deminutivum »Velikega nemškega«, le oomieala pasia zver s svoiim reoom.
svojemu bližnjemu in samemu sebi.
2. Gospodinjsko spisje.
Vaie v sestavlianiu soisov za gospodinje. Kupčijska pisma. Naročilna pisma za gospodinjske potrebščine, za vrtna semena in drugo blago. Pisma z računi za prodane pridelke, mleko, zelenjavo. Objave in inserati. Poizvedovalna pisma. Prejemni list. Izročilni list. Pobotnica.
II. letnik.
Vloge na oblastva. Dolžno pismo. Pogodbe. Navodilo, kako je oddajati pisma. brzojavke, denar in blago po pošti. Poraba poštnih položnic. Zeleznične pošiljatve. Praktični izgledi.
2.	Gospodinjsko računstvo.
I.	letnik.
Gospodinjski računi. Tržne cene. Prodajni in nakupni računi za pridelke, za živila, za perilo in obleko. Računi o potrebni množini in o nakupu semen in umetnih gnojil.
II.	letnik.
Prodajni računi za mleko in mlečne izdelke. Računi o mlečnosti krav in o pridelkih mleka in mlečnih izdelkov. Računi o izkupičku za prodana jajca in perutnino. Obrestni in odstotni računi. Posel-ski računi.
3.	Kmetijsko gospodinjstvo.
I.	letnik.
Poklic gospodinje na kmetih. Lastnosti dobre gospodinje.
Hišno gospodinjstvo na kmetih. Nauk o živilih. Sestavine in redilna vrednost živil. Različna jedila in glavna navodila za pripravljanje. Uporaba jedilnih ostankov Ravnanie z domačimi. Skrb za zdravo stanovanje. Vsakdanje pospravljanje. Glavno pospravljanje. Kuhinja. Pomivanje posode. Snaženje kuhinje. Jedilna shramba in klet. Varstvo pred mrčesi in drugimi škodljivci v hiši. Zračenje, kur-I java in svečava.
Vrtnarstvo. Važnost hišnega vrta. Naprava vrta. Kako je povečati rodovitnost zemlje. Rigolanje. Gnojenje vrta. Zalivanje: Pravilno kolobarjenje. Pridelovanje najbolj važnih vrtnih rastlin. Gojitev cvetlic.
II.	letnik.
Hišno gospodinjstvo na kmetih. Obleka. Ravnanje s perilom. Pranje in likanje perila. Snaženje obleke in obuvala. Uporaba stare obleke. Nakupovanje obleke, perila in obuvala. Vrednost in trpežnost blaga. Redno spravljanje in vzdrževanje perila in obleke, Hišni red. Kako je ravnati s posli. Gospodinjsko računstvo.
Mlekarstvo. Mlečnost krav in kako jo izboljšujemo. Sestava in lastnosti mleka. Mlečne napake. Pravilno ravnanje z mlekom in smetano. Izdelovanje surovega masla.
Perutnlnarstvo. Kako je povzdigniti dohodke kurjereje. Vrednost raznih kurjih plemen. Lega in oprava kurnice. Red in snaga v kurnici. Lastnosti dobrih jaj-čaric. Jajca za valenje. Kako je ravnati s kokljo in piščeti. Važnost pravilnega krmljenja in paše. Najnevarnejše kurje bolezni.
4. Ročna dela.
I. in II. letnik.
Ročno šivanje. Krpanje perila in obleke. Podpletenje in mašenje nogavic. Šivanje preprostega životnega perila na rokah.
„Narodna Prosveta" je Informativen stanovski in šolski list in prinaša tudi vesti o gibanju učiteljstva izven Jugoslavije.
Vrv okoii vrat«!
Namen vsakega razsodišča je poravnati osebne spore in prepire, stanovska nesporazumljenja doma. Vsa sporna vprašanja, ki se tičejo dostikrat nekole-gijalnih odnošajev med učitcljstvom. naj razsoja učiteljsko razsodišče. Nikjer ni nobenega zakona, kateri bi prisilil nasprotni si stranki priznati vrhovno sodno oblast stanovskemu razsodišču; stranki eni ali drugi je vedno odprta pot na javno sodišče. Pravila o razsodišču morajo vsled tega stremiti za tem. da uživajo njih zaupanje vsi v neprijateljskih. stanovsko različnih mnenjih ali osebnih prepirih se nahajajoči člani našega stanu.
Take objektivne garancije ne nudi razsodišče, kakršnega je izdelal pooblaščen odbor ter ga enostavno aktiviral za okrajna učiteljska društva, katera so ve-
činoma pravila razsodišča sprejela ter že volila predsednika in odbornike.
Ze prej sem omenil, da je naloga razsodišča poravnati spore med učitelistvom. Ali uživa predsednik razsodišča moje zaupanje? Smem li verovati v njegovo objektivnost, zlasti če je izvoljen mož mojega nezaupanja? Razsodišče, ki ga )• objavil „Učiteljski Tovariš" z dne 10. junija 1920, štev. 23 doseže nasproten učinek. Obe nasprotujoči si stranki nista zadovoljni (ali samo ena) n. pr. z odborom. ki tvori razsodišče; obe bodeta tedaj obravnavali zadevo, ako je žaljenje časti, ali kaj enakega, pred javnim forumom. Tukaj se pokaže posledica omenjenega razsodišča ravno nasprotna namenu, ki so ga imeli sestavljalci pravil razsodišča.
