Poštnin* plastna t gotovini* *.eto LXXL št. 34 LJubljana, sobota 12. feacaarja I938 Cena Din 1 iatiaja mk dan popoldne, LzvzemAi nedelje to praznike — Inaerati do 80 petit vrat a Din 2, do 100 vrat A Din 250. od 100 do 300 vrst a Din 3. već ji inaerati petit vrsta Din 4.—. Popust po dogovoru, lnseratm davek posebej — »Slo vena ki Narod« velja mesečno v Jugo« lavi jI Din 12-—, aa inozemstvo Din 26.—. RokopiM ae ne vračajo. UREDNIŠTVO IN CFMAVNIftTVO LJUBLJANA, Knalljeva ulica Mev. * Talaron: 31-22, 81-23, 81-24, 81-26 In 81-26 Podružnice: MARIBOR, Stroaamayerjeva 3b — NOVO MESTO, Ljubljanska C telefon «t_ 26 — CELJE, celjsko uredništvo: Strosamayerjeva ulica 1, telefon št. 65; podružnica uprave: Kocenova ul. 2, telefon št. 190 — JESENICE: Ob kolodvoru 101. Poštna hranilnica v Ljubljani št. 10.351 Rumunski narod sije oddahnil: Manifest kralja Karola BI KAREŠTA 12. febi br. V zvezi s emembam; v vodstvu države je rumunski kralj Karo! izdal včeraj na rumunski narod manifest, v katerem na-r ^5a med drug:m Polnih o^em let so bile vse moje misli in vsa moja stremljenja usmerjena na to. da vladam driavo na parlamentarni osnovi in v sodelovanja z vsemi političnimi strankami. Volilna propaganda, ki se je razvila zadnje čase. pa je izzvala pri vsem naroda veliko vznemirjenje. Ta duševna razburkanost se je izkazala za skrajno škodljivo in holi ko kdai pourej mi je postalo jasno, da moram rediti Ruumnijo pred popolnim razsu-lom. Čvrsto sem odločen, izvesti to nalogo, ki sem si jo zadal. Pri tem me vodi edina želja, da okrepim domovino m napravim močno driavo. ki bo lahko odolela vsem pojavom v notranji in zunanji politiki. Zato sem napravil dosedanjemu nevzdržnemu in nevarnemu stanju konec in bom energično in brez oklevanja izvajal potrebne reforme. Da bi mogel uresničiti to vsenarodno zahtevo, sem imenoval pod vodstvom patrijarha Mirana vlado mož. ki se za-ve odgovornosti pred ?<:oHovi-no in napram narodu vlado, ki bo. sprr" na vpfjfov vseh strank, mogla vse svoje sile usmeriti na to, da bo vse n.Ten ' Jo «il"7ilo lo koristim naroda. Prva naloga te vlade je. da depolitizira državno upravo in ird^*' vs** f"1 trehne ukrepe, ki naj zagotove vzorno r»osTovartjc vseh državnih ustanov, da bodo tako kar najbolj ustrezale potrebam naroda in države. Čvrsto sem odločen stopati neomajno po poti. ki sem oj izbral, prepričan, da je samo po tej poti mogoča rešitev države. Prežet brez mejne ljubezni do domovine, katere vodstvo mi je poverjeno po milosti božji in volii naroda. «em trdno uverjen. da ta moj «klen ni le v skladu z objektivnimi potrehami domovine, nego tudi v skladu s stremljenji vseh resničnih ru-munskih patriotov V težkih časih so ro*rehni herojski ukreni, ker je le na ta način mogoče doseči okrepitev države in blagostanje vsega naroda. To pa je zame »n za vsakega iskrenega Ru-mona nruvivi zakon! Zaobljuba nove vlade Po zaprisegi na dvoru je imel kralj Karo] na novo imenovane ministre nago vm u v katerem je med drugim dejal: Je to izredno svečan trenutek v zgodovini rumunskega naroda, ko ta vlada, v kateri so tako mnogi bivši ministrski predsedniki, prežeti patriotizma in čvrste vere v svooj dolžnost, prisega zvestobo rumunskemu prestolu. Pozvani ste da pričnete novo razdobje v zgodovini Rumunije. Prizadevati si morate, da uresničite višjo pravičnost, ki naj popravi napake in pogreške preteklosti Zavedam se. da je vaša naloga zelo težavna, a prepričan sem tudi, da boste vsi brez izjeme zastivili vse svoje sile za preporod in obnovo Rumunije. To je naloga, ki bo imela dalekosežne posledice za ves nadaljni razvoj rumunskega naroda Vojska prevzela oblast Snoči so vojaške oblasti prevzele vso ob?ast v svoje roke. Vodstvo javne varnosti je pod neposrednim vodstvom notranjega ministrstva- Vojne oblasti lahko povsod plenijo orožje, cenzurirajo tisk in orepovedujejo razne spise Prepovedo tudi razne shode. Zadovoljstvo najširših slojev Imenovanje nove vlade, zlasti pa dejstvo, da je na čelu novega režima priljubljeni patrijarh iMron. so v vsej rumunski javnosti sprejeli z velikim zadovoljstvom V najtežjih trenutkih ru-munske zgodovine so bili patrijarhi nredsedniki vlad da so zbrali okoli sebe vse sile rumunskega naroda. Na čelu tako odličnih državnikov kakor so bivši predsedniki vlad mora biti samo taka osebnost kakor je patrijarh. V sestavi nove vlade vidijo obenem jamstvo, da bosta vlada vsestransko pravična in da bo zares napravila konec strašni pristranosti in korukcijl ki se je na mah razpasla pod Gogovim režimom, ki jo ! Konec strankarske strahovlade, v kateri je korenitih reform, depolitizacija državne uprave in zatiranje korupcije je jel z velikim zadovoljstvom volj na razpolago. To je dokaz, da so rumunski gospodarski krogi pod Gogovim režimom računali z neminovnim finančnim in gospodarskim polomom. Tuje devize so znatno popustile, državni papirji pa so poskočili za 200 točk. Povsod ie opažati oživljenje, politična in gospodarska napetost pa vidno popušča. >k padca poznal samo interese svojih privržencev, za koristi naroda in države pa se ni brigal Odmev na borzi BUKAREŠTA. 12 febr br. Kako porom jo je vplivala na vso iavnost sprememba režima, se ie pokazalo tudi na borzi Borza je na man oživela. Tečaji so poskočili za 10 do 30 odstotkov. Tudi v inozemstvu so se rumunski papirji znatno popravili Na londonski borzi so poskočili za 10 odstotkov Pod Gogovo vlad so tuje devize skoraj poplnoma izginile, včeraj pa jih ie bil že zopet do- Gogove vlade Vpoučenih krogih zatrjujejo, da je bil neposredni vzrok poleg zunanjepolitičnih razlogov za spremembo režima odlok vrhovnega ustavnega sodišča, ki vso driavo in napoved ves romunski narod spre- je vse odloke Gogove vlade, nanašajoče se na ukrepe proti Zidom in na revizijo državljanstva proglasilo za protiustavne in nezakonite. Ustava ne dopušča, da bi sle proti državljanom Rumunije postopalo različno. Pred zakonom in ustavo morajo biti vsi enaki. Go gova vlada pa jih je enostavno razdelila na kategorije in az vsako kategorijo uvedla drugačne postopanje Spričo take blamaže, kakršne ni doživela doslej Se nobena rumunska vlada, ni preosta-jalo nič drugega, kakor da se režim krščanske ljudske stranke nemudoma likvidira. 411 bo Hitler obiskal papeža? Zadrege in ugibanja v Rimu Rim. 12. teb. br. Kakor uradno sporočajo iz Berlina, bo nemški kancler Hitler v prvi polovici meseca maja uradno obiskal Rim in bo za čas« svojega bivanja v Italiji gost italnanskega kralja Nastanjen bo v kraljevem dvorcu in mu bodo izkazane kot tujemu suverenu največje časti. Njemu na Čast pripravljajo velike parade, za katere so se že seda i začeli pripravljati, da bi mu tako razkazali ves blesk favstično urejene države. Običaj je, da vsak tuji vladar, ki pride v Rim. obišče rudi papeža V Rimu jim dela sedaj precej%i je preglavice vprašanj«, kaj bo stori! Hitler Odnosaji med Nemčijo in Vatikanom so v zadniem času zopet zelo napeti jn ni izgleda, da bi se dotlej kaj prida popravili. V Nemčiji kar naprej razpuščajo katoliške organizacije in zapirajo duhovnike. V takih okoliščinah je seveda malo verjetno, da bi ae Hitler odločil za obisk Vatikana. To pa bi na drugi strani pomenilo očitno preziranje vrhovnega poglavarja katoliške cerkve, kar bi odnosa je med Nemčijo in Vatikanom se bolj poslabšalo, utegnilo pa bi tudi kvarno vplivati na sedaj odlične zveze in odnosa je Italije z Vatikanom. V rimskih krogih si sedaj belijo glavo, kako bi ae dalo vsem tem neprijetnostim izogniti Rim, febr. AA. Sklenjeno je bilo, da mora biti ves Rim v cvetju, ko bo tja priSel Hitler. Vsa poslopja morajo biti okrašena z najlepšim cvetjem, zato Se sedaj pripravljajo potrebne zaloge po* in zelenja. Ugoden potek razgovorov med Anglijo in Italijo Ponovni sestanki Edaa In Grandija Lonoon, 12. febr. o. Italijanski poslanik Grandi je imel danes že četrti razgovor z zunanjim ministrom Edenom, ki je trajal skoraj dve uri. Kakor se doznava, je vprašanje umika tujih vojakov iz Španije stopilo v ozadje ter gre sedaj predvsem za čim prejšnji umik tujih prostovoljcev, zlasti tujih tehnikov. Razgovori med Londonom in Rimom se nanašajo v prvi vrsti na umik 23.000 italijanskih prostovoljcev in 4.000 nemSkih tehnikov, ki so zaposleni v municijskih tovarnah generala Franca. Njim pripisujejo tudi pobudo za bombardiranje Valencije in Barcelone. Pogajanja presojajo v londonskih krogih zelo optimistično. >DaiIy Express< piše: Ce se bodo razgovori med Edenom in Grandiem končali tako, kakor pričakujejo, bo mogoče takoj začeti uradna pogajanja med Italijo in Veliko Britanijo. »Times« ki komentira razgovore italijanskega poslanika in angleškega zunanjega ministra, navaja, da je bilo špansko vprašanje glavni predmet posvetovanj. Sporazumela sta se o vsem. čeprav obstojajo še precejšnje taktične težkoče. zlasti v vprašanju umika prostovoljcev. Prav tako je treba pred končnim sklepom o tem sporazumu obvestiti francosko, nemiko in belgijsko vlado. »Daily Telegraph« poudarja upanje, da bo prostovoljsko vprašanje vendarle v kratkem likvidirano. Eden in Grandi sta proučila način, kako naj bi to vprašanje najhitreje rešila. Po poročilu drugih listov sta se oba državnika dogovorila, da bo odbor za ne vmešavanje poslal v obe Spa-nij; svoje zastopnike, ki naj zberejo točne podatke o številu prostovoljcev in pripravijo njihov umik. Odbor bo nato predlagal, naj 659£ prostovoljcev takoj zapusti Španijo in se vrne domov. Stranki, ki bo prva odpustila iz svoje vojske 50% prostovoljcev, bodo priznali vse vojne pravice. Pariz, 12. febr. w. Listi javljajo iz Londona, da je včerajšnji razgovor Edena in Grandija potekel zelo pozitivno. V Londonu presojajo okoliščine za nadaljnji potek razgovorov zelo optimistično. Dr« Schuschnigg o dogodkih v Nemčiji Avstrija nima povoda za vznemirjanje Dunaj. 12. febr. b. Na posvetovanju deželnih vodij domovinske fronte ie imel kancelar dr. Scnuschnige dols referat o notranjepolitičnem in zunanjepolitičnem položaju Avstrije. Izjavil je med drugim, da je sedanja vlada v Avstriji dovoli močna, da lahko zatre ^lehern^ proti reži mt=k i poskus. V 7Unan Apolitičnem pregledu se je kancelar dotaknil tudi novej^h dogodkov v Nernfiii in 5« v tet zvezi izjavil med irugim■ S| rpmemhp v Nemčiji so pripomocrle k _ ► 'n^iči pre-^vi awitr-;jskerra položaja. To se je zgodilo na ari strani zaradi tega. ker ie radikalizacija v tretjem rajhu preprečena že s tem, da za vojnega ministra nista biLa imenovana niti Goring niti Himmler, na drugi strani pa pomirjevalno vpliva sestava tajnega *=veta kot zunanjepolitičnega svetovalnega organa kancelarja Hitlerja, v katerem so poleg bivšega zunanjega ministra Neuratha tudi trije zastopn/ki vojske. Nov nemSki noslanik na Ihinaju še ni imenovan, toda tudi v tem pogledu ni pricakova*! nobenega napetega momenta. klasovi o spremembah v Franci r Razširjenje vladne koalicije na desno? Pariz, 12. februarja, b. Poslanec in bivši finančni minister Revnaud. ki pripada republikanskemu klubu zmernega centruma-je ime! s noći v svojem poslanskem klubu predavanje o sedanjem položaju v Franciji, v katerem je med drugim deial. da bi za primer, da bi bila njemu poverjena sestava nove vlade širše narodne koncentracije, predlagal parlamentu sprejem gospodarskega triletnega načrta, ki bi se nanašal tudi na mednarodne gospodarske težave in ki bi mu bil nedavni načrt belgijskega ministra Van Zeelanda osnova Te Revnaudove izjave so zbudile v političn-h krvgm v toliko D0~^r**o lr r * OŽ" ''--•StSB o ary~C- membah vlade v smiski razširjenja sedanje vladne koalicije na zmerne elemente republikanskega centruma. Tudi Paul Boncour, ki pripada stranki republikanske socialistične unije se je v nekem včerajšnjem govoru zavzel za podporo Chautemnsove vlade pod pogojem, da se osnova sedanje vladne koalicije razširi. Čitajte In širite »Slovenski Narod«! Internacije v Grčiji Atene, 12. febr. o. Danes je bil izdan uradni komunike o ukrepih vlade proti voditeljem posameznih opozicijskih strank. Ti ukrepi so bili izdani zaradi SirjenjVi letakov, v katerih voditelji političnih strank ostro napadajo vlado in pozivajo k uporu. Bivši ministrski nredflednik Teotokis ie bil deportiran na neki otok. BivSi ministrovi prel«ed-oik Jn večletni Tirna nji minieter Mihalako-Ptllos ie bil dan ep aretiran in Ko prav tako iTCTian na otoke. Komunike kontno naglasa, da vlada v vse i drži vi red in mir. Severna Irska ostane zvesta Angliji Belfaat, 12 febr. AA. Dosedanji izid splošnih volitev dokazuje, da je severna Irska odiklonila z veliko večino predlog za zedi-n jen je z ostalo Irsko Po strankah je izid volitev naslednji: Vladna stranka 35 mandatov, neodvisna 2. unionisti 2. delavska stranka 1 in nacionalisti 8. Nacionalisti »o za stranko de Valere. Štirje mandati so določeni za nifOlie. Predsednik severno-ir-ske vlade Cragevon je izjavil, da so volitve pokazale, da hoče severna Irska ostati združena z angleško kraljevino in da se ne mara pridružiti južni Irski. Volitve V) pokazale, da je to vprašanje definitivno zaključeno. Reševanje Papanina Moskva, 12. febr. AA. Po poročilih agencije Tas. znanstveniki na ledeni plošči §e nadaljujejo s svojimi raziskovani. Ledena plošča pluje sedaj ob grenlandski obali. Od časa do časa poročajo znanstveniki o svoji opazovalnici Včeraj opoldne je bUa plošča na 72. stopnji in 6. min. severne Širine in 19. stopnji in 38. min zapadne dol/ine. Temperatura je bila nekoliko pod —22 stopinj Celzija, Ledolomilec »Murmansk« je bil istočasno na 73. stopnji 5 minut severne ši-rme in 12 stopnji 4 minute zapadne dolžine. Ledolonvlec prodira s hitrostjo 10 vozlov na uro. Posidka pamika je v stalni ra-diotelefonski zvezi z znanstven :k i. Zaenkrat je položaj dober, od časa do časa vidijo znanstveniki ~" obzorju grenlandsko obalo. Civilna poroka albanskega kralja Tirana, 12. febr. w. Na merodajnem mestu izjavljajo, na bo poroka atban.-skega kralja Zosru z madžarsko grofico (i era Id i no Apponvjpvo 26. aprila v kraljevom crradu v Draču, ker nov! urad v Tirani £e ni popolnoma dograjen. Tzvrvena bo samo civilna poroka- ker ie po novem zakonu pravno veljavna. Pravijo, da benta priči pri poroki ministrski pred-ednik Kota in skadrski poslanec Kocin. Grofica ApponVj Ik> UiAi v zakonu obdržala katoliško vero. Amnestija na Japonskem Tokio, 12. febr. o. Po vsej Japonski so danes proslavili 501e>tnico japonske ustnve. Ob tej priliki je bila izdana amnnstija. s katero je okrog 3.000 političnim kaz.n>enoem zmanjšana ali popo-noma o>}puScena kazen. Med ammestiranimi so tudi vsi vojaški prestopki, tako da eo oproščeni kazni tudi vea oficirji in voja'ki. ki so zakrivali na Kitej-ekem Številne incidente, zaradi katerih je prišlo do čestih protestov drugih -iržav. Med amnestiranim i so tudi vsi oficirji in vojaki, ki so zakrivi! i napa i in potopitev amerških in angleafcft parnikov. 65 milijard izdatkov za vojni pohod Tokio, 12. febr. b. V poučenih krogih cenijo dosedanje izredne japonske izdatke za vojni pohod na Kitajsko na pet milijard jenov (ali okoli 65 milijard din\ pri čemer seveda niso všteti izdatki povečanega rednega proračuna. Kakor se doznava, bo parlament za^letošnje leto odobril Se okob" 2 miFjajrdj S&i milijonov >emov fofcoK 30 milijard dm isr-BU'iuh vojaških izdatkov. Pred dvajsetimi leti s V znameniti knjig; »Dobrovoljci, kladi-varji Jugoslavije« je objavil Ernest Krulej izredno zanimive spomine na svoje doživljaje med svetovno vojno. Posebno bo našo javnost zanimal njego\ sestanek v drugi polovici leta 1917 z dr Ivanom Šušter-šičem, takratnim še vsemogočnim deželnim glavarjem kranjskim, ki so ga takrat dunajski listi imenovali »nekronanega vojvodo kranjskega«. Krulej pripoveduje uvodoma, da je prišel na sestanek iz Curiha v Bern na povabilo dr. Gmajnerja in dr. Gazzarija Od njih je zvedel, da se mudi deželni glavar kranjski dr Šušteršič na katoliškem kongresu v Hrunnenu ob Vier-waldstaettskem jezeru, in mu sporočila, da želita dr Ante Trumbić in dr Laza Mar-ković, da bi skušal priti kol rojak v stik z dr. Šušteršičen} in doseči, da bi ostal v Švici m vstopil kot član v higoslovcnski odbor. Krulej je poskusil iz poslovat i sestanek, toda dr Suštersič ga je sprva od ločno odklonil. Krulej n;,to pripoveduje: »Tretji dan po tem pa dobim po pošti z Rigija zaprto pismo, v katerem mi sporoča dr. Šušteršič. naj ga obiščem čez dva dni v hotelu »Bellevue«. kjer me bo ob dveh popoldne pričakoval v hallu. Sporočil sem to takoj v Ženevo, odkoder sem dobil pooblastilo za sestanek. Ko sem točno ob dveh stopil v hali hotela »Be//ei*ue«, sta dr. šušteršič in njegova gospa ie sedela za mizo in me pričakovala Pogovor se je razpletal in ko sem jaz zatrdil, da mi odločno vztrajamo na izventtvsirijski rešitvi jugoslo\enskegu vprašanja in da se ne bojimo nobenih sredstev za dosego lastne drža\'nosti. me je nenadno prekinila gospa z vzklikom: »Ravno tako kot naši mladi doma!« Dr. Šušteršič jo je kratko oš\rignit z očmi, na kar je takoj vstala in se poslovila. rekočy da pričakuje obisk neke gospe in da mora oditi. Njenn nehotno priznanje pa je bilo zame -višek veselja, česar pa nisem pokazal. Po njenem odhodu sem dr Šušteršiču razložil namen svojega obiska. Povedal sem, od ko%a sem pooblaščen za ta razgovor in da je prav za pran.' njegova dolžnost, da »luži kot SIo*wenec naši skupni jugoslovenski misli. On pa je bil še vedno prepričan o zmagi centralnih sil. In najbrže je zato tudi odklonil mojo ponudbo. Preden pa sva se poslovila, je še stopil pred mene. me prijel za obe rami, mi gledal v oč: in mi tiho dejal: »Gospod Krulej. sporočite gospodom, v katerih imenu ste prišli k meni: zame še ni prišel čas, da se pridružim vašemu na-ziranju, ker je tako sedaj potrebno. Ko pa ta čas pride, bom prvi na vaši strani!« — Dr. Šušteršič pa je ta čas — zamudil in je zato prišel ob velja\o. Prepričan pa sem. da je bil tudi on za jugoslovensko državo, čeprav mogoče trenutno drugače orientiran. Kot ogromna večina drugih naših, se najbrže tudi on ni mogel vživeti v to. da bo Avstrija storila tako žalosten politični konec. V to ga je morda zavajalo tudi izkustvo z Ilirijo. Kakor sem imel takrat vtis. je bila njegova izjava odkritosrčna, pra*' tako pa je tudi lahko mogoče, da je bila oportunistična in si je za vsak slučaj hotel zavarovati hrbet. Dasi je bil rezultat moje misije negativen, sem vendarle zvedel, da v borbi za Jugoslavijo mi dobrovoljci in emigranti nismo osamljeni in da tudi že doma močno peša vera v Avstrijo. To je bila tudi vesela vest za moje mandatarje.