Mariborski
IDin
Leto III. (X.), štev. 181 Maribor, pondeljek 12. avgusta 1929	»
izhaja razun nedeljo in praznikov vsak dan ob t6. uri Račun pri poitnam ček. uv. v Ljubljani it. 11.409 Velja meeečno, prejem** v upravi ali po poiti 10 Din, dostavljen na dom pa 12 Din
Telefon:
Uredn. 440 Uprava 455
Uradniitvo in uprava: Maribor, Aleksandrova oeetaitlft
Oglasi po tarifu Oglase sprejem* tudi oglasni oddelek Jutra« v Ljubljani,
12. avgusta 1919
so vkorakale jugoslovenske	,v
Mursko Soboto in Dolnjo Lendavo in s tem svojim korakom zasigurale vsaj večini prekmurskih Slovencev narodno svobodo v okviru jugoslov. države. Danes slavimo dejansko desetletnico osvoboditve našega Prekmurja.
V vrvenju vsakdanjega življenja Smo že skoro pozabili ha velike zgodovinske dogodke, ki so se 1 takrat odigrali. V Parizu se je bila srdita diplomatska bitka za nove meje posameznih držav, zlasti pa meje med novo Avstrijo in Madžarsko na eni ter Jugoslavijo, Češkoslovaško in Rumunijo na drugi strani. Avstrijski Nemci so hoteli pohrustati naše slovenske kraje vsaj do Maribora in Drave in vso slovensko Koroško, Madžarom pa so se cedile sline po našem Prekmurju in Medjimurju. Zastopniki Jugoslavije ter Češkoslovaške pa so odločno vztrajali na zahtevi Po koridorju med Avstrijo in Madžarsko. Pri zastopnikih velikih sil je bilo silno malo razumevanja za naše zahteve. Zato je Narodno veče v Zagrebu odredilo najprej okupacijo Me-djimurja, Slovenci pa smo zasedli Maribor in Špilje. Koncem 1. 1918. je kapetan Jurišič zasedel tudi Dolnjo Lendavo, Beltince in Mursko Soboto. Nameraval je zasesti tudi koridor. Joda začetkom januarja so vdrle ma-džarske čete (boljševiške) v Prekmurje. Jurišič je imel za ozemlje, ki
ie zasedel, premalo čet, pomoči pa ni dobil, in v hudih bitkah je podleči- Takrat so pritisnili tudi koroški Nemci v Dravsko in Mežiško dolino.
V Parizu se je bila diplomatska borba naprej. Med našimi in madžar-skimi zastopniki, ki so bili še delegi-rani od »belega« režima v Madžarski, so se vršila pogajanja, da bi naše čete pomagale zrušiti na Madžarskem boljševiški režim. Vse je bilo že pripravljeno, ves načrt za bojm pohod Preko Prekmurja proti Pesti izdelan.
V	Parizu so to izvohali in — Rumeni so dobili nalog, da vkorakajo v Pesto. Vlada Bele Kuna je bila zrušena, Pa vlado so prišli »beli«. Notranje borbe na Madžarskem so omogočile našim četam novo okupacijo Prekmurja. Naše vojaške oblasti so izdelale nov načrt: odrejena sta bila dva Prekmurska odreda, Dravski in Savski. skupno 12 bataljonov, 7 baterij,
4	eskadroni, ki sta tvorila pešadijsko divizijo in sta iz dveh strani, iz Me-dtimurja in od Radgone, prodirala v Prekmurje ter dne 12. avgusta 1919 zasedla vse glavne točke Prekmurja, zlasti tudi Mursko Soboto in Dolnjo Lendavo. Madžari v Prekmurju so škripali z zobmi, slovensko prebivalstvo, zbegano in pod Madžari tlače-n°- Pa je plaho pričakovalo nadaljnih dogodkov, čete so nameravale propan še naprej, tedaj pa je prišel iz
a. u^az< se mora vsako napre-, °.van.|d v vojaških operacijah takQj
staviti. Naše čete so se formarile v
Energični ukrepi proti komunistični propagandi
POLICIJSKI PREGLED VSEH NAT AKERJEV V ZAGREBU, KER SUMI POLICIJA, DA SO MED NJIMI GL AVNI VODJE KOMUNISTIČNE PROPAGANDE V NAŠI DRŽAVI.
ZAGREB, 12. avgusta. Policijsko ravnateljstvo je izdalo vsem lastnikom hotelov, restavracij, kavarn in gostiln v mestu Zagrebu nalog, po katerem so se morali zavezati, da bodo do nedelje priglasili policiji vse pri njih nastavljene natakarje in drugo moško pomožno osobie. Policija namreč domneva, da se nahajajo med natakarji vodilni komunisti. Takoj po dogotovitvi natakarskih list se bodo morali vsi natakarji osebno predstaviti
policiji. Dovoljeno jim bo nadaljno obdr-žanje dosedanje službe in bivanje v Zagrebu samo pod pogojem, ako bodo vložili s 25 Din kolkovano prošnjo z dvema fotografijama in ako bo prošnja od policije ugodno rešena.
Zagrebško srezko poglavarstvo je izvršilo v okolici Zagreba številne nove hišne preiskave. Aretiranih je bilo več o-seb, ki so osumljene, da so vodile komunistično propagando.