Ustanovitev razsodišča je naznaniti višji šolski oblasti! Zdi se, da naj pride za skrpucalo „javne kvalifikacije" na pomoč proti že dovolj zatiranemu učiteljstvu v stanovskih in osebnih zadevah še šolska oblast,
V naše stanovske zadeve naj se vtika še vlada in naj postane na predlog nas samih vladni inkvizitor. opravljajoč posle nekdanjega c. kr; dež. šol. sveta? S takim razsodiščem mora napraviti učiteljstvo hiter konec. Ne oziraje se na to, da ga ni sprejela delegacija, niti se niso o njem izjavila okrajna učiteljska društva. bi razsodišče ood kontrolo vlade in na priporočilo odbora v razsodišču spravilo učitelje ob državljansko svobodo: sai se moram ukloniti šol. oblasti, ako priznam razsodišče. Kakor hitro s» uprem ali oponiram na društvenih zborovanjih predlogom in nasvetom, ki mojemu prepričanju ne ugajajo, pridem v konflikt s šolsko oblastjo, ki je vsled pravil v ak-troiranem razsodišču upravičena vplivati s svojo uradno močjo na izid razsodbe. V „Učiteljskem Tovarišu" priob-čeno razsodišče tvori permanenten odbor. Kaj takega ima samo še rimski kle-rus. Smešno! Pooblaščeni odbor, ki je napravil pravila, naj si jih ogleda drugod. Takega razsodišča, kot bi ga imelo učiteljstvo, ne najdete nikjer,; je nesmisel in povod, da bode iskala prizadeta stranka vsled gotovih dejanj zadoščenja zopet pred javnim t. j. pravno priznanim odgovornim sodiščem; s tem bi razsodišče zgubilo namen. Marsikateri učitelj bode dobro premislil, preden bode vstopil v našo organizacijo, kjer bode na milost in nemilost izročen neodgovornim tov. v odboru. Ne razumem, kako je mogoče napraviti kruto razsodišče, ki je ne-stvor; prekosil ie vlado samo. Razsodišču zaupam, ako imenuje vsaka stranka za vsak slučaj posebej svoje zastopnike, ki se potem zedinilo na predsednika. Razsodišče služi svojemu namenu, ako se sklicuje ad hoc; zato bi bilo želeti, da okr. učiteljska društva o tem razmišljajo. Taka razsodišča imajo vsa društva, kjer se res lahko marsikai uredi doma česar ne izve javnost, še manj pa šolska oblast, ki le prerada seže v učiteljski dvoboj.
Zatorej: Vrv raz vratu!	A.
Pristopajte k Jugoslovanski Matici!
Naj bo prijetno ali ne, naša zgodovinska naloga ie in ostane: osv< Primorja. Kakor gotova je ta naloga, tako gotovo pa vodi samo ena pot do njene realizacije, to je pot, ki gre preko Ju-goslovenske Matice.
Kadar bomo vsi za stvar Primorja organizirani, kadar bomo vsi brez izjeme člani „Jugoslovenske Matice", tedaj bomo na pragu velikih dni, tedaj se prične osvoboditev Primorja.
Jasna in nepobitna resnica, ki io mora uvideti sleherni. Z veseljem konštati-ramo, da ta resnica tudi vedno bolj pridobiva pristašev in da slede rodoljubi vseh stanov našemu klicu in da sami prihajajo v pisarno Jugoslovenske Matice in se javljajo kot njeni člani. Vsa čast njih zavednosti.
Naravnost v posnemanje pa mora biti žena finančnega stražnika, ki je prijavila ne samo sebe, temveč tudi vse svoje nedoletne otroke kot člane Jugoslovenske Matice in dasi gotovo ne obdarjena z zemeljskimi dobrotami, za vse plačala članarino. Tako se je zopet enkrat pokazalo, da najplemenitejše srce biva navadno v najpripiostejSih kočah. Nam pa je rodoljuben čin pripreste žene dokaz, da temelji naše delo globoko v srcih naroda in da ie radi tega osvoboditev Primorja sigurna.
Vprašamo pa, koliko časa mislite odlašati še Vi, ki imate gotovo največji interes na blagostanju naroda! Vprašamo. kako dolgo Vas mora osramotiti s svojim rodoljubjem priprosta žena!
Z vso resnostjo kličemo Vam: Vstopajte v Jugoslovensko Matico, bodite nj© agilni in požrtvovalni člani, da ne bomo
imeli neprijetne dolžnosti postaviti Vas tia oder onih. ki ne vrše svoie narodne dolžnosti.
Svojo zamudo pa popravite s tem, da priglasite kakor žena finančnega stražnika vse, ki so člani Vaše rodbine iti da v rodbini poskrbite, da se vsi zavedajo, kaj pomeni biti član Jugoslovenske Matice. Važna in nujno potrebna je članarina — ali glavno je duh in volia za narodno stvar, ki stori, da človek ne dela samo to. kar mora, temveč kar sploh more.
Na zapadu groze velike stvari — zato storite že danes kakor rodoljubna žena finančnega stražnika!
„Narodna Prosveta" se naroča pri Udruženia Jugoslovanskega Učitelistva (upravništvo Narodne Prosvete) v Beogradu in stane celoletno 48 dinarjev.
Iz naše organizacije.
Društvene vesti.
+ Kamniško učiteljsko društvo zboruje v sredo dne 13. oktobra 1920 ob 2. uri popoldne v Sotakem poslopju v Radomljah.
Dnevni red:
1.	Pozdrav predsednika.
2.	Zapisnik zadnjega zborovanja.
3.	Poročilo naših delegatov o zborovanju v Beogradu in Mariboru.
4.	Slučajnosti.
Kdor je zadržan, naj se pismeno opraviči pri tovarišu predsedniku Tomu Petrovcu v Jaršah.
+ Novomeško učiteljsko društvo zboruje v Četrtek dne 14. oktobra t. L ob pol 2. url pop. v deški šoli v Novem mestu po tem dnevnem redu:
1.	Poročilo predsednika.
2.	Wilsonova črta in zasedeno ozemlje, predava gosp. vlad. svet. Seidl.
3.	Društvena pravila z ozirom ua Unijo.
4.	Slučajnosti.
Polnoštevilne udeležbe pričakuje odbor.
+ Učiteljsko društvo za laški okraj zboruje v sredo 13. oktobra 1920 ob 13. url na Zidanem mostu. Poleg običajnih točk je na dnevnem redu: 1. Načrt novih društvenih pravil. 2 .Poročilo o učiteljskem kongresu v Beogradu In delegacij-skem zborovanju v Mariboru. 3. „Učiteljska Samopomoč'' in „Učiteljski konvikt«'. 4. Narodna vzgoja. Razpravlja tov. Jurko. Z ozirom na zadnjo točko se je sporočilo okraj. šol. oblasti, da podele šol. vodstva za ta dan udeležnikom potreben dopust. — Predsednik: Anton Gnus. Tajnik: Vilko Jurko.
4- Belokranjsko učiteljsko društvo zboruje 14. dne oktobra 1920. ob 13. url v šoli v Črnomlju. Dnevni red: 1. Čitanje zadnjega zapisnika. 2. O učiteljskem kongresu poroča tov. Novak. 3. O Zavezinem zborovanju poroča tovarišica Go-stiševa. 4. O kmetisko gospodinjskem nadaljevalnem tečaju za ljudskošolske učiteljice poroča tovarišica Vardjanova. 5. O kmetijskem nadaljevalnem tečaju za ljudskošolske učitelie poroča tovariš Barlč. 6. Raznoterosti.	Odbor.