« — Pisec je dobro storil, da je zabeležil to epizodo z dr. šušteršičem, saj je bil ta dogodek široki naši ja\nosti docela neznan, a je vendarle za presojo dr. ŠtiHeršiča kot politika kolikor toliko pomemben. List za listam pada Poročali smo. da je poslanec za okraj Šmarje pri Jelšah dr. Rudolf Dobovišek, odvetnik v Celju, ki je bil izvoljen na dr. Mačkovi listi, izstopil iz dr. Mačkovih vrst. Iz Beograda pa javljajo, da je prišel v četrtek dopoldne v narodno skupščino posla nec na dr. Mačkovi listi Franjo \ovaković. kmetski posestnik v Molvi. ki je bil izvoljen v srezu GjurgjtVBC ter izročil predsedniku Stevanu Cšrićt: s\'oja poslaniška pooblastila v svrho Verifikacije, \wakovic je pt\v poslanec iz bi\-*c hrvatske seljačke stranke, ki je e^-u.r.V svojega vodjo dr. Mačka. Kaj ga f§ r.*px*t\(o na ta korak, noče povedat;, prav; pa, da bo podal pottb-no izjavo o vzrokih jva/ega koraka v n\\* numu narodne tkup*člr*e pri proračunski debati, ko bo njtn g*r- »SLOVENSKI N ARO D«, sobota, W «ebruarja 1938. Stev. 34 Veliki aedeliski matiacji v KINU MATICI Ob pol 10* grl drmani dlan priroda, ljudi to atvali KRALJICA DŽUNGLE Ob 1X» Uri g0**")* Dcprakllcrjo zadnjic t Ljubljani ■ svojim smehom In zdravjem PASTIR KOST J A OOPOLNILKl 8PORTO I CENE DIN IJH> — «JW> I Ugodnejši pogoji za izvoz v Belgijo Predavanje tajnika fugoslovenskega odbora so Sevanje gospodarskih stikov z Belgijo LJubljana. 12 februarja Včeraj popoldne je Interesentom predava, v Zbornici za TOI g Aleksander Ko-vacević. Lajn k jugoslovenakega odbora za pospeševanje gospodarskih stikov z Belgijo v BeogTadu. o možnosti poživitve na-žega izvoza v Beigrjo tj o po^o-'lb za bolj-£e trg-o'"_rL=»ke zveze med Jugoslavije *n Eeigijo Med poslušalci so bili tudi belgijski koozu! g dr Dular, talnih Z"ez*= tn-ctaetr:;cey g1, dr. G^lia In tajn k zbo-n ce g dr Plese Predavatelja je predstavil predsednik trgovirts k e-ea obsega Zborrrce za TOI g Albin Smerko!^. k4 je tudi no-rrVaj o naarn izvoru v B-lg1^) v l. I9W Jiigoaavija Je Izvozila v Beg jo tega let« 5.16»'# vsega tev«*a ta Je uvozila 2.47«> vserra uvoza Predavatelj je poročal o našem izvozu 1 1937. ki je b:l v primel s predlanskim letom mnogo živahnejši Poudari] je. da je ba# zdaj čas zeio ugoden, da se poveća nas zvoz v Belgijo ta sicer zaradi razpoloženja nartnjr i gospodarstva po ekspanziji ter zaradi opustitve klirn-ga z Belgijo Ocrtal je gospodarsko struk toro Be'glje. ki zavzema v svetovni trgovini 7. mesto, v evropski t~e >v:n ^>a 4 rresto. Belgija ima zeio raz vrte trrov-.ro ža industrijo. mo*a pa uvažat- o>'*rog 70% vsega konnma žlvij lr ve' ke Ko! čine e katerU" slrovm Goe-oodarska b: lanca Je aktivna. ceprw Je njena zunanja trgovca pa^.vna Njena vabita 4e zdrava in eetna v Evropi. Id ima zlato podlago. IV, j ir*29 •>*■ b • naii ■ 7^'^^ -*-^*»-e~ <=an?o na aos»«ine države V letih kr'ze In tr.--»d-^e kliringov ir kontingentov s# nss^ gr-govina z inoaomstvom tud ni mcg'a i1^-Sno rarv;;at: pac pa se «"»032* izvoz v zadnjih letih Glede Be'g-!je so p*> roii za izv>z zdaj zek> ugodni zaradi opustitve klirnga to uvedbe svobodnega de-viznf-sa prometa. G »vrvo izvozno blasro iz Jugoe!avije v Belgijo je bilo doklej le« hmelj In konoplja, zlasti pa svinec in ba- ker in razne rude Glede izvoza svinca, bakra in rud posamezniki ne morejo odločilno uveljaviti svo;e individualne zahteve, ker Je trgovanje s temi artikl diktirano z boa dona. pač pa obstoja možnost za uveljavljanj« posameznikov prr izvozu ieaa. hmelja ir konoplje Dravska banovina }e izvozila lani v Be -g jo za okrog 9 m:'.iJonov in pol. to Je pri-tiižno trikrat več kakor predlanskm Glavno izvozno t>!ago e bil pa svtr.ee iz Mežice, na drugem meatu Je hmelj Po uradni statistiki smo ga zvozili z dravske oanovine samo — 25 kg, v resn ci smo ga izvozili okrog 250 000 kg. S tem p r-m erom Je preda--atel^ opozoril na ne-zaneslj vn§t statistik. Za izvoznika v dravski banovini W p rise' v po*te\. predvsem izvoz konaervlrane* za .n«a sadia oa v stekerdrah. brnela, lesa. oljnatega semena koz. kemienib tekočin za kožar?ko mdustr Jo Predavatelj je opozoril tudi na poslovno mišljenje Belgijcev s katerim' ^e mogoof navezati uspešne trgovske odnose le na reelni podlagi Predlagaj i«, naj bi naSi Izvoznik ukrenili vse potrebno da dosežejo v Beogradu jvedbo direktnih tarif z Belgijo ' mer bi se izvoz -r>ren:I od 12 do 2rV»v~ Na*bo:j uspešno b se Intervencija izvršila preko nase Zbornice za TOI. katere vestno in vneto de1 ovan je poznajo in ce-tud: v Beogradu Pre1avateljX se je za zanimiva pojasnila zahval:! g Smerkolj. nakar Je otvoril debato Interesenti so ae zanimali e*le1e možnosti in pogojev za zvoz posameznih vrst n g. Kovačevič jim je dajal potrebna pojasnila Interes**^r: k: r:so bili navzo-či. pa naj se obrnejo po informacije na Zbornico za TOI v Ljubi Jao aH pa naravnost os J u gosi ov enak j komite za pospeševanje gospodarskih odnosov z Belgiji v Beogradu. Kino Sloga — Tel. 27 M> ^s^b^b^b^^b^m fhEDVAJA PRKMIERO VESELKGA LN ŽABA V N hA* A FLLMA TRANSATLANTIC m ofttMni novel" »ROTTTl. NA VOPI« in po glenaltSKi urn »SPIE1 A.M BORD-od pisatelja Axela Iversa. V glavnih vlogah: Viktor de Kowt, SusI Lanner in Alfred Abel Danes ob 16. 19.15 to 21.15 uri, v nedeljo ob 15.. 17.. 19 in 21 uri Pričenja se najugodnejša smuka v planinah Snega je v planinah še dovolj in v senčnih legah je suh Ljubljana 12 februana SPD t* tudi 'etos mnogo pr^adev« da tečno obvešča isvnost o ftnein b ra/nierab v planinah Poročanje o snein'h prilikah v okolici p inmsk b postojank ie zve/aoo 1 visokim; stroški in z vehkim rrudom saj nora nosač /goda* /iutm odriniti Jb vsakem vremenu do prve teieto i^ite postaie da pravočasno obvesti dru crveno pis" SPD o snežnih razmerah okrog postojanke v jutran::h urah \ijpnmer*iciie bi se veda b?lo. sko b» SPD 'melo mathne rad'1 ske odda)ne postaje, potom kuter-h bi se tnog!a prenašati vremen^a^ p »ruč la SPD se že ud eno leto bavi s terr 'ta "rtom >n upa da bo pri pristojnih obtaaivib oaalo primerno ra/umevarje Temperaturi 1 p;antnah ie leto%tjo zimo i>recei stalna ter le ni imrijel prcKireti jug v višje lege Pregled vremenskih poroči :n okolice posto a nk 0>redniega društva SPD kaže, da se je gibala temperatura na Kamni ob koncu decembra od —ln do —14 s:op:n| prve dni januar a je dosegla naj nižjo »očko —19 stopinj ter se od 10 ia nuana dalje obdržala povprečno na okrog —b stopinj Enako |e tudi ■ februarju tem peratura *ra!no izpod —o stopini Iz tega i7haia da so na'ugodne'ie sittfne prilike na Komm. kjer ie pr^ič v senči.ih legah in na osojah deloma žc zrnat %neg. t 1 in smučar*s od solnca dobro presusen sneg Krvavec je ime' najnižjo temperaturo prve dni januarja in s-cer —lr> sti^pmj ter je obdržal stalno temperaturo okrog —9 do —10 *too-nj toplo opoldansko *olnce pre-peče sneg da je zrnat in primeren za smu ko. seveda '>stane v senčnih legah Tud' pr šič; po robovih ie spibano ter poledenelo, kar 'C smučarru dobro znano: tam ni njegova pot Velika Planina je 'meta najnižio temperaturo —17 stopinj, vetr pa ob ju-trani?h urah stalne pod —5 srop.nj Na Vršiču ie krnim term«»mrtpr prve dn* januaria —20 stopinj pr» lasnem vremtr u. sicer pa je temperatura stalno pod ničlo od —5 do —10 Snega je ▼ vitjih 'egah drvolj Decembra mesrt« ?e ležalo na Komm nad 2 metra sneg« tci ie do 20 cm priiča Ob hudem mra/u prve dm januarja je bilo na podlih ^ ^° ^ cvn dovolj sreža m stj'nr itsnn r soJnčnr vreme Ob koncu januaria 'e zapade suh vneg tako da pa ie b'lo 240 cm s »rtičem Ted Vse k o* »i »1 <• «n gladi is 'en*1 »o izlet1 Krvavec m» snet* nad 1 m Ob koncu anuarja je zapadlo nad ^0 cm »uhega sne ga tako da fe bde veselje s smučmi režat 'esJtetajoči *e sneg Smučar, ki se *edai po vzpne na Krvavec, bc našel ugoden sneg v senčnh legah Velika Panina je dobi a >b koncu lanuarja nad 40 cm suhega >nega r:a 10" cm vis<»ko trdno podlago; snega je še vedno 120 cm. v T:h' dolini §e vedno dobra smuka vzpon pr-meren po izsaien' poti mimo Sv Pnmoža ali še bolje iz Crne nvmo Kranjskega Raka na Malo Planino ki ima stalno nizko temperaturo nu ii tud- dober sneg za sn.uko. na podlagi 120 cm ki Je seveda na prisojnih straneh osrenjen, je v senčnih legah S do 10 cm pr-^•«:a torei za smučarja pravo veselje Vremenska pntgnoza nam se ne obeta užnega vremena V planinah se prične se daj najugodnejii čas za smučarja Stalna temperatura pod ničlo ponoči in zjutraj pre oblikuje sneg v naiug<»dnejšo podlago za «»muko Od 15 marca dalje bodo že oskr bovane zvezne postoranke od Komne do doline Tng'avskih iezer kier bo koča od prta ter dalje preko Hrbaric do Stamčeve koče; ta bc sred' marca že 'mela oskrbnico ki bo dajala vsa potrebna okrep.nla ter skrbela ia toplo kurjene sobe. Planinci *mučarii. ki si žele visokogorskega smu-ćan a naj izrabijo dopust v tem ča«u Člane SPI) je treba le posebej opozoriti, da mora biti sedaj vsaka -lanska izkaznica že opremljena z znamko za letošnje leto ker sicer izkaznica m vehavna ter mora turist brez veljavne letoinje znamke plaćati v pianmskih kočah SPD že nečlan ske pristojbine Tudi morajo biti overovljene od železniške uprave izkaznice dotičnih članov, ki se poslužujejo Železniških ugodnosti pri vožnjah s tem, da plača;o na podlagi posebne objave, ki jo izda SPD, ob vsakem času in vseh vrstah vlaka razen sim-plon ekspresa. polovično voznino v skupini stirh oseb Podrobne informaciie daje pisarna SPD v Ljubljani, Aleksandrove cesta 4/1. telef. st 40-36. na Lanlevico » dolino TVg'av«kih jezer pr»»t 'tovntaču Ako smučar m sam dovolj »zvežhan ga spremlja smuški učVelj Cer nič k- e stalno v Domu Komm 'er po ma?a smučarjem aačetnikom pn UUetib ao ▼šibah. živilski trg Ljubljana. 12. februarja. Zaradi fepesja vremena $e trs z.'dn>e ea-ee nekoliko boli* založen Hane» jV pripeljalo v Ljuljano živij* r>r*>ce vs* ktn^M^ kakor nfej^na- rptne d»n Zlasti nerutniD bil .latM-ndai n nr nekoliko "*«neie rrsh jn sie#r *o kg. S^er^e »aš^ajaj solata je td~-j po 16 din kg. med tem ko protajajc nekatere vrste uvožene salate cefo 4 6 in 6 din kg. Lede ,ka je do 16, mehka po 14 in oajlepAa end vtja po 10 din kat. Prav t.»ko ie po 10 d.n Ipinača. Po 12 -tin prodajajo koromač f:nocei). Gori&ka radi* Oepsi) Je po 1« d:n kjr. Domačega prodajajo po 1.5 do 2 din merico. Artičoke 9 v 1 : 31.4. 4. Popović Olga SKJ v 1 : 36. 5. rjrbarjeva SKJ 1 : 57.8, 6. Cer-ne SKJ 2 : 13. Za članicami so tekmovali člani v slalomu Medtem ko so v smuku zmagali cehoslovaki so si v slalomu priborili prva mesta Jugrosloveni in Bolgari Rezultati so bili naslednii: 1. Urbar SKJ (56.2. 49) skupaj 1 : 45.2 2. Karastojčev Bolgarska v 1 : 46.4. 3 Henz ĆOS v 1 : 48.8. 4. Vinš COS v 1 : 49.8. 5. Cvišenberger SKJ 1 : 45. 6 Kavčič SKJ 1 . 52.2 7. Valeš. 8. Sponi SKZ, 9. Fitzner COS. 10. Ivanov Bolgarska. Medtem, ko je bilo prve dni tekmovanja Krasno solnčno vreme, a se je v četrtek ponoči močno pooblačilo in opoldne je tudi aropto snežilo. Tudi tekmovanja v slalomu *o not^kala med hudim sn< žnim metežem Vcerai so b^a tekmovanja v tekih za čla-ncf na S km in za člane na 18 km., sokolska tekmovanja pa bodo zaključena s skoki, ki bodo danes ;n jutri. Občni zbor ioitaniskega Sokola Pred dne v sc je vršil ob lepi udeležb! članstva redni občni zbor Soko:f»kega društva v Šoštanju Starosta br. Košari se v svojem otvoritvenem govoru najpej spominjal umrlih pripadnikov sokolstva: Volka Jakoba, ki je stal ob zibelki društva to mu bil iolga leta starosta ter pre-zidenta Masarvka Nato ;-e v jedmtem g-ovoru podal sliko društvenega delo van a Segel je nazaj v tridesetletn obstoj ko ^e opravljalo rtrofitvo v feo*tanju prevažno narodno delo in neustrašno stalo na braniku slovenstva na vročih šoštanjskih narodnostnih tleh Pozval je članstvo, da »e Se z večjo ljubeznijo okler.e društva. Sledila so izčrpna in matoma tudi kritična porodila društvenih funkc jonarjev, kf so osvetlila delovanje Sokoa v lanskem poslovne.-n 'etu. Iz na^eistveneta poročila br. Karbe poanemajr^. da je imel Sokol lani 123 telovadcev, ki so Imeli mesečno povprečno 53 te'ovadniih ur HeafaOaS) je vactilo povprečno nad S10 telovadcev Skupno število telovadečih v letu 1937 _p znašalo 603S. P.e-lniašk zbor je pridi o ielovaJ in omogočil več nastopov posameznih oddelkov. Vršil se je tudi tekrva-ini tečaj pod vodstvom br Slomška. Pri tekmah v odbojk; za prvenstvo župe je ■Batove &v>šta^jis»kega Sokola ciosoglo finale. Blagajniško poročilo br notarja Kreigerja jc dokazalo, da je društvo prebrodilo gospoicer 1e v teh predavanjih govoril čLansrvu br. Karba, doc m je društveni zdravnik br. dr. Koran govoril v dveh predavanjih iz svojega strokovnega področja, v sred'ščni splošno prosvetnega dela so bile slekoprej dramatike prireditve, ki jih je bilo 6. V je»seni j« prfd polno dvorano predava} tudi svxm predstojnik br Potočnik o aktualni temi: Socialno vprašanje naše vasi v zvezi s kmečko zaščito Tz poročila društvenega zdravnika je razvMno, da le bilo lani 7 zdrav-nišk h preiskav in pregledov ter 8 predavanj o zdravstvu in hi greni. Zdravstveno starve telovadečega članstva je bilo zelo ugodno Poročali so 3e ostali funkcionarji, tako gospodar br Oblak, gospodinja s. Janeži-čeva. tajnik in matr kar br. 2nideršič in irugi. V tem letu hoče šoštanjski Sokol ?voje delo v v?sh odsekih še bolj razmahniti povečat: število članstva in prireditev. Z ozirom na Soštanjske krajevne razmere bo treba poživeti narodnostno delo Prosvetar br dr. Gor čar se Je ob koncu poročil toplo zahvalil starosti br Ivanu Košanu. ki je vodil dnržtvo v najbolj kritičnem času. Pri volitvah je biia izvoljena tale društvena uprava: starosta br. \ Rozman namestnik br. Rainer, načelnik j br Kosan, načelnica s. Kreigerjeva. tajni-{ ca a. Rainer jeva. blagajnik br. Karba. go-j spodaj br. Oblak, gospodinja s Janežiče-va, prosvetar br dr. Goričar, da-uštveni j zdravnik br. dr. Korun, predsednik raz-I sodišča br dr šuc. Poleg teh je v upravi se 20 odbornikov, ki bodo vodili razne odseke. Pokopališke hI j sne Ljubljana. 12 februara V enem svojih lanskih ćlaukov sem. po pisujoč staro pokopališče pr Sv. Kr stofu. poudarja, resnost tega prostora in menova; človeške hijene one ljudi, ki bi na kaKršen koh na-in oneca^caii to zadnje človeško po č; val išče. KLaie pa, da so mnogi ljudje že popolno ma otopeli m da jim tu a astr.ma niti na bužji njjvi nj več sveta Koliko ie vsako leto tatvin na grobovih Liudje kupu'ejo lepe in drage vaze. okraske, svetilke cvet hce, sveče itd ter jih v največjem spošto vanju in ljubezni do svojih umrlih polaga jo na grobove Marsikateri reh predmetov je zase vrednost aH umetnost pa pride brezvestnež ki tako samo na seb' vredno stvar odnese ali pa v«*aj p «skodux. Pn tem ne pride v postev izgovor, da ni nič hudega, ako je s tem oškodovan bogataš., ki si 'ahko znova nabavi to. kar je biio ukra deno Tudi sklicevanje na uboštvo v tem primeru ne drži Tatvina ie žc rak vama na aebi nečastna in vse obsodbe vredna, se veliko bolj pa na pokopališču Vsa' tukaj naj bi se ne spozabil nihče m če je ie v taki stiski Res je. da so danes tefcki časi, res je. da je mnogo ljudi, ki pri vsem svojem poštenju, hrepeneč po delu obupajo nad vsem, zasovražilo vse in zatro v sebi vsak čut za lepo in dobro ter jim je končno tudi vseeno, kaj in kje vzamejo, samo da se prežive. Strasno Je to, a resnično! Najhujše pri vsem tem pa ie. da se že mladina pogreza tako globoko Njo je treba reSiti. tako početje pa za vsako ceno in z vsemi sredatvi preprečiti. S tem bo storjen velik čjn v dobrobit revne in ne-sre6ne mladine Vso pozornost in največjo brigo je treba posvetiti zapuščeni in zanemarjeni mladini. Da ae prepreči ali vsaj oteikoči oskrunje-vanje grobov, bi bil neobhodno potreben sokooaltvaci čuvaj Takoj se bo prijavilo za *a poklic dovolj pogumnih in zanesHvih ljudi, ki bodo ? največjo pozornostjo čuva H tujo lastnino na grobeh Vsa javnost bo gotovo z veseljem in hva'ežnost-r pozdra vila ta ukrep in odpadlo bo mnogo pritožb Vi to felin kak* novntarn temveč klic. ki ga narekuje Živa pogreba Juh Avgust, a v. o. Danes smo zvedeli, da je bila ukradena iz nekemu večjega spomenika pri Sv. Kr,žu ^akreua ?vetilka. vredna 50<) diin. Tat jo je gotovo prodal za »taro železo. Tudi ta pri-!iier kaž»j. da bo treDa nekaj ukreniti, da e«*? napravi konec brezvestnemu početju pokopal ŠKib hijen Re* bo treba najeti nekaj •uvaiev. ia bo pokopališče stalno pod nadzorstvom Liudje ki niajo jK>kopane svoice. ?>i radi žrtvovali malenkostne prispevke-kolikor bi bilo potrebno za čuvaje- kakor iih imajo po vt-eh drugih veciih mestih po svetu. Te sramote ne smemo več trpeti in 6e ne more tu pomagati cerkvena oblast, s»i t*)do morali ljud;e oaČ *am jomagati. Prehodi na pokopališču so pa tako zanemarjeni' ia med mnogimi grobovi sploh ni mogoče hoditi. Ali pokopališka uprava spi? Iz Maribora — Konec tedna v mariborskem gledališču. V soboto ponovitev razkošno opremljene Gilbertove operete »Noč v Kairu« za red A. — V nedeljo popoldne s posebnim ozirom na dijažtvo in okoličane Se enkrat in zadnjič globoko čutna klasična ljudska igra »Sodnik Zalamejski« pri globoko zn'.žanih cenah. Zvečer po daljšem prestanku in ustrezajoč mnogostranski želji se ponovi te desetkrat v tej sezoni vpri-zorjena Schubertova vedno privlačna opereta »Pri treh mladenkah«, pri kateri gostuje v vlogi starega Scholla naš nekdanji komik g. Josip Povhe. nazadnje član ljubljanskega gledališča. Znižane cene. — Minister in senator PueeJj je govoril v Mariboru. V dvorani Narodnega doma v Mariboru se je v četrtek zvečer zbralo izredno veliko število pristašev JNS na sijajno uspelem članskem sestanku JNS. Zborovanje, ki je bila odkrita manifestacija jugoslovenske ideje v Mariboru, je vodil pivdsednik sreske organizacije JNS g. dr. Lipold ter pozdravil ministra ln senatorja g. Puclia. Burno pozdravljen je v stvarnem, živahnem in objektivnem dve-urnem izvajanju orisal politične in gospodarske Drilike v državi, zlasti pa v Sloveniji Za zanimiv govor se je množ:ca z lolgotrajnim odobravanjem toplo zahvala ministru in senatorju g. Puclju. — Okraden policijski stratn'k. Tatovi so že tako predrzni da se lotevajo celo mo* nostave Tako je včeraj nekdo ukradel iz -hrambr ^o"""'iskega stražnika Josipa Bav-"•ar--* ~- Volo z evidenčno Stevil-k- ° ^ se zanima policija, — Svojevrstni rekord: 80-letni starček 52 kaznovan. Pred malim kazenskim senatom Je včeraj stal 80-letni starček Vinko Staroveraki iz Maribora, ki ae je te 52ič zagovarjal pred sodniki zaradi tatvine. Zanimivo je. da se starček zagovarja, da krade samo, če je pijan. Svojevrstni rekorder Je bil obsojen na 3 mesece pora. K O L E D A B DANES: Sobota, 12. februarja katoličani: Evlalija JUTRI: Nedelja. 