Konferenca u Haagu
Haag, 12. avgusta. Kriza haaške politične reparacijske konference je za enkrat odvrnjena. Vodje delegacij šestih glavnih držav so imeli včeraj dopoldne razgovor, pa katerem so razpravljali o vpašanju, ali se bo konferenca nadaljevala ali pa bo odgodena. Angleški zaklad ni.kancelar Sno\vden je uvodoma izjavil, da nikakor ni mislil žaliti francoskih čustev, nakar je bilo po dve in pol urnem posvetovanju sklenjeno, da se bo danes nadaljevala generalna razprava oYoun-govem načrtu, predvsem o stvarnih dajatvah.
Francoski listi nagiašajo, da je po razgovoru voditeljev delegacij nastopilo znatno olajšanje, čeprav različne delegacije slejkoprej vztrajajo pri svojih dosedanjih stališčih. Pač pa je ministrski pred sednik Briand tekom svojega razgovora s Stresemannom v načelu privolil v prejšnjo izpraznitev Porenja, Stresemanu pa je na drugi strani izjavil, da je vsekakor treba najti ureditev, ki bo Francijo zadovoljila gospodarsko in finančno.
Nemški držauni praznik
BERLIN, 12. avgusta. Deseto obletnico ustanovitve nemške republike so praz novali včeraj z velikimi svečanostmi. Jedro prireditev je tvorila slavnost, kateri je prisostvoval tudi državni predsednik Hindenburg. Slavnostni govor je ime! notranji minister Severing, ki je podal sliko dela ob desetletnici weimarske u-stave in naglašai, da temelji želja Nemčije po miru na spoznanju, da bi eventualna nova vojna uničila kulturo vsega
sveta. Pred državnim zborom se je zbrala ogromna množica ljudstva, ki je priredila državnemu predsedniku navdušene ovacije. Organ komunistične stranke »Die rote Fahne« je bil zaplenjen, ker je ostro napadal republiko in zahteval ustanovitev boljševiškega gospodarstva. Komunisti so tudi sicer ponovno poizkušali napraviti proti demonstracije, vendar pa je v splošnem potekel dan popolnoma mirno in ni nikjer prišlo do resnejših incidentov.
Potres u milanoucu
BEOGRAD, 12. avgusta. V Gornjem Milanovcu so začutili ob 3.19 precej močen potres. Ljudje so panično zapustili svoje hiše, nakar je sledilo še par sunkov, ki pa so bili slabši. Potres so Čutili tudi v ČaČku. •
5mrt glasouitega hajčuka
BEOGRAD, 12. avgusta. Pri vasi Pa-zici so našli kmetje glasovitega razbojnika Ivana Babojiča mrtvega. Okrajni poglavar je odšel takoj na lice mesta, da ugotovi identiteto mrtveca.
Katastrofalno neurje u Cile
SANTIAGO, 12. avgusta. Listi poročajo o strašnem neurju, ki je razsajalo ob čilenski obali. Materijalna škoda je ogromna. Več ladij se je potopilo. Močno poškodovana je tudi ladjedelnica v Anto-fogasti, Dve angleški križarki sta morali odpluti na odprto morje, sicer bi se Ob obali razbili.
Sahouski veleturnir u Karlovih varih
Deveto koto.	>,
Spielmann in bivši svetovni prvak Ca* pablanca sta še vedno nepremagana. Od kola do kola postaja jasnejša slika, da' se bo bil glavni boj za prvo nagrado med Spielmannom, dr. .Vidmarjem, Capablanco, Niemcovičem in Euwejem. Spiel-mann sicer še vedno vodi s plus poldrugo točko, igrati pa bo moral še z zelo: nevarnimi nasprotniki in je zato pričakovati, da se bo ta razlika polagoma zao-va zmanjšala, nakar bo začel med glav-nimi favoriti takozvani »smrtni ples«. tV soboto je imel Spielmann za na« sprotnika dr. Tartakowerja, s katerim je mogel kljub dobri igri doseči samo: r mis.
Bivši svetovni prvak Capablanca bi skoro podlegel mlademu nizozemskemu velemojstru dr. Euweju, ki je bil že v o-čitni premoči, a je kasneje napravil ra-pako, ki jo je Capablanca takoj spretno' izrabil ter izsilil remis.
Naš velemojster dr. Vidmar je z lafi-koto porazil svojega angleškega nasprotnika Thomasa, Bogoljubov je premagal Gilga, dr. Becker pa Mattisona.
Remis so končale dalje še sledeče partije: dr. Treybal - Niemcovič, Rubinstein
-	Colle, Marshall - Yates in Canal - Sae-misch.
Prekinjeni sta bili partiji Menšikova * Griinfeld in Maroczy - Johner.
Stanje po 9. kolu: Spielmann 8, dr. Vidmar 6 in pol, Capablanca 6, Bogoljubov, Euwe, Niemcovič in Rubinstein B in pol, Mattison 5, Griinfeld, Johner, dr, Becker, Canal in Saemisch 4 in pol, Marshall, Gilg 4, Tartakower, Colle, Yates 3 in pol, dr. Treybal 3, Maroczy 2 in pot Thomas 2, Menšikova 1'.
Deseto koto.
Včeraj je 'trajal turnir radi nedelje «-mo do 13. ure. Odigrane so bile samo tri partije, vse ostale pa so bile prekinjene« Spielmann sl je izvojeval že svojo osracf zmago. Porazil je včeraj v lepi Igri Thomasa, partiji dr. Vidmar - Rubinstein in Maroczy - dr. Tartakower pa sta končali remis.
Vodi Spielmann z 9 točkami, sledi mu pa po dosedanjem stanju naš velemojster dr. Vidmar s 7 točkami ter Capablanca in Rubinstein s 6 točkami
obrambo fronte od Legrada do Por-toskalve. Civilne oblasti so kmalu nato prevzele upravo. Štiri mesece pozneje je prišla razmejitvena komisija.