+ Zborovanje učiteljskega društva za kranjski šolski okraj se preloži zaradi plebiscita od 11. oktobra na prihodnji ponedeljek dne 18. oktobra t. 1. Vzpored in čas zborovanja Je isti.
ranje nemških šol ustavi, dokler se ne pojasnijo > vsa vprašanja, ki tičejo šol.
—• V letošnjih počitnicah so odprli na če- j škem po raznih mestih preko 500 počitniških te- I čajev za deška ročna dela. Priglasilo se je toliko učiteljev, da so jih morali precejšnje število zavrniti.
—	Samouprava učiteljev in profesorjev. Stanovska organizacija se razvija v to smer, da bodo počasi stanovske organizaciie odločevale ne le o stanovskih, ampak tudi o strokovnih vprašanjih svoje vrste. M. Buzek je izdal knjigo: Reforma šolske uprave v čehoslovaški republiki. Tam podaja načrt, kako naj se osnuje učiteljska in profesorska komora, ki naj rešuje vsa vprašanja glede stanu, šole in vzgoje. S tem bi bilo odpravljeno sedanje razmerje napram »šolskim ! uradom«.
—	Učiteljska para v Italiji. Kakor poroča so- j cijalistična »L' avanguardia magistrate« Je v Italiji samo 85 učiteljskih upokojencev, katerih pokojnina znaša ogromno vsoto letnih 2000 lir. Vsi drugi upokojenci so deležni pokojnin, ki se giblje mnogo nižje od gorioznačene vsote. Bog se usmili te revne učiteljske parel
—r Komisija za ureditev učiteljskih pokojnin v Italiji je dovršila prvi del svojega dela In Je oddala ves svoj elaborat tehničnemu zavodu, da izračuni ves potrebni strošek za končno ureditev tega vprašanja. V glavnem so bile sprejete sledeče točke: a) */io pokojnina po 35 službenih letih in 57 letno starostno dobo; b) v slučajih delanezmožnosti od 10. do 15. službenega leta toliko '/m plače, kolikor je službenih let; c) 'Is pokojnina v slučajih delanezmožnosti, ki se je pojavila vsled učiteljske službe; č) primerna odškodnina od prvega službenega leta naprej (do 10.) vsled delanezmožnosti; d) '/« pokojnina učiteljeve pokojnine v prid vdovam in sirotam, ki se lahko raztegne tudi na starše učitelja, če so brez sredstev; e) štetje vseh let, ki jih Je služil učitelj pri vseh učnih in vzgoje-valnih zavodih, ki so kakoržekoll podrejeni na-učnemu ministrstvu, a tudi vseh onih, katerih učit. pokojnine so odvisne od javnih penzijsklh zavodov; f) vštetje v pokojninsko dobo vsega vojaškega službovanja. Iz tehničnega urada po-roinajo ti predlogi zopet v prej omenjeno komisijo, od tu pa v parlament, ki bo sklepa! končno-veljavno o njih.
„Narodna Prosveta" Je razširjena med učitelfctvom vse luposlaviie. Širimo jo tudi v Sloveniji. Izhaja tedensko dva. krat!
Kronika.
—	Število učiteljskega osobja v Švici znaša 13.126 in sicer 7822 učiteljev In 5304, torei le moških učnih moči 60% a ženskih pa 40%.
—	Četrttisočletnica L A. Komenske-
ea. Letos obhaiamo 250 letnico smrti nai-večie^a pedagoga vseh časov in narodov. J. A. Komenskega. V Amsterdamu, glav-oem mestu Nizozemske odkriieio Komen-skemu 15. listopada t. 1. spomenik katerega temelini kameni bodo prepeliani iz Moravske, roistne dežele slavnega pedagoga. Učiteliski krog; širom češkoslovaške republike se orinravliaio. da čimsiiai-reise oroslavino to četrttisočletnico Proslavi ie določen teden od 15. do 22. listo-Pada odnosno ves mesec listopad. Tudi nameravajo združiti proslavo Komenske-
s spominom na belogorsko bitko, katere 300 letnica pade na dan 8. listopada 'etošniega leta.
—	Šolska obveznost v Ameriki. Ameriške ^ružene države imajo preko 5 milijonov anal- j 'abetev starejših od 10 let. Ker vživa vsaka država precejšnjo avtonomijo je bila vpeljana v j niih šolska obveznost le postopoma. Prva drža-Va- ki je storila ta korak v dobrobit svojega i •ludstva, je država Massachussets (1852) zadnja Pa država Mississipl (1918).
—	Nemško šolsko vprašanje v češko-sl°vaški republiki. Temeljem novega šolskega Zakona zapirajo češkoslovaške oblasti mnogošte-v»lne nemške šole. Kakor poročaio nemški listi, So Cehi zaprli doslej že nad 300 nemških šol in Razredov, vsega pa hočejo zapreti do 500 nem-^ih šol. V znak protesta so Nemci napovedali za dan 8. in 9. oktobra splošen šolski štrajk In "emška parlamentarna zveza poziva nemške ta«e, naj ta štrajk odločno izvedejo. Posl. dr.
Lod ia
Sman in tovariši so bili pri naučnem ministru s Podatki dokazali krivico, ki se godi Nemcem a šolskem področju. Zahtevali so, naj se zapi-
Iz Jugoslavije.