13. februarja katoličani: Oregorij n.. Katarina Ričijska DANAŠNJE PRIREDITVE KINO MATICA: Rendez - vous v Parizu ZKD: Paatir Kostja ob 14.15 v Matici KINO SLOGA: Transatlantik KINO UNION: Kraljevič in siromak KINO MOSTE: »Poslednji pogan« in »Kajnov žig« KINO SISKA: Srce podzemlja PODRUŽNICE CMD: predavanje sodnika dr.Kyovskega jO položaju nemške manjšine v Češkoslovaški republiki« ob 20. v mali Fiiharmonični dvorani DRUŠTVO »SOČA«; predavanje dr. Fran ta Misa »Zdrava ln srečna družina — temeljna edinica narodnega zdravja In moči« ob 20.30 v salonu pri Levu. ŠENTJAKOBSKO GLEDALIŠČE: -Njena velika ljubezen^ ob 20.15 TRADICIONALNI ZABAVNI VEČER LJUBLJANSKIH KONSERVATORI-STOV ob 20. v Kazini ŽELEZNICA RSKI PLES OB 20. NA TABORU ŠPORTNI PLES MOTOKLUBA ILIRIJA: ob 20. v hotelu Miklič SK REKA: predpustna zabava ob 20. v Sokolskem domu na Viču PRIREDITVE V NEDELJO ZKX>: Pastir Kostja ob 10.30 v Matici OSTALI KINEMATOGRAFI TSTT SPORED CESKOSLO VENSKA OBEC: *Gašperček zmagovalec^ ob 15. v Narodnem domu PJS NA III. DR2. REAL. GIMNAZIJI BEŽIGRAD: akademija s plesom ob 16.30 SOKOLSKO DRUŠTVO LJUBLJANA -ŠTEPANJA VAS: plesni večer ob 20. v dvorani Sokolskesra doma ŠENTJAKOBSKO GLEDALIŠČE: »Njena velika ljubezen^ ob 20.15 SOKOL VTC: »Dobri vojak Svejk« ob 20.15 v- Sokolskem domu DEŽURNE LEKARNE DANES IN JUTRI: Mr. Leustek Resljeva cesta. Bahovec. Kongresni trg 12 ln Nada Komotar, Vič — TrzaSka ce?ta. Kdor zna pa znal Živel je gospod, vednl in oblačil je ubogi pari, veliki po številu, majhni po pravicah. Po deželi je zapihat drug veter, veliki gospod se je ie pravi čas znašel in postal je še višji gospod Začelo pa se je majati. Gospod bistre glave — »naročil« si je ples. Povabil je vse padišahe. Vsi naj občuduje-70, kako je priljubljen in kako \*isoko ga ceni uboga para. Kutiji delajo in delajo... Uboga para pleše in »pleše«. Čas bo pokazal, če bodo splesali tudi velikega gospoda. Naše gledališče DRAM A Začetek ob 20 uri Sobota. 12 februarja: Rdeče rože. Premiera Premierski abonma. Nedelja. 13. februarja: Or. 15. uri: Sne-guljčica. Mladinska predstava. Znižane cene. Ob 20 uri: Firma Izven Znižane cene od 20 din navzdol Ponedeljek. 14. februaria zaprto Torek, 15. februarja: Rdeče rože. Red B Opozarjamo na nocojšnjo preniiero Be-nedettijeve komedije »Rdeče rože«, ki se vprizori d revi v drami za premierski abonma. Vloge imajo: gg. Mira Danilova, Jan, Sancin in Slavčeva. Režija je B. Kreftova. Predstava je za premierski abonma. Prihodnjo soboto bo v drami premiera izvirne slovenske drame »Velika puntari-ja«. ki jo je napisal Bratko Kreft. V njej nam slika kmečke upore pod vodstvom Matije Gubca. Drama je izšla v knjigi v založbi Slovenske Matice. Premiera bo v soboto, dne 19. t. m. * OPERA Začetek ob 20 uri Sobota. 12. februarja: La Boheme. Gostovanje g. Antona Dermote. Izven. Znižane cene. Nedelja. 13. februarja: Ob 15. uri: Helteja. Izven. Znižane cene. Ob 20. uri zaprto Ponedeljek, 14. februarja: zaprto ★ Premiera Mozartove opere »Don Juan« je določena na 22. t. m. Povodom premiere Mozartove opere bo proslavil 25 - letnico umetniškega delovanja naš operni ravnatelj g. M. Polič. Delo je izvrstno naštudi-rano. V glavnih ženskih vlogah nastopijo: gg. Oljdekopova, Vldalijeva, Nollijeva, moške vloge pa pojo gg. Gostič, Betetto, Primožič, Kolacio in Petrovčič Premiera je kot jubilejna predstava izven abonmaja. Prihodnji teden bo gostovala v naši operi ga. Gjungjenac. Iz Litije — Sadjarski in vrtnarska podružnica priredi v nedeljo 13. februarja po šolarski masi ob 9. v ljudski šoli vrtnarski tečai za sospod-nje. Predaval bo odUcen strokovnjak profesor Vardjam Franc iz Šentjurja ob jul ieL Vstopnine ni! TEHTEN RAZLOG Inkasant telefonske centrale se ustavi pred vilo in drži račun v roki. Lastnik vile mu pride odpre t. — Vidim, gospod, da nočete plačati 152 telefonskih pogovorov, za katere vam je bil predložen račun. — Res je. — Zakaj toTcj nočete plačati? Ali imate za to tehten razlog? — Seveda ga imam, jaz -namreč v hiši sploh nimam telefona. Štev ?4 »0LO VEff gffl ff AROIk. anbota. 12. februar* ltro. 32,il?.270 din — v zrak Nikjer menda al tako fVrafcae kakor ▼ HWt< s teka* kotu na debela Ljubljana, 12. februarja Človek je čtKtovtto b.tje: ne trvi ke od bežje besede, teenvec od telesne in duševne bra_n-' Vendar mu tudi te^a ni dovoij. Potrebuj ae ttveno hrano, ki je pač ne moremo uvrstiti med duševno ali telesno hrano; značilno je, da človeštvo konzumira čedalje več mamil in po tem moramo sklepati, da jih tudi potrebuje Cim manj so ljudje naravni, tem bolj potrebujejo živčnega uspavanja ter streme za nevidnima kulisami ihiz j Tega aeveda ne pi*«-mo zato. da bi jih c-kusali spreobrniti. Nt treba dokazovati, da človek nima svobodne volje C3e tega nočete priznati, vam lahko postrežejo z najbolj* mi dokazi ka-d*:ct Redki so. ki so se odvadili kajenja in ko so zapuščali kraljestvo iluzij tobačnega dima. ao pač dobro čutili, kako slabo je tek), najsi je duh se tako dober S tobakom moramo dandanes računati prav tako resno, kakor n pr z ž vili ali kulturnimi potrtibsčin^Lrr i (čeaptrav ga ne moremo uvrstiti med življenjske potrebščine), ker ima v go^poxJa-stvu velik pomen Nekateri nf^kadilci sicer misi jo, da tobak samo škoduje «'loveku — tudi kadilci pogosto tožijo r.ad kajenjem kot razvado — a moramo upoštevati, da tobak nudi zaslužek neštetim ljudem. Pomislite samo na pridelovale^ tobak h n trafikante, ki »-.čei zas1 ožijo pri tobaku najmanj, a vendar od njega žive če tobak ni potrebno dobro, je pa vanj potrebno zlo. \ saj dokler je toliko kadilcev na svetu. Kakor kaž« kadilci ne bodo še tako kmalu izumrli Zdai ne nameravamo načenjati vprašan a ah so kal ki zaradi tobaka ah tobak zaradi kadi cev gre samo za to. da dokažemo kako t.o^oć^d činitelj je tobak v gosp DVV /A DNEM NAVAJ. Najbrž r.. Bikjer v trgovinah tako živahnega r>rr»meta kakor v trgovini g tobakom na ienelo Glavna zaloga tobaka je samo ena v Ljubljani n ves tobak ki ga noka' t kadilci v mestu in okolici mora -k ■ rata prodajalne na Vidovdanski cestr Kaj to pnmeni. si ne morete tak<-fathJco predočiti č~tud» v»m postrežemo s številkami Dela imajo tem več Se zato ker je večina trat kan tov revnih, ki se ne moreX) založiti s tobakom za več tiru Po nekih predpisin bi sicer trafikanti mora-B :meti v=xino »epo zalogo tobaka. 10 s cer najmanj za tri dni naprej, kar pa pomeni, da bi morali biti hkrati ^srati Ne vem kako ti nai pri nas združili pojnr* trafikant n bogat, kajti fc si trat kant. nisi oogaL če si pa bogat, nisi trafikant V Ljubljani so morda le a trn več"*e tra rike, ki ima-o lahko v»Vjo zalogo vseh tobačnih iz U1 kov Človek nxa vtis kakor da bi prišel med vojno v špecerijsko trgovino: vrati ge neprestan«, odpirajo prihajajo kupci a trgovina jih je že P°lna- Najsi usluibenc?. Jesenice. 11. febru«*rja V zaumjih letih se je na Jesenicah. Javom ku. Koroški Beli in na Blejski Dobravi zgradilo toliko hiš kakor morda v nobenem • r ig»?m večjem industrijskem kraju Slovenije Iz tal so zrasle cela nova naselja, a vse to ni a«* t i pomagalo ker kljub temu, stanovanj vedno bolj primanjkuje. Tej trditvi ne more nihče ugovarjati, to vedo najbolje tisti, ki že leta in leta zaman iščejo v revirju stanovanja, a jih ne morejo dobiti, ker jih ni in jih v d ogled -nem času tudi še ne bc Kranjska industrijska družba je lani zgradila dve veliki hiši za vodilne uradnike in dve velike za preddeluvce in delavce. Poieg tega je z izdatnimi predujmi, ki se odplačujejo na daljšo lobo podprla okoli 150 uslužbencev pri gradnji njihovih hiš tako. da je močno podprla gradbeno delavnost ki bi dosegla svoj namen če 01 ne bilo tako močnega dotoka novih delavnih moći Pokojn nski zavod za nameščence v Ljubljani je zgradil ob Prosvetni cesti veliko hišo. v kateri je predvidevnih 16 dvosobnih stanovanj, namenjenih nameščencem KXD Za teh 16 stanovanj pa se poteguje nič manj kot 96 prosilcev. Na Jesenicah je bila vsa leta po prevratu huda borba za stanovanja V primeru velikih pnreditev je bilo v mestu in v bližnji okolici silno težko spraviti 150 zunanjih gostov za eno noč pod streho Lani pa je bilo samo pri KTD sprejetih okoli 1600 novih nameščencev in delavcev. Koliko novih delovnih moći je zaposlenih pri raznih gradbenih podjetjih trgovini tn obrti in koliko je novih državnih nameščencev — to se niti približno ne da povedati Poleg tega so stanovanla v starem deh: me«ta zelo m»ihna temna in neorakttčna Nešteto družin se leta m leta bori za večia in svetlejša stanovanja v novih hišah katere so že domačini takoj zasedli tako da priseljenci le z veliko težavo in za drag denar dobe še kako stanovanje. Večina delavskih družin ima po enega ali tudi več »amcev na hrani in stanovanju. V mnogih prmerih ae samci po-roće s hčerkam* svodih hranoda 1a icev So primeri v en^m s«m<»m Hpij»\*«v*»m sta-novanni spi od S do 12 o«*»v» T>» on tem trni mora'a m r**r*v-w» fper^ oač ni oo-treba oo«*he-» nq«rij»«*M tvv*« t**+* fletaveJ ki so ae v revtrha >stisr»lTi* v trsk kot so vendarle srečnejši od onih, ki hodijo pas, ki so že izredno vajeni svojega poant, ia tako bita. vsem kupcem ne morejo po* streči hkrati. Zato pač mora U al ^ trafikant, ki je pniel po tobak morda 2 uri daleč, še čakati kakŠEDO uro. ASTRONOMSKE ŠTEVILKE . . . Ko leporter proučuje številke v izpisku 0 prometu glavne zaloge tobaka lani. na prvi pogled ne more verjeti, da so nasi kactiici -uručili' v enem samem letu toliko tobaka- Ali se vam ne zdi astronomska Številka 50.440.500 komadov drave? Mo> rave je bilo prodano 13.608.300 komadov. Na drugem mestu so zeta: 30.202.600 Komadov Da tretjem itoar 19,671.200 komadov.*, na. 4 hercegov in a • 1.191-300). Slede neretva urina, vardar in vardW brea nikotina Razen cigaret gre v promet tuda mnogo tobaka v zavojčkih, n. pr. donavskega 5.702.600 zavojčkov, savskega 4.527 600 itd. Smotke kadik i opuščajo čedalje bolj Bile so v modi pred vojno, ko so ljudje imeii dovolj časa pa tudi potrpežljivost , da so žulih smotke po cele ure-Največ }e šlo lani v promet mešanih mo-aemskih amotk, in sicer 608700 komadov, in kratkih domačih 573.000 Najmanj je biio prodanih havanskih amotk. ki so tudi najdražje. Ce j h primerjamo z ~ dra-vami<, moramo reči, da so kapljica v morju — 740 komadov. KEVNI LJUDJE POKADE NAJVEČ Kadilci konzumirajo največ *drav<, kakor smo sprevidoli iz cesar moramo sklepati, da ljudje varčujejo pri tobaku, kar pomeni, da največ po kade tisti k morajo varčevati. Drava pač ni reprezentativna cigareta, ki bi po nji segali tobačni posla^tkarji Značilno je, da redko vid te kadilce kaditi drrvj. čeprav jih pokade največ To se pravi, da drave ne kade ljudje v lokalih, zabaviščin na promenadi in v meščanskih sprewamnicah, odnosno, da j h kade skrivaj Ce računamo, da odpade kocLZun. 50 milijonov drav na približno 100.000 prebivalcev .odpade na pre-d.val ca 500 cigaret na leto, seveda tudi na dojenčike. To se pravi, da bi si s.eher-cj lahko privoščil na dan vsaj eno in pol 'i rave Pred takšn mi Stevllkajru pa ima ćkrvek spoštovanje Ze samo lani prodane drave rpozarjajo na mogočno obćeatvo kadilcev Pn tocaku gre tudi za patriotizem in lahko rečemo, da so tudi v tem poz ledu največji patrioti revni ljudje, saj pokade najviše KONZIM TOBAKA NARAŠČA Zopet imamo priliko govor ti o razveseljivem gospodarskem ozdravljenju: kon-zum tobaka narašča! Ljudje so sicer kadili tudi v Cist najostrejse krize, toda zdaj kade še z mnogo večjim optmizmom Lani so pokadil: tobaka v brutto vrednost 32.119.270 dm na področji glavne -jub- 1 lanske tobačne zaloga Zdaj ne bomo računali in vzdihovali kaj vse ba lahko ljudje počeli s tean denarjem, reči pa je treba le. da so priprav* jeni izpuha ti v zrak še već *.ani so konzumirali za okrog lOoOOti dm već tobaka kakor 1 1936 Toda letos smo lahko še mnogo več j opt.m sti Kon-zum tobaka znatno narašča, odkar ni več eksportnih cigaret Letos januaria je bi'o za okrog 300.000 Hin več prometa kakor lam osorej Ze iz tega lahko sprevidite. lOrdklBa ogromno delo morajo opravljati uslužbenci v g'avm zalogi Naj omen-mo še c.3 znaša denarni promet na mesec okrog 2.700 000 dn Kadilci tore- ne bodo še tako kmaiu iZr umrli četudi bi kakšna rastlinska bolezen a ipa Ha ter iztrebila tobak, kadilci bi ostali - saj bi b lo So dovoTj b»rkoveea a kakor med vojno. se vozijo s kolesi, vlaki in avtomobili na Jt-senice daleč s podeželja To nevzdržno stanje s* bo odpravilo le. če se bo gradbeno gibanjr 5c bolj pospeševalo m če se bodo na železnici uvedli motom: vlaki ki bodo stotine delavcev ob vsak: zmeni vozili v revir in nazaj na podeželje Plesni turnir za prvenstvo Ljubljane Ljubhana 1- februarja V jetrtek bil pod pok rovi tel jed vem ljub ljanskp'ja Plesneora »nortneua icluba med vajo lenkove plesne m>1*» ^olsk tum-r za letočnv rH*j*>riti jirvenstvo Liubliane Zan'm'vo pi*4->no prireditev jc otvori' p!**««Ti» moi^t^r Jenko nav7o?e pa ;e pordrsvil nr^^^n'^ PSK 2 inž Herman Hu?. ki poudaril, da ie nameri r>i«arrnh turniriev r^okazati u^iiehe v oiesu ko* esrortu. iianit-ii ^ol.^ke^ra turnirja pa ic pr prava za ocenievaln- plesni turnir, k' v K*7*n 22 februarja kot priprava *a veliki mednarodni plesni turnir za prvo*i->t%o .luffoslavije. ki bo prirejen < 5»odclova-niem odličnih inoz^m^kih parov O marca V tetrtek je bil plesni Aolski Uimir prire-ie*n v dveb skupinah v katerih ie nastopilo •akupoo 11 parov ki *o tplcmovnli v fo*u. tancu in ancrle>kemu va'člcu. Oconjevalni sodniki so t,:l' POd«pretdtednik PSK e. Kan te. plesni učiteli s. Trofrt in odbornik PSK 'i V SetiTvc vrhovnemu razaod'šeil pa je narekoval klubski predsednik c. inž. Henuoii Hus. Vsi pari &o bili prav dobri vemdar oa »e • r. r^i-r, imm&m i-rnr»van'e razvilo men prvini' 5rtrmi pari ki so hli po odličn' kakovost* precej enaki Zato ie bila odločitev tem t^-žja- moralni ujepeb pa t(*m bol? 7«-■•ovolijv -ai -a rvvlr"t-»' -r^o vel;k nanre^^U I lšecra plesnega nara^ia Kot nrvi par. ki ;e do! hI tu C * naslov prvaka 'etočnieca šol-«ke^a turniria sta bila izvoliena iz- Jaka Raiakov^c in ^d? Anfirelc* Kr^ariev^. sle-d*l? oa «o s Polfi^k z cd«* T**r5ro M^u^fr '**vo e Pptri^ek 7 cr-j^ D;to P«*teriinovo. C Praorotnk z gdč Tončko "Nvlarevo ter na nop'^d e Mjf-o?: 7 wd? ^'Ivn /orirtČev© tn Pronr «xflni da b<> p1e*u kol snortu ta *ol>k; fiirr,;r rrHohil i/>«t; nov^h tekm^val-rev. ki bod^i <~3*:tT»-n -r*tF*or^i'' hj»rvo n^rS*»"n mesta, upamo, ds bodo ljubljanski plesni mri prmv tako časeno aasaopili poast^o os velikeaa ate^kuModoeai pteanen turnirju 12. mana ia pr, bori ki Ljubljani naslov pisanega ivael a Joffoslavije. goreafskik lovccr Kranj, 12. febraarja. =*iorenjjsko lo%sko društvo« je letos TOoro-vaJo v Radovljici. S«»lei društva je pravzaprav v Kranju, vendar se oNta! zbori vrle vsako leto drugod. Društvo je eno najveojih tn najbolj marljivih v Sloveniji in šteje * krog 700 članov Kako k '-obro organreirano in vzorno disciplinirano, kaže dejstvo, da ao v prvem meseca že skors; vsi člaaj plačak* elanarino. Občni flbor je bil danes tedoti v hotelo »Grajski dvor« ic «ra je otvoril predsednik jr. Ciril Mohor. Ud«lo£ba oa zboru je bila impozantna, uad 250 članov. Članstvo je t odobravanjem vzolo na znanje pre eodnikov4' poročilo zs 1. 1937. Blagajnik g. J&kofčie je poročal o ugodni bilanci društvenih finam*. kepo je bik) tudi poročilo tajnika g. Podkriž-nika. ki ie ugotovil, da je društvo v prete-nem letu veliko storilo in na različnih krajih intervenirajo v prid lo\Sn.ih uei ehov Pri volitvah je občni zbor per acelamationem izvolil vse razrezane odbornike. Ma< slučaj-noemti je bilo izraženih već tehtnih predlogov, zlasti je bil pomemben prilog g. Hvastje. ki je prirororal, nai pes veča nekoliko več pažnje k'*o rzlieitira ravno naj-leoša lovišča. ^bLajrt bi pe morala brigati in paziti, da bi ee prve»r.^tveno dajala lovjji*a iornačinom ^ '..^si*n. Docaia se. da ravno Ljubljana, 12. februarja Maii kazen^k i B e ON po i pred*ode-t vom sodnika okrožnvL*:: podirća ir. Rajka Lede"-iiHi^a ;e včera: 2ak!.;ucil fj.K-'»o proti mla deoiu Ltus-iolovcu in zločincu Ivana Smrćanu Ra/prava k» bila prse! '--dni pteloiCM kako» smo poročali Spjrran jc bil otvpžcn. ia je oredtorjckim na tvet-i večer neopazen vdr! v pisaruu Marjanises m i?, podata ukridc 12.360 din ttfi ivp [r;ini'n; k... .r/.ic; 7 vjog, do 104» d.n H ca je sktovia katere je iKizabi] • sisarni !leki trTo\>ki i>otn k jc oajdeu eorTMi^ delieti snezusl 'nadi te^ . kot jc» Ivsos Smr^ana -;cr l b9a -v>i*t^. iav-■lena aktovka njegova, pa :•> hj s -'mrcau^TT 00 n^k; priliki /.nnicn.il Obe hraniln: k nji žici je Q.a>ci ' pk' dijas na Ksdteijevcai Za Smrčanom ;e p*>lic:ja iz ala t:raSino. med ter:> je bil S-mrčan pa ze v ['raci. '<>er j t«Ul kmalu zapravil, nakar s; »c zopet pomagal z vlomom l*ra>ka policija ira je takoj prj jela n podiš*^ v P raci era jc oi*o. -fio na leto dni ieče. Fo pssstaaj kavni se era ivjjiia!1 v tTugoslavijo. Na meji go ga prevzelo nn;e r»b- *i in sa izan69c ao*ti^u. V" Ioni v M a na n je Smrćan. ki te je u-hija1 za umctn.ka-ktparja, ixer»rav jjc uporab !jal dleto t>;uso za vlome v pre ale in bla r^jne. o*iločDo zanikal, tola policija jc zbrala toliko dokazov, da je mogel tf-oiinik izjaviti pri izreku ?odi^". da je ver £Ta doka zov o ojecovi kTivii sklenjena in Se Je roo ■rio «>oć>? prepritai:. ia je vIoukI v Marja nisoa. čeprav ie vaiil krivdo na pajdaše £ katerimi je pobafkoval v Ljubljani £c o>> priliki prve razprave smo porrfčali da je hotel dokarati. a ie žrtev dveh ovojih to ■eannea, ki sta pripravljala vlom v Majerje vo tnzovino. PrelIož;l jc tudi načrt. p» katerem naj bi *e vlom izvrMl. Ta n^črt je -am izdela!, mod Tem ho je v pr. i?-kovalnem zat»oru čakal oa slavno razpravo Izdelal je relo k»i»iJo n.'iorr.i. katero *: vćeraj predloži] sodnikom. Preiskava ic d erasia. da n:i iafl pred vlo-;7">m ni irrel psaa denarja ?•) pe nckv:r»-u tovarišu analni arajce. da je hatel za kobilo Po vlomu je pa n;*'^v>\ tovari.- opazi! da .:p 9saf€aa irnpl 1 ž.epu -<»p bankovcev Nekemu tovariša ie na ta an tad' izjavil o orožnki v SrhaH Mora vici. kirrKU }e ^mrčan r^oi^ecnil r/ Liubli-re aw4en se ie >*ne'ja! % ^azo ucotoviM da je P'šel v Mor.Tvi.