To je na kratko zgodovina, ki kaže, da bi brez vojaške zasedbe, za kojo so pripravljali tla zlasti naši dobrovolj cl s te In z one strani Mure, težko bili v Parizu dosegli ugoden rezultat, ker so Madžari uporabili vse svoje dobre diplomatske zveze zlasti s Francozi in Angleži, da bi bili onemogočili dodelitev Prekmurja in tudi Medjimurja naši državi. Danes torej slavimo prvi	praznik osvobditve sloven-
skega Prekmurja, ki je dalo naši državi okrog 1000 kvadratnih kilometrov zemlje in krog 100.000 prebivalcev.
Pri tej priliki se moramo 'dotakniti dvoje vprašanj:
Dne 18. avgusta bodo po Prekmurju slavili desetletnico svobode. Vsa čast in priznanje .vsem tamošnjim na-
rodnjakom, ki so bodisi že pred vojno bodisi za časa prevrata in kasnejše okupacijo Prekmurja storili svojo narodno dolžnost. To pa še nikakor ne upravičuje, da so gotove osebe spremenile proslavo v eksploatacijo za interese svoje osebne častihlepnosti in pa za interese gotove politične skupine. Sestava vodilnega odbora in vse njegovo postopanje je bilo žalibog takšno, da je odvrnilo velik krog odličnih nacijonalnih delavcev od aktivnega sodelovanja. Z obžalovanjem moramo povdaritl, da se je s tem načinom postopanja naši nacijonalni stvari v Prekmurju prizadjal težek udarec, zlasti še, ker nam je znano, da je iz sosedne Madžarske pričela tekom zadnjega časa zopet živa akcija za »osvoboditev« Prekmurja in da so propagandni letaki prispeli celo med prekmurske Slovence. Težek narodni in državni greh je. v takih momentih izigravati osebne in partizanske momente.
Na drugi strani pa izvestno brvat-sko časopisje tudi ob tej priliki zopet ne more skriti svojega konjskega kopita in hoče dokazovati svoje hrvat-ske aspiracije na Prekmurje, češ, da so bile hrvaške čete, ki so ga osvobo' dile. Tak način pisanja je neukusen in neresen. Ne zdi se nam vredno, kaj več o tem pisati.
Vsi, ki smo dobre: volje, se na današnji dan z radostjo in hvaležnostjo v srcu spominjamo vseh onih, kj so kakorkoli zaslužni za osvoboditev, naših prekmurskih Slovencev. Želimo, da bi prenehali malenkostni in otročji poskusi izrabljanja Prekmurja in njegove svobode v osebno ali politič-no-partizansko eksploatacijo, in^ želimo, da bi vsi skupaj storili vse, da se bo mogel prekmurski slovenski narod tudi gospodarsko trden in srečen veseliti svoje politične svobode v okviru Jugoslavije!
stran z.
MfrHfortt! V E C E K N I K Jutra
V M a r 1 ti o r u, dne 12. VIII. 1929.
V počaščenje spomina dr. Gre-gorja Žerjava
Šest tednov je že minilo, odkar smo izgubili dr. Gregorja Žerjava. Vedno boli občutimo to veliko izgubo; vedno bolj vemo in vidimo, kako bolestno sta ozirotela ves naš narod in celokupna naša domovina.
Velik človek se je poslovil od nas, blag tvorec rodovitnih dobrin.
On, ki je bil v moških letih ustvarja joč pokretnik naprednega Slovenstva, neumorni delavec na kulturnem- socijal-tiem in političnem polju. On, po čigar zaslugi je napredno in svobodoumno Slo venštvo postalo živ in delaven organizem, nezlomljiv v zmagonosni utrjenosti svojih vodilnih idej!
Neumrli ranjki je kot borec in povelj nik v boju za jugoslovensko idejo, za katero je živel in trpel, neizbrisno vkle sal svoje svetlo ime v zgodovino našega osvobojenja in ujedinjenja.
Bil je silen, odločen bojevnik za idinstvo naroda in države, ustvarjajoč politik in državnik, neprekosljiv uprav nik in odličen parlamentarec. Bolj dostojno in z večjo pravico nego on, ne bi bil mogel nihče predstavljati naprednega Slovenstva v jugoslovenskem narodu in njegovi državi.
•Ta mož, čigar življenje je bilo tako
V	L j u b 1 j a n i, 10. avgusta 1929.
brezizjemen in Kristalno Čist izraz ljubezni do naroda in domovine, on, ki ie tako nesebično žrtvoval svojo osebno korist za obči blagor —
on, ki nam je postal tako bleščeč in posnemanja vreden vzor narodne in državljanske kreposti — on, zasluži,
da mu rojaki Slovenci in 'Jugosloveni posnemanja vreden yzor narodne in dr-minljivega spoštovanja in globoke, večne hvaležnosti za vse, kar nam je tako bogato dajal v svojem prekratkem, brezpri merno delavnem življenju.
Skromen, kakor je bil skromen veliki pokojnik vse svoje dni, naj bo ta spomenik, vendar vzvišen in silen, vreden simbol njegovih idej in njegovih del.
Spomenik dr. Gregorja Žerjava naj bo lep, kakor so bili lepi in svetli njegovi cilji in vzori.
Zedinili smo se, da nabiramo darove pokojnikovih prijateljev in spoštoval-cev, njegovih soborcev in somišljenikov
—	tako da bi se čimpreje, vsaj pa za obletnico njegove smrti dvignilo v naši sredi to umetniško dostojno znamenje naše hvaležnosti in ljubezni, naše vidno in vekotrajno oddolžilo spominu dr. Gregorja Žerjava.