—	Nove draglujske doklade državnega urad-
ništva in učlteljstvo. Pod staro vladavino je bil velikanski prepad v plačah državnega uradn'-štva in učiteljstva. Z nepopisnimi gmotnimi razmerami se je imelo učiteljstvo boriti, da se je sploh ohranilo do sedanjega časa. Posebne tež-koče so bile med vojno! Medtem ko je država skrbela za svoje državno uradništvo z nabavnimi prispevki draginjskiml dokladaini in bonitetami pri osebni dohodnini, davkih, taksah in v naturalijah, so dežele neusmiljeno prepuščale učlteljstvo stradanju in bedi, še celo draginjske doklade so vladajoče stranke v deželah izplačevale samo svojim političnim privržencem med učiteljstvom. Korupcija je vladala v polni meri v avtonomnih deželah hi s to korupcijo je bilo bičano najbolj učiteljstvo. Od avtonomije dežel ni imelo učiteljstvo drugega kakor politično preganjanje in pristrano izplačevanje sramotne plače. Zato Je razumljiv klic učiteljstva po podržavljenju, po centralistični stanovski upravi in po popolnem izjednačenju z državnim uradništvom. In danes, v novi državi, bi bilo učiteljstvo podvrženo istemu preganjanju In bi imelo isto sramotno plačo, če bi bilo odvisno od avtonomnih dežel in bi bilo njim podvrženo. Centralizem nam Je dal plače in edini centralizem nas obvaruje pred novim političnim preganjanjem, nas obvaruje obnovitve starih razmer in lahko pomaga našemu stanu do ugleda, ki i nam gre, za kar bi se razcepljeni po avtonamnih deželah — zaman borili. Kot uradniki bomo imeli ugled le. če bomo podvrženi centralni upravi in ne bomo gmotno in pravno deljeni in odvisni od avtonomnih deželnih uprav ter tako izpostavljeni persekucijara politiških strank! — Od 1. decembra 1919 Je Imelo učiteljstvo sicer dinarske plače, a medtem ko so se drugemu drž. uradništvu tedai zvišale draginjske doklade. se učitelistvu nišo povišale, tako da je prejemalo od tedaj učiteljstvo manjše dohodke _kot ostalo državno uradništvo. Prosili smo tedaj, da nam olače izjednačijo z ostalim državnim uradni-štvom. Junija 1920 so dobili državni uradniki, Iz-vzemšl učiteljstvo — 25% povlšck, draginjskih j doklad. S tem so se dohodki učiieljstva še bolj zmanjšali napram dohodkom ostalega državnega uradništva. Prosili smo zopet, da Izplačajo tudi učitelistvu eni 25% povišek. To se ni zgodilo! Z novimi draginjskimi dokladami se je pa gmotna razlika med ostalim državnim uradništvom in učiteljstvom — poravnala!
—	Učiteljske dnevnice In potek pogajanj za nje. Kako so odmerjene dnevnice za pokrajine izven Srbije in Črne gore poročamo na drugem mestu. V Srbiji in Črni gori ima učiteljstvo sledeče dnevnice: do 3000 din. po 22 din.; od 3000 do 4999 din. po 25 din., od 5000 in 5400 din. po 30 din. dnevno. Temu sorazmerno so zvišani
tudi zneski drugih postavk, na družinske člane itd. — »Narodna Prosveta« piše o poteku pogajanj za učiteljske dnevnice sledeče: G. Kuko-vec, minister za socialno politiko je zahteval, da se tudi za učiteljstvo izven Srbije odmerijo enake dnevnice kot učitelistvu v Srbiji in Črni gori. Vendar se to z najboljšo voljo In razpoloženjem ni dalo storiti iz dveh vzrokov: Prvič, ni kritja za to in drugI vzrok ie, da ie draginja v Srbiji lu Črni gori mnogo večja (Mnogim predmetom ie cena izven Srbije za pol manjša nego v Srbiji) in imajo izven Srbije tudi drugi uradniki zaradi tega manjše dnevnice. Statistične podatke tega razmerja je podalo finančno ministrstvo. Kot zastopnik ministrstva prosvete v komiteju za odmero draginjskih doklad je bil Milan Ru-brenovič, ki je dajal potrebne informacije o učiteljstva in zastopal interese učiteljstva.
— Udruženje Jugosl. Učit. In naše nove dnevnice. »Narodna Prosveta«, glasilo UJU poroča: »Akcija predstavnikov UJU, ki so jo za-počeli pri merodajnih faktorjih, je imela uspeh tako v zadevi izjednačenja dnevnic z ostalim uradništvom, kakor tudi z ozirom na posebne doklade učiteljstva v Južni Srbiji. Ml ob tej priliki samo obžalujemo, da naši tovariši iz Dalmacije, Bosne in Hercegovine, Vojvodine, Hrvatske in Slovenije niso v dnevnicah popolnoma izjednačeni z nami. Oni so v tem pogledu popolnoma Izjednačeni s tamošnjim državnim uradništvom, kar je razvidno Iz poročila na drugem mestu. Naše bodoče delo (UJU) bo, da se čimprej popolnoma izjednačimo, kakor smo izjednačeni v pogledu plač.
—	Potni in selilni stroški uradništva. Iz Beograda poročajo 4. oktobra: Danes je bila podpisana uredba o potnih in selitvenih stroških uradnikov, ki velja od L oktobra dalje.
—	Samo učiteljstvo mora biti še vedno pod »kuratelo«! Te dni smo čitali v listih, da se kar pet tržaških advokatov preseli v Maribor. Ako se želi kak učitelj iz zasedenega ozemlja preseliti v Jugoslavijo, mora podpisati reverz, da se bo v slučaju poziva urada za »zaščito« beguncev pri deželni vladi v Ljubljani vrnil na službo v zasedeno ozemlje. In kljub takemu »reverzu« često urad za zaščito beguncev ne da svojega vizuma in dotičnik potem ne more dobiti služb.e v Jugoslaviji. Radovedni smo, ako so imenovani tržaški advokati tudi podpisali take reverze ali so oni pravi svobodni državljani povsod in ni zanje enake obveze narodne dolžnosti. Posebno nas to zanima, ker so se ti reverzi za učiteljstvo oziroma se ie prepoved sprejemanja učiteljstva iz zasedenega ozemlja v Slovenijo izvršila na inicijativo istih advokatov, katerih imena sedaj čitamo, da se svobodno presele v Maribor. Skrajni čas je, da se učiteljstvo otrese varuštva in si za svoi stan izvojuje enako svobodo, kakor jo imajo drugi stanovi.
—	Minister prosvete In učiteljice. »Narodna Prosveta« poroča: Minister prosvete je odločil, da se pri imenovanju tajnikov v ministrstvu prosvete Imenuje tudi jedna učiteljica, da se v stalni odbor Imenuje tudi eno učiteljico, in da se na ženske šole imenuje kot upraviteljice učiteljice. Lepa pažnja napram učiteljicam.
—	Ženske šolske nadzornice. Minister prosvete je imenoval učiteljico Ra-dičevičevo za šolsko nadzornico mesta Beograda. To je prva ženska šolska nadzornica v naši državi.