-*^ »; nre«^ei-n?o vsmIs lenari;, K-'r^n-ikl K** |e pridal, da ic ?mrv&n nevaren zlo- naaa najlepas morska lovišča izdraže večinoma tmjei, iri nii*o nk-i ćJani lovskega druitva-Potem ko ^o gorenjski lovci obravnavali vsa svoja tekoča vprašanja« ie pova-bU tovarnar g. Jane vso lovsko bratovščino na plets. ki s« je pričel ok> 20. uri. Ples jc otvo-rii predteoiuik Z- Mohor z gdč. Eudovemiko-vo. Prostor! šo bih* zolo okusno in lepo dekorirani, kar je vzbujalo splošno porornort. Ves aranžma dekoracije mojstrsko izve* «■ g. Lano pokazali, da so disciplinirani in dnižab*ni n*» samo na lovskih pohodih v naravi, marveč tudi ori gvonh prireditvah na parke-in. cinec ki je bij zaradi vlomnih tatvin ob-oojen že na z in 3 leta težke ječe Senat tra ho obsodil na tri leta robije, kazni obsojenec ni sprejel, celo razburil se je kakor »i-a mu bila storjena velika krivica. NI BILA PRAVA Le, predlanskim v oktobru ic prišel iz Zagreba v LjuUjano po poslih ueki Zagrebčan, ki je znan v poeiovnem -svetu kot udeden rnrove-c al spoštovan /akonsk: mož in dm-tknkj oče Kdo ve. kaj tra je uremotilo. tla si (e zaželel jubezeimko pustolovščino v LjuHjan: V neki kavarni se je sezsianil z tiesranmo tro^-po ično -1 katero se je kmalu pobiiž«? seznanil in 6e ^ njo domenil za aastasek. PovabM jo ie potaočj v h>tei kjer je k>žiral Elegantna jrospoilična ?a je zapeljala 5 svojimi nedolžnim vetienjem. Preden m jro^ pod iona stopila iz hotaiske anaia, k4 Zagrebčana pr<* la. naj po. mu je natakar povedal, da se lepa in zapeljiva enepođična niše B Miči. Okraden: kavalir kt ;c prijavi] policiji Rjlo mu je predvsem za poslovne -iokum^nT in nc za denar Micik« policija ni moirla i7«!editi Zero-iil se le i>a ta čudež, da je okraden; Za-zre čnn po nekaj mesecih dobil svoje dokumente nazaj. Nekdo mu iih je poslal iz f'akovca. M^^ tem je pa policija našla tudi Miciko in jo izročila sodišču Po treh ti esejih sedenta v zapira je včeraj prišla pred sodnike maleira aenata Zatrjevala je. da je bila v oktobru prt> lanck:m - v Zagrebu Dokazovala ie tore i evoi alibi, ki pa je nekoliko šepal Odločilno je bilo pričevanj«? okradene:_ra gospoda iz Zagreba. Sta! je pred p! »tožen k o rn io osrleiovsl od nog do glav^ m majal z grlavO: Nije prava, h:la je runo HeeraTt nija! Prišel je rudi natakar iz kavarne in ob prvem pogledu n«a ohto-Tfnko iziavtL da ni prava M:r*k da :e v LlaKami mnogo, ie dejal nVtiorei'aa je bila oorošrena Sama »soS: gc je smilila rn je kava?:rju :' 7^«T*»ba if '.loiiT > d.? •.«•••? So tožila za cxiškodnino zadnjič videli v >Porocniku indniske brigade^ Preteklo je mnogo let, romaoi je Hi preveden v vse svetovne jezike jn končno si ga je osvojil tudi film. Ameriška filmeka produkcija \Vamer Bros, ki nam je ustvarila že cek) vrsto veliikih filmskih del, kakor n-pr. >Pasteur'f. ^Zola<. >Sen kresne nočio -Poročnik indijske brigade', itd. je tudi ta Mark Twainov roman pridobila za svoje podietie in napravila po njem krasno reprezentativno filmsko delo. Film jc reži ral \Villiam Keighlev (izgovori Kjli), glasbo pa je komponiral Erjch Wolfj;. KorngotJenna-ku« nad 150 oseb. V trupu sta spravljeni dve demontirani letali. Papajvn je sporočil, da led pod njegovo ekspedicijo ne poka več. Ledolomiiec ->Taj-mirTo ni zgodovina, to ie le povest :z davnih časov. Morda se je to kdaj zgodilo, morda tudi ne — toda moglo l>i »e vse resnično zgodrtie »-Kraljevič iSlona>raa\eya Naroda«, v kateri bo prđcaEBanm zgodovina našega lista ter ajiannjanj vloga v življenju naprednih aKSiannal v zadnjih 7C letih. V jubilejni ItnviJki bi pa rac: priobCili tudi apoeni ne naših najstarejših naročnikov, ivanašajoče ae kakorkoli n*a izhajanje »Slovendkenjn Naroda«. Mnogo naših 2\*entih naročnikov iz prvih let našega lista je ie leglo v grob. nekateri pa še žive in gotovo bodo znali povedati mar-sika: zanimivega iz onih davnih časov. Prosimo jih. naj nam do 25. marca pošljejo svoje pris-pevke aii pa vsaj svoje slike z naslovi in navedbo, koliko let so že naročeni na »Slovenski Narod«. V Doštev pridejo samo tisti, ki so že nad 40 ]ot naročniki našega lista. 'w — Zfaftta porok*. V Novi vasi pri Lescah sta bhajala v nedeljo 6. * m zlato poroko noseatnak. kovaJki mojster in izde-krvalec cen^ntoi-n g. Jakob Kapu* m nje-gtnra zvesta Mvijenjska družica Marija Cerkveno opravilo je opravil domači Zupana:, ki je aanvljencema čestital v lepem •čvoru. «novom m hčeram v pa poia^a! na srce. naj se zgleo\iiejo po svojih starših Sta vijenca imata 3 sinov e in 6 hče;*k, vse že poročene, tanana« 21 in že 2 pravnu k a Fina hčerka *t bila poročena v Ameriki ia je pred leti liiurla. Jakob K -pus je ze 51 k1* kovaak: mojster, pred 38 let; -» je pa letal &e eaaaantajai ir :e.k . Stir je 7« let. njegova družica pa 7i ti v asena* -. letih je bi! nate podjeten Tz rr.a-!'"r ?Cetkov je ustanovil dobro i do-', men*no obrt in lepo posestvo. Dolgo sto let je bil občtnaki odbornik in svetovalec Lejpcsh Zvesto mu je stala ob stran] skrb&a ž vinjaka ir-j£ico Maiija. ki je tudi se zek> trdna, da Banan vodi gospodinjstvo. M a: amen j> iz Ivana rodovine. saj p je lati lani um "a v.atl. stara 92 let- želimo * oiZa ut zdrava oocakala Se a>sen«o poroko v sreči m . <> . M O T O K L I R I L1 KIJ Ae dre*i ob 20. ari ŠPORTNI PLES v HOTEL t' »METROPOL — MIKLI« « r~ar ■ mm mmmmmmnmmmmmmmmmmimmmmimr- — Gradnja an«k> prage. he!.i na grm.In;' Trnek e proge precej naeio na [»redu jejo Po r7«tM pconu-ineva rr» -tra dr. Spabe proca Bihač-Knin :/.**«-*e««i prometu leta 1041_ I Danes vsi na Tabor | -- 1 rr»v*a«ka p*c*iaaja t Amerik« *»-khnreoa Ii Kooersds poročakx da so zm kiaiVna iraov*nsfca pogaianja z V uit- *o. ki to se doieo vodila diplomatskim noNun. j V kratkem bo podpisa u ■ z Ameriko nova trgovinska i-oeod.be k: !| Flnkenzeller Dopolnilo zvočni tednik in kratki film MOSKVA Predata«« v soboto ob 49. v nedeljo ob 3.. 5.. 7. ia ponedeljek ob *±9. Prihodnji spored: Luis Granveur: PES KM OBTOtlME — Za **m*nt< Bradaikf vrgM*re 'tU. =4oveo*ke si rokov. ye kajite. kai:*?- (Sie» v štirih knjigsh. Tenatfcn poslovneea računstva ičtmej is trgovsko koreapoaden-co v ^rbobrvsactoi tčiroei prire eno za 9n> v^w-. naročite pri »Si vni za1ožl>t< v Liu^liaa«. dokler ie tfnfi ■anakripcTS^ka cena Hitite no praspek'! — Ma«of»(4jiki dohodki od af>rila do decembra. 19T7. Po poročilih monopolske uprave ao aanannl monopolski dohod k. od aprila do konca decembra lanskega leta 1.591.15 milijonov din. doc i m je bilo v pro- p red videnih 1.4 85 99 milijonov. Do-od tobaka ao znašati 1.142.41 mili->v od sob 21t91 od petro>js 99.1 oč vfigalic 63.47 od cigaretnega papirja 53.1. donodki pa 131 milijon. Kasa Starberoberf krstni boter bo-*nwn otroka. Malo letovia^e in znan srr."." - "»k: Vraj rile pri anand en |i anal v četrtek svojevrstno senzacijo. Znanemu avstrijskemu igralen Gregorja, ki j« poročen z zdravnico Zdravstvene zadruge na Palih dr. Vulovi' «vo se je rodil sinček Ln za krstnega botra je bil novorojenčku knez Sta-hemberg. Zakonca Vu I o vi č -Gregor sta irec v sorodu s knezom Starhember-Ker je bil boter nujno zadržan ga je red-— --*-val Vinko P—tz^v — Barja is sse* » »eversem Primc#riu. Po toplih »o aolnenih dnevih »e »p vreme • vFem asvamem Primorhi v četrtek proti ve-oem nosiabsslo. zapihala ie močna anrfi in nrineaia del in deloma tuli sneg T - • ie — Dr. Ante Paren« aasrL V Zagrebu jo ■unr: včensj znsni hrvatski politika bivši podpre-isediiik Narodnega Veča ic bivši l^ooaotj.k senata dr. An:e P;»vc''č. Podle« gt?t jc doltr* ia leski bolezni. Poirrob bo na ijćivme .-'rožke jutri »lonoidne. Dr. Pave-iičevo ime «'aoe trajno zapisano v politični zfniiov-ni na*e države. Boii: m« lahka — 2 000 delavcev ostane brez dana. Zaradi slabega izvoza cementa in slabe prodaje v nasi državi bodo morale vse primorske tvornice csmeata v kratkem ustaviti deJo odnosno znatno sderciti obrat. Braz detla, bo ostalo okrog 2.000 deiavoen*. kar pomen za gospodarstvo Dahnacije hud udarec. RUFF čokolada je pov«KxJ priliuhtjena — Proizvodi tvornice KIFF, Snbotica. - ■: r. i«, v. ■ •>itenassp,s''i — apsn- ^ čer;t ir un;r. po dalp-m trpljenju v Ljubiian<-k: *>.:i:injci vookojeni tir»r>eraf g. Anton Macjm Pokoinik ie bil iz r!..:v\?e ienerariie tipo^rafov. Cr:-!** uuietDoati se je izuči} v Narodni tiskarni' kjer je tudi ciolira l-da siuiboval. HU je iie le izvrst«'ti *tave»v temveč tudi >krben ore stevihi druini. a v javoosti zaradi svo^e - - . zgovornosti zf.o priljubljen. Iz Narodne tiskarne ie ol^el v l*čite>ljeko. kjer je ostal do ^voje vpokojttve. PoifTeb uirle ne<;a moia bo iutn ob iz v<»ie spiošne bolnic** na pokopal.^"-^ Vi-V, !k>ii vrl*-k ■ e \Wi dolira lota z\-aišt naš ua-ročn;V. ;•; k., ionuiča irruda! r^ledni ro«ibi-a«e iskreno sočnije' 1II.E.U.P.! Kazina 19. t« m. Iz drž^rne služba. Imenovan je za eko-. * : aalnaei v ('elju vo'o ter banovinske lon;it v Ceij>i dr. Fr^n' KokcMj. 7s b«n<>vin?knEa knie*i/*ega Lendavi hnno\ Tski urylnaaki pripravnik inr. ■ eav Peiernei. za t »ano v irskega kmetijskega pscasaka in srrake^a kasatij->k*e^» referenta pri srbskem n^čeisrvu v Gornjeni rradu banovkaki vi^jV kiricr?ijsk pratae Irt-i. Boris Wenko. Premeščen je Ihj sisžheoi iH^rc+r v*«inmirisk e*Tpi a.v:?<>r. trk Karo! neresni* od wttk reetnoga o 1 bora v Kanin k u k banski uprav' v LjsJb-Ijani. — Odredba o prealotitvi pooblastit sziro. ma obrtnih listov. S'a ppdiazr r.. 3. ruinistr-s\e u'edl«e z dne 30. ok'obra 19r?7. (»Sluz. V* * * ficf7-96 «; k.-uero se prednrsuje •o\o!itev za sped terske *>rTe za p>»src'iovatije v trgovinskih agenture) in za industrijska z-iatop-. - . ie -ac 'Ir.tvske banovine o-irolil. da ti.v>raJ ■ r*re-i\.':t: prc«l uvelja\ .eti.iem te ..-♦-IKe isdsaa pooii4ss:ila or.ironts oijrttii ra obete, navedem* v 61. 1. miriistn«l;e uredbe, pr ***oJBemu oočnonru uprnvnenu] 4Vrui:v\ I. s^opnie v roku treh mesecev od ♦itle''.: » •.j • •?* c .: ♦ d'-w . »s'ii/f'c.'.em V. ?tu« kr. bjnske -»prave 7aradi za7.n^Tnkn. a veljajo kot «k>vo'.i!a v smistu i. 1. ministrske o»lredbe. <>" enc-ni 7 obrno hstino je ■ i :»r^ Jo"•' »ud: potrdilo 55bott»ice za TO!, ia »e irr«-' A ftoe eJ r*. zrvlnje leto -.•--o :7\r^cvaj. !z vSliižbtneca 1i**la . -S'.uiUsn; list jaricke uprave dravska banovin* št. 13 z Ine 1?. t. m. objavlja ur^dl*f> o spe-ravurnu rosd Jnconlavijo ia Italijo o ured tvj njuDJj trcoviTiski!i tzmenjsv ta pači\ k" so ^ temj v 7.ve7". odioeKo ffloie >dktfp-erie ricinovega sc-meaa. pravilnik 7a po-slovanje okraji i>- c^rn;h odb-vov v dravski t«do*iai. banovo odredbo o preložitvi vrj : L", oriir.ma o?'*rtnih listov. sTeinero-Ytm v s*i'ar- : d*-fa*inili in banovin»kih -i*!už-bencev t olanočju dravske banovine in raz-•r č^ tve ir »Služi« nih No\ ;n«. — Kon2< re:j >Z»snrkac vljudno prosi vse eosrode ia ^ospe. k' so prejeli njega*o T-j»n>o. rolpi^ano od gosp** Franje Tavfar-i**ve n vr Enffslberta n.-mgia. naj blajro-hotno upoštevajo prosijo >7von^ii< in na- ./•• • vsa! aa'uvaniio vsoto. k°r ere 7*0 plemenito n.iro !no-obranjeno >tvar. — Vrew. Vremenska napoved prand. d& bo iep^ in *>gr*adu m na Rabu. NajvsJ-ja temperatura r^-.-^/ . v Splitu 12 v Mariborj 7 9 « Ltub!jani. Zagrebu in itn-raje'.nj 6. v Beogradu 5. Davi je kazal barometer v Ljubljen 761.6 temperatura je zrasala —O « — Ove zaplenjt^ti kolesi. Orožniki so zaplenili Vinku Železniku iz Strar.«ke vasi pr! Dobrovi prebervano »e dobro ohranje-ro motko kolo 2e!eznik je priznal, da je kolo ukradel «rcii lanskega poletja izpred Nabavi jalne zadruge na Ma»Trykovi cesti. Drugo kolo so zanlemli iz ftt. Vida na Do-tenjakem Alojzu KavSku iz Vrhpolja. Kolo, ki ima toramifko znamko 62.413 je fno ploskano. krmilo ima ponikMsno. prestavo pa 'Z**-»»z«no v oblik- krogov Tudi to kolo je bilo najbrž ukradeno nekje v Ljubljani. Iz Lfnblfane —Tj Trgovka Ivanka Ssnaaltva vsake kazni. Leia 198-1. saao ol-Jirno "ali o tihotapci aferi znane ljubljanska trgovke Ivanke Palčeve. Poroča:i smo tn*. da je bila obsojena na oarinsko globo v znesku I20.0sjn Din V ssjj sndevi je Jriavad svet po iss 1 ftscein narok« m pa ankasa anče seje pod st. 5JP2 z doc 8. asnraa 1037 rasao-dil. da ae razveljavi aaanfan ftnnaaaajra mi-b'anajtan z dne 25. jnlija 1934. it. kot seotiaaknaita. ker je bilo v konkretnem primara avoaano biaajo dvignjena iz eari-anraiaa in odvedeno e proeti promet r sklada a prsdpn: carinakafa t stani Na pari-laffi ta r—luda c je dravska -rmandaa dsrek oija t ornoatio z dne 57. jmija 1987. M. 948 oprostilo adč. Ivanko tealčevo in da« so-obalamsaa aradarika vsake kasni ia vsak« odgovornost: zarad' raricskecra tibotsoscva. To oprostitev je potfdHo fmanoao aiiniatr-stvo x odtokom a dne 15 oktobra 1987. at 18.906 m je postal* pravomoćna, ker je biia ■leiaana tmj; ?lavna kontrola —}j Skepsa srsdsvonje Prirsdsslevneca drastva ia Jadranske »traie. V torek 15. t. m. ob 20. bo predaval v ovali Plhamion':-ni dvorani a. doc. dr. Valter Bohinec o tf-mi: K^edo7enW veča impsriia ia'eio temu me. »e Sredozemlje dane<; zopet o.i.nnka oi ostalo Kvro De in ? tem po'rjd^ da ima svo;o lasUio usodo, svoj Lasdni obraz. K Kieiognomip teta obraza i*° znalen dol prispevala tu li aa-rava in njen vpliv se ne razteza *mo na duševni in telesni ra7wj. ampak ie vtianiia močsE pečat tudi na n;egova bivališča, pr. oH!*ko prebrnno. način cosnodarstva. r 20. Predaval x.m> C. Ir R Kyovs0 poloaaju nemško >na»'j •^ine v Oekkoslovafcki repuhliki<. —lj Vzoren razred. Dijaki 8. c razreda na I. drž. realni gimnaziji (realčni oddelek") v Ljubljani, ki Šteje aamo 19 dijakov, sc zbra]i za odkup Prešernovega doma na Vrbi 500 din. Pač posnemanja vredno! •—lj Sveže pivo — pri »Slonu — Predavanje o po&tojuinsfc države še posebno zansmivo (*";a-ni LjTiibljanskegra kluba lahko privedejo na. predavanje goMe iz svoieg-a ozje-ra znanst -.-a. Danca ob 20. uri, v nedelja ob 14.. 17. in 20. uri, v ponedeljek ob 20. uri POSLEDNJI POGAN in KAJNOV ŽIG KINO MOSTE —lj Lutkovno gledališče Sokol« I na Tx-!<4>ru \T>rifori y nedeljo. l*t. t. m. ob pol 11». uri (V*4) tananjaa igro: >.lurček-pilol< ali ..Jurček ua .lapont»keo] . ki e m era v inaanaj jeasku se je igrala l. r^T v IlnseassJkl vy- rhovi v Praj. -^-H. Pri iu*s bo jutri — po-slovonjena ik> L>i;sanu Svetliču — krstna '%-prizor:tev isU\ Kra«:ne japonske pokraj;r.e. japonska oprema odra in lutk — je res neke*! posebneaa- Ona oi>ičajna. Predoroda.a '.Ts»to«pnir .^e jutn od 11. do 12. na Taboru, lahko tudi telefon i T no. —lj V »Soči«. t>o predaval d revi ob 20.H«). v -isksau pri >Le*uc na^ priljuldjcni predavatelj mestni zdravniški svetnik «lr. Mi-* l>aota o temi: >Zdravn in *re^ns dr«iina — temeljna Minira narodovega »drarja in mu r$«. G. pannanannl bo skuhal aaaaaa^ennti nujno i»otrebo. da se iz rx/pulacijskih- evge-nkćnib in gospodarskih vidikov družini in zdravomu družinskenuj živlgenju ros ve .a več pttžnitj. Govoril l.o fNdju Ino o otri medsebojnega razn-nevnu ia in pravočasne odprave niotenj, ki lako po-eoato ze v temelju zaviraja r.a> procvil. K tr-mu zelo važnemu pre Li van j 11 "io vabljeni vsi sSočani«. prijatelji in zakonci, p«-sel»no pa oni. ki si še boČeio ustanoviti družiTtski krov. Ne zamudile te prilike ler pridite pol-nostevilno Vstop vs^-in prot. —lj Krajevni odbor Jadranske . fraae ol-\e-sca svoje čdarw*tvo. ua bo o!»-mi zt»or kr-;svnega odbora v tfmislu čl- 13 pravil 22. t. m. oh 20. v vogaLni sobi restavracije >Z\« zdac. Vabi se vse Članstvo da se občneca zbora v 6;tr. ver jem številu u-ieleži. — Pedmžnira SV D 1» Ljubljano jsvtia, da »e bo zadelo škropilen j- proti sadu in akodljjivceiii ob ugohnem vremenu pritsol-nje dni. Prijave naj se pošiljajo u. Teodorju I>renigu> Cesta v Rožno dolino 3U. —lj LjnMjanski Sokol eabi svoe Saaatvo na sznučarsko tekmo, ki Ih> v nedeljo Id. t. m. v fcleoeh pr; Medvodah. Odhod iz Ljubljane t jutranjim vlakom ob 7.L", do posln. je Medno. Bratje in sestre, porabite to priliko, ter pohitite v tim satJem številu v |»o-slavliajoC-o ee preiestno ?in.sko naravo. — li Plesni zavod >Jeek©c t Kaiui ima ▼sako nedeljo eb 1€. »»ri »popoldanski pie-ssi te^aj-j. Vsak ponedeliek ob '2<>. uri >za-fetni^ki<. \>ak lorek >iip«p*»lLje>nlnic in vsak četr'ek >nadaljs^sloi tečaj«. Posehu^ ure in informaeije vsak dan. — li Pa-tolovirine ilobreza *ojaka š«ejka. ki ro trikrat zabavale občinstvo. l>odo četrtič vpri7orjene v nedelk> 13. t. m. ob 20.15. v Soikolskem domu na Viru. Vabimo vse. ki se zeliio nad dve uri od srca naemejat*j. nai po>et preo 12. in od 15. dalje v pisarni SokoI.<škej!a oste LJubljana 1. —lj re^ko-ilevsiiPka Obse t fdubljani priredi iulri ob 3. }>opo]dnp v \arodppm domu predstavo lutkovnega pledaFarJl. !fa sporedu v^Srfdoisrn -Ga^pervek zjiia^ovalec* Go-J stje rlor rodosli! . i ZABAVNA ZGODBA 8 SNUBCEV V MODERNEM S^TEIU PARIZA Df ŠVICE V Manmanil JHJHiilji u CLAUDETTE COLBERT Rendez-vous v Parizu (PAKISOt BEK.^X1S TSCHAFXt:N ) nrinao MATIJA ■■ me Danes ob 16.. 19.15 in 21.15 uri. nXaJ*%i mJ*. Ilvit al *4 v nedeljo ob 15.. 17., 19. m 21. FILM V XKM£KEM JEZIKU. PREDPROGRAM: MELODI.FE IX JAZZ —lj Velika Ijsbeien in sJemenH* edpo-ved. taka zeJost in fin humor. prikrHa bole-čma m iBladosini optimizem so otlrke in lepota najnovejše Holnarjeve komedije >Nje-na vtipka Ijnbetenc. To defo je dobilo v vprizoritvi na ^encjanobske«n odru tako pri--rooo in prepričevs4no oder<»ko podobo da . »Ne^n^l vo ganjeno ii nesduženo spremlja potek ljui>e^mve in vedre aeodbe. Ponovitev te predstave je danes, v soboto 12. in jutri, v nedeljo 13. t. m,, obakrat ob 20.1\ rrsrfproda-e vstopnic ie pri sleda Peki bla-?«ini n i Mestnem domu v eoln>to od 15. do 17- in ▼ nedeljo od 10. do 12. in od IA. lo 17. —li Xa 1. letošnji produkciji zojencev dri. kosaervaforijo nastopijo iz solopevekoga oddelka Friaa Pavla, hatak Ivan. Orel Ar»-lon. Oostiša Aloj*»j in h-ančč Sonja; iz oddelka xa klavir- Zapletal Anton, PritM-ič Mileva. Sasadm En k in ntarsjat Ada. iz od-•lelka za violino: Žižntvoiid Ivan it oddelka za čelo Č>hovm Kotromil. m iz Otldelka za klarinet: Kaubar MiVJutin. Produkcija ie v torek, dne 15 t. tu. ob 1 i7 »»e-Vr v veliki dvorani F'illiar:nn.':ne družt.e. Vstop proti nakupu sporeda ki -itane 3 din in se dobi v kn tisa rn. Glasbene Matire. —Li Aleksander Borački, znameniti ru-*Aki pianist, bo konrertiral v Lfuhljaal v petek. Ine 18. t. m. oM 20. uri v vetfki Filhanno-.»iCnii dvoran.;, lesa jal 1k> deda Bacha, Beet- hovua, Liszla, Me^ianerja, Pr*>kofjeva in Stra-vs*nsketfa Na koncert ernosa najbolj znani!) pianislov še prav jiosebej opozarjamo. Vstopnice v knjisajrni G. Matice, — U skrbno sestavljen in različni program svoietza eolopevskt^ga komerta uam bo podal naš tenorist Anton Permota v poneye-Ijek, dne 14. t. uu Na sporedu -ma orator -đko ariic domače in tuje samospeve in operne arije. Da je doma v vseh teh panogah opernega in koneertneiia udejstvovanja? ie že ponovno pokazal z najlopšimj qspehJ in velikimi na dam ti za njegovo reaniopa bodočnosti Demiota je izredmo na Utrjen, pevei lepesa svežega slaeu. ki mu prinaia velike umetniške uspehe. NTjei,,r"" koncert bo v* ;x>nedel:ek dne 14 t. in. v veliki Fjlh_ dvorani ob 20. uri zjvečer Pre.iproda ia. vstopnic v kajisarni Gla^bone M.itic.