Trst v ponedeljek 19. novembra 1906
StevHka'818
Tečaj XXXI.
ij^ iltfaajft vsaki du
Bdi ot utelisl U mamim u 5. iri. (^'pouael]lii od 9. tri mini.
f-ga^mli're številke se prodajajo po 3 avi (6 etotink) f mnogih tofcakrrtiRh v Tirtu in okolici. Ljubljani, Gorici, ■u. »ttuju. ^t. Petru, B«Žaiii, Nabrežini, £v. Luciji, Totminu. AjdovfĆini. Postojni, Dornbefgu, Solkanu itd.
LVce ufcJasov se računajo po vrstah (široke 73 mm. visoke irm»; *a trgovinske in obrtne oelase po 30 stot. ; :c cen.i urice. zahvale, poslanice, oglase denarnih zavodov zo W stot. Za oglase v tekstu lista do 5 vrst K 20, vsaka na-lalir.a vrsta K 2. Mali oglasi po 3 st. beseda, najmanj pa po 10 stot. — Oglase sprejema inseratni oddelek uprave *iinost". — Plačuje se vključno le upravi „Edinosti".
Prevel M. C—č.
— Ako bi vam bila mila, ne bi bili storili tega — me je zavrnila skoro bolnim, tresočim glasom in je počasnim korakom odšla k dvorišču. A jaz, neumnež, sem se zagledal in sem komaj mogel umeti, da takovo-le kmečko dekle more tako divno misliti, pak sem se uveril še bolj, kako plemenito bitje je moja Naja. Ona je taka, a jaz sem jo užalil, igral se *njo kakor z vsako iz sela — oh meni je strašno težko! Se teže mi je bilo, ko sem jo opazil doli v vrtu, kako stoji kraj, grma nageljnovega in si tare solze vsaki hip. Zbog srama, potrtosti in zadrege« nI« sem mogel bližje. A ona se je ozrla tedaj
proti mestu, kjer sem jaz stal nepremično in zdelo se mi je, da- se jej obraz nekako sveti, da skozi razjokane oči prodira žarek nenavadno blaženega pogleda. V tem se je solnce ravno dvignilo iz-nad obzorja ; ljuba rdeča svetloba je zaigrala po rosnem listju sljiv, po tankem bilju trave ; vse se je v hipu oblilo z rožnatim in belim sipanjem, vse se je razsvetlilo v mladi jutranji jasnosti in vse je bilo podobno dražest-nemu usmevu v ta čas probujenegfa deteta v zibelki. Nekje na veji nad mano, visoko v vršku, se je razsul drobni zvonki glasić ptičice. Bilo mi je ta čas tako neizmerno široke v prsih, tako nenavadno in čudno. Silna zadivljenost, sreča, pože-ljenfe, vzneSto nI! je dttha in nisem se vpraševat, je-li sjaj na njenem obraz le od ^olnčnega odseva, marveč Jsem vskliknil iz dna duše zmagonosno veselo: „Naja ! Naja irt poskočil dbli db nje. V ta hip me% je! nekdo pbk^ical glasnim veselim
Drobne politične vesti.
Andrassyev spomenik. Spomenik bivšega ministra unanjih stvari Julija Andrassy-ja odkrijejo dne 2. decembra. Odkritju bo prisostvoval baje tudi cesar.
Slovaški poslanec obsojen. V pet^k je bila v Požunu, proglašena razsodba proti slovaškemu poslancu F. Jurigi radi hujskajočih člankov, priobčenih v slovaških listih. Juriga je bil obsojen na 2 leti ječe in 1200 K. globe.
Za gradnjo novih ladij. V proračun za leto 1907 stavi oddelek za mornarico vojnega ministerstva milijon kron, kakor prvi obrok za gradnjo novega močnega doka za vojno brodovje in to za oklopnjače od več nego 10.000 tonelat. Gradnja teh dokov bo stala do 5 in pol milijonov kron.
Deficit v p r o r a č u n u m e s t a Budimpešte. Proračun mesta Budimpešte za leto 1907 pokazuje 2,700.000 K. primanjkljaja. Skupni stroški so proraču-njeni na 44-7 mil., skupni dohodki pa na 42 mil. Ta primanjkljej se pokrije s tem, da bo država dajala mestu na leto 5 mil. kron za stroške, prihajajoče od poslovanja prenesenega delokroga, ali se bodo pa morale povišati doklade.