—	Ustanavljanje okrajnih učiteljskih društev v Srbiji. V smislu pravil UJU se imajo ustanoviti okrajna učiteljska društva po vsej državi, posebno tam, kjer jih še ni. V to svrho je sklica! okrajni šolski nadzornik v Požare-vacu, tov. Ljuba U. Pavlovič v smislu šolskega zakona okrajno učiteljsko konferenco in hkrati izdal v »Narodni Prosveti« poziv na učiteljstvo, da mu hoče s tem dati tudi priliko, da se ustanovi okrajno učiteljsko društvo za poža-revaški okraj. Na dnevnem redu uradne konference je na prvem mestu ustanovitev okr. učit. društva, sestava pravil in volitev društvenega odbora. Poleg tega so tudi na dnevnem redu pedagoške teme In vprašanja. — Iz tega je razvidno, kako tesna vez vlada v Srbiji med nadzorniki in učiteljstvom; pri nas pa vladajo v tem pogledu še vedno avstrijski nazori in predsodki.
—	»Narodna Prosveta« prinaša v 80 štev. let. leta: uredbo o višii pedagoški Soli v Jugoslaviii. poročilo a učiteljskih dnevnicah, poročilo iz Pariza o gibanju francoskem učitelistva. poročilo o kongresu čehoslovaškega učitelistva: na uvodnem mestu prinaša članek gla.vnega urednika M. Stankoviča: Ideie državnega socializma. Poleg tega mnogo drugih poročil ki zadevajo naš stan in šolo.
—	Poziv zavednim tovarišem in to-varišicam in šolskim voditeljem! Za razširjenje našega centralnega glasila UJU, t j »Narodne Prosvete« smo storili dosedai še bore malo. »Narodna Prosveta« iz-haia sedai dvakrat v tednu. Naša dolžnost bi bila da bi bili naročeni na nio. Celoletno stane 48 dinarov. Šolske voditelie in zavedno učiteljstvo nozivliemo da si na šoli vsai skunno naroči po en izvod »Narodne Prosvete« in io ima za čitanie v Soli na razpolago. »Narodna Prosveta« nrinaša vesti ki se tičejo učitelistva in šolstva Jugoslavije in ;e o novih uredbah vedno točno informirana, ker črpa poro-
čila na podlagi informacij iz ministrstva prosvete. »Narodna Prosveta« ie naše stanovsko glasilo in se bori za pravice vse?a jugoslovanskega učitelistva in napredek šolstva. Naroča se na naslov: Udruženie Jugoslovanskega Učiteljstva, upravništvo »Narodne Prosvete« — Beograd. Učiteliski dom. kamor ie poslati tudi naročnino
—Strokovni tajnik je na razpolago strankam v pisarni strokovnega tajništva UJU poveri. JJubMana. Frančiškanska ul. 6 vsak dan od 11.—-12. in od 16.—18. ure, izvzemši ponedeljek in četrtek.
—	Šoiski program klerikalne stranke v Sloveniii. Dr. Korošec le imel shod. na katerem ie razvil program svoie stranke za oredstoiieče volitve v konstituanto. Na tem shodu se ie v svoiem govoru dotaknil tudi šolskega vprašanja in ie ves svoi šolski program izrazil z enim samim stavkom. ki se glasi: »Odločiti se mora tudi ali ostane križ in katehet v šoli ali ne.« — To ie signal s katerim bo šja ta stranka v volilni boi da bo oo starih metodah buiskala liudstvo zoner šolo in učitelistvo.
—	Socialna demokraciia v Sloveniji in uprava šolstva. Etbin Kristan ie imel na shodu v Celju govor, na katerem je razvil strankin program za bodoče volitve v konstituanto in je o šolstvu izvajal sledeče: „Pa tudi „šolstvo" ne sme aobitrpopolne avtonomije. Recimo, da bi bila avtonomija v šolstvu prevelika, potem bi fajmoštri po deželi kratko malo komandirali, da ni treba šol, ker ie cerkev najboljša šola."
—	ljubljanske obrtne nadaljevalne šole. Dne 29. septembra se je vršila v ljubljanskem občinskem svetu seja, pri kateri je podžupan dr. Triller odgovarjal na interpelacijo obč. svetovalca Mihevca, ki jo ie stavil ta z ozirom na zopetno otvoritev obrtno nadaljevalnih šol v Ljubljani. Dr. Triller je rekel med drugim: „V zadnji občinski seii sem poročal, da se bo še to leto otvorila obrtno nadabevalna šola in sicer 3. oktobra. Odkrito izjavljam, da sem sodil takrat preoptimistično. Sklenilo se je, da bo vlada prispevala k potrebni vsoti dve tretjini, mestna občina bi prispevala k ostanku tri šestine, ostale tri šestine naj bi pa prispevali interesenti. Zastopniki učiteljev so pa izjavili, da ne morejo sprejeti pouka proti honorarju 10, oziroma 8 kron za uro. Potrebščina bi se bila zvišala za 40 do 50 tisoč kron Zastopnik vlade ie iziavil. da država ne more večie vsote prispevati, kakor že obliubliene in sicer iz načelnih razlogov kjer bi zahtevali oovišanie honorarla tudi drugi učiteR ki uče izven Ljubljane na obrtnih nadaljevalnih šolah. Predsednik »Zveze obrtnih zadrug« p. Franchetti ie iznavil. da interesenti ne zmorelo te vsote in ie stavil predlog nai se naprosilo •za učitelie na obrtnih nadalievalnih šolah sposobni delovodie in bančni uradnfKi. Zastopnik vlade ie iziavil. da bi ne imel ^ič nroti taki rešitvi tudi mestna občina v n« nasorotovala. Ker oa ni gotovo, da h' dobili snosobne ranči, sem stavil posredovalni nredlog da bi se določil učiteljem znesek 60. oziroma 80 kron za mesečno uro. Zastopnik obrtnikov ie iziavil. 'In bi bil nrioravlien zbrati potrebno vsoto. UčiteM so nato zborovali in sklenil', da vztraiaio na rvovišaniu 100 odstotkov. Manika nam torei 20.000 kron. Odstopil sem nato celo zadevo predsedstvu »Zveze obrtnih zadrug«, da nai z drucimi učnimi močmi otvori obrtno nadaljevalno šolo. Apeliram na interesente, naj bi delali na to da i obe tistih 20 do 25 tisoč kron. katere še manjkalo. — Utajit' r>a ne morem, da bi mi bilo zelo simpatično, če bi učiteliski stan z idealnega vidika popustil v svoiih zahtevkih, dasi upoštevam upravičenost zahtev učiteljev. Odločno odklanjam vsako odgovornost predsedstva občinskega sveta za tako rešitev.« — Kakor kažeio te besede bodo liublianske obrtne nad. šole ostale zanrte tudi tekoče šolsko leto. Prvotno določeni 3. oktober 'e minul in ukaželina mladina Hubli obrtnikov na.' čaka radi trdovratnosti mero-iafnih faktoriev ki režero učitelistvu kruh na obrt. nad. šolah, zopet leto dni ter tako izgubita dragoceni čas brez pouka, ki v danes potrebovala v veliko večii meri nego kedai prej.