^ — lj Uos|»odinje <*poznrjamo na teča-e za krofe in krhke flanrate, majoneze in ma-ioitezne e^olate. razne sentlvi?e ;>.i 1 raiboue, k: jih priredi Zveza £;oe>podiiij. Tesaj za erJane in sladice pu^lin^e se bo vršil 225. t. m. oh 15. uri. \"->e podrobnosti in pr med 10. in 17. uro v Gradišču 14'!. —lj fkradena suknja. V kavarni »Zvezda« je bila v četrtek ukradena temu"?Iva suknja dr. Antonu AndrejČiČu. Suknja ;r>? na obf Silnem traku nap:?? D*^?(> Schv ib« in je vredna 1600 din. Naši akademiki v Hoigasteinu V teku na 16 lun je bil Bevc 10. — Podrobnosti o tekmo vanju štafet Hof/a^te'n. 11. februarja. Re/uitate o tekmovanju štafet sem v.uu /c »poročil. <>irezuli aino prav oaataOv saj smo med 16. srafetaiih /arte»lk Treije ; t. sto. TeKma s- je vršiki v četrtek «e» l-i.MO v najhujšem metežu n.i 4X8 km. Pronja je *>ila i7«pe!jana rak o. da fo morali tekmovalci presmučati po ;\akiat in jc potekala najprej )m ravnam I inajludiii: vzponi [s r»uiu-ki. Piani i. iai *3. nfpta ativ^li ^onob-nh teimičr.ih naporom na tekmovalca, a pragi 2. in A s*a bili izrazito novski. .- pri-•ij-čno :5>0 nnsn-na vzpona ter «*ta Mi zntt ::a.th>mi. Tu ni odločala samo rizična kondicija. tem\eć srcdvseni tehnika mazanja, kajti sttaseaaa rajam ie t-le-iii hod ensnk, do cilja pa so tekmovalci morali ^e nek-tj č.isa aamiTati po ravnini. Kit' r.-'_*n\ je »tartaio Ia stare: — ver- kakor na kakršni koli rtiedr. aro ni akademski prireditvi. Borna se je v smvneai radila tnts 1 Avstrijci, Nftii« i i»i itani-;. Chfaška inrv na. ki in»a rudi \ eč državnih retM*-''erdirt o*-, je h»!a takoj ed aaentkj v vofvii. ■.-•n i p njo so nilj Motiakovčani a tako} r.;\ petami Jugoslovani. Naš prvi teknn»valec jtl stl Deeaaan. kj je predal i rasaaeeoesa ' rav dohriai časom 34:01 druirenru ntena nase •»^fete. Ta se^e^ia nima lartoitim nitine in je na proiri nekoliko zaosia!. vendar i*o b3i pri d Priniožiča je prcv/el Hevc. ki je edlržao *ekt"i. a ntnatji mo:; na*** atalotc Močnik, H je pre«n>učal psofSO v So:33. je kljcJt) iire«l-no nv-čni kookurenri vzdr/.a!. rako da »e ania štafeta ko- tretja paeirala cSP. kur je nic-i 15 stafetami gotovoj pomemben m\ "h. Itezuitati so bili: L Seheik. Gcaz 2:10.^\ 2. P> Miinchen 2:21. JASO, Ljubiar.na 2.-25.11. Poeamez-nik: so doscirii naslednje ča^c: m0. RSeenOr 35:20. K^.kvTr k tort-* j videli. *^ta Derman in Močmik mol te^ni kanoni jwa\ odaHčno smučala, saj njama •Saša prav ruč n-e zaostajata za najb >"y-'Uni. TEK NA 16 KILOMETROV Včeraj >«> tekmovanja nadaljevala vt fsic-«r je hil na sporeda tek na IŠ k:I*»iik^-hrov. Zaikj se je prijavile nad <»0 tekmovalcev, od katerih jih je f>7 pr:ts elo na cilj. R'-:'.iii*aii .m) bili n.-.K.-ihiji: 1. Kučera (Masarvkovn mi.verza. Brnot, 1:07.57, 2. Bejrer TH Muncben) l::0F.f)j. 3. Kossner (U. Graz), 1:06.1. 4. Lnboioky fila-aarrkova univerza. P::i" . 5. liesr^' TH Grae>X ti. Pu^relj (U. Graz), 7. DeHokarth fDurajl 8. 9tfitnel TH MuDchori), 0. Kn •<>-h»h fU. laabrock). 1*»- Bevc JASO Ljubljana) 1:11.57. 11. PrimoŽK J A SO v 1:11.52, 12. Cveto Močnik JASO v 1:1231. V noči od čeUka na petek je divja! ii'iđ vihar, a proti jutru sc jc popolnoma zjasnilo in je bil krasno soinč-io vreme. Ze sc ie zdelo. metrov. Zadnj: tlel pn»i!e je teke' večino-! ma po rav?iini / lah-r.ini vzpononi proti ei!iu. Orožno v smuk čez Pohorje Orožnov smuk čez Pohorje je po turističnih načelih zamišljeno krmarjt-nje preko vsega Pohorskega grebena od vzhoda do zahoda kot vsakoletna preizkušnja turnih vozačev. Tega izleta se lahko udeleži vsakdo, toda zimskoeportni odsek SPD v Mariboru kot prireditelj, ne prevzame ni-kakega jamstva in odgovornosti za event. poškodbe posameznika, ki bi mu nastale, će bi svoje zmožnosti precenjeval. Udeleženci se zbero dre vi pri Mariborski koči in se pi-ijavijo vodjema izleta g. Korenu Evaldu in Hribarju Borutu. Pri-javnina znaša din 10 - po esebi. Odhod bo skupen ob 6. uri zjutraj od Mariborske koče. Pred odhodom se razdele vsakemu udeležencu >Crožnovega smuka posebne kontrolne legitimacije, ki jih je treba žigosati na Klopnem vrhu in predožiti glav-ni kontroli na Senjorjevem domu. Na ciijii v Vuzenici zbere vodja izleta vse kontrole legitimacije. Proga vodi mimo Ru5ke koče. Beigpotta, koče na Klopnem vrhu fprvi poč tek), nato mimo koče na Pesku, Cez šintlarico in Jezerski vrh na Senjorjev doni. k.'er je glavni počitek. Za udeležence Sonjotjevega doma je tu pripravljen poser.no tečen obed. Odtod čez Črn: vrh Maio in Veliko Kopo mimo Thelsla v Vuzenico (gostilna Loben-srela). kjer je zbiraPSčc. Proga je dolga okrog 52 km, posamezni vzponi merijo 1.SO0 m. smuk pa 2.600 m. Točen čas odhoda S Klopnega vrha in !z Sen jo »*je ve ga doma bo razglasil vodja v sobo*o zvečer. Pred startom se bo raztol-mačil tudi pravilnik o tej krmarski vožnji. Onim vozačem, ki z uspehom prevozijo gornjo progo, pobeli pn:ed:te1j poseben častni znak. katerega ni mogoče kupiti. V zna.k je graviran rlatum in ime lastnika ter služi propagiranu zimske turistike na splošno, kakor bsm razkazovanju krasot našega Pohnri*i. Oni. ki bo z uspehom 5 krat prevozil Orožnov smuk. — ni potrebno da zaporedoma -- rlobi okrog znr=ka srebrn ven^ek. fcđBe g*a Ho pa prevozil 10 krat. dob: na zlat: venček. ★ — SK Iliri i a. ffokeWca sel odpotuje f'J-ri ob 7. y'*i**>; v (/ V-ay ] postaVJ v Pe- 'jak. W; iT! toČTM«! aTianjssta gora, 9JO n»: 8, barTorneter se dviga, so era anega, prii>. sanJjrali&će in drsa.hs>!e uporabn . EUjavcOvp !*oi rn: - 2. bairoanet&r ^ dviga, soi^ćno, inirr.o, 23 cm snega, sren, r&r-s»"liš'"e na feBeru up ►:*cbno. Pok]Ji^a-sjKjrfh«del. 13O0 m: > . •:.•'*> 23 cm prsiča na podlagi lC-."j cm, skakalnica upo'Vhna, Skala4,ki a^eaa »a V»gln. 1JS40 na: -3. ron-čno. mirno, 2-0 7?rš ča na 105 no^'a-re. pri.*ojno p:e»ko dneva zrnat aaeg. robovi s-pihani. 1 I><»m na Komni, lij^O m: —7. 15 em s\i-hega snega na 2tv> p Rage, po i3bo-vili sj>ihan. Bis trka-Boh. |ezero, nt'» ni: —3. Sončno, 40 cm snega, pri.noJno ottjjou, ocr*>i-no pršić. Sv. .Janez v l>diinju. 580 m: -3. aotnono, 30 cm sneti;a, priaojno sren, osojno p-in srež. Po.'/fvo, 620 m: 2. bH".xjinieter se dvijra, sr>nčno, mimo. 2 cm ptiMCa na 10 podlage. Uradno vremensko poročilo r. dne 1*». t to. Katere-P1ao;r!i. 8*0 m: P «r>«*c>to, mirno. P5 cm anesra. p-=:č, akakainlee upo-rsbne. Pianic3-S»atne ri>°m Ilirije 1.1000 n: n. •riončno. mirno. 5 cm rr^iča na 110 po-dlage. drsahsče uporabno. — Ki;,o Matira: R« mi*>/-v.»>>s v Parizu. Po vsebini kai priprosta liHnska lu»meH.I*ija, i»a vendar užitna- ker jo preveva ameriška duhovitost, katere se drži vedno znana ameri-*-k;: narvnjoei, Gledalce si ravijo v dobro voljo in v poten £fevilr>e komične silna* . Ameri>ki h umor je adrav, dasi r feprost, /a na5 okus skoraj prevei priprost A 7dr:iv je. in to ie njegova (Kiii'^a v proueri 7. ha-naln;m humorjem, kakršnemu nam nudijo v đunajskili flm-kih komev'i^ah. Našo po-: zoriiost privleče tu.i pe holodki [>rol>lem, ki I ga. v lahki <»b!il<; i'i ~ 'Mio^'avMinii ereoVilvi nakaže in rešuje ta fin. Odnos med mn-s4:i:n :n žensko je ?a\ Američane zelo vnieti in aktualen problem. Videli smo Se precej ameriških filmov «- wM'o lemo. T<> namreč problem, ki zuli na svojstven na'in A merice bo!i kakor EvTOpce, saj se ie v Ameriki rod'1 pojm ►popolpeiza moškega« in po:m rpoi>o!np ženskec. V filmih hočejo po-veuaka ni tista, ki ima ve-Pki,' :< 1 d leoobraz. Mi Bvropoi vemo lo že dolgo z-1 družbo tam onstran velike tnze na 1 ■'■ • "-ne na leneki «vet neknj nm-PCii- ^-^r le razumljVvo V deželi dolarja. Stor-ja e v tem. da gj modna risarka fCol-l>erl) prihrani denar za potovanje v Evropo in pu?ti doma ženina. V Parizu pa najde moža, ki ie vredei njene ljubezni. Krasni so posnetki v Švici, režiran jc film spretno, iffralei so dot-rj. St*v 34 BtLOVKNSKI If ARO De, Stran S Motorizacija naših železnic To je eno na tvafeseiši* gospodarAih LjUbijana, 12. feoruarja Povećanje hitrog Tlakov j§ iandar*« rivij>cn)*ejra poeneoa za nade *o- tvo. Zaradi zastarelosti naših ze-kiudSuh naprav, izrab7 jenosti proar, ki ne mo- rjo z,maarovTLti Zivahneg-a prometa •aiasti poloti, vedne borj trpi želer aasaaast k'jtib vestnosti in pozr-.v^.-< Marni r irjev. Pri ^as je vaerna tovornega m caobnegra pocaneta osredotoć onega na železnicah, ker nimamo dobrin cest m ne razni *^pa avteanobtiiama. 2e zaradi te-"* _ayml **** *«naj *elezin£k: promet neoviran. Ja bi Batneanl aodohri«-eo^odarakim in spioauuii aaanaaanm. Najbolj živahen že^zr.ak. paaaaat je v .Sio-veniji, zato b: naotaJi posvečata -nodnrai •zaciji naših ftelezr^c se posebno posjornost. Morali bi poaaaast:. da je \ Slovenija naj-žrvaaint-jSi tujski promet ■ da je Slovenje, ne. meji t neto držav. Mednssrodni ngted zanteva da bi bil ž^leazaaki promet v Sloveniji urejen boi je. da H Aeiez-aal - ut/rar.-a imela dovolj vozov tn strojev :rr omenjati, ?ezni6k:ht vozov, oegvrarv bi to sav.la priOafcoaratL M*>tr»mi voser.--; bodo najprej uv^Jera na progi Boo^rrad— IHiijr-*vt. : k. Nedvomno je potreifrna moto-Tiasacrja. t*j*fi na tej progri. Id vc2>r psoaaal nieo z morjem Mrrnogrede naj ornenkno, da je to o^otir^a žesenrea. Zdaj traja f^.ovanj? iz Oasjjjaassla v ZKibTovTuk vse dan, 24 trr Po uvedbi motorrega proeneta lf> pa vožnja akrajfeaia ceio za 3 ur. Ta*kr>; sprcAddrmo. da bodo umed*? na tej aaajg mo*torni promet predvsem zsradi •notaaai r aja tuiiotircn«sra prometa, Ce je pa turizem t»Jco odln-Mleri za rnctK) knr.L Na progi JBeograd— :~ ™r-'-. '^-^ ^'djorni vtuk hitrost okrcej 100 km na uro prevoan 434 Ion doiaj* progo v 4 urah in poL Najrrtrejm brzo- v,ak 7--evazi progo Beograd —Subotica ▼ :'irah, rnotorrd vlak po. v pK-Ith dveh urah. Vožnja m Beograda do Buir.; traja z brzovlakotn 5 ur m C7 niinut. z rnotornini viakcmi bi pa trajala 3 ure in 59 mirut. Vofcija v motornih vozovih je urabna, kojastnalccija prestreza 5Tunice VoJika prednort. teh vagonov Je tudi. da ni saj. Motorni vozovi so tudi ze-jo ekonomicnJ; na kijoroeter vožnje po-raJb: voz aaono 300 gramov surovega olja-To potzr. r _ ogromen prfiiranek v jrmr.ee: 1 s stroški za pogon Vjia>motiv. Pogonski strosk: za motoma voz ao paačars. *e ^ šestimi \xDtzovnicajnl ZaL. pac lahko razumemo, da v drugih državah podpirajo z vsemi sredstvi moto-rizamijo železnic kjer ni popolna. \ ne-liaU-:ih josedtrn državah je irvedeai motorni proinet na žedezaicaii že voč let (Avstrija, Madžarska in Rumunija). Tudi v tem pog"lodu bi rman lahko bili \~zor črehL Vpračanje naotorL^&cijD naSui železnic se nam zdi eno najpomembnejših gosjpo-aaaateži vprašanj Slovrr.iie. Tako jc po-zueooibdo. da bi menda r>e V-ilo treba opozarjati nanj Se posebej ^o^olarsiveni-jkjnv in javn>»tL Sam: bi so motraJi zavedati, da on moranic z vso odločnostjo za-•. .•.-•..r.-i.t za motorifisušjo ^eifti1! želesaii^, ko že zahtevamo modeu niracijo železniškega pkOmota. Izj-edne|šja pocnecba bi bala. motorizacija **Lt*aer\ie z& Slovenijo 6e bi uveciii motorne voaiw vsaj na GJorenj-ijJteni m v cfeo&ioi več oh mest. Motccr^a-cija sloveaislcli žcVessokc je za Slweoijo prav taiko potrebna, kakor zveza z morjem pohj*.it*>i' drugega tira na proari Zidani most—Zagreb. Delovanje mladinske kuhinje v Trbovljah Največ je prispevala xa to važne socialno ustanovo občina Trbovlje pritotbo gaabi !n vse prošnje se odbijajo a motivacijo, da m kredita, Pa ao pri taan tudi taki aadnatatlrl, ki aa dajo viti braa kreditov. Ca m to ao bOo niti bi btto potrebno kakano posabao dovoljenja resornega ministrstva potnikom pa ne bi bilo potrebno stati pred enim straniščem a hlačami v rokah. Vzemimo aa prihod uaaja vlaka ▼ Kamnik »Ponosna« Kanuuk-maato ja t popolni tesni. Šala, ko pride vlak in skoro val potniki te izstopijo, prižge vlakovodja luč- Komaj pa aa vagoni izpraznijo, luč se zopet ugasne m vlak odpelje na glavno postajo, na meneč ae aa uboge potnike, kl se v tami prerivajo k izhodu. Ali ao zato tuđi potrebni kakšni posebni krediti aH bi tudi aa odpravo tega nedostatka, biH potrebni dolroveani pisme-ni pregovori ■ kamniško občno. — Kam-ničani upravičeno pričakuje!©, da bo Imela direkcija državnih železnic toliko uvidevnosti, da bo te pomanjkljivosti nemudoma odpravfla. Trhorlje. 11. februarja Kiihinja zr prehrano revne '^elavkr m-UMCiine v Trtxn-] ran, ka nosi pr-maeno trne -Ki:.— .:. Ma_ri y*'- V bila u«*ta- aovijetia v poletja 1933. to v čson. ko je hr.la stiska v revir tli naiiujaa. De-tavat .0 ja v trstih težkjfc caafh delaV) sa no po 1C. li ah kvečjemu po 12 dni na mee*>c in poatodaca tesra 1e biia. da ao otrr>ei Številnei*Sfc del«vstc£> de^Kan trpeM saananjkanJe r « - yr\^ h»nr>ane or- s^annarije in ustanove ao rapoOe'e akcijo ~. •« asaArla. 'udi aJceiia za mlefeo prehrano r^xr šolske mladine. Ka«o uspešno je delovala mladinska k»j-«i (io'KHzu tvo. <1h ie prejeaaaao 4ne ej kuhinji rač manj leot 1909 delavskih otrok ki to vas norsaj. steka stiska v "-er.rrpb m za-čola popuščati ir. je ddnvatfu pri*>e'.o 2»-pc-t redne je delati s katerimi je razkol a^raJa neke kukinje. ao bila ve 5 .1 Tako je Trbovaljakn oinžtoa nakazala r.-v-.rr v ^ -'^nr-Ane. mnogo je prispevala Laoo-rtev Je zbia! tudi znaoi odbor za pomoć r-jd:. r^kvm r»rvdricm v I^juMjaci, mnoeo je dala kuhinji občkca r.v . .rti pa so iOi atevi t>; m- . r»r-apevk; raznih dobretnikov, kakor tudi hu-B th 'iruitev in ustanov. Znatne popuste so kaMiiji r.U'Mli tudi nekateri tukaj-r~. : • " . so tlooavljali ku2\-nji bo- disi kruh. meso ali drugi Ihrat Uprava je bila v rokaii občine, pa je tla v-zdTževaaiki in upo- rabi razpoh sredstev zelo \-arčno in • ako j* bno rr/-i»oće, da je stala ena :n otroka rač voč • . •.• - . . rir. s kr-ihom vred. Spričo take var«":;-ti j>» pač razumljivo, tia so zadoščala abrjua sredstva tudi za ona lata ko je j.^vru*. dobrodelnost za po-hk"»č r*»vxrjeai ^ air.tno popustila iu je baio vzr'rže.anjc- kuhinje ve*5 a* manj navezano le še na nriopevfce TPL>. barsko uprave in občine. čim pa je začela kriza « revirjih popuščati, je b-;ia občira pr\m-^rana razsriž.jati o zmanjsar j-J stroškov za \-zdr*evanje 10 letnica močne organizacije LjuhJjana, 12. februarja M*vi številnimi stanovskimi ter strokov-uami organizacijami je tretja Zveas stroj-niken- pripisati poseben pomen glede na značaj strojniškega dela, upoštevati pa moramo tudi, da org^zuzaerja združuje v svojah vrstah skoraj vse ataotjoJke, kurjače in strojevodje, zapoakme v asovonafch m članstva in jubotejks občni zbor v nedeljo ob 9.30 v veliki dvorani Delavske zbornice. Na prija-toljakarn sestanku hoče ljubljanaka sekcija (Zvona strojnikov ima sekcije po ba-rk>vinan) Ukazati priznanje svojim za-v^ednam in delavnim članom in proslaviti lO letnico poklicsega udejstvovamja sta-rej&n članov. Na sestabku se bodo tudi tx>grjrvorus o bodočih nalogah In daru sveze, in sicer z delegati pododborov Ijub->jaxiske sekcije taz z odpoelanci drugih sekcij v državi (Zagreb, Sarajevo, Beograd). Na dnevnem redu občnega, zbora ao važne zmksve in zanimivi referati, med ravTC^noev ter so oih" izkiosni vsi on-; otroci, katerih rodrteJ 1-sn se je po-l'**aj med f«m b»tver»o -Jboij&al m >e ~7r>~ pet bi3a dana mo*nost. ds ottTj4ce somi ^aalrtuiejo Dar.a- se v mladiriac kuhinji prehn-nMeJ° le *e otroci i^jneATi^jTih tiN5K?rv, p-e-'.vsem pa br€-2spota*elnih družmslvili očetov. Krhirja je izdata od 1. &vyrusta launi do 18 jam-uarja letos življenrjeke po-trcbevTiie skupaj 5TS95 dan m je bilo v t*m (zxfi icdsrtrh otrudoom 28^7£ porvij L.:a^*e. Po pod&ticiib Ufvrotve mli^nnrike kuhinje stane ena porcija hiane. t. j. xolŠ-s kruhom dne\-no 1-70 dSE-, v kateram znesku so zaf-opadesai tudi vsi «ostali strofiki \-atržovajaja in uprave Icuhmje. V teci: ZiJšu je največ prispevala za mla-(*mako kuhinjo občina Trbovlje tn sicer 36.44id. podjjetje Duki^ je nalrara.lc 2.000 dna, nekaj pa turii drugi dobrotziiki. S 15. jaiiu^rjem iz2cawnjje m^eboaka. k^ibinja, ki je laj*2.!a v revirjii? v najtežjih č-asih toliko bede, primanjkljaj v znesku H.^4SX3 Priznat: moramo, da 0j raladinaka iau-htnja ^KraJjaoe Manjec opravilo dobro delo, sej je nasitila dnevrio v najtežjih letih pr^eko 10O0 točnih 2clod6kov da niso v taki meri čbtili parnanjkajnja, kaJoo" bi ga sicer. Kakor bi bilo na em strani želeti, da bo ta človekoljubna u£xaijova ohranila vse dotlej, dokler jo aa poaoflajo sedaj manj Masikii lačni aeloddki, moramo na dr.^; strani vsi želeti, oa bd ae prerj-kruslej v revirjih položaj zboljšal in ustalil tal", > da bi potreba takjfc ustanov od-padJa Iz Kamnika - Obupne razmere n. postaji Kamnik- mfMto. — Odkar so nam postavili posta-jico Kamnik-mesto. se dan za dnem množe pritožbe radi naravnost nemogoVSe kolibice, ki nima notene čakalnice, niti strehe, kamor bi se skril pred dežjem, med direkcijo državnih železnic in kairuiiako občino pa se v nedoeled vlečejo pogajanja, kdo in v kakšnem zlogu naj bi pričel zidati nr.vo postajno po-lopje. ki bi ustrezalo v vsakem pog-ledu in ki bi bilo z o žirom na ' j - ■ ~ ■ . .: vr.Ij veliko Kakor di le^a. kor ao postajala srodstva ou leta ROBEF.T ANTON izgleda 30 merodajni faktorji za vse naše 3klenltwe kolektirvne popodbe, kakor pri j©s. Razen tega, si strojniki m kurjači že dolgo zaroan prizadevajo, aa bi jim bilo priznano namečeenako poikojninsko zavarovanje. Stroin:žki poklic je treba po njegovem ^omtasu ter strokovni izobrazhi uvrstiti vsaj v vnsto preddelavceA7 in po-brjerv; strojniki prevaeruajo pri upravljanju :-jumih naprav večjo odgovornost za \-a>rrKX?t osebja knkor preddeiavci. Zato tudi zak < oodajalec spre-r-ide; vel k pomen dobrega uj>ravljsxir>a jparuin naprstv asa obratovanje indri «t ri jskifc. obratov in steroe-io ga je, kako bi preivrecil s strogi:.] i predpisi efcaplozi^ parnih naprav. S posebnim praviliiiifOTXi je prectpiaana kvalifikacija strojnike v in kuriačev, v5?ak strojkuk mora položiti izp^t, če hoče samostojno upravljati parr.e najn^ive. kar je zješo težka in odgovorna snižoa. To pač dovolj jasno dokazuj?, da je upravičena zahteva diplomiranih strojniicorv po po-kojainskom zavai\>vaivju pri Pokojninskem zavodu za nameščence. Organizirani Mroj-nfkl so ^ožni v t-j zahtevi po vsej drža-.d. Odbor pirčakuje. da ae bo sestanka in otrčnesja zoora udeležilo stovllnc članstvo ter da bo z vehko udeležbo manifestiralo .vvojo ^x>ljo ter moč organizacije. Nove skladbe Ljubljana, 12. februarja Tržaške narodne pesmi!, zbral in harmoniziraj Fran Ventorini, Ljubljana 1938. Samozaložba. Cena zvezku 12 din. Skladatelj Venturini, pevovodja Hubado-ve župe JPS, preje sTaborovc, sedaj pevskih društev >Slavec< in >Sava« je rodom Tržačan in pozna prav dobro tržaške raz-nvre ter so mu znane vse narodne ali ljudske pesmi, ki so se svojčas pred okupacijo po Italiji prepevale v Trstu in njegovi okolici. Saj je tam pred vojno petje zelo cvetelo in je vsaka mala vasica imela svoj pevski zbor. Lansko leto je prišlo Ven-turiniju na misel, da bi zapisal in harmonizira] vsaj nekaj tržaških pesmi, kar je tudi hvalevredno storil. Ker je za izdajo zaman iskal založnika, se je opogumil in je zbirko izdal sedaj v samozaložbi, ki je izšla te dni Obsesa 22 pesmi, 16 za mešani. 