Grško-romuns ki spor. Politični krogi v Bukarešti se nadejajo, da bo avstrijska vlada svetovala grškemu kralju Jurju, ki se mudi sedaj na Dunaju, da skuša poravnati spor med Grško in Romunsko. V slučaju, da pride do pogajanj med Grško in Romunsko, bo slednja gotovo zahtevala, da zabrani Grška sestavljanje makedonskih band ter da grški patrijarhat v Carigradu naj se več ne vstavlja »iradu*, s katerim je turška vlada priznala rumunsko narodnost v Makedoniji.
Tunel pod kanalom La M a n-c h e. Iz Londona poročajo : Prihodnje zasedanje zbornice se bo bavilo z načrtom gradnje tunela pod kanalom La Manche in podmorske železnice, ki bo vezala Anglijo in Francijo. Železnica bo električna. Tako bo tudi tunel električno razsvetljen. Načrti in proračuni so že izdelani.
Zločinstva v Združenih državah. V Čikagu je imel sodnik Marko Kavanagh govor o zločinih v Združenih državah. Glasom nekega poročila »Daily telegrapha« je sodnik rekel, da je v Združenih državah izvršeno največ umor-stev izmed vseh dežel na svetu. V zadnjih petih letih je bilo umorjenih 45.000 ljudi. V minolem letu je bilo umorjenih več oseb, nego jih je umrlo za legarjem. To grozno dejstvo je po Kavanaghovem mnenju prisovati načinu, kako da se izvršujejo zakoni, in zakoni so sami na sebi slabi in brezvspešni. Obremenjeni so z utesnitvami in skoraj v vsakem slučaju ima zločinec devet šans proti eni, da bo oproščen.
Seveda je ta izjava sodnika provzročila veliko pozornost in prišli so do zaključka, da tvorijo glavni kontingent zločincev naseljenci.
--<:-~-----
Domače vesti.
Moderni barbarizem v Velikovcu. Pod
tem naslovom piše „Mir" : Kakor pred dvema letoma, tako so zopet letos zadnji petek, dne 9. t. m., pobrali na mestnih ljudskih šolah slovenske katekizme in „Zgodbe sv. pisma". Pobiral jih je celo učenec 5. razreda Majdič. To je novodobna pedagogika. Učenec pobira knjige, ki jih razdeli katehet ; kako mnenje pa morajo potem otroci imeti o katehetu. Fej taki pedagogiki, ki so jo žrli na učiteljišču z veliko lopato. Slovenski jezik niti besedi nima, da bi mogel prav imenovati tako ravnanje. To je, barbarsko, tiransko, surovo, roparsko. Pruski barbari ubijajo poljskim otrokom s palico, z ječami in drugimi takimi lepimi sredstvi nemški krščanski nauk v glavo. To je prostost, ki diši po »Svobodni šoli*. In nemški »Herrenvolk« še hoče biti na vrhuncu kulture ! Fej vas bodi, take kulturonosce ! „Barbarski" Rusi so poljskim otrokom v novejšem času dovolili, da se smejo učiti v svojem materinem jeziku. Nemci pa, hi so požrli vso kulturo, ravnajo nasprotno. Ne za širjenje kulture, ampak za ponemčevanje se jim gre. Naše državne poslance pa poživljamo, da radi takega barbarskega postopanja in teptanja člena 19 državnih temeljnih zakonov pošteno nastopijo. Tako poživljamo tudi gosp. G r a f e n a u e r j a, da jim v prihodnjem deželnem zboru pove take, kakoršne zaslužijo. Hajl nemški kulturi!
Svedrovec ? Včeraj smo poročali o svedrovski tatvini, izvršeni v noči od petka na soboto v uradih tvrdke Metzger & Co. v pritličju hiše št. 1. v ulici del Molin Piccolo. Naslednjo noč, namreč prqdsinoč-njim je bil pa aretovan 39 letni črkostavec Josip Sch., stanujoči v ulici della Barriera vecchia, in sicer je bil aretovan zato, ker pada nanj sum, da je on izvršil, oziroma se udeležil izvršitve te tatvine. Na policiji so ga vzeli na zapisnik in ga potem djali
pod ključ.
Razprava proti svedrovcem pred porotniki V Gorici, ki je pričela v sredo, je končala v soboto. Od enajstih tožencev, je bilo 5 oproščenih, in sicer Petie, Zegler, Gallina, Pinter in Ernest Sbisa. Žerovic je bil obsojen na 2 leti Slataper na ^ leta. Scarbonzin na 5, Henrik Sbisa na 5, Malombra na 6 in Filippini na 6 let težke ječe.