—	Ponatis »Popotnika« št. L—3. ie izšel ter bode doposlan te dni vsem. ki še niso prejeli prvih treh številk. Ce bi ga slučajno kdo ne bi dobil, naj blagovoli po rreteku enega tedna reklamirati pri strokovnem tajništvu v Ljubljani. Frančiškanska ulica ši 6. Vsak nai navede natančen naslov in nošto. Ce se ie kdo rrfed tem preselil, nai naznani tudi ime starega in noveqa učiteljskega društva.
—	Pri oddaii učiteljskih služb naj bi se oziralo tudi na prosilčevo dosedanje službovanje. Pri zadovoljivi kvalifikaciji naj ima predvsem prednost oni, ki je dalj
časa služboval na kaki gorski, zakotni, od vsakeca prometa do več ur odldalieni šoli. Kdor ie dru.^ga m nema. na<i gre službovat na tako šolo in preden poteče eno leto. bo molih misli.	A. R.
—	Učiteljske službe v kamniškem okraju. V kamniškem okraju je še nekoliko mest. ki še niso zasedena. Učitelii in učiteljice, ki bi bili voljni službovati v kamniškem okraiu. se nai zglase osebno, oziroma pismeno pri okr. šol. svetu v Kamniku: tam dobe tozadevna poiasnila.
—	Na Zavezinem zborovaniu v Mariboru se ie na prenočišču v Vinarski in sadierenskl šoli bržkone v umivalnici zgubil dragocen žeoni nožek. Ako ?a <ie kdo j našel, nai lavi vodstvu šole v Sodražici. i Stroški se noravnaio.
—	Brumnost krainena šolskega sveta. Na seri kr. š. sve'a v Sodražici ie predlagal (in oredlotr ie bil tudi soreiet) zagrizeni Šusteršičilanec bivši župan: »Šolske tiskovine nan se oiačaio le s postavko v proračunu, v znesku no 300 K — presežek nai plača, kdor ie naročil tiskovine.« --Šola ie šestrazrednica. ima tri paralelke, dve nonavliavni šoli in do 600 otrak. Nad-učiteli ie naročbo izvršil šele potem, ko ie predsednik ustmeno dovolil: »Seveda, naročite kar treba!« — V isti seil ie predlagal isti član: »Šolarji naj nosijo za zimo drva. vsak vsai 30 polen!« — Sprejeto! — Takih predlogov, ki imaio edino le namen nagajati in zbadati nadučitelia. ima dotični inidieent vedno v košu. Višie šolske oblasti oač ukoravaio učitelistvo. puste in trpe na take neslanosti nri kr. šolskih svetih.	M. V.
—	Šolski obisk, Ze od nekdaj rinejo okoličani svoje otroke v mestne šole. S tem pa napravljajo mestu nove stroške, ker je treba ustanavljati vzporedne razrede. — Pa tudi na deželi prihajajo otroci iz ene občine v drugo, ki ima večraz-redno šolo kakor domača in prav umestna se nam zdi zahteva krajnega Šolskega sveta, da plačajo taki učenci šolnino, in sicer primerno sedanjim razmeram. Šolnino bedo na starši tudi v večietn znesku (n. pr. 100 K) rajše plačali, kakor pa. če se od njih zahteva, da preskrbe otroku stanovanje v mestu. V slučaju pa. da revni starši ne zmoreio šolnine nlača naj io njih občina, ki je še vedno na dobičku, če Ji ni treba razširjati domače šole. Na ta način ne bo hrepenenje po večji omiki omejeno. Ker traja šolska obveznost pri nas do 14. leta. sledi, da velja na meščanskih šolah šolska dolžnost le za tiste učence, ki še niso 14 let stari. —1—
—Usposoblienostne preizkušnje za slovensko stenografijo bodo v četrtek, dne 28. oktobra t. 1. in naslednje dni- na drž. moškem učiteljišču v Ljubljani. Začno se ob osmih s pismeno nalogo ter se bodo nadaljevale ob štirinajstih. Prosilci naj vtože svoje prošnje, opremljene po točki 4. «pravilnika, objavljenega v Uradnem listu štev. 14. z dne 30. januarja 1920. pri predsedništvu iz-praševalne komisije (deželna vlada na Bleivvei-9ovI cesti).
—	Razpisane učiteljske službe. V Gornje-«rajskem okraju so razpisane: učiteljska služba na Rečici ob Savinji, nadučiteljska in učiteljičina v Novi Štifti, učiteljičina pri Ksaveriju, učitelja-vodltelja v Solčavi. Prošnje do 20. oktobra 1920. — V Kamniškem okraju: St. Gotard — nadurt-teljsko mesto, Čemšenik — nadučiteljsko in učiteljsko mesto, Moravče — dve učiteljski mesti, Ceče — mesto Sol. voditelja, Zgornji Tuhinj — najdučiteljsko mesto. Prošnje do 1. novembra 1920. — Na trirazrcdnici v Kozjem mesto učitelja. Prošnje do 31. oktobra 1920. — Voditeljsko mesta na enorazrednici v St. Lambertu, okr. litijski. Prošnje do 25. oktobra 1920. — Na triraz-rednici na Cvenu pri Ljutomeru mesto nadučitelia in učiteljice. Prošnje do 31. oktobra 1920. — Na dvorazrednici pri Sv. Antonu nad Rajhenbur-eom mesto učitelja. Prošnje do 31. oktobra 1920. na sevniški okr. šol. svet v Brežicah.
—	Zlkov kvartet priredi v Tržiču, in sicer v telovadnici meščanske šole v ponedeljek dne 11. oktobra t. 1. ob 8. zvečer svoj komorni koncert s sledečim vzporedom: 1. J. Haydu: Godalni kvartet D-moll. 2. P. J. Čajkovsky: Godalni kvartet D-dur. 3. A. Dvoiak: Godalni kvartet F-dur (ameriški). Koncert bo za tržiško občinstvo povsem nekaj novega in mu bo nudil prvovrstni užitek, na kar opozarjamo tudi okoličansko uči-teljstvo. Čisti odbiček so koncertantje blagohotno naklonili podpornemu fondu za revne učence meščanske šole. Predprodaja vstopnic pri ravnateljstvu.