6 pa za moški zbor. Vsebina: Tedaj pa zbogom dekle. Slovo Ne boš. ne boš . . ., i ' ■ iaw 1 ■ mini.....1 Hi 11 im ■■ Hipnoza — Številka trinajst besni, — je dejala ^^ežnica. Ustav:'a se je na pragu, široka in bela. z rokami preJcrižanirni na trebuhu in v pričakovanju je zrla na rr.^r.ega zd r a vnika. — Kaj mu niste povedali . . Cd neprestanega umi varna rdeče roke so se dvignile kakor v obrambo. — To nič ne pomaga. Ali bi mu ne mogli kljub temu dati kaj jesti? — Sestra! Kako dolgo ste pr; nas? Od včeraj? Ali pa že deset let? Mar ne veste, da je po izpraznitvi želodci vsaka jed bolniku smrtno nevarna0 Jutri ■ahko dobi malo mleka. — Morda bi mu dali injekcijo ... je predlagala sestra plaho. — Ne. Pošljemo ga na opazovalni oddelek. Naj počno z njim. kar hočejo ti doktorji blazneže v To m delo za poštenega kirurga. Psihijater je zmajal z glavo. — Ne prijatelj moj, trga moža ne moremo sprejet: na našem oddelku. Kje pa pri nj«*m *-aj abnormalnega? — Vsak človek je nenormalen. — je trdil rirurg. čutek lakote. Vi mislite, da ne srne j prekajenega oan aa cmokov. In vrček piva. Bolnik je čutil v himozi v ustih toploto jedi. Verjel je, da žveči, požira. Čutil je peneče se pivo, kako je hladilno teltlo po njegovem grlu ... — Zdaj ste žc siti —. je dejal psihija-ter. — Ponovite! — Zdaj sem že sit. — Zdaj boste spali. Prebudite ae čez dvanajst ur z občutkom sitosti in najmanj deset dni se vam ne bo zahotelo jesti. Fonovite! Napitnica, Prepevajmo Slovenci, Temna noč ae je atorila, Milica. Poljub, Lahko je nate, duša, Pogovor a ljubico, Fantu, Naprej, Nocoj pa, oh nocoj, Oko, Brez spanja, asuost, Vojaška suknjica. Beraški zakon, Srečno ljuboa moja. Slovenski fantje, Ne- Vaa pesmi ao docela priprosto harmonizirane, v nekaterih je značilen plesni ritem (valček, mazurka), druge ao zopet otožnega značaja, nekatere navduševauie, aaj so jih Tržačani potrebovali aa vzbujanje in okrepitev narodne zavesti. Ker so paauilie pevne in ne bodo delala pevcem m pevkam težkoč, jih bodo gotovo z velikim veseljem prepevali na svojih prireditvah, pa tudi v veseli družbi. Zbirka je »ena tudi po opremi. Naslovno stran je narisal prof. Saša sante!, notni stavek je oskrbel opalograf Silvester Orel. Vsem pevskim zborom toplo priporočamo izdajo v nakup, ne bi smelo pa biti nobenega tržaškega rojaka, ki bi je ne kupil — četudi ni pevec — za spomin na svoj rojstni kraj in svoja mlada leta s hvaležnostjo v srcu do skladatelja Ven turim a. Id je te tržaške pasmi reaU pozabnoatl. Z. P. Nov, večji moaki zbor »Prvi grehe (Adam in Eva), ki ga je na narodno besedilo iz Roden J nad Rogaško Slatino zložil skladatelj Zorko PreJovee, bo izšel v založbi našega najstarejšega pevskega društva allmc v Kamniku, ko bo skladbo prvo na svojem prihodnjem koncertu izvajalo. Od istega skladatelja nove moške zbore »Tam aa vrbo«, »Trabadivka« in sJaanrika« pa je uvrstilo Bežigrajsko pevsko društvo v spored svojega pomladan-skeaa koncerta. —> Bežigrajsko pevsko društvo Ljubljana, 12. februarja. Po prvem letošnjem lepem koncertnem nastopu pevskega društva »Save« v ste-panji vasi je priredilo svoj koncert še vrlo Bežigrajsko pevsko društvo v telovadnici tamošnje sole. Odkar temu društvu na-čeluje že iz dmgih zborov znani pevec g. I. Camernik in njegov zbor vodi pevovodja g. I. Godec, pokaže društvo z vsakim svojim novim nastopom razveseljiv napredek, bodisi v izberi sporeda, bodisi v izvajanju Topot se je zbor, ki šteje okoli 30 mladih, piidruh pevcev lotil dokaj težke naloge: pel je 11 novih ali pa dosedaj Se neizvajanih pesmi. Starejšega datuma so bili le Adamičeva Kdo dobi dekle?« in Pavčičeva tn^lasna *Pa te ni... «, obe znani iz koncertov ^Lj. Zvona«, Adamičevo Bog daj! pa je pel moški zbor »Trboveljskega Zvona« na I. glasbenem festivalu Glasbene Matice L 1932 s prodornim uspehom. A. Jobst je bil zastopan z ljubkim moškim zborom >Spominčice« (bariton so-k>). Adamič z 2 nabožnima ?>Jezus je majhen- in »Božična \ V. Mirk z 2 prireditvama narodnih ^Daurko mila* in »Ah, što ću«, vse iz >Zborov^. Popolnoma novosti, *e iz rokopisov pa sta bili ? skladbi J. K en de. *V samostmu* in »Golobčka dva« ki iz neumljivih razlogov nista zapustili za željen ega vtira. F. Vmfarfni je izročil društvu v izvajanje pesmi V samostani;: m i Zvezde zanjo pokojno« {spodnjo so -ra 11 ponoviti!) Z. Prr!»n ev? pa - Truba d urno« in »Tam na vrtu*, kč'.?; je publika, tudi izsilila. — Vcbče je bi'" prednašanje zbora dobro, ven Jar so ga včasih doletele tudi nesreče nečiste intonacije ki se jim bo treba v bodoče z vajo izogniti. Tudi oba solista g. Jano vik i in njegov* drug sta se pohvalno potrudila s solotočkami, prvi še z onimi s spremlje-vanjem klavirja. Ambicija Bežigrajskega pevskega društva, ki si je prizadevalo, da pomore novim skladbam za svečan krst, je vsekakor hvale vredna. Naj bi jih morda drugič le Se bolj v intonačnem, agogič-nem in dinamičnem pogledu skrbne je izpililo, da bi bile deležne še večjega uspeha. Skladatelji so pevcem in jim bodo za njihov trud vedno hvaležni. Telovadnica bežigrajske šole je bUa na koncertu polna hvaležnih poslušalcev iz Bežigrada in lz sredine mesta. Kra?no gesto je napravilo društvo s tem. da je obema šolama svojega okraja poslalo precej brezplačnih vstopnic za šolsko mladino. Naj bi ga posnemala v tem tudi druga društva, ker je dovolj vzgojnega pomen? za nas mladi pevski naraščaj. Osrednjo pevsko organizacijo Hubadovo župo JPS so na koncertu zastopali predsednik dr. A. Sv:gelj. tajnik J. Gerčar. blagajnik K. Las-baher in pevovodje Z. Prelovee, M. Premelč ter F. Venh.rini. Bežigrajsko pevsko društvo je danes na uspešnem razvojnem potu. po k?itorern naj koraka vedno kvišku in navzgor tudi v bodočnosti! Z. P. Iz Zagorja — Kakor se vt-ame Ta rnož ime oh- I jesti, on pa misli, da mora jestL Zdaj besni. Vse je v redu. Povsem logično. Ne da se nič Jtoriti. — Dragi kolega, ta mož se leči na račun bolniške blagnjne. leži v dvorani s tueatom drugih težko bolnih. Bolnikom ne da spati, ker neprestano kri-čl Vse strežnice mi je spravil iz ravnotežja. Zavoljo m^»ne ga lahko hipnotizirate, samo da bo mir. — Hipnotiziram0 Hm, to bi šlo. Vsu-5X eri ral mu bom občutek sitosti. Moje hipnoze so trajne. Bolnika so potisrili v sosedno sobico in psihijater je sedel k njegovi postelji. Vrata so bila zaklenjena. S steklenimi očmi je zrl bolnik na zdravnika, toda pod hipnotizira ročim pogledom so se njegove oči kmalu zaprle. Njegovo dihanje je postajo mirno. Ležal je na postelji tiLo. lepo iztegnjen. — Vi spite! — je dejal zdravnik. — Ponavljajte moje besede. — Spim. — Zdaj re odpirajo vrata in k vam prihaja sestra. — Ponovite? .. . prihaja sestra. — Prinaša vam jesti. Tako je šlo kakor po nitki. Bolnik je vse preživljal s seboj. Videl je, kako prihaja sestra s podstavkom na roki, na katerem stoji velika skleda zelja. — Spal bom . . . prebudim se čez dvanajst ur z občutkom sitosti ... in najmanj deset dni se mi ne bo zahotelo jesti ... Kirurg je stisnil psihijatru roko. — Od srca se vam zahvaljujem, kolega. To ste opravili imenitno. — Veseli me. da sem vam mogel pomagati. Ta mož je izboren medij. Mislim, da bo zdaj miroval. — Se nekaj, gospod kolega. Zakaj ste bili tako malo radodarni? Za isti denar bi bili lahko tega moža v sugestiji nasitili s pečenimi piikami, jastugovo majonezo in čokoladno kremo ter napojili s šampanjcem. Psihijater se je pa zadri nanj: — Dovolite! Kaj pa še? Bolnika bolniške blagajne? — Obrtnička veselio«, na katari se je zbral cvet zagorskih obrtnikov, je dosega zelo 107» uspe'i. Optimist bj sklepal na b> bo'jS-3n;e Pasov, če ne bi vedel, da tiči za vsem trvn v bistvu le volja in vera v boljšo bodočnost, ki se je najavila šele z rah-lirrd znaki. Res p, da našemu obrtn Štvu v najtežjih časPi. kakrflnf!) menda ni prestal noben kraj naše ožje domovine, nikoli ni zmanjkalo poguma in vztrajnosti, in atooaaaOflSs« k j edina, so pomagale prebroditi najbolj nevarno doc o, ko smo že x'si cbupavali. Da bi se le nikoli več ne povrnila! — Tatvine zeferja so zadnje čase prira-del-5 orožnikom precej nepotrebnega dela. Nekateri nakiipc valei starega želecja 30 odkupovali od mladih, podjetnih šolarjev staro želeeo, ki je izviralo s prepovedanih wrtov ■:. Orožniki so izgledih mlade neprkaprave :n jUh poučiU, da ni vse staro železo, kar leži okrog ki da posebno ti-ste^ra železa, ki na kakršen koli način spada ali je rpadalo k lastnini erarja dr-žavnih železnic, ne smejo zbirati in prodajati. Opc^rjamo vse nakupovalce. da naj bodo pra'idni, če ne. bodo oškodovana sami, ker jim bo železje sumljivega izvora zaplenjeno. — Dramatiki odsek Sokolskoga društva je v nedeljo s prav lepim uspehom nonoril kornedio 1 Mlad i gospod še?« v režiji s. Mirka Vovka. ki se je a poslovil od Zagorja, ker je premeščen v Boro\>. Aninemu sokolskemu delavcu žeHmo :wi novem mestu u*peene bodočnosti. Prihodnja predstava bo izborna komedija >Zakonc] stavkajo«, v režiii g. Vinka Košmerlja. — Rojstva, »mrti, poroke. 'Lani se je v naši fari rodilo 3S dečkov in 46 deklic, vseh torej 84, mimo tc^ra pa se izven fare 4 dečki in l deklica, kar znese 89 duš. Umrlo pa je 27 molkih, žensk pa 30. skupaj 57. Razmerje rojstev in smrti je to- rej 89:57, prosežek 32 dus je kar Ijtv, čeprav hd bil v ugodnejših časih gotovo večji, saj so rudarji z otroki praoaj najtaj^P blagoslovljeni. Padec rojstanr aH >bftla bokasen« je ocividno tudi v naSem revirju posledica slanih socialnih razmer. V preteklem letu se je poročilo 58 pacov dozna, pet pa izven kraja, Jtactieztt-etVam NeaVlja. 13. lebmarja 8: Vesel nedeljski pozdnav (plosB>). — 8 15: Pronos oefkvone glasbe iz trans, oer-kve. — 8.46: Verski govor (g. dr. Roauaa Tonnnsc. — ts Napovedi, poročila. — 9-l5: Pfcmm zvoki (niosee). — 10: Dvosp^ri I>vo-naka ki Prochazke (fftič. Zupan Leopoidina in Vedrol Ljudmila). — 11: Otročka ura: Sarota Jerioa. — 11.30: Koncert Gregoroico-vi h fc&iadb, iavaja Radijski orkester, diri-geat: g. Janko Greflorc. — 13: Napovedi, obvesti la. — 13.20: Vse mogoč* kar k*1o hoče (plošče po željah). — Oddaja prekinjena od 14. do 16. ure, — 1«: Tercot Stritarjevih poie mladinske peami. — 17: Kmetii-ska ura: 0 r^zi vinske trte (g. Vladimir Kuret). — 17.20: Bernhard: Kmorhiada, VSn-eok (rojeta G. Loos in R. Prošek. pMas). 17.30: Lurnpacij vagabund. Po burki J. Ne« strova in po motivih iz istoimeneke^a hUna priredila za radio Joiek in Ježek, Sodelu-j?jo člani rad. ijrr. družine in Radijski orkester. — 10: Napovedi, poročila. — 19.30i Nac. ura- — 10.50: Odmevi iz Koroške (plo-;*e) — 20.10: Prenos z Ihinaja: Viktor Hruby >ž;ivlienp9 je ples«, radijski potpurL 21.30: Ren>roduc. kone?rt plesne glasbe — •22: Napovedi, poročila. — 22.15: Venete zvoki (Radijski orkester). Konec ob 28. uri Ponedeljek. 14. tebrn*rja 12: Operetni veneki (pložče). — 12.45: loročila. — 13: NV.povedi. — 13.20: Operni zbori (plošče). — 14: Napovedi. — 1* Zdravstvena ur; " Prva pomoč pri zastnip-ljenju (g- dr. A. Brecelj). — 1S^20: G. Fuu-re: Balada za klavir in orkester (plošče). 18.40: Literarna ura: Brižandki spomeni.d. (g. prof. Franc Vodnik). — 19: Napovedi, poročila. — 10.30: Nar. ur3. — 1950: Zrjriv-mivosti. — 20: *peroa glasba (Radijski orkester). — 21: Etormonistl pojo (plošče) — 21.10: Kourerl Ljubi;arj.--kega fcodalnerja kvarteta. — 22: Napovedi, porodila. — 22.15* France lahike glasbe iz restavracije >Emoaa< Konec ob 23. uri. Torek, 15. februarja 11: Šolska ura: Kalio tudi učenec in učetn-ka laltko poni-u;;i. Se nastane nenadno nezgoda ali nesreča (g. dr. Frauta Mie). — 12: Wurliske <»rgle (plosoe). — U.4o: Poročila. — 13: Napovedi. — 13.20: Narodna pesmi (g. Friderik Lup5a im Radijski orkester). — 14: Poročila. — 18: Knieoi^ trio.— 1840: KiSeansfvo in nacionalizem (g. dr. France \>bcr). — 1!>: Napovedo poročila.— 10.3L>: Nac ura. — 19.50: Zatavni zvoSna tednik. — 'JO: IMesna glasba (B. Adanc.Vvi ^a^tje). — 21: Schnbert-Baehi Iz Sr.hub?.rto-p c-vj-rVp (ploske). —21.10: Klavirskikon« rerl ruske glasbe (g. prof M Lspovšek). —-22: Na] 1 - Lahka irlasba, igra Rad [skl orksfisT Konac ob 23. trri Sreda, 1<\ T^"'raar^n 12: gramli fpkj« - - 13.45: Po- • 'L-0: CVinifvvi i z ^oj:. [1 IOsT>) Poingila. — 18*. Mladin.-ka ura: Februar v naravi (g. Miroslav Zor). — IS.20: Glasbene slike (pioses). 18.40: Preskrba brezposelnih delavcev (g. Rudolf Smerno) — 10: Napov*ii< iK>ro^la. 19.30: Nac, ura. — lO.^-O: Uvod v prenos.—> 20: Prenos iz o;>ernega gledališča v LjuMja-n-;, v I. odmoru: Glasbeno predavanje (g. Vilko l'kniar): v H. odmoru: NarH>vedi. poročila. Kone»c ol) 23. uri. Četrtek, 17. februarja 12 dasta (plošč-?). — 12.45: P0T0- čila. - 18 vapovedri. — 13.20: Slavni pev«i (plo§?e). — 14: Poroe.la. — 18: Nastop pevskega zbora mestne ženske realne cimca ziie- — 1^.40: Slove-nAcina za Sloveuo* 1%. dr. Rudolf Kolarič). — I9i Na^povedi, poročila. — 19.90: Nac. ura. — 10.'>0: 10 nuuut zabave (g. Pr. Lipah, član Nar. gled). —2*1* Pijana Saral Vs>e je bre/. para! Orkeotrtf. harmonika, citre igrajo, vmes pa prtjzori bv s?do im-.ijo. (Pisan voSsr. Sodelujejo: Rsfii'i-f'ki orkester, brata Goloba, g. Ivan Kodi, g. Vilko Sko»k in člani .ad'j^ke igralske družine). — 22: Napovedi, poročnia. — 22.15: Pisana ^.iral (nadalJenrsnjeV. Konec ob 23. uri. Pelek. 18. februarja 11: Šolska ura: Glasba in Tlasberai anaki prj starih narodih- predavanje HuMriraro s klavirj:?m (g. dr. Jo?;ip Cerin). — 12: I7 na-šir]o£r«i; — 22: Napovedi, poročila. — 22.301 Ar gfoa* plo^Je — K^>nec ob 25. uri. **«I<-da. 19. ! Vsaka žena bi morala imeti pravico, i se posveti samo rodbini in gospodin j- ao žene. ki so imele pred poroko poklic in pri tem nI važno, kakšen je bil njihov poklic. Mnogo takih žen želi ostati v poklicu tudi po poroki. To pa se ni dokaz, da bi sploh ne imele razumevanja za rodbino in dom. MoJe izkušnje so mi pokazale da se da oboje združiti. So žene, ki niso ustvarjene za samostojen poklic. Takim je rodbinsko življenje najbolj naraven cilj. ženi. ki je imela pred poroko poklic, v katerem se je količkaj uspejo uveljavila, pa zd lahko po poroki opustiti ga. Taka žena se je ^au«^^ biti samostojna, zanašati se samo nase in stav-ti tudi v materijelnem pogledu na laotnfh nogah. Tako se je razvila v nji samozavest in taka žena se težko privadi na gmotno odvisnost od moža. Iz lastne izkušnje vem. kako mučno mi je bilo prositi za denar, de sem hotela kaj kupiti. Zato mislim, da bt morala vsaka sena, ki je imela pred poroko samostojen poklic, ostati v službi že zato ker ne more nikoli škodovati, če ima ovoje intereae tudi izven doma. S svojim delom in stikom z ljudmi v svojem poklicu eo. bo ohranila duševno proftnost in razširila svoje duševno obaorje. Tako postane v moževih očeh zanimivejša in se bolj zaželjena tovarisica na poti skozi življenje. Taka žena nima časa ukvarjati se z malenkostmi ta v takih zakonih ao prepiri navadno redki Treba je pa pripomniti, da velja to samo aa primer, će žena rada opravlja svoj poklic in ce je v njem zadovoljna. Ce pa tega ni. je seveda bolje, da poklic opusti. Ne verjamem, da bi se našel mož. ki bi ženi branil delati izven doma, ce najde v tem sreče in ce se tako utrdi njeno prepričanje, da ni na svetu odveč. Zakonsko življenje in poklic se dasta pri pametnih zakoncih ctvn, ce je to njena želja. Je pa mnogo j lepo združiti, tako. da se Se bolj utrdijo *en. ki ne hrepene po takem življenju. To » cakonske vezi. 200 knjig nrezidenta Roosevelta N' : tao ciarilos ki ga je dobil prvič Rooseveltov pred' nik Hoover Kakor vsako ie.Uu, je dobu preaadeut Roosevelt tudi letos v začetku januarja 200 knjig za svojo zasebno knjižnico. To so knjige, ki so izaie lani in ki jih je skrbno izbrala iz ameriške knjižne produkcije posebna komisija pisatei;ev, založnikov In irnjigotržcev. Tako darilo uobi Rooeevelt kot rečeno vsako leto in vedno gre v njegovo knjižnico v Belem domu, siužečo potrebam njega samega :n njegove rodbine. Za prezid vi t a pa nt- izbirajo nobenih posebnih izvodov ali krasno vezanih knjig. Samo oc b:bi.ofil&kih izdbj dobiva prezt-derrt navadno prvo številko. To je sicer mlada, toda za ameriški knjižni trg zelo ugodna tnaanctja Bi ugodna reklama Vsak ameriški državljan -u -pIv1 h namerava kupiti knjigo, kupi nedvomno tisto, ki je med knjigami za prezidentovo knjižnico. Prezident brez knjižnice Bilo j-e leia. 192&, ao m) Ar.e Ticani prvič opazili da njihov prezident nima zasebne knjižnice. Kadarkoli je hotel študirati ali citati kako .uijigo, ai jo je moral bodisi kupiti aL pa izposoditi v knjižnici kongresa kakor poslanec ali senator. ITvi, ki se je pritoževal čez ta nedostatek Belega doma, je bil prezicent Hoover in njemu se mora Eeli dom zahvaliti za sedanjo prezidentovo knjižnico. Na njegovo neposredno pobudo je spiožil predsednik ameriških knjigutržcev M. Tra.er predlog, naj bi bil prezreni vsako leto tako obda rovan. Predsednik komisije, obstojt-^e iz pisateljev, kritikov, založnikov in knjigotržcev, je bil in je še zdaj ravnatelj ?Publishers Week;y b'r. Melcher. Vsak član komisije dobi seznam 150 izbranih knjig, izmed katerih mora po svojem okus1: izbrati najboljše in dopolniti seznam na 200 s tistimi deli. ki jih sani posebej priporoča. Tako ao res dobro izbrali 200 knjig, ki so jih v svečani avdijenc: izročili prezidentu