Divje mačke, v zadnjem času se je na Krasu pojavilo izredno veliko število divjih mačk. V minolem tednu je bilo v raznih krajih severne Istre, kolikor doslej znano,
smehom. Ozrl sem se. Za menoj je stal prijatelj Gejza, domači spahija, strasten lovec, kakor jaz in objesten kolovodja mnogokateri šali.
Sram me je bilo, preplašil sem se, da ni morda čul moj vsklik, da ni morda uganil vse ; in kar odleglo mi je — kolika bojazljivost to! — Ko sem iz njegovega zbadanja mogel soditi, da je on vso stvar umel kakor navadno dobrikanje."
Odšel sem žnjim, a za Najo se nisem niti ozrl več.
Tega dne se nisem drznil, da bi bil šel iskat deklico. Istotako ne naslednjega in tretjega dne. Četrti dan pa sem moral odpotovati po uradnem opravilu za dlje časa v popolnoma nasproten kraj okraja. Tam sem preživel 4 mesece, a Bog vedi, koliko časa bi bil še tam, da ni došel naenkrat poziv, da se imam takoj povrniti na sedež svoje oblasti, ker mi bo prevzeti jako važno uradno delo.
Cez dvanajst ur sem vedel, kakovo je bilo to „jako važno uradno delo ? V selu Naje, se je narod spuntal proti novi razdelitvi posesti, kakor je bilo določeno po segregacionalni in komasacijski pravdi. Razjarjeni kmetje so razbili dve tri vlastelinske pristave, ker so hoteli orati zemlje, ki so bile dosedaj kmečke, a v komasaciji so pripadle veleposestvu. Raz-gnali so komisijo, ki je istega dne imela zapreti staro pokopališče, ker je po novi meri palo pod meje vlasteliskih šum in pašnikov. Naposled so župnika s knezom in starešini zaprli v občinsko stražnico, a vso vlastelinsko čredo so zalotili v Škodi ker se je baje pasla po pašnikih, ki so poprej pripadali kmetom. Skoro popoln punt, da se ni nikdo drnil v selo. Predstojnik je brzojavno zaprosil vojaštvo, a mene je določil, da bom oblastni poverje
nik na brahijalni eksekuciji.
(Pride še)
fđiitost
Glasilo ftiitičMga društva „Edinost" za Primorsko.
V edinosti je moč1
Brzojavne vesti.
Oeželncoborske volitve na Moravskem.
BRNO 18. Na današnjih ožjih deželno-zborskih volitvah so bili doslej v pet čeških okrajih izvoljeni 2 katoliško-na-rodna kandidata, 2 socijalna demokrata in en samostojen češki kandidat. Peklenski stroj eksplodiral v cerkvi sv. Petra v Rimu.
RIM 18. Opoludne, ko je ravno bila maša, je v cerkvi sv. Petra eksplodiral peklenski stroj, ki pa ni napravil nikake škode. Med verniki je nastala panika. Peklenski stroj, ki je bil iz bele kovinske škatle, napolnjene z žeblji, je bil položen na oder, ki je služil za popravljenje stropa. O storilcu ni nikakega sledu.
RIM 18. Peklenski stroj je bil v cerkvi sv. Petra položen med oltarjem v postranski ladiji in - spomenikom papeža Klementa XIII. Vsled eksplozije je bil očrnjen samo les odra. Duhovnik, ki je čital mašo, je nadaljeval sv. opravilo, ko se je prepričal, da ni nikake škode. Pok je bilo slišati po vsem delu Borga. Državni tajnik Merry del Val je takoj obvestil papeža, ki je rekel, da je treba zahvaliti Boga, da se ni pripetila nikaka nesreča. V peklenskem stroju najdeni že blji so bili podobni onim, ki so jih našli po eksploziji pred kavarno Aragno. Minister za notranje stvari je razpisal 1000 frankov, da bi se našlo in ujelo provzročitelja obeh eksplozij.
Nemški kolonijski škandali.
BEROLIN 18. Debate o kolonijski h škandalih in o dodatnem proračunu za južno-zapadno Afriko priČno v državnem zboru -prihodnji teden. Ravnatelj za kolonije Dernburg izdeluje sedaj spomenico o tinancijelnih in gospod, razmerah nemških kolonij, v kateri skuša dokazati, da rastejo dohodki kolonij od leta do leta in da utegne v nekaterih letih ob Jpametni kolonijalni politiki biti še prebitka. Spomenico predloži čim prej državni zbornici.
Šolski štrajk Poljakov na Pruskem.
BEROLIN 18. Poljska frakcija v državnem zboru uloži interpelacijo glede sodnjiske odredbe okrajnega sodišča v Gabrzeh, po kateri je bila roditeljem štrajkujočih otrok vzeta pravica vzgoje ter so hili otroci izročena v prisilni vzgo-jevališča.
-----.... . >=---
Naja.
Hrvatski spisal Ksaver Šandor Gjalski.
vsi v hiši zaspali, sta omenjena človeka šla v grofičino sobo ter jej zažugala s smrtjo, ako ne izroči ves denar in dragocenosti. Preplašena grofica jima je izročila dragocenosti in 3000 rubljev. Pozneje sta bila oba roparja ujeta blizo Rovna. Pri njima so našli točen načrt vsega posestva grofice Poninske. Grofica pravi, da sta ji dva človeka sledila iz Lvova, kamor se je bila podala, da dvigne veliko svoto denarja.
BARROW 18. Včeraj je bil tukaj spuščen v monje novi ruski križar >Rurik«. Navzoča je bila izbrana družba, med to ' zastopniki ruskega poslaništva ter ruske in angležke vojne mornarice. Ladija bo imela štiri velike in štirideset manjših topov, 15 000 tenelat in 21 vozlov hitrosti.
POLTAVA 18. (Petr. brz. ag.) Včeraj okolo 9 ure zvečer je bil od neznanih morilcev ustreljen poveljnik tukajšnje posadke, general Polkovinkov, ž njim vred je bil ustreljen tudi neki vojak, k' je bil slučajno na ulici.
BIELOSTOK 18. V Aleksandrovski ulici je neznana oseba vrgla bombo, ki je eksplodirala ob groznem poku, ni pa napravila nikake škode.
Demonstracije v Zagrebu.
Iz Zagreba poročajo od 18. t. m.: Po včerajšnji seji sabora, so pričakovali poslance pri izhodu dijaki, ki so pozdravljali vsak svoje somišljenike. Skupina dijakov se je na to razdelila : ena je spremila fran-kovske poslance, druga pa koalicijske. Skupina, ki je spremila frankovske poslance, se je potem podala proti uredništvu »Pokreta« ter napala isto s kamenjem. Demonstrantje so razbili vsa okna in vrata. Ko je nekdo iz uredništva nekolikokrat na slepo ustrelil, so demonstrantje zbežali.
Napredni dijaki so sklicali za zvečer shod na vseučilišču, da se posvetujejo o represalijah proti uredništvu *>Hrv. Prava« v »Starčevičevem domu« in proti stanovanju dra. Franka. Policijski načelnik Be-loševič je posredoval pri obeh strankah ter dobil obljubo, da ne pride več do nemirov, ako ne bo ena ali druga stranka provocirala.
Malorusi in volilna reforma.
Z Dunaja javljajo od 17. t. m.: Mini-sterski predsednik baron Beck je povabil danes po seji zbornice maloruski klub, da mu priobči odgovor vlade v stvari zboljšanja predloge o volilni reformi, kakor je to zahteval klifb. Pogajanja med vlado in Malorusi niso še dovršena. Zdi se, da ni današnji odgovor ministerskega predsednika zadovoljil Malorusov. V zvezi s temi pogajanji je tudi navzočnost gališkega namestnika grofa Potockega na Dunaju.
M&ro5ninm anal *
sa v»e ieto 24 K, pol leta 12 K., 3 nesece 6 K. — Nf
uaroćbe brez dopoalane naročnine ie uprava ne ozira. Vhi dopisi naj ne pobijajo na uredništvo lista. Nefraukovau
pisma se ne sprejemajo iu rokopisi se ne vračajo. Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati na upravo list-.
UREDNIŠTVO: al Giorgio Ouluttl 18. (Narodu: do :i Izdajatelj in odgovorni urednik ŠTEFAN 303INA. Las: .. konsorcij lista „Edinost-4. — Natisnila tiskarna komor-' lista „Edinost4 v Trstu, ulica Giorgio Galatu 5t 18. PoStno-hranilnlžnl račun St. S41.6j2.
■ ■ TSLEFOM it« v. 1167. -• ■■■
Mesečna : priloga:
SLOVENSKI TEHNIK".
Rusija.
LVOV 17. ^Slovo Polskiec poroča iz Varšave : Minole noči, te v pozni uri sta prišla na biciklu na posestvo grofice Poninske v Dubinskem okraju dva elegantno oblečena človeka^ ter prosila za prenočišče. Grofica jima je to dovolila. Ko so
8 divjih mačk deloma ustreljenih deloma j ujetih. Od teh tri v lovskem okrožju Drage in RodUca, ki se vse odlikujejo po izredni j
telesni velikosti- Strokovnjaki menijo, da • so mačke vsled poplav podzemskih jam in drugih zakotij pribežale v te kraje.
Tujci V Opatiji. Od i. sept. do 14. novembra 1906 je prišlo v Opatijo 5961 oseb. Od 1. do 14. novembra je priraslo 258 oseb. Dne 14. nov. 1906 je bilo navzočih 954 oseb.
Koliko je ura? Augfuštin Semulič, ki stanuje v hiSi št. 30. v ulici del Belvedere, je Sel predsinočnjim okolu 2. ure po polu-noči preko ulice Cecilia. Nasproti mu je prišla družba dveh moSkih in dveh ženskih. Ko so se srečali, je ena ženskih vpraSala Semulića, koliko da je ura. Semulič je vzel iz žepa srebrno uro, ki jo je imel pripeto na srebrno verižico, ter je oboje dal oni ženski češ, naj se posluži in naj pogleda sama. Ali slabo je storil. Ona ?enska je res pogledala na uro, a potem je takoj izročila uro in verižico svoji tova-rišici in — da povemo na kratko: ura je skupaj z verižico izginila. Semulič je pa prijel ono žensko, kateri je bil izročil uro, za roko in zahteval od nje, naj mu vrne uro. Na to sta ga pa začela oba moška pretepati. Na srečo je prišel tam mimo v istem hipu neki redar, ki je ono četvorico aretoval in tiral na policijo. Na policiji so vzeli vse štiri na zapisnik. Ženski sta : 17 letna dninarica Štefanija R., stanujoča pri sv. Jakobu, in Ana L., stanujoča v ulici Traversale al Bosco. Eden moških je 20 letni težak Vladimir S., stanujoči na Greti, a druzemu ne vemo imena. Štefanijo R. in Vladimirja S. so djali pod ključ, a ostala dva so izpustili.
Poskus samomora. 30 letna Josipina vdova Grauner, stanujoča v II. nadstropju hiše št. 16. v ulici Foscolo, je včeraj po-poludne v svojem stanovanju spila nekoliko karbolne kisline. Pozvan je bil zdravnik se zdravniške postaje, ki je pa takoj u videl, da ne preti ženski nikaka nevarnost, ker je bila karbolni kislini primešala precej vode.
Neznan tat je uliral 43 letnemu težaku Mateju Codaro, in sicer iz njegovega stanovanja v hiši št. 3 v ulici deli a Punta del Forno, srebrno uro in srebrno verižico, v skupni vrednosti2o kron.
— Ani Zobec, iz Boršta, je neznan žepni tat na trgu della Barriera ukral iz žepa ruto, v kateri je imela 4 krone drobiža.

Gospodarstvo.
Petrolejski vrelci v Moravski.
V vztočnih in severovztočnih krajih Moravske so odkrili več petrolejskih vrelcev. Izlasti bogat vrelec so odkrili v dolini med Samčankom in Starim Hamrom, kjer prično kmalu z vrtanjem.
Akcija ogrskih in hrvatskih industrijalcev.
Kakor poročajo iz Budimpešte, je deželna zveza ogrskih tovarnarjev sklicala za 25. t. m. v Zagrebu konferenco, kateri bodo prisostvovali tudi industrijalci iz Hrvatske. Na dnevnem redu bo razgovor o bosanski industrijalni politiki ter železniški tarifalni politiki. Konferenca bo razpravljala tudi o drugih aktuvelnih gospodarskih vprašanjih.
Avstrijske državne železnice
so meseca oktobra prevozile 4,412.500 potnikov, ki so uplačali 5,905.700 K, ter 3,882.600 tonelat blaga, od čegar je bilo 19,625.800 K prihodka.

Razne vesti.
+ Osoda enega milijona ljudi. Po statistiki angležkega učenjaka dra. Fearsa umre iziiued milijona otrok, ki se rodijo v enem letu, 150.000 že v prvem letu; v drugem letu svojega življenja jih umre 53.000, koncem tretjega leta jih je za 28.000 manje. V daljnih desetih letih niso smrtni slučaji tako pogosti, kajti do trinajstega leta jih
umre samo 4000. Od 13. do 45, leta jih umre blizo pol milijona. Koncem 67. leta jih dočaka 37.000, a od tega leta pada hitro število preostalih na življenju, tako, da jih na koncu 95. leta ostane samo še 233, a v 108. letu umre že poslednji od vsega milijona rojenih na vsem svetu v enem letu.
*	Nemškega učitelja vrgli v vodo. Kakšno veliko ogorčenje provzroča med Poljaki na Poznanjskem nasilje pruske vlade, se vidi iz tega, da so poljski prebivalci vrgli v vodnjak učitelia, ki se je posebno odlikoval v ponemčevanju poljskih učencev. Seveda so ga potem zopet izvlekli.
+ Pred 25 leti je znašalo število slovenskih srednješolcev 1450, in sicer 1261 gimnazijcev in 189 realcev. ; Petindvajset let pozneje (šolsko leto 1905/06) je pa bilo 2646 gimnazijcev in 640 realcev.
*	Okolo zemlje bi prišel potnik, če bi hodil noč in dan naprej, v 428 dneh. Brzo vlak bi rabil zato 40 dni ; zvok le 32 Vi ure> krogla izstreljena iz topa 21 3/4 ure, svetloba nekaj nad desetino sekunde in električni tok nekaj manj kakor desetino sekunde.
*	Umirovljen je na lastno prošnjo Vjekoslav Klaič, redni javni profesor zgodovine na zagrebškem vseučilišču.
+ Tifus v Belemgradu. V Bclemgradu vlada epidemija tifusa Do sedaj so konstatirali okolo 60 slučajev.
*	Radi podraženja meta. Češki klub je odposlal vladi vprašanje radi p .. Iraženja mesa ter zahteval od vlade, naj r.i i i predstojeće katastrofe glede preskrblje vanja odredi energične korake. Smv.ra se, da je s tem omajal položaj ministra z i poljedelstvo.
t Opat Lavrencij Muller. V Inomostu je umrl 16. t. m. opat tamošnjega samostana premostratencev Lavrencij Muller.
t FZM. Klobus. Na Dunaju je v soboto umrl upokojeni FZM baron Klobuk.
Praga ima sedaj 226.968 prebivalcev (leta 1900 jih je bilo 222.833), praška predmestja jih štejejo pa 220.232 (leta 1900 le 180.620).
*	Viljem II. noče spomenikov dokler živi. Mesto Beuthen v Spodnji Šleziji je prosilo nemškega cesarja Viljema dovoljenje, da mu smejo postaviti spomenik. Viljem je prošnjo odbil, češ, da ni v tradicijah Ho-henzollerncev dovoljavati postavljanje spomenikov kakemu vladajočemu knezu, dokler živi.
*Stroški volitev v New-Jorku. Agencija „Laffan" poroča iz Ne\v-Jorka, da je Hearst, kandidat demokratov, ki je na zadnji volilni borbi propadel, potrošil za volilno agitacijo svoto 1,300.000 kron. Hugues, ki je zmagal, je pa potrošil samo 3100 kron.
*Narodno bogatstvo Združenih držav. Neka uradna statistika združenih držav za leto 1905 konstatuje, da znaša skupno premoženje prebivalstva Združenih držav 106.881 milijonov dolarjev. Od 1900 se je narodno premoženje pomnožilo za 81/* milijona.
Postojina.**
V starem veku ni še stala Postojina. Rimljani se še menda niso bili naselili; grad so bili morda že Rimljani postavili. V starem času so stanovali v teh krajih Japodje, narod traško-il irske ga plemena. Med njimi so bile nekatere Keltlške ro-dovine, in po menenji zgodovinarja dra. Kandlerja bili so ravno Katali, ki so prebivali poleg Postojine, česar nas spominja še dandanes vrh »Katalan« ne daleč od Bistrice.
Leta 30 pr. Kr. rimski cesar Avgust podjarmil Japode ter Katale, in vso Pivško stran pridal k tržaškej srenji in k istrijan-ski deželi. Od Trsta je šla nad Postoj i no trgovska pot proti nekdanji Emoni, sedanji Ljubljani. Radi svoje lege je imela Postojina že takrat posebno važnost.
No Soviči je bil grad (kastel) čegar posamični deli razvaline še sedaj kažejo na rimsko zidanje. Imena gradu in kraja ne nahajamo zaznamovanega niti pri starih zemljepiscih, niti v rimskih potovalnih opisih, a neimenovani zemljepisec iz Ra-vene, ki je živel' v 7. stoletji, navaja v svojih spisih mesto »Porrestonc, o katerem misli znani zgodovinar Kandler da je stalo na Pivki. To ime se da radi podobnih glasov primerjati z imenom Postojina. Kras je bil sicer takrat zarašen a pregosti gozdič, po katerem je bilo veliko kamenja, ni mikal ljudi, da bi se bili tukaj naselili.
Začetka Postojini je pač iskati v srednjem veku. Recimo okoli 1. 1000—1100 je z dovoljenjem nemških cesarjev ali
drugih oblastnikov plemič postavil grad, ki ga je krstil morda res po ptiču »postojina« ali »Aar«, »Adler«. to ime čitamo v starih listinah 1. 1149 z različnimi pisavami : »Aris«, »Arnes«, Harnesperg« itd. Slovensko poimenovanje utegne morda ravno tako staro biti; kajti Italijani ki so že zgodaj prišli v dotiko z Notranjci ne pravijo drugače nego »Postojina«. L. 1262. imenuje se v starih listinah Postojina »villa« (»vas«, kraljevska, knežja kmetija«). Postojinski plemiči, ki so imeli grad in kraj v lasti, imenujejo se do leta 1300 p. Kr. in sicer: Libehardus (1. 1250), Jurius (1262), Enzelinus (1269), Janzil (1300), Val canus (1300), Vincherus, Vuelum (1300), Ancius, Otto, Wariand, Volfing (vsi okolo 1. 1300). A Czornig nam v svoji zgodovini goriške škofije pripoveduje, da je bila Postojina v lasti vitežkega reda templjar-jev do 1. 1307. Postojina je v teh letih spadala k Istriji, kjer so oglejski očaki bili tudi posvetni vladarji, in od koder so svojo moč razpenjali tudi na Kranjsko, tako, da so tudi postojinski gospodje bili pod višjim gospodstvom oglejskih očakov, ki so na Notranjskem še celo vojaške poveljnike imeli.
Že 1. 1138. imenuje se Herman Ari-sperski med patrijarhovimi vazali. Za patrijarha Rajmunda je imel od 1. 1262. Herman Postojinski grad, za njim pa 1. 1296 njegov sin Askvin. Krog i3I3- !• prilastil si ga je goriški knez Henrik II. Ko je ta 1. 1323. umrl, in njegovi dediči viso hoteli izročiti graščine pravemu go-spedarju, obrnil se je patrijarh Paganus do Henrika, vojvode Koroškega in kralja Češkega, in tako je bila izročena 1. 1327. Postojina Bernardu Strassoldskemu. Po posebni pogodbi s patrijarkom Bertrandom oddala sta se 1335. grad in glavarstvo Postojinsko gospodoma Viljemu pl. Spe-nimberž'ccmu in Vol umu pl. Stegberžkemu. L. 1371. kupila sta graščino avstrijska vojvoda Leopold III in Albrecht III. za 20.000 gld., in 1. 1274. združila se je Pivka s Kranjsko deželo. L. 1372. zastavila se je graščina grofu Hermanu Celjskemu. L. 1404. bil je nekov gospod Bencine poglavar Postojinski, 1. 1439-Krištof Fladinzer, I. 1442. Jurij Cerna-meljski, 1. 1489. Gašpar Ravber, 1. 1497-Bernard pl. Raunach, 1. 1311. Krištof pl. Frangepan 1. 1560. Bernard pl. Menessis, 1. 1577. Andrej Paradeiser, 1. 1593- Janez pl. Kiesel, 1. 1596. Inacencij Mos'chcan, 1. 1615. Boltazar pl. Scheier, 1. 1701. Viljem Moskhcan, 1. 1720. J. pl. Oualitza, 1. 1723. J. F. pl. Kreuzberg, 1. 1730. I- P1-Krog, 1. 1462. dobil je Postojinski trg svoj grb, namreč belega jednoglavega orla s polovico rudečo, polovico modro barvanim ščitom.
Turki Postojini niso prizanesli. V Postojini in okolici so se bili prikazali v letih 1471, 1472, 1476, 1477. 1522, 1528, 1530, 1559. 15^°> 1564, 1570 L* i522. so bili v bližnji Slavini duhovnika v cerkvi pri maši napadli in odveli v sužnost cvetno nedeljo iz treh cerkva v Postojinski okolici 6000 v molitvi zbranih vernikov. L. 1528 , 1529. in 1500. so divje druhali posebno pri PostojinijDrezusmiljeno zažigale, ropale in morile in na svečnico 1. 1564. napadle so grad in skoro da so ga razrušili. V taistih časih zažigali so na gradu grmade takoj, čim so zapazili bližajočega'se Turka.
(Pride še).
fciAt^fc	j* irti »i i ai 1 .ti 1 i i j» 1
xxxxxxxxxxxxxxxx ANTON SKERL
mehanik, zapriseženi zvedoaeo.
Trst - Carlo Goldonijev trg ri. - Trst
Zastopnik tovarne kolenu lotoi oles „Pocli'
Napeljava in zaloga električnih zvončkov, ljufi in prodaja gramofonov, zonofonov in fonografov Zaloga priprav za točiti pivo. Lastna mehanični delavnica za popravljanje šivalnih strojev, koles motokoles itd.
Velika zaloga pripadkov po tovarniških cenah. TELEFOM štev. 1734,
xxxxxxxxxxxxxxxx
= ALBERT BROSCH
Trst ul. Sv. Antona 9. Trst.
Kožuhovinar in izdelovalec kap
odlikovan na razstavi v Trstu leta 1392.
Velita zaloga ioMom in Kap za vojafce in civiliste
Izvršuje poprave hitro in za nizke cene ; sprejema v shrambo zimske kožuhovine ter jamči za Škodo provzročeno po moljih in po požaru.
F. rersot urar
TRST - ni. Poste naove Št. o priporoča velik' izbor ur: Ornega, Schaffhause, Longines, Tavanes itd. ^ kakor tudi zlate, srebrne in kovinske v - ure za gospe. Izbor ur za birmo. Sprejema popravljanja po nizkih oena.h
Vsaka šivilja
ali družina, naj takoj naroči ter poskusi le 3 mesece MODELBLATT GENRE PARISJEN. Najboljši in najcenejši list v barvni izdaji z 60 slikami v vsakem jeziku. — Natančna pojasnila v dveh ureznihpolah: Administracija G-enre _ Parisien — Trient. -
Kdor išče službo ali kakoršuo-koli zupu-slenje ; kdor išče uradnike ali službeno oiobj«-; kdor ima za oddati sobe, stanovanja, dvorcev : kdor ima za prodati hiše, polja, dvorce ; kdor želi posojilu« vknjižbe itd., prodati ali kupiti premičnine ali sploh rabljene predmete itd. itd. naj se posluži MALIH OGLASOV ? „E d i n o s t i44, k: .-»-j uajceneji, največ čitani ni najbolj pripravni v dosego namenu. "M

t
! 1
B R A V 0
0030000000000000
Oglase, posiaaa, osmrtnice, zahvale, mile oglase y-ff in v obče kakorSno koli vrsto oglasov sprejema „Inseraaii oddelek" v ulici (iiOrgio Galatti št. 18 y W (Xarodni dom) polunadstropje, levo. Urad je odprt od 9. zjutraj do 12. in od 3. do 8. pop. Po noči se sprejema v „Tiskarni Edinost"
Najboljše in najnovejše čistilo za kovine
Glavni zastopnik :
EUGENI0 COSTANTINI
Via Lavatoio št. 5


Pridite vsi!
V gostilni ulica Belvedere štev. 17 ima lastnik orkestron »JUNO«, kateri svira navlašč za Slovence izbrane narodne pesmi. Toči se vsakovrstna nova in stara vina po jako nizkih cenah.
HENRIK KOSIČ, lastnik.
) Po knjigi: „Postojnsko okr. glavarstvo'

/T*4 Ar*:
-lOllOiOliOilOilOiiOilOiiOiiOHO)
o----»
Tovsrna pohištvi
»«ksander Cevi Jfrazi
»tiTosa Itv. 52. n (lastoa Mfa).
ZALOGA: finzzn R0SR3I0 <šolsko M»I*I>J*> |r
Oen«, M M nI bati nobena h«nkur*no«. »r
Sprejem njo tu vsakovrstna'* deta tudi po h
posebcii a »črvih	P
IO ; i c i: O 11 S i: O J K • s i O > -J'iCUO '	J
* -EJ --------- --	' V,
^^	\ __I
_ Kdor se želi elegantno obleči
naj ne zamudi obiskati prodajalnico narejenih oblek
ALL' UNIVERSO
W Crg Carlo Goldoni St. 1 m
kjer najde največo ugodnost v cenah in velik izber za zimsko dobo
j^ifei^-jeva
Otroci ob te« Izvrstno uspevajo in m trpa aa motenju prefaavljaoja.
Se obnaša izvrstno ob bljuvanju, črevesnem kataru, driski itd.
Prlporodo Jo na tisoče domačih In inozemskih zdravnikov.
otroška moka
Najboljše živilo za zdrave in na želodcu bolne otroke.
Naprodaj po lekarnah In drogerijah.
Tvornica diet. živil R. KUFEKE, {Dunaj 1» is Bargedorf-Hamburg.