—	Na petrazrednl ljudski šoli s 3 pa-
ralelkami v Št. Janžu na Dolenjskem dobe takoj službo 3 učne moči. Zglasiti se je pri šol. vodstvu. Hrana in stanovanje se dobi.
—	Pevska vaja ljubljanskega učiteljskega pevskega zbora bo zaradi koncerta »Ljubljanskega ivona« v pondeljek dne 11. t. m. že ob 18. uri (ob šestih zvečer) namesto šele ob 20. uri. — Pevovodja.
— Članarina in darila za učiteljski konvikt. Janša Angela 100 K globe pri sodni razpravi za poravnavo v zadevi Praprotnik. Le še več takih poravnav!
Neodrešena domovina.
—	r Slovensko šolstvo v zasedenem ozemlju.
Tržaški „Piccolo" poroča da se otvorijo s 1. oktobrom učni tečaji na slovenskih šolali v Julijski Benečiji. Vsled tehničnih ovir bo uveden na slovenskih šolah nepretrgan urnik. Vlada namerava zasebno šolo pri Sv. Jakobu spremeniti v mestno ali morda celo v državno. Tudi sedem otroških vrtcev, ki so bili dosedaj zasebni, postane najbrž javnih. Zdi se, da bo letos prene-šena idrijska realka v Azdovščino. Vsled pomanjkanja slovanskih srednjih šol je odšlo letos okoli 450 dijakov v Jugoslavijo v svrho nadaljevanja študij, nad 500 dijakov, zlasti učiteljiščni-kov, pa se je preselilo v Jugoslavijo, ker edino slovensko učiteljišče v Tolminu ne odgovarja vsem zahtevam. Vlada namerava zato ustanoviti popolno učiteljišče in še en srednješolski zavod, da zabrani na ta način izseljevanje slovenskih dijakov v Jugoslavijo.
—	r Tov. Franc Jurjevčlč, nadučitelj v Št. Vidu nad Vipavo, ki je bil — kakor znano — od Italijanskega vojaškega sodišča v Trstu svoje-časno obsojen na 4 mesece ječe, je to kazen prestal v koperški jetnišnici ter se vrnil na svoje mesto v Št. Vid. Miru pa še nima. Italijanska šolska oblast ga je suspendirala ter mu naprtila dl- j sciplinarno preiskavo, katere konec bo najbrže ta, da bo mnogo preizkušeni tovariš iz službe od- j puščen. Jurjevčičev slučaj naj si dobro zapišejo . oni pri nas ki venomer kriče iz zapečka, da naj , učitelistvo onkraj črte vztraja na svojih postojankah. Tov. Jurjevčič je pač dovolj vztrajal, a le sebi in družini v škodo in brezmejno gorje.
—	r Mladinski list za zasedeno ozemlje. Naši tovariši iz zasedenega ozemlja so na svojem zadnjem delegacijskem zborovanju v Trstu sklenili, da pričnejo izdajati za jugoslovansko mladino zasedenih krajev poseben zabavno - poučni list s podobami. Priprave za izdajanje tega lista so v polnem teku. Prva številka izide v mesecu Januarju prih. leta.
—	r Osebne vesti. Dne 11. septembra le umrla v tržaški magdalenski bolnišnici tovariši-ca Viktorija Bole, učiteljica na mestni šoli v Rojanu. — Istoitam je umrl nekoliko dni prej abl-turijent kastavskega učiteljišča, Dragimir Iskra, — Poročil se je tov. J. V a d n j a 1, nadučitelj na Premu s tov. A. Tomšič, učiteljico na Premu v postojnskem okraju.
Razširimo „Narodno Prosveto" do zadnjega stanovskega tovariša in tova-rišice. da se bo zamo«da skoro razviti v naš stanovski dnevnik, ki bo razširjen do zadnje vasi po vsej Jugoslaviji!
Ta knnga bo v tem -oziru dober učni pripomoček.
Naši zapiski. Izšla je 3—4 številka te revije z naslednjo vsebino: Dr. Lončar: Kaj in kako?; H. Wendel: Nemčija in Jugoslavja; Abditus: Demokracija ali diktatura?; dr. St. Sagadin: Volilni red za konstituanto; dr. Dolenc: Preosnova kazenskih sodišč; dr. Rostohar: Psihologija narodnosti; F. Erjavec: Agrarno vprašanje in komunizem; dr. Goršič: O ciljih in metodah slovenskega pravo-znanstva ter dr. Krivic: T. S. Masaryk o socializaciji. — Pregled je razdeljen v politiko, socialno politiko, gospodarstvo, literaturo, revije, kulturo in umetnost s prispevki Mihevca, Klinca. dr, Gor-šiča, Erjavca in Albrehta,—Novo uredništvo (dr. Lončar, Abditus, Erjavec in Šlibar) obljublja, da hoče voditi to potrebno in lepo revijo zopet kot svobodno tribuno za vse naše kulturne delavce brez ozira na njih politično pripadnost. Revija stane letno 40 K; naroča se pri upravi „Naših Zapiskov", Ljubljan, poštni predal 91. — Revijo najtopleje priporočamo v naročbo.
Naš denarni zavod.
Geslo: Kar plodonoano naložim, v pomoč le sebi podarim.
Hranilnica in posojilnica „Ufitell* sfcega konvikta" v LJubljani
reglstrovana zadruga z omejenim jamstvom.
Promet do 30. sept. 1920 K 450.928-60» Hranilne vloge se obrestujejo
m- po 4°/0. -m®
Uracfns ure s Vsak četrtek in vsako soboto od do 1 -^6. ure popoldne.
Na dopise brez vposlanih znamk za 2 K se ne odgovarja.
Listnica uredništva.
A. S. in A. M.: Prejeli! Pride na vrsto v eni ■ prihodnjih številk. Pozdrav in priporočilo!
Izdafatell in odgovorni urednik: Fran Marolt. Last in založba UJU. — poverjemištva Liubliana.
Tiska »Učiteljska tiskarna« v Ljubljani.
BDGDDDaDDDoaDoaBaDDaQDBQDa&aaDan
Ali ste že pristopili kot član (članica) k Tvornici «čil?
r»ias30E3naaaDaDa33PoaafJODDaoDannoaoa
aaaaaanaacDQ£iDDDDasDDaaDDQDaa£:aEi
y«žno! Šolska vodstva N»jn°;
nabavijo najcenejše
peresa, svinčnike, radirke, papir in druge šolske potrebščine
pri veletrgovini
LUDOV1K ŠEF
Maribor, Prešernova ulica štev. 1. Tovarniška zaloga papirja in pisalnega orodja.