Hooveru kot temelj bodoče prezidentove osebne knjižnice. To so bila politična in gospodarska dela zemljepisi. neke j romanov in celo nekaj pesniških zbirk. Pozabili pa seveda niso niti na detektivske romane, ki jih jc prezident Hoover zelo rad čl tal. Toda gospodarska kriza je zadela tudi ameriško založništvo m tako so pozabili na ta lepi začetek. čerunav bi 200 knjig ne pomenilo za tako ogromno organizacijo nobene obremenitve. Vendar se pa niso spomnih tn prezident ni več dobival knjig. JfOLF rk±MONT: Obnovljeno novoletno darilo šele prezident Roosevelt je leta 1933 večkrat omenil, da bi potreboval zasebno knjižnico in da je njegov prednik že dobival v ta namen knjige. Dobil je takrat med letom nad 100 knjig, ne sicer določenih po posebni komisiji, vendar pa posrečeno : zbranih. Seznam teh knjig so skrivali pred javnostjo, dokler jih niso Izročili prezidentu potem so pa objavili seznam vsi hst:. In takoj je nastalo veliko povpraševanje po teh knjigah, uvrščenih v pi ezi-dentovo knjižnico. Radovednost jo pomagala hitro razprodati zaloge teh knjig, ameriški knjigotržci so spoznali, kako sijajna reklama je to za knjižili trg in od leta 1934 skrbe sami. da pride v začetku januarja v Beli dom novoletno darilo v obliki 200 knjig. Ker so to knjige v3eh strok in okusov, ima zadnja štiri leta ameriški knjižn; trg zagotovljeno dobro konjunkturo v začetku leta. d očim je v decembru veliko rtevpraševanje po otroških knjigah. nrr ifis^ia#-francoski pogodbi. «&4 Ves angleški tisk pozdravlja kraljev sklep, da poseti s kraljico Pariz, kamor odpotuje na povabilo prezidenta francoske republike. To bo že itak tesne odnošaje med obema državama še bolj utrdilo. Angleški listi naglasa j o. da bo to prvi poset sedanjega vladarja Franciji. To bo, kot rečeno, četrti poset poglavarja angleške države Franciji v tem stoletju. Leta 1903 in 1905 je posetil Francijo kralj Edvard VII.. leta 1914 Jurij V. 6 kraljico Marv. leta 1936 pa kralj Edvard VIII. Tudi v francoskem parlamentu je vzbudila vest o prihodu angleškega kralja in kraljice v Francijo veliko zadovoljstvo. Duh naj nastopa v radin Angleška radijska družba (BBC) išJc duhove, ki bi nastopili v radiu. Za vrsto ali velikost ne gre, kandidati se morajo samo dobro videti in slišati ter nastopati po potrebi. Družba bo oddajala njihove -istope pod strogo kontrolo. Angleški radii' si /c dolgo prizadeva poživiti svoj program s kakršnokoli privlačnostjo. Največjo atrakcijo naj bi mu preskrbeli angleški in škotski stari gradovi, sloveči po svojih strahovih. Tehnični uradniki in reporterji radijske družbe >o posetili mnogo takih gradov m prenočili v njih. pa niso našli šc nobenega /a radijski in televizijski prenos primernega strahu. Njihov največji uspeh jc /-aertkrat samo odkritje fenomenalnih pojavov v domu starega skladatelja Geoiga Davisa v vasici Bcrhnal Green Duh, ki se prikazuje v tem domu, zna tudi ropotati m prevračati pohištvo. Nesreča je samo v tem, da neha razgrajati, čim pridejo v dom uradne osebe. Vendar pa sklepajo, da gre za neka] nadnaravnega. Ljudje pripovedujejo, da duh zdaj tarna, zdaj zopet razbija ali pa udarja rahlo po mizi, kakor da oodaja Morsejcve znake. \ oasih prevrne vse pohištvo in razmeče po tleh Davisovo obleko. Skladateljevi hčerki je baje nekoč iztrgal iz rok fotografijo. Večkrat so tudi že našli po mizi razstavljeno'Kuhinjsko posodo Nikoli pa ni duh ničesar razbil. Angleška radijska družba skuša prestreči vse njegovo početje in ga oddajati po radiu. Senzacija bi pa bila po mnenju angleških listov, če bi mogli radijskim naročnikom s pomočjo televizije strašilo tudi pokazati. so strastni kadilci V kraljevstvu večnega ledu na Grenlandiji je tobak zelo redek. Eskimi na Gron-landiji ne poznajo nič dragocenejšega od tobaka. Vsi Eskimi so pa strastni kadilci in tisti, ki žive na vzhodni obali, kade sploh brez prestanka. Tudi žene in otroci imajo skoraj vedno pipo v ustih. Kade kar sirov, malo prečiščen tobak. Zvijajo ga v nekakšne dolge cigare, ki mole iz pip. Da bi bil užitek čim daljši, namakajo tobak, da dolgo tli. Se tako utrjenemu evropskemu kadilcu bi bil ta užitek prehud. Nekaj posebnega je tudi. da Eskimi skrbno očistijo pipe, ko so tobak v njih pokadili ter zbero ves pepel z Žlindro vred in ga začno žvečiti. Neki radiotelegrafist s postaje Angmag-salika pripoveduje, da so tam vse pepelni-ce vzorno očiščene, ker jih domačini sproti čistijo. Za dovoljenje očistiti pepemico mu prineso, kar hoče. Pepel, ogorki cigar, cigaretni papir, vse gre Eskimu v slast. Predno je bila ustanovljena v Angmagsa-liku danska prodajalna, so se vozili Eskimi s svojimi čolniči po več dni daleč po tobak. Mnogi so na takih vožnjah izsrubili življenje. Z Zidanega mesta — Spremembe v železniški službi. V ponedeljek 7. t. m. je imel poslovilni večer prometni uradnik g. Perovič Bogdan, ki je dalje časa služboval na Zidanem mostu. V gostilni Kos v Majlandu se je zbralo precej njegovih prijateljev, ki so ob premestitvi naslovili nanj nekaj lepih besed, želeč mu vse najboljše na njegovem novem službenem mestu Pašičevo v suboti-ški direkciji. — Na mesto prometnega uradnika Peroviča je prišel g. Pajič. prometni uradnik iz Sevnice. Nadalje je premeščen z Zidanega aaosta v Tomašičevo prometni uradnik g. Butinar Karel. — Poroka! Pretekli teden se je poročil v Mariboru tukajšnji prometni uradnik g. Stanko Ahlin z gdč. Marijo Ma>erjevo, hčerko uglednega r^stnvraterja g. Mayer-ja tukajšnje kolodvorske restavracije. Želimo jima obilo sreče! — Nevaren kvartopirec v vlaku. Oni dan. ko je bil v Raueoah običajni sejem, se je mudil med drugimi tam tudi pustolovec Roko 2., ki ima Radenčanko za ženo. Prišel je iz Zagreb ». ter poizkusi! srečo med sejmarji. Imel je tri karte, s katerimi je hazardiral. Isti posel je nadaljeval tudi v zagrebškem vlaku, kjer pa ni ime! sreče Zalotile so ga varnostne oblasti pri hazar-diranju. mu zaplenile karte in denar, 786 din. Izročili so ga zagrebški policiji, kjer pa je bil že star znanec. Poznali so ga kot nevarnega goljufa in tata. ki je zaradi tega bil že desetkrat kaznovan. — Zborovanje učiteljev n:i narodni šoli. Sresko društvo JTJTJ Laško bo zborovalo v soboto 12. t. m. s sledečim dnevnim redom: 1) Izvršitev priznanic upokojenim učiteljem prvakom gg. Lebarju, Bučarju in Plavšaku. 2) Dr. Rudolf Kolarič bo predaval o novem slovenskem pravopisu in šoli. 3) Stanovske zadeve: a) zapisnik, b) situacijsko poročilo in dopisi, c) poročilo o učiteljskih gospodarskih ustanovah. 4. slučajnosti. — Občni zbor SPD Zidani most. V nedeljo 27. t. m. ob 16. v prostorih hotela JuvančiČ redni občni zbor SPD Zidani most. — Cesta se pogreza. Cesta, ki pelje z Zidanega mosta v Loko. se malo pred 3 km pogreza. Podoba je. da je zgrajena na dovozen e m terenu. Do sedaj se je pogreznila za 10 do 20 cm. Delavci so pogreznjeni del ceste mestoma pokrili s trnjem. Nujno potrebno je. da se tudi tu napravi prepotrebna škarpa in obvaruje mimoidoče ljudi nesreče, škarpa, k; so jo napravili na cesti med Sv. Petrom in Zidanim mostom, je bila te dni dograjena in je stala okoli 12.000 din. 2al, da je škarpa prekratka, obstoja namreč nevarnost, da se bo cesta še nadalje pogrezala. Nujno pa je potrebno, da se cesta ob škarpi ogradi odnosno, da se zasadi živa meja. — FaJska elektrika v radeški papirnici-Te dni so dogradili daljnovod, ki visi nad Zidanim mostom, postajo in Savo ter ga spojili na desnem bregu Save. odkoder drži čez hrib Jelovo v papirnico. Napeljava elektrike v papirnico je v zvezi z novimi stroji, ki jih je ista dobavila pred Časom. Daljnovod nad Zid. mostom je baje eden najdaljših v Jugoslaviji. — »Nebesa na zemlji« je bil naslov gledališke komedije, ki jo je uprizorilo Sokolsko gledališče v nedeljo. Režiser br. Anton Belinar je zrežiral igro zelo vestno. Enako so tudi skoraj vsi igralci odlično izpolnili svojo nalogo. V igro sta se posebno vživela oče Balon (hr. Rebec) in teta Klara (s. Maverjeva knjigovodkinja). katerima se hi prav nič poznal diletanti-zem. Svojo igralsko umetnost sta pokazala zlasti v n. dejanju, kar je vzbudilo salve smeha. Gledališki ^novinec« br. Grebenšek je igral dr. Pavla Vesela, njegovo ženo pa s. Jožica Strniša. Oba sta bila zelo iivuh-na vredna vse pohvalo, saj šc jima y ka-ivor Podrž«r:jju IbrJBerlhikj od srca nasnip-JaJa številna publika. Tuoi Vftpprftz (br-Zavasnik) in njegova hči (s. Ema) sta prav dobro kreirala na odru. Sokolska dvorana je bila nabito polna. Moralni in gmotni uspeh je bil zadovoljiv. Na splošno željo občinstva se bo komedija ponovila najbrž v nedeljo 20. t. m. Iz Trbovelj — Občni zbor CirU-Metodove družbe: V soboto sta polagali obe tukajšnji podružnici CMD obračun svojega narodno - obrambnega dela v preteklem poslovnem letu. Občni zbor je vodil g. Novak, ki je najprej počastil spomin med letom umrlih društvenikov Sušnika. Kukenberga in Za-ka, nato sta podala s predsednico ženske podružnice pregledno delovno poročilo obeh podružnic. — Tajniško poročilo jc podal g. Adalbert Božič. Podružnici sta imeli 6 sej in 3 večje prireditve, priredili sta vrsto narodno-obrambnih predavanj, imeii sta posvete s sorodnimi društvi glo.ie narodne obrambe, zbirali sta za ^Kočevski dinara, prispevali za Gregorčičev spomen:'- in sploh podpirali aktivno glavno matic o pri narodno-obrambnem delu. — Podružnici štejeta 204 čl#.ne in je zabeležen tekom leta znaten prirast novih članov. — Ob zaključku poročila se odhajajočemu tajniku zahvali predsednica za njegovo nesebično delo in želi da bi tudi na novem mestu deloval za cilje CMD. — Blagajni-čarka ga. Požunova je prikazala stanje blagajne, ki je kljub vsem težkočani dokaj razveseljivo. — Po poročiiu revizorjev in delegata g. Novaka so sledile volitve, pri katerih so bili izvoljeni za predsednika moške podružnice g. Novak Julij a tajnikom g. Kramarjem, za predsednico ženske podružnice pa gdč. čarga Tončka s tajnico go. Cerne Francko. Pri raznoterostih je bila določena članarina, stavljen: pa so bili tudi še neki predlogi, kako bi se društveno delovanje poživilo in narodno-ob-rambno delo osredotočilo, da bi se dosegli večji uspehi. — — Tržne cene. V >redo nn živilskem trii u ni bilo posebno živahno. Kmetice so sicer prinesle mnogo blaga, toda kupcev ni bilo, ker smo se že precej odmaknili od 1. v mesecu. Danes je bil na trgu prvič v večjih množinah regrat, ki so ga prodajale obilne merice po 2.— din. Bilo je tudi še nekaj zelja, ki je po 2 din glavica, ohrovt so prodajali po 6.— din kg, karfiolo po 8.— din radič in motovileč je bil tudi po 2.— din merica. Jajca so se pa od zadnjega tedna zelo pocenila in so jih ponujale kmetice danes po 14 za kovača. Pravijo, da se bodo še pocenila, ker je baje že minil zimski kokošji štrajk. — Na trgu je oilo tudi precej jabolk, ki so po 3.— do 4.— din kg. — Danes so mesarji v Trbovljah podražili slanino, in sicer za 1.— din. tako da so jo danes prodajali ni tržnih stojnicah že po 16.— din kg. Goveje meso I. vrste je po din 12.—. U. vrste po 10.—. m. vrste pa po 6.— do 8.— din Teletina je po din 14.—. svinjsko pa po 15.— din. — Preimenovanje šol. V Trbovljah imamo dve osnovni šoli in sicer eno na Vodah, t. j. v območju rudnika, drugo pa v trgu v Trbovljah, šola v območju rudnika se je doslej imenovala šola na Vodah, to je po starem krajevnem nazivu. Nedavno pa je krajevni šolski odbor razpravljal o potrebi preimenovanja obeh šol in je stavil banski upravi tozadevni predlog, ki ga je usvojila in odredila, da se bodoči-uradno naziva šola na Vodah T. državna ljudska šola Trbovlje in šola v Trbovljah-trg IT. državna ljudska šola v Trbovljah. — Zakol v januarju. V januarju so tukajšnji mesarji zaklali skupaj D9 7'av goveje živine in sicer 34 prvovrstne, 46 drugovrstne. 4 tretje vrstne in 15 krav klo-basaric. V svojih razglasih navaja občina podrobno kake vrste so klal: po^amemi mesarji da je omogočena konzumentom kontrola mesa. — Iz škoife Loke — Slovo delavne školske sestro. Nedavno se je poroA-la hčerka š"kof;eloškoga pD«oe»tn!ka in trgovca grič. Da "V ca Po-cherjeva. OdSla ;e v Metliko. Z njenim odhodom v Belo Krajino je zn:b'la škofjeloška sokolskn družma vzorno članico. Sestra Danica se je živahno udeistvova-la rta vseh poljih društvenega življenja, bila jc v zvesto oporo pov.-oi. kjerkoli je bila potrebna zanesljiva zenrka roka. Osobito mnogo pa je delovala pri tehničnem odboru, dolga leta je b:la telovadba in smo jo ponovno videli na javnih društvenih prireditvah. Goarpej Danacri želimo v Metliki obilo sreče, globoko prepričani, da bo tudi tam ostala zvesta svojim načelom. /ostani in ostani član odnikove družbe! (>9 Svet o razvalinah — Nedvomno, gospod Bensun Pomislite samo, prosim, da bi povsem izgubili priložnost nadaljevati svoje Dvsktise in raziskavanja. — To pomeni, da me hočete zapreti? — Zakaj zapreti? Morali bi si samo zagotoviti, da tudi nihče drugi ne bo dosegel tega. kar hočemo doseči mi, če se nam to ne posreči. Zadovoljili se bomo vsaj z negativnim usnenom. če nam ne boste omogočili veseliti se pozitivnega. — Sem svoboden ameriški državljan, gospodje! Vse kaže, da ste pozabili na to. — Nikakor ne. gospod! Toda dovoljujemo si pripomniti, da pozabljate prej vi na to. kje smo. Dvajset čevljev pod morsko gladino preneha vsako državljanstvo in njegove pravice. _ To je naziranje. kakršnega moja država ne priznava in jaz tudi ne. — Kakor vam drago — dovolimo vam torej protestirati, po potrebi tudi pismeno. — Ni dobro norčevati se iz takih stvari. Benson je hodil po ozki izbi in razmišljal o svojem položaju- Bil je v rokah zaenkrat še prijaznih in dostojnih ljudi, ki so pa bili pripravljeni na vse. To je bilo Bensonu jasno. Tu so mogli govoriti m ravnati z njim drugače, kakor nedavno v njegovi hiši. kjer je bil pod zaščito zakona in prava. A kaj je pomenilo to tu in pri teh ljudeh? Mar niso že zdaj grobo kršili temeljnih določb zakona? Kakšna obramba bi bila tu najboljša? Beseda nepreklicne odklonitve bi njegov položaj gotovo samo poslabšala, d očim bi mu mogel prinesti pridobljeni čas prej rešitev. Kaj če bi naključje privedlo njegove prijatelje na pravo sled? Treba je na vsak način pridobiti na času. to je bil prvi pogoj. — Govorimo torej kratko in jasno. — je dejal čez nekaj časa in se ustavil pred neznancem, ki je v njem slutil istega moža, ki se je nedavno z njim tako vneto pogajal o prodaji njegovega izuma, čeprav je zvenel zdaj njegov glas nekoliko ostreje. — Vi se še vedno zanimate za moj izum in bi radi. da bi vam svojo tajno prodal, čeprav sem že povedal, da moje delo še ni končano? Zdelo se je kakor da hoče ogovorjeni na te besede odgovoriti nekaj drugega, kajti začel je z besedo, ki je ni dokončal. Potem je pa nadaljeval: — Zadovoljili se bomo s tem, kar je dovršeno, in ponujamo vam brez pomisleka vsako, ponavljam vsako ceno, ki jo določite, obenem vam pa jamčimo, da vaš izum ne bo izrabljen izven meja naše države. Po potrebi bi bili pripravljeni pogajati se tudi o nadaljnih pogojih, ki bi se morda zdeli vam potrebni. Benson je pozdravil te besede z notranjim zadovoljstvom. Tu se mu je proti pričakovanju kar sama ponudila ugodna prilika, da pridobi na času. Kot praktičen mož se ni udaj al pustolovskim mislim, temveč je trezno premislil položaj in okolnosti, presodil zase ugodne in nevarnosti skrivajoče pogoje in poskusil najti pot, ki bi ga privedla skozi ta labirint do cilja — osvobojen j a iz ječe in rešitve tistega, česar ni hotel nikomur izročiti. Zdelo se mu je. da ta izhod že vidi. Treba je samo previdno ravnati, naštevati razne pogoje in tako zavlačevati pogajanja. S tem bi pridobil nekaj dni časa Ker ni dobil odgovora, je neznanec nadaljeval: — Oprostite, če ravnamo z vami na način, ki bi mu lahko očitali izvestne napake. Mnogo je nam ležeče tudi na tem, da vam ostanemo iz važnih razlogov osebno neznani — kakor tudi naša vlada, ki v njenem imenu nastopamo. Gotovo boste razumeli, da... Benson je zamahnil z roko. — Mislim, da bi ta previdnost ne bila potrebna. Vlado, ki vas pošilja, menda poznam. So na tu druge okolnosti, ki me silijo, da svojega izuma nikomur ne odkrijem. Naznačil sem vam jih že v prvem razgovoru in ... — Oprostite, midva se še riisva pogajala. Še nikoli in nikjer nisem imel priložnosti spoznati vas osebno. — Zares? A ta gospoda tu? — Nobeden vas ni do danes poznal, gospod Benson. o tem sem prepričan. vam znova pojasnim svoje stališče, toda šele pozneje. Upam, da ne boste imeli nobenih pomislekov proti temu, da do jutri to zadevo nekoliko premislim — Seveda ne. Nikamor se nam ne mudi in nasprotno nam bo samo drago če vas bomo mogli smatrati za svojega dobrodošlega gosta do trenutka, ko bodo naša pogajanja končana, — je odgovoril neznanec in se pripravil k odhodu. — Hvala, gospod — kako naj vas kličem, prosim? — Recite mi kapitan, če je vam prav. — Dobro, torej hvala, gospod kapitan in hvaležen vam bom. če mi čim prej pošljete obljubljeno južino. ker se mi zdi, da vaš izborno učinkujoči Dormitor nikakor ni pokvaril mojega teka. — Čez deset minut bo vse na mizi, gospod Benson. Zdaj mi pa oprostite, prosim, in če bi še kaj želeli, zadostuje, če pritisnete na tale gumb. Vam dodeljeni sluga bo takoj prihitel in vestno izpolnil vsa vaša povelja. Kapitan in njegova dva nema tovariša so se priklonili in v naslednjem hipu so se tiho zaprla za njimi vrata v leseni oblogi sten. — Dobrodošel gost — toda pod ključem, — je zamrmral Benson sam pri sebi smeje. — No, bomo videli, kdo bo dobil to igro. Kmalu je sedel k okusni južini in misleč na Arthurja in Evelino, na njuno presenečenje in Torej je bil poslan k meni nekdo drugi iz- strah, ko sta zjutraj opazila, da je brez sledu izmed vaših tovarišev. No, to končno ni važno. Rad I ginil, je jel snovati svoje nadaljne načrte... Urajnje Jdatp ZmnOC — Za »Narodno tiatano« Fran Jeran — Za upravo in inseratni dal usta Oton cnristoC — Val v T^ngant Ste* ?4 GOSPODJE, IZKORISTITE ZAKLJUČNO ZIMSKO PRODAJO! UGODEN NAKUP t PLETENIN ZIMSKEGA PERILA SAMOVEZV1C IS SRAJC MESTNI TRG Nazadnje se vendarle vsakdo vrača f k meni! """"////////, ctnivea Saj ni čudno — kajti edino le NjTVEA vsebuje „Enccrit" kre-pilno sredstvo za kožo in vrh tega je NI VE A zelo poceni in koristna« NARODNA TISKARNA Ulit' UMI H izvršuje vsa tiskarska dela lepo in okusno nsenrajle v „Slov. Narodu' Poglej? babica! Kako je Rezikiua obleka siva, če jo primerjaš * tvojim belim predpasnikom! No seveda, saj moje perilo tudi ni navadno oprano, temveč je oprano z Radionom 1 Navadno oprano perilo ima oasev nekake sivine, ker navadna pralna sredsfva odstranjujejo nesnago samo s površine. Radion pa nudi več: pri kuhanju perila se namreč razvija na milijone kisikovih mehurčkov, ki pronicajo skozi tkanino in odstranijo vsako, še tako globoko utrto nesnago. Na ta način postane perilo popolnoma čisto in zato tudi bleščeče belo. Schichtov RADION varuje perilo MALI OGLASI Beseaa 50 par. davek poaeoej Preklica, izjave oeseda DId L—. da veh posebej. £a Jtsmene odgovore glede mailD Jg lasov je tre Da prUoZn, znamko — Popustov za maie oglase ne priznamo RAzno Beseda 50 par. davek posebej. Najmanjši znesek H Din Valed »?ri»mne zaloge »Hubert us 4 plašče v. zimsKib sukenj. oblek, penia i.t.c Ol»t K M \ i \MU VSA OBLATILA S 15 do iM7c popustom. P B E S B E ■ LJUBLJAiNA Sv Petra c 14 50 PAK ILN TLAN 4 E ažuriranje, vezenje zaves, perila monogramov. gumbnlc. Velika zaloga perja po 6 75 din. »Jutitanac, Goapoavetska cesta 12 iNAt"E NAROBE tapetmk O»fov-ska cesta 41. se priporoča. 