Odbor za počaščenje spomina dr. Gregorja Žerjava. DR. ALBERT KRAMER p^bdsednik
Ravnatelj ANTON JUG
poslevodeči podpreds.
FRAN MARN blagajnik
DR. STANE RAPE tajnik
Prispevki za spomenik naj se pošilja jo na naslov Uprava »Jutra« Žerjavov fond, Ljubljana. Osebna vplačila se lahko izvršijo tudi pri blagajni Tiskovne zadruge, Ljubljana, Prešernova ulica, ter pri podružnicah »Jutra v Mariboru
in Celju. Prispevki se bodo izzkazovali »Jutru«. Dopise je adresirati na »Odbor za počaščenje spomina dr. Žerjava«, Ljubljana, Kazino II. nadstropje, pisarna ZKD.
Obrtna, Industrijska in kmetijska razstava v Ljutomeru
OTVORITEV RAZSTAVE. —RAZSTAVLJENI PREDMETI. — ŽIVINSKA RAZSTAVA IN KASAČKE DIRKE.
Ljutomer, 12. avgusta.
.Včeraj, ob 11. dop. je bila tu ob navzočnosti javnih organov, obrtnikov, industrialcev in kmetijcev na slovesen način otvorjena obrtna industrijska in kmetijska razstava, katero je organiziral poseben razstavni odbor ob desetletnici ljutomerskega Obrtnega in trgovskega društva. Razstavo je otvoril predsednik razstavnega odbora, slikarski mojster g. 'Janko Horvat, ki je pozdravil zastopnike oblasti: oblastnega komisarja g. dr. Leskovarja, vladnega zastopnika, ljutomerskega okrajnega glavarja g. dr. Trstenjaka, delegata Kmetijske družbe za Slovenijo g. ing. Laha in g. Supančiča. predsednika Konjerejske družbe g. Lovra Petovarja, zastopnika obrti in industrije g. Jakoba Zadravca in zastopnike časopisja ter predlagal, da se odpošlje vdanostna brzojavka najvišjemu zaščitniku obrti, Industrije in kmetijstva. Nj. Vel. kralju Aleksandru.
V	svojem nadaljnem govoru je predsednik Horvat naglasil, da se je Obrtno in trgovsko društvo kljub neugodnim razmeram odločilo prirediti ob proslavi svojega desetletnega obstoja drugo obrtno in industrijsko razstavo, h kateri ie tokrat pritegnilo tudi kmetijstvo, da bi bile čim lepše zastopane vse panoge gospodarskega življenja v Ljutomeru in v Prlekiji in da bi se s tem dala vzpodbuda za čim intenzivnejše delo in razvoj. Za njim je pozdravil navzoče ljutomerski župan, g. Fric Zemljič, izražajoč željo, da bi posebno tuji gosti, ki so se udeležili razstave, odnesli s te prireditve, kakor tudi iz prleške prestolnice najboljše n tise.
• ^>®°*VOI'itvl so si predstavniki obla.iti, javnih korporacij in gosti ogledali razstavo« ki je nameščena v državni meščanski šoli, v Sokolskem domu in v Katoliškem domu. V poslopju meščanske šole in v Sokolskem domu so razstavljeni feQ .večini obrtniški izdelki in izdelki in-
dustrije, dočim je Katoliški dom zavzela kmetijska razstava, ki vsebuje gospodarske stroje, poljedelsko, sadjerejskc, vinogradniško in živinorejsko orodje ter poljske pridelke. Najboljše je v tem oddelku zastopana Kmetijska družba za Slovenijo, veliko pozornost pa so vzbujala tudi semena in žita Semenogojske postaje v Beltincih, katero vodi naš odlični strokovnjak g. ing. Mikuš. Poleg tega so v tem oddelku razstavili tudi !ju-tomerški in okoliški vinogradniki svoja izvrstna vina.
Na razstavi, ki v marsikaterem oziru naravnost preseneča, so zastopani poleg Ljutomerčanov tudi obrtniki, industrialci in poljedelci iz Murskega polja, Slovenskih goric, Prekmurja in Medmurja. Udeležile so se te sicer več ali manj lokalne razstave pa tudi nekatere znane tvrdke iz Maribora, Ljubljane in celo iz Zagreba, kar dokazuje velik pomen te pri reditve v središču Prekmurja. Svoje izdelke, ki pričajo o zares visokem strokovnem razvoju, so razstavili obrtniki vseh glavnih in splošnih panog, poleg njih pa tudi nekateri specijalisti, kakor n. pr. izdelovalci glavnikov, dežnikov, posebnih gospodarskih priprav itd. Poleg te razstave je bila istočasno prirejena tudi razstava meščanske šole in obrtne nadaljevalne šole v Ljutomeru. Izdelki u-čencev in učenk, kakor risbe, slike, ročna dela itd. pričajo, da vrši ta zavod pod odličnim vodstvom g. ravnatelja Jana Baukarta in strokovnega učiteljstva vc-levažno misijo. Nekateri predmeti naravnost presenečajo.
Celotna razstava dokazuje, da je obrtništvo in kmetijstvo v Ljutomeru, na Murskem polju, v Prekmurju in v severnem Medmurju visoko razvito in da se v polni meri zaveda svoje naloge in svojega poslanstva. Pomen razstave pa je glavno v tem, da pokaže domačinom in tujcem gospodarski razvoj tega našega prekrasnega in z vsem naravnim boga-
Mariborski in
Himen.
Dne 10. avgusta se je v Mariboru poročil primarij ptujske bolnice gosp. dr. Aleksander Kuhar z gdč. Stanko Zupančičevo. Čestitamo! —
Iz Slovenskih goric.
Od Sv. Lenarta v Slovenskih' goricah v Ptuj in obratno vozi dnevno autobus autopodjetja gospe Marije Kodrič na Ptujski gori. Prebivalci obcestnih in bližnjih vasi na tej progi se ga pridno poslužujejo in bil bi velika dobrota za ondot-ne kraje, ko bi se držal v voznem redu določene proge in vozil od Ločiča naprej edino le mimo velikih in obljudenih vasi; Destine, Levanje, Gor. in Sp. Velovleka, Pacinj, Podvine; toda večkrat jo brez znanega vzroka mahne pod Sv. Urbanom proti Ptuju in pusti spodnje velike vasi na cedilu. In tako se često dogodi, da zastonj čakaš na avtobus in utrpiš s tem veliko škodo, ker nisi mogel pravočasno priti na določeno mesto. Tako početje pa škoduje tudi podjetnici, ki si s tem odbija potnike. Pričakujemo, da bo podjetnica upoštevala naše želje v prid nam in tudi sebi.
Noč padajočih zvezd.
Sinoči smo imeli izredno diven naravni užitek: Toliko meteorjev kakor sinoči še ni padalo. Na vseh nebesnih smereh, vzlasti pa nad Pohorjem, je bilo toliko nebeških »raket«, kakor jih stari ljudje ne pomnijo. Zvezdni utrinki so padali v velikih lokih, puščajoč za seboj košate repove, ki so se po par sekundnem pojavu razblinili v temo čarobne poletne noči. V roku 1 ure smo našteli 36 letečih večjih meteorjev; a manjših utrinkov nismo utegnili seštevati. Povsem razumljivo je, da so mnogi z izrednim užitkom opazovali ta sicer že po meteorologih napovedan poletni pojav, a našli so se praznoverni ljudje, ki so dali'svoji fantaziji toliko poleta, da so se navsezadnje razvile zelo burne replike radi konkluzi-je, da so ti meteorji predznak — sodnega dne, kar pa je za sedanje pasje dni tudi veselost! —
Zopet velik transport naših delovnih sil
—	v tujino.
Včeraj je prispelo iz Zagreba v Maribor 360 jugoslovanskih delavcev, namenjenih in določenih za Francijo. Med njimi je bilo tudi 30 Slovencev, večinoma rudarjev, ostali pa so po večini poljedelski in vinogradniški delavci. Tujina se je namreč v teku desetletij prepričala o že svetovnoznani pridnosti in vztrajnosti slovenskih rok. Zanimivo je dejstvo, da so se inozemski reflektanti na naše delovne moči obvezali, da povrnejo vsem delavcem, ki se obvežejo, da ostanejo pr? njih vsaj eno leto — vse potne stroške.
Pršna kopelj na vrh Pohorja
je brezdvomno privlačna novost, s katero se lahko ponaša uprava Mariborske koče. Za številne obiskovalce Pohorja je pršna kopelj naravnost neprecenljiva dobrota. Inicijatorju te ideje je iskreno čestitati! —
Gozdovniki!
V	torek, ob 18. obvezen rodov zbor v meščanski šoli! — Orni Bivol. —
Nove cigarete »Drina«.
S 15. avgustom prično v mostarski tobačni tovarni izdelovati nove cigarete »Drina«, ki bodo veljale po 50 par kakor »Vardar«. V »Drinah« bo izključno her-cegovinski tobak.
300 oblrateljic hmelja je včeraj dospelo z Dravskega polja v Maribor. Vkrcale so se na koroški vlak, namenjene v nove hmeljske nasade pri Marenbergu, kjer bodo odstale nekaj tednov. — Vidi se, da je vzgled Savinjske doline, ki je center slovite hmeljske kulture, omamil Dravsko dolino, ki je pred leti začela z izredno veliko vnemo z uvedbo hmeljske 'kulture, od katere si o-beta velik gospodarski dobiček.
Zopet nezgoda pri kopanju.
Neprestano se množe tovrstne nezgode. Nada Nagičeva, 16!etna dijakinja si je pri kopanju porezala na črepinjah prste leve noge. Morala je skati pomoči na rešilni postaji. —
Kmetijski oddelek na jesen* skem ljubljanskem velesejmu
Program kmetijskega oddelka jesenske pireditve ljubljanskega velesejma »Ljubljana v jeseni« je sledeči:
1. Mlekarski sejem obsega' prodajo sira, masla in drugih izdelkov, obsega pa tudi propagando za mlekopitje, ki se po drugih krajih čimdalje bolj širi in ki zasluži, da ga tudi pri nas vpeljujemo, ne le iz ozirov na zdravstvo, ampak tudi iz splošno gospodarskih ozirov s posebnim pogledom na napredek naše živinoreje. Na sejmu se bo prodajal sir na debelo in na drobno, ravnotako tudi mlečni izdelki.
2. Vinski sejem bo obsegal prodajo vina in sicer namiznega, ki se bo točil v sodčkih in buteljskega. Vinski sejem bo nudil obiskovalcem priliko, da se pouče o kakovosti raznih domačih vin najenostavnejšim potom. Na sejmu bodo zastopana vina iz najboljših dolenjskih in štajerskih vinskih goric. Vina se bodo za poskušnjo točila v malih kozarcih. Kupčija na debelo se bo lahko sklepala na licu mesta.
3. Sejem za med. Čebelarji bodo postavili na trg svoje letošnje pridelke in bo dana vsakemu prilika, da se o pravem času preskrbi s potrebno količino tega božjega daru, ki'igra tako važno vlogo pri naši prehrani zlasti z zdravstvenega stališča. Med in mleko sta bila v davnih časih visoko cenjena pridelka« ki pridobivata danes zopet čim dalje bolj na svoji vrednosti in veljavi.
4. Sejem za kmetijske stroje in gospodarsko orodje. Ta del sejma bo obsegal različne stroje, ki jih rabimo danes za obratovanje poljedelstva, mlekarstva, vinarstva in drugih gospodarskih panog. Na sejmu se bo lahko izbiralo in kupilo stroje za potrebe posameznih gospodarjev, pa tudi za potrebe podružnic in drugih gospodarskih organizacij. Stroji bodo na licu mesta tudi obratovali, da se prepričajo interesenti o delazmožnosti strojev in pouče o njih sestavi.
Zelo aktualno vprašanle!
' Kaj je s predvojnimi in medvojnimi naložbami v bivši avstro-ogrski poštni hranilnici? — Tako se zelo upravičeno vpra šujejo številni lastniki hranilnih vlog. Na uradni poziv so že pred 3 leti poslali V Beograd svoje dokumente in dokazila, a do danes je ostalo to vprašanje nerešeno« Sedaj je pač že skrajni čas, da se to važno prečansko vprašanje enkrat končno veljavno reši.’	y
Izseljevanje iz naše države.
Po statistiki izseljeniškega komisarfja ta v Zagrebu se je meseca maja izseltid iz naše države v prekomorske kraje skupno 1.868 oseb in sicer: iz Hrvatske in Slovenije 582, iz Vojvodine 554, Dalmacije 253, Slovenije 237, Srbije 180, Bosne in Hercegovine 36 ter iz Črne gore 26. Največ jih je odšlo v Kanado 572, v Argentinijo 563, v Zedinjene države 376, Uruguay 149, Peru 92 itd. — Vrnilo pa se je meseca maja iz prekomorskih držav skupno 507 oseb. — V cvrGpske države ie odšlo s trebuhom za kruhom meseca maja skupno 1.754.oseb in sicer: v Francijo 1.260. Belgijo 234, Luksenburg 210, Nemčijo 32, Holandsko 11 in na Češkoslovaško 7 oseb. Od 1. januarja do konca' maja se. je izselilo iz naše države v druge evropske države skupno 4.227 oseb.
V	Lajtcršpergu le tekla kri... Komaj 161etni mesarski vajenec Ivan Rat je dolgo iskal nekoga, kateremu bi »spustil kri«. Slednjič si je v neki gostilni vendar izbral 19ietnega Franca Kokola, katerega je z dolgim nožem štirikrat zabodel v levo roko. Mladega suroveža so aretirali, njegovo žrtev pa odpremili v bolnico, kjer. so zaradi prenapolnjenosti odklonili njegov sprejem, nakar ga je moral rešilni avto odpeljati na dom v Krčevino. —
Iz cerkvene veže ukradeno dvokolo Jetniškemu pazniku Ignacu Ploju je neznan uzmovič »sunil« iz veže fraiičt* Škanske cerkve dobro ohranjeno dvokolo znamke »Mesler«. Sedlo na kolesu pa je tipe »Triumpf«, Ukradeno 'dvokolo J« črno pleskano in vredno Din 1500.
bilo le, da bi si razstavo, ki se bo zaklju-čila dne 18. tm., ogledali tudi interesenti iz vseh delov naše oblasti, posebno Še, .	_	-	ker	se bo v sredo, dne 14. t. m., v zvezi
stvom oblagodarjenega ozemlja. Želeti bi s to razstavo vršila tudi živinorejska raz-
stava, v četrtek dne 15. tm. pa znatne nita kasačka dirka, katere se bodo ude' Ježili tekmovalci iz vseh delov naše dr žave
V M a r 1 b o r u, dae 12. Vlil. 1929;
Ni«iiiiJvuiui \ L c L R u I n j.lira
Stran 3-
Plavajoči otoki na Oceanu
PRED NOVO ERO LETALSKEGA PROMETA MED EVROPO IN AME-R1K0. ~ GRANDIJOZNI NAČRT AMERIKANCA ARMSTRONGA.
Z neverjetno naglico se izpopolnjuje tehnika sveta. Se je komaj dve letj, kar je Lindy — tako Amerikanci kratko zovejo svojega narodnega junaka Charlesa Lindbergha — preletel Ocean. Še je komaj leto dni, kar je »Grof Zeppelin« prvič preplul Ocean na obe strani. A že mislijo na redni zračni promet med Evropo in Ameriko. Resno se preiskujejo razne možnosti v podrobnosti in se jih skuša. v praksi izvesti. Cez nekoliko let že se bomo lahko nekega jutra vsedli na kakšnem evropskem zletišču na aeroplan in po dobro prespani noči bomo drugo jutro že na obali Amerike. Pot, ki je nekoč trajala skoro cel mesec, bomo odpravili v enem dnevu.
Takšno potovanje iz Evrope v 'Ameriko ali narobe ne bo več nikak-šna pustolovščina, ker bo relativno enako varno, kakor s parobrodom. Da pa se bo to doseglo — in s to mislijo se resno bavi Amerikanec Edvard Armstrong — je treba na tej veliki razdalji med Evropo in Ameriko urediti mesta, kjer se bodo aeroplani lahko spuščali na odprtem Oceanu in
kjer bodo lahko dobavljali potrebni pogonski materijal. Armstrong namerava konstruirati nekakšno vrsto plavajočih otokov, ki bi bili na gotovih mestih v Oceanu in kjer bi se lahko avijoni spuščali. Bili bi stalno vsak na svojem mestu, da bi se jih moglo po zemljevidu najti. Teh otokov bi bilo 9 do 10, prilično na vsakih 1000 km po eden: prvi med Ameriko in Bermudskimi otoki, daljnih šest od Ber-mudov do Azorskih otokov in končno še tri do angleške obale. Vsak izmed teh plavajočih otokov bi dobil ime po enem izmed znanih svetovnih letalcev (Farman, Wright, Nungesser Itd.) Na otokih bi se pregledali motorji, popolnile bencinske in oljne zaloge ter eventualno izmenjali areoplani.
Armstrong je prepričan, da se bo dal njegov načrt izvesti že v najkrajšem času in da bi že prihodnje leto lahko začeli z montiranjem prvega plavajočega otoka na Oceanu. Ce se to res posreči, bo pomenilo to novo ero silnega razmaha zračnega prometa med Evropo in Ameriko.
Devet lun planeta ]upitra
KAKO SO BILE ODKRITE. — ŠTIR I VELIKE LUNE. — MANJŠE LUNE
IN NJIHOVE LASTNOSTI.
Že prvi zvezdoslovci, ki so krog 1.
1610. skozi takrat iznajdeni daljnogled opazovali največjega med planeti, Jupitra, so opazili, da ga obkrožajo štiri velike lune in da so položaji, ki jih pri svojem obkrožanju tvorijo, nad vse zanimivi. Da teh lun s prostim očesom ni bilo mogoče že poprej odkriti, je bilo krivo samo to, da krožijo v preveč neposredni planetovi bližjni. tako da jih Jupiter s svojo mogočno svetlobo popolnoma zasenči.
Njihova oddaljenost od planeta pa tudi zares ni velika, astronomično vzeto namreč, kajti prva kroži le v razdalji 420.000 km od Jupitrovega središča, druga v razdalji 670.000 km, tretja 1,076.000 km in četrta 1,877.000 km.
Te lune pa so zares velika telesa, pravi svetovi zase, saj je najmanjša med njimi le malo manjša kakor je naš mesec, največji dve pa daleč presegati planet Merkur. Prva ima v premeru 3950 km (naš mesec le 3480 km), druga 3300 km, tretja 5720 km in je za 1000 km večja kakor planet Merkur ter le za nekaj več kot polovico manjša kakor naša zemlja (12 tisoč 750 km), a četrta 5380 km. Pot teh lun okrog Jupitra je pa mnogo hitrejša kakor je pot našega meseca krog zemlje, ki rabi za to pot 28 dni.
Prva luna obkroži planet že v 1 dnevu, 18 urah in 30 minutah; druga v 3 dneh In 13 urah; tretja v 7 dneh in 4 dtah; četrta pa v 16 dneh, 16 urah in ntj^dtah. Vsled tega tako naglega Jupitrovih velikih lun, so dania J nlunini mrki tam gori vsak-
tem num! in Prizori* ki se pri SIS?10 opazovalcu v večjem dalj-Niim sl’ silno zanimivi ln poučni.
S	s® ‘mamo zahvaliti za mnoge hitrosti ? kakor za izmerje-itd.
lir anahze so £?azovani in spektral-fr SEJ! £ zvezdoslovci ugotovili, da imajo te velike Jupitrove lune tudi ozračje m vodo ter s tem vse predpogoje za razvoj organičnega živ jenja. Verjetno je torej, da Jupitrove une niso tako pusta m zapuščena nebesna telesa, kakor je naš mCc»r *Ptn več da rastejo na njih rastline ’ žive živali in prebivajo naposled na njih morebiti tudi nam podobni ljudje. Vse to so pa seveda samo ugibanja, kajti naši pripomočki, ki so nam zaenkrat na razpolago, nam še ne dopu§čaj0 pozitivnih zaključkov in trditev. Mo-rebiti pa bomo kdaj v bodočnosti iznašli tudi še sredstva, s katerimi bomo rešili ta problem vseh problemov m bomo Izvedeli, kako je na površini drugih svetov, planetov in lun naše-ga solnčnega sistema, lu i a. zvezdoslovcem se Je z modernimi pripomočki, posebno s po-
močjo fotografiranja, posrečilo odkriti še pet drugih, manjših Jupitrovih lun.^L. 1892. je bila odkrita prva, ki kroži krog Jupitra le v oddaljenosti 107.000 km od njegove površine, ima v premeru le 160 km in rabi za to svojo pot samo 11 ur, 57 minut in 4 sekunde. Šesta Jupitrova luna je bila odkrita 12 let pozneje,, torej 1. 1904. Njena oddaljenost od planeta znaša 160 njegovih polumerov ali približ-trovih lun silno povečal. Tudi ta luna no 8,100.0000 km. Ta oddaljenost je ogromna in se je s tem sistem Jupi-je majhna, kajti v premeru meri samo 120 km in rabi za pot krog planeta 251 dni. Leto pozneje, 1905. je bila odkrita sedma Jupitrova luna. ki je od planeta še bolj oddaljena, namreč za 167 njegovih polumerov, v premeru ima le 50 km in rabi za pot krog njega 260 dni.
Osma luna je bila najdena 1. 1908. in njena oddaljenost znaša kar 0.1713 astronomičnih enot, torej polovico toliko, za koliko je planet Merkur oddaljen od solnca! V svoji ogromni oddaljenosti 330 Jupitrovih polumerov rabi za enkratno pot krog planeta že 2 leti in 3 mesece. Kar pa je pri tej luni najbolj zanimivo je to, da kroži krog svojega središča (Jupitra) narobe, to se pravi, od zahoda proti vzhodu! Tudi ta luna je majhna in neznatna. Zadnja, deveta Jupitrova luna je pa od središča še bolj oddaljena. Odkrita je bila leta 1914., je oddaljena za 345 planetovih, polumerov in potrebuje za pot krog središča 800 dni. Po velikosti je slična ostalim zunanjim Jupitrovim lunam.
Po mnenju zvezdoslovcev so vse te zunanje male lune le ujeti planetoidi ki so slučajno ali po sili gotovih zakonov zašli v preveliko Jupitrovo bližino, tako da jih je s svojo privlačnostjo popolnoma obvladal in prisilil krožiti krog sebe namesto samostojno krog solnca. Da bi moglo biti na teh lunah življenje, za to so veliko premajhne.
„ZIata mrzlica" u Pijemontu
Pred nedavnini je končala romantična zgodba o iskanju zlate rude v dolini Sangone v Pijemontu s tem, da je nekaj zlata lakomnih in lahkovernih ljudi izgubilo skoro milijon lir, dva človeka pa sedita v zaporih in premišljujeta svojo usodo.
Koncem 1. 1926. je bivši kopalec zlata, ki je delj časa delal v Trans valu, Ruffinato, odkril v kamenju svojega kraja znatne sestavine zlata, Pozval je iz Monze »strokovnjaka-Profesorja« Felici-ja, da bi to uradno Potrdil. Vest o zlatu v dolini Sangone se je bliskovito razširila: HnHie sn
Šport
Nedeljski ?port
Državno prvenstvo i.e včeraj presenetilo in razočaralo.! Hask',. ki je bil siguren avorit, je dosegel proti Jugoslaviji z veliko mujo remis 2:2 (1:1). Silna vročina je igralce ubijala, da so le težko zdržali do konca. Sodnik g. Braun ni zadovoljil 5000 glave publike. — V Beogradu je prisostvovalo ogorčeni borbi med Hajdukom in BSK nad 8000 ljudi. Obe moštvi sta napeli vse sile in predvedli krasen nogomet. Hajduk je že vodil 1:0, BSK je izenačil z llmettovko in zvišal na 2:1. Hajduk je do polčasa izenačil in zvišal na 3:2. Končni rezultat je 5:5. Sodnik Goe-bel z Dunaja je bil na mestu. — V državnem plavalnem prvenstvu je Ilirija s 15S točkami zasedla 3. mesto, ki se je pripisovalo morskim klubom. Jadran je ponovno prvak s 351 točkami, Dubrovčani pa so z 203 na drugem mestu. Sušaška Viktorija je razočarala. Plasirala se je na
4.	mesto. Primorje je peto, slede Bob Sombor in Srva e 2 točkama. V water^ polu pa je Jug državni prvak. — Na slovanske plavalne tekme v Varšavi gredo naslednji plavačii od »Juga«: trije bratje Dabrovič, Fabris, Grbič in Brajda: od »Jadran«: Novakova, Roze, Olga, Godina, Nevenka, Senjanovič, Markovič, Roje, Brimiša, Culic, Mirkovič; Županova in Marčeta zastopata Sušak, Grilc Sombor, Pretnar, Wohlfartova in Kocdelič pa Ljubljano.
Slabe dneve j6 doživela Ilirija na Dunaju. Proti Nicholsonu je zgubila 8:2 (3:1), Sportklubu pa je podlegla celo 12:1 (6:1), Unterreiter, ki je bil prvi dan slab, je proti SpOrtklubu briljiral.
Na 65 km dolgi progi Maribor - Brezno se je vršilo včeraj zadnje trenažno star-tanje pred evropsko dirko v Švici. Star-talo je 12 kolesarjev »Peruna«, »Edel-weissa« in »Poštele«. Vesenjak in Šibenik sta dosegla izborne rezultate. Prevozila sta progo v času 2:04, 2:04:6. — Omeniti je treba še Rozmana in Uršiča, tudi »Perunaša«, ki sta rabila le 2:04:5 ozir. 2:09. Rozman je vozil boljše od Šibenika.
maribor - Sradec
V	nedeljo,, dne 1. septembra se bo vršila v Gradcu mednarodna tekma Maribor - Gradec. Zadnja medmestna tekma, ki se je vršila v Gradcu, je končala s katastrofalnim porazom Maribora 5:0. Maribor je takrat predvedel jako lepo igro, ki je gotovo stala na višini graškega moštva. Moker feren našim igračem ni
omogočal strelov na vrata, Gradec pa .je zabil vse gole po krivdi vratarja Pelka, ki je docela odpovedal. Pelko je sicer od-, ličen igralec, v- reprezentancah pa se>ni še nikdar obneseh Na- njegov rovaš gre tudi poraz LNP v Celovcu.
Za mednarodno tekmo bo težko sestaviti dobro moštvo, ker trenutno v Mariboru noben klub ne razpolaga z dobrimi napadalci. Vendar ne gre, da bi tudi topot en sam igralec zakrivil poraz. Mariborski nogomet se lahko vzporeja z graškim in bi danes zmaga Maribora bila povsem zaslužena;. Trening tekme 'dvelr teamov za sestavo moštva radi neresnosti igračev nima smisla prirejati. Dobro' je, da je podsavez odredil izbirno tekmo Maribor - Ljubljana, ker igra tudi Ljubljana medmestno tekmo 25. avgusta v Gradcu. V Ljubljano je treba poslati moštvo