BC Špecijalna trgovina vseh i W pisarniških potrebščin Brzojavi: Papiršef Maribor. Telefon 148. iiBeiisn0B;*n00ann00DaDBQQD0cnnDDDa
Zahvala
vsem onim, ki so o priliki prebridke izgube našega ljubega soproga, očeta in brata
Dragotina Kotnika,
nadučitelja v p.,
čudili z nami, in ki so ga spremili na njegovi zadnji poti. Pesebno se zahvaljujemo prečastili duhovščini, gospodu nadzorniku Lichtenwallnerju, domačemu učitel stvu, pevskemu zboru iz Ruš za ganljivi žalosbnki, oso-bito pa gospodu Lesjaku za nagrobni govor in vs<m tovarišem, prijateljem in znancem, ki so skrbeli za tako veličasten pogreb. Selnica, dne 30. septembra 1920.
Žaiujoca rodbina Kotnikova.
Književnost in umetnost, j
Vse pod tem zaglavjetn navedene i knjige, muzikaiije, tiskovine itd. prodaja in sprejema zanje naročnino knjigarna „Učiteljske tiskarne' v Ljubljani, Frančiškanska ulica št 6.
Kralj Petar I. Karad.iordjevlč i Regent Alek-sandar — dogodjaji iz prošlosti i sadašnjosti. Za narod i mladinu napisao Danilo Petranovič, profesor žen. Preparandija u Dubrovniku. — U ovoj se knjiži daje opča karakteristika naših vla-daoca, kao i pregledni razvitak odnošaja od ustanka na dahije, do 1903. god. pak dalje do današnjo« doba. Neobična višina, na koju su med-junarodnim priznanjem uzdignute ličnosti Nj. V. Kralja Petra I. i Nj. K. V. regenta Aleksandra, zainteresovale su ne samo naš narod, več cio svijet, koji danas sa zanosom motri blistavu ve-ličinu i slavu oslobodioca Srba, Hrvata i Slo-venaca. Knjiga je namijenjena širim narodnim slojevtma i omladinl, a sadržaj ioj je slijedeči: Predgovor. — Od ustanka pod Karadjordjem do god. 1903. — Kralj Petar I. Karadjordjevič i prestolonaslednik Aleksandar, u radu za slobodo i ujedinjenje. — Lične osobine kralja Petra I. — Pravo i narodna sloboda. — Misli kralja Petra o prosvjeti. — Četovanje Petra Mrkonjiča (Kralja Petra I.). — Zanlmljivosti iz života kralja Petra 1. i regenta Aleksandra: Kralj Petar u Dubrovniku. — Kraljevo staranje za seoski stalež. — U rovu bez štitd i čelenke. — Na muci se poznaju junaci. — Hadžije kralja Petra. — Kraljeva uni-ženost strašilo za neprijatelje. — Mišljenje o srp-skoj vojscl. — U oslobodenoi otadžbini. — Kralj izabran po volji naroda. — Odvažnost Petra A. Karadjodjeviča u franc. njemač. ratu. — Regent Aleksandar u najtežem času uz svoju vojsku. — Posjeta regenta Aleksandra u oslobodjenlm krajevima. Regent Aleksandar obavlja šišano kumstvo u težačkoj kučl. — Pažnia regentova prama bolesnom vojniku. — Počast regentova bolesnom vojvodi Mišiču. — Život opis kralja Petra I. — Zivotopis regenta Aleksandra. Knjiga j stoji 2 dinara po komadu. Knjižarama i prepro- j davaocima običajeni popust. Narudžbine, izklju- J čivo za gotovo, neka se šalju na odresu: Danil J j Petranovič, prof. žen. Preparandija u DubrovnI- j ku, Gunduličev trg.
»Učna kniiea in berilo laškega jezika«
Spisala O. Baroni in A. Segatini. Poslove- i nil oref. Fr. A. Jerovšek. I. del. Cena 20. Založba Kleinmavr Bamberg. Str. 147. I lubliana 1920. — Knjiga ie odobrena kot n Sna kniiga za naše štvle in bo dobro slu- | /ila za začetniike. Učemie italijanščine ie | za nas praktične vrednosti in bo treba v , šoli mladini čim dal te boli omogočiti pouk. 1
Učiteljska knjigarna v Ljubljani
priporoča naslednje knjige:
Spisi Mišjakovega Julčka. I—VI. zv. - A. Rape: Mladini. I.—VL zv. — E G a n g 1: Zbrani spisi. I.—VI. zv. — J.Ribičič: Vsem dobrim. -J Trost: Moja setev. — F Palnakovi spisi. I. in II. zv. — Zvezek tu
navedenih knjig stane vezan a 14 kron, elegantno vezan 16 kron. J Bučar: Metuljar. Broširan 14 kron. — P. Flere: Babica pripoveduje. 1 in II zv vezan a 7 kron. - Jan Baukart: Marko Senjanm, slovenski Robinzon. Broširan 14 kron, vezan 16 kron. - Dr. Mencej: Kratka srbska gramatika in čitanka. Cena K 10'80. - Henrik Podkrajšek: Pomočniška izkušnja za rokodelske obrte. Cena K 14'40.
na do-
0 ~ •	• ;i obsega koledar, plače stalnega učiteljstva,
KOCni za pisni K, ljudskih in meščanskih šolah, draginjske klade službena doba, upokojitev, šolstvo v Sloveniji, kolkovno lestvico, poštni tarif. Cena izvodu za 100 učencev K 12—, za 150 učencev K 14—.
Šolski list.
I.	stop., 1. štev. pošla, I. stop., 2. štev. 5 kron.
II.	„ 1. „ pošla, II. „ -¿. » 8 „
III.	. 1. „ 6 kron, III. „ 2. , 14 „
K. Wider: Moje prvo berilo. Sedmi natisk, 12 kron.
idaoiiDOoaosiDEiseii
Doprsni kip v naravni velikosti
SIMONA JENKA
po originalu prof. ALOJZIJA REPIČA
prodala komad po 100 K
Učiteljska tiskarna v Ljubljani
Frančiškanska ulica štev. 6.
Važno za vsa narodna kulturna društva.
iaDHanMpgnBinonajj