14JV. drez* najt lnej*e norveško rihje olje Is leaaroe ii. KlorolljH % Ljubljani se priporoča oiedim in sla-potnim osebam BARV VV.IK LAS specialno izvršuje v vseh ni-jan^ah frizerski salon KAKAR, Prešernova ulica 7, nasproti sla^^čarne Ko£ak. 46.L STOPIM V DELO z mizarskim orodjem in stroji na električni pogon. Zamenjam tudi posamezne stroje za Kombiniran stroj. Vic, TržaSka cesta it. 83. 473 ZABAVEN VEĆEB priredi jutri gostilna Martine, Zg. Siska, za prijatelje dobre kapljice in izbornih kuhinjskih dobrot! Godba! Ples! Vabljeni vsi! 479 NAŠEL ŠE JE MMMM s 3 briijanti. Vprašati pri Zajec, optik. Stan trg 488 Dnevni In večerni krojni tečaj zrn damska oblačila ae bo vršil od 3. do 23. februarja 1838, — Prijave sprejema TEODOR KUNC lastnik od kr. banske dovoljene sole LJUBLJANA Aleksandrova cesta 5/11. uprave Naslove malih oglasov pošiljamo samo onim, kipofltto DOPISI Beseda SO par davek posebej Najmanjši znesek t Din ISCEM PRIJATELJICO, ki ni v zakonu zadovoljna, čedne postave in ne nad 42 let. Ponudbe s sliko, ki se vrne, in s polnim naslovom, drugače ne odgovarjara, pod »Na svidenje« na upravo »Slov. Narodac. Tajnost zajamčena 476 ŽIVALI C9qdi»od m^akp jad og Bpasag POSEST Beseda 50 par, davek posebej. Najmanjši znesek 8 Din NA TRŠKI GORI pri Novem mestu pod cerkvijo je naprodaj velik vinograd z žlahtno trto. novo zidanico in vodnjakom. — Zupančič Pavel, Brod, Novo mesto. 486 ŽEMTEV Beaeda 50 par. davek posebej. Najmanjši znesek 8 Din Gospodinjska pomočnica čiste preteklosti z doto in stanovanjem želi poročiti državnega uslužbenca. Ponudbe na upravo lista pod »Ljubljana*. 472 I ZGODBE BREZ GROZE ao najprijetnejše razvedrilo, M vam bo skrajšalo dolgočasne zimske dneve in ki bo razveselilo vse vaše drage, če jim jih darujete. ▼ KANARČKI VRVIVCI, dobri pevci, naprodaj. Cena po dogovoru. — Franjo Omahna, Ljubljana. Sv. Petra c. 53 a 425 Beseda 50 par. davek posebej Najmanjši znesek * Din Za pravi šlager predmet 'velika oglasna reklama, gratis vzorci za odjemalce, nizka cena, lep zaslužek) ifičemo povsod marljive agente dobrega nastopa za obiskovanje zasebnih gospodinjstev Pismene ponudbe pod 48796 na PUBLICITAS, Zagreb. 482 Sigurna eksistenca, lepa bodočnost! Mlajšo solidno osebo s kapitalom za ustanovitev boljšega konce si jonl ranega podjetja se išče. Cenj. ponudbe pod »Družabnik — Provinca« na upravo lista. 477 PRAZNO SOBO ■ posebnim vbodom oddam osebi, vos dan odsotni za 150 Din Mostni trg 11/L 478 PRODAJTE NAM VAŠE FOTOGRAFSKE POSNETKE IŠČEMO za nase časopise in revije stalno zanimive Foto-posnetke iz vseh krajev Vas postranski poklic naj bo časopisni fotograf in zaslužili boste z Vašim fotoaparatom denar! Natančnejša pojasnila dobite, če pošljete znamke za odgovor pod šifro 421 od Agcnce de la Presse, 10, rue Pauquet, Pariš 16 e. Otroški vozlcfe najnovejših »nodelov OvotollBlS, šivalni motorji, stroji trtctkljl pogrezljtM PO £HXO KUJU CENI — CENIKI FRANKO »TRIBUNA« F. BATJEI LJUBLJANA. Karlovftka cesta 4 — Podružnica MARIBOR, Aleksandrova cesta M Makulatura! papir pr • d a uprava »Slovenskega Naroda" Ljubljana, Knafljeva ulica štev. 5 I ] ZGODBE BREZ GROZE I so nenavadna lepa knjiga in tudi nenavadno poceni. I 10 din broširana — KNJIGA — vezana din 15 Naročite takoj ZGCiJSE BREZ GROZE v ULOŽBA „CESTA14 Ljubljana — Knafljeva ulica f NAJBOLJŠA RADIJSKA REVIJA Je NAS VAL SPOREDI evropskih radijskih postaj na vseh valovili, roman, novela, modni pregled, novice is radijskega sveta, filmska smotra, nagradni natečaji UPRAVA: Ljubljana, Knafljeva ulica 6. Mesečna naročnina samo 12.— dinarjev. Strar % 5 L C; v £ ;. S & i N* ARO TU. lafects, 1,: tshaarja !1S>> 35- ŠE DANES TOPLO OBUTEV! OBVARUJTE PREHLAJENJA IN BLATA! '4.VI-43S« Topli otroki Cevi«. Izdelani lx rineta u«nja. toplo podloženi hi oh»itl s fino ko/, uho vino. Visoke otroške copate, izdelane tz volnenega fllca z usnjenim podplatom In fllcastlm vmesnim poplatom, grejejo noge do nad-Cležnjev. ZS63?-S3S Snežke za otroke, topio podložene, varujejo Va&e otr>fce ilage tn prehlada. Od ttevllke 31—35 Din 5».—. V teh cevi lih Vam bodo noge kot v peći. Izdel.inl m tz toplega *ukna iu oh-it' s krznom. 78155-651 Ženske ga lose ■ po I vi so ko peto, s pojaćeno konico tn robom, obvarujejo Vaso obutev pred vlago ln hlso pred blatom v vlažnih zimskih dneh. lOPLE ZIMSKE NOGAVICE: Hellngton moške Din 15. m ten^ke „ 12. m otroške „ 6.— 9. 98157-660 Mo^ne moške galoše « specijalno potaCenimi p<>dplatl. Obvarujejo \ ase ćevlje pred vlago ln niso pred blatom. Tople tn trajne nogavice lz najboljšega mak o nora. ŽENSKE DOLGE NOGAVICE: Tatjana cista volna Din 29.— Platirane, zunaj svila, znotraj volna Din 35.— ^♦8992-693 Otroški gumijasti skomji, podloženi s toplo fianelo In pojaceniral konicami. Zelo prikladni za šolsko mladino v mokrem ln blato. Pred premiero Benedettijeve komedije »Rdeče rože« Ta sodobna italijanska komedija bo vprizorjena drevi na naiem odru ljubljena. 12. februarja Po čoigerr. premoru bomo videli na na-šezn odru itahjanako aodobno komed jo, katere pisec je BenedetU. Njegovo ime ne u£rva dobrega slovesa samo v Italiji, temveč tudi na inozemskih odrih. Na slog italijanske sodobne drama Lake literature seno te skoraj pozabili, zato poglejmo, v čem se razlikuje od drugih. Sodobna ruska, komedija na primer išče svoje motive v sodam-h razmerah, v razliki med čustvovanjem star« m miade generacije (»Kvadratura kroga«. >Tuje dete«), francoska moderna komedija uporablja kot glavni ln skoraj edini motiv ljubezenske zgodbe v rajrazlicnejsih variantah (»Mgo, dekle z Moctpernassa*. > Gospodična« ». neenake komedije so ustvarjene na motivih o krizi, brezposelnosti, deklasirani aristokraciji m meščanskih m malomeščanskih ljubezenskih zgodbah > Pesem s ceste«, »XYZ«, * Vihar v kozarcu«. ; Kari era kare lista VVinciga«« itd.), angleške imajo za podlago k omi ko. ki izhaja iz puritaninna tn farizejstva korektnih aristokratov in meščanov (»Dru žanaki oče«. »Družba«, »Bunoury«), italijanska komedija (in tudi drama), ki se izživlja v veliki meri v čustvenih ljube-ženskih motvih. pa nosi kot posebne karakteristiko neko fantastično noto. Spomnimo ae n. pr. PirandeUove Igre »Sest oseb teče avtorja«, poleg tega se različnih drugih Italijanskih oei, ki nso —[ naai pubtLki T* dela imajo već ali manj vedno neko eksotično sil fantastično posebnost ki kakor kaze zkusnja občinstvu ugaja. »Rdeče rože« Imajo največ sorodnosti m zrancoifcinii komedijami, ker se godi dejanje v nekem aassmsSMsi trikotu, imajo pa višjo vrednost kot povprečni nivo francoskih komedij, k Je, kar se tJče idejne vrednosti, kaj boren ali Je pa sploh »Rdeče rože« so prikupne, ker so napisane poslano, i neko prisrčno prostodušnost jo, ki Je osvojila občinstvo kjerkoli Je bito delo igrano. Pri nas so ga grati lani in ga Igrajo leto* vsa pomembnej- ša gledališča, na Čehi Jfcn Je Zagreb to _ tn to z izrazitim gledališkim Ts igra ni ni kakšne komedija, ki bi izatlje vaia glasen krohot, ne, to delce iz-arva samo zadovoljen nasmeh tiste dobrodušne ikodoteljnosti, ki se poraja kadar vidimo kaznovane ljudi ki so imeli slabe namen« is prejemajo pravično plač k>. Motiv komedije bi se lahko imenoval: Kdor dragim Jamo koplje, sam vanjo pa~ Za kaj gre ? v mladem zakonu je kljub nesporni ljubezni obeh zakoncev obojestransko zanimanje drug za drugega nekoliko popustilo Kaj hočeono: vsakdanjost, navada, dolgočasje se vtihotapila polagoma vanj. Gospa Marina, ing. Vera-njeva (Mira Danilova) se odpravlja zato na zimski oddih, mož (Jan) pa se veseli slamnatega vdovstva ter napravi bojni načrt, kako bo pridobil zanimanje in naklonjenost neke dame. Pošlje po vrtnice, napise pismo in jih namerava posa-u* tisti dami Slučajno pa dobi rože v roke njegova žena ter jih. misleč, da so namenjene njej. zataji pred možem. V zakonu se pojavi veliki neznanec, ki ga mož in prijatelj poznata, žena pa ne. Prične se zakonska kriza, dokler ne pride do katastrofe Po temeljitih obračunih n izpovedih se zadeva uredi, toda zaključek je drugačen nego v francoskih komedijah in ravno v tem tiči vrednost jedra igre poleg zdravega nauka za zakonce, domače prijatelje in velike znance. V komediji je dokaj dobro opazovanih psiholoških potezic, ki tvorijo njeno prikupno stran; vse osebe so dobro karakterizirane s tistimi značilnimi, občečlove-skmi slabostmi, ki jih v igrah radi gledamo, a sebi neradi priznamo — in te dajejo delcu malce sarma, malce duhovitosti, malce ironije ter ustvarjajo v zvezi z gladko tekočim dialogom lahkoten odrski posladek Delo Je zrežiral Bratko Kreft. Inscenacija je inž. E. Franzova. M- Iz Celja —c ljudsko vseučilišče. V ponedeljek 14. t. m. ob 20. bo predaval v r salnici meščanske sole g. inž J. Kukovec iz Maribora o temi »Preko Varne Carigrada in Aten v Palestino in Egipt« m predvajal nad 80 lepih barvnih skd optičnih slik. Opozarjamo na to zanimivo tn poučno predavanje. —c Predpostnl giedalMIrJ večer bo priredilo Sokolsko društvo Celje-matica v četrtek 24. t. m. ob 20. v Narodnem domu. Na sporedu je vprizorltev spevoigre »Zapor«, nastop Brede Rajhove in Marta San-cina z dvema harmonikama, dva sol o speva ge. Helene Ra j nove nastop članic, solo-ples Tatjane Mra vijak ove. tri je solospevi ge. Helene Lapajnetove. koncertne pevke lx Ljubljane tn učiteljice solopetja na Glasbeni Matici v Cel m. ter komični kvintet >Kofetarce«. Sodelovala bo tudi koncertna pianistka ga Mirca Sanc'nova. —c Tekmo v slaloma za hm tor je bo priredil zimskosportni odsek Savinjske podružnice SPD v Celju v nedeljo 13. t. m. ob 11. dopoldne pri Celjski koči. Dolžina proge znaša 500 m. višinska razlika 120 m. Prvi štirje najboljši tekmovalci bodo prejeli diplome. —c Poročilo o snežnih razmerah. Mozir-ska koča (1344 m I: —6. 160 cm snega, pršič, v prisojn h legah srež. Celjska koča (700 m): —2. 25 cm snega. srež. —c V celjski bolnici je umrla v petek 60-7etna postrežnica Katarina Sibinova iz Celja sffatj —c Razmere na delovnem trgu se Še vedno slabšajo. Pri celjski borzi dela se je od 1. do 10. t. m. na novo prijavilo 123 brezposelnih, delo je bilo ponujeno za 19 oseb. posredovanja so bila izvršena 4. odpotovalo je 15, odpadlo pa 37 oseb. Dne 10. t. m. je ostalo v evidenci 1265 brezposelnih (1130 moških in 135 žensk) nasproti 119S (1070 moškim in 128 ženskam) dne 31. januarja. Delo dobijo: po 1 krojač in stavbni ključavničar, 7 hlapcev, 8 kuharic, 5 kmečkih dekel. 2 služkinji ter po 1 natakarica, gostilniška služkinja in perfektna sobarica z znanjem nemščine k otrokom. —c Tri nesreče. V Zlatečah pri Novi cerkvi se je 20-letni posestnik Leopold Tratnik-Toča j v Četrtek dopoldne pri sekanju drv zadel s sekiro v nogo in si presekal žilo. V sredo je padel 69-letni upokojeni že-lezolivar Ivan Kreuh s Teharja v gozdu tako nesrečno, da si je zlomil desno roko v komolcu. Istega dne je dveletni najemnikov sinček Ferdinand Hudej v Vojniku zvrnil doma lonec kropa nase in se poparil po vsem telesu. Ponesrečenci se zdravijo v celjski bolnici. —c Nočno lekarniško službo ima od sobote 12. t. m. do vštetega petka 18. t m. lekarna »Pri orlu« na Glavnem trgu. Marljivi litijski skavti Litija, 11 februarja Med najbolj dejavnimi litijskimi društvi so skavti, ki rn vodi marljivi starešina br. Pleničar France, tajnik sreskega načele*va. Nedavno so priredili za najmlajšo litijsko d ero lepo miadrirko popoldne v Skavtskem domu. Na prireditvi so nam pokazali skiop-tično pravi jVco. Da omogočijo vstop vsem, ni na mladinske prireditve nikake vstopnine. V efcavteki delavnici eo izdelali več ptičjih knnilnic in j-h razmestih' po raznih delih Litije. Vsak dan potresajo dežurni skavti hrano lačnim ptičkom. Akcija >Skavti uboeim ptiči ssbk je zelo vzeojna fn žanje pohvalo vse naše javnosti. Za letošnjo sezono je sestavil upravni odbor lep nacrt. Na sestanku- ki so ga posetili ved tukajšnji požrtvovalni vzgojitelji in starši skavtske mlad:ne. je prišel program v razpravo. Uvodno poročilo je podal predsednik sta resiTvakees sveta učitelj g. Jože Zupančič Ze zdaj s? na S ste? kralja Matjaža pripravlia na I. razstavo, ki bo v juniiu Poučna prired:tev bo v dvorani na Stavbah, ki je že zagotovi ietia. RazFtava ho trajala ves teden in bo prikazala me vzgojne pano- ge skavti zrna. Razstavljeni bodo tudi ročni izdelki naši'h fantov in deklet Za primerjavo, kaj znajo pri nas in drugod, bodo pred meti, ki jih bodo posodili drugi stegi iz Ljubljane. Maribora in drugod, posebej razstavljeni. Organizacija razstave se poverjena posebnemu odlom na f-elu z g Jordamrn Dragom. Ob Času razstave bodo povabljeni Ijudsko-šolrki otroci iz Save. Zagorja, Rioč, Kostrevnice. Javorja Kresnic. Viti. &rnart-na. Ilotiča in od »irugod, naj pridejo pogledat. Razstavi bo cedila akademija, na katen bo vprizorjena originalna skavtska igra. ki bo prikazala življenje v taborih. Litijski skavti se pa vesele tudi razvitja novega stegovega prapora. Načrt; so že izdelani. Predstavljajo ev. Jurija, zaščitnika skavtov, ko prebada zmaja. Na drugi stra-ni prapora pa je skavtska Ljlija z vrisanim državnim grbom. Načrt ie izrisal mojstrsko Ljubljančan br. Mano Seifert. Na pobudo ravnatelja litijske meščanska šole se ustanavlja na njegov; šoli posebna cela skavtov. Ko bodo vrste naših vrlih fantov in deklet narasle, bo življenje v skavtskem domu in v s£egu 5e živahnejše. V počitnicah bodo taborili naši fant k1 na litijskem pohu. Poseben odbor skavtiz.mii naklonjenih dam ie začel s pripravami po^i vodstvom vrle »skavtske mame« ge. Kraljeve, da bo omogočeno čim večjemu številu taborenje na svežem zraku in na solncu ob Savi. Posebna četa skavtov pa bo taborila tudi na vseslovanskem jamboreeju v Mednem nad Ljubljano. Iz Ljutomera — Prvj zvočni film v Ljutomeru. Poročali smo že. da je kupil ljutomerski Sokol k-no Ideal v Ljubljani, ki bo proizvajal prvi film v Ljutomeru 12. t. m. ob pol 20. uri in 13. t m. ob 16. in 20. uri in to veličastni glasbami film >Poslednji akorde. Naslednji film bo 19. in 20. t. m. — Občni sbor ljutomerskih čebelarjev. Na Svečnico ja bil občni zboT ljutomerske podružnice Čebelarskega društva v Okrajno posojilnici. Izčrpna poročila so pokazala veliko agilnost te podnržnrce: zato je pristopilo tudi precej novih članov. V odbor eo bili ponovno izvoljeni naši ns^marljivejsi čebelarji kakor dr. Stajnko. Kukolj, Dunaj in drug?}. Polsg drugih važnih čebelarskih vprašanj se je obravnavalo vprašanje prevo-sa čebel na ajdovo pašo. Kratko poročilo k temu vprašanju je podal predsednik akcijskega odbora za zaščito domačih čebelarjev g. Janko Belec. — Sekoleki obesi ■bor. Občni zbori naših sokolskih adinic «o poveo13! končani ter t orno o njih §e posebej poročali. V nedeljo 13. t m. bo ob 14. občni zbor Sokolskega društva v Strigovi. — Tatvina svinjskih kož. Oni dan J2 prinesel svinjake kože v trgovi-no g. Zdlavca v Gornji Radgoni. Jožef Breznik iz Apač. Ker ee je zdel možakar treovcu sumljiv, je obve-tFl o tem orožnike. Preznik pa jo je medtem iz trgovine odkuril. Orožnik pa ga jo dohitel ter mu izprašal vest, nakar je Breznik pri. znal' da je kože ukradel iz skladišča pri Probstu v Cm u reku. Breznik je bil odvedon v sodne zapore. Jan Bat'a častni doktor Češkoslovaški prometni minister je potrdil sklep profesorskega zbora čeoke visoke tehnične šole v Brnu, da se podeli-tovarnarju Janu Bat'i v Zlinu častni doktorat tehniških ved na tej visoki šoli. Profesorski zbor Beneseve tehnike, čigar soglasni sklep o visoki počastitvi tovarnarja Bat'e je zdaj potrjen, je podprl svoj predlog s utemeljitvijo, ki je že sama po sebi priznanje dela navečjega morav-skega industrijca. Profesorski zbor je zlasti naglasi 1. da je tehnično in industrijsko delovanje Jana Bat'e mnogo pripomoglo k povzdigi Moravsko-šlezke, kar je tudi cilj poslanstva brnske tehnike. Razen ogromnega podjetja za izdelovanje obutve, zdaj največjega na svetu, gradi Bata še druge vzorne tvornice in industrijska podjetja, kakor elektrarne, tekstilne tovarne, tovarne za letala itd., razen tega pa tudi znanstvene zavode, namenjene v prvi vrsti izobrazbi srednjih slojev. Bat'a pa deluje uspešno tudi na drugih poljih. Tako je dal pobudo za zgraditev prve avtomobilske ceste na Češkoslovaškem. Pokazal je izredno žilavost in vztrajnost na polju narodnega gospodarstva s tem, da tudi v času najhujše krize ni omejil obrata v svojih podjetjih, temveč nasprotno ga je se povečal. Sam je potoval v inozemstvo, da naveže nove poslovne stike. S tem je proslavil Češkoslovaško po vsem svetu in zato je profesorski zbor predlagal, naj se podeli največjemu čevljarju na svetu naslov častnega doktorja Beneseve tehnike. 200 km peš za 10 šilingov Na Škotskem imajo čuden zakon, po katerem mora državljan, obsojen na denarno g»Iobo, plačati isto na sodišču osebno. Robert Mac Millan prebiva 200 km daleč od škotskega mesta Obana. Tam so ga obsodili zaradi neke malenkosti na 10 šilingov denarne globe. Sodbo je pa dobil, ko se je že preselil drugam. Selitev je bila tako draga, da jc ostalo možu samo še 10 šilingov, za vožnjo do Obana pa ni imel več denarja. V hudem snežnem metežu je krenil torej na pot in prehodi! peš 200 km, potem ko je bil dobil od sodišča nazaj dve poštni nakaznici, češ, da se denarna globa ne sme pošiljati po pošti. Ves izčrpan jc prispel do Obana, plačal sodišču globo in se napotil nazaj. Sodniku ni povedal, da je bil dejansko kaznovan mnogo težje, nego katerikoli drugi državljan ia isti prestopek, saj je moral preho- d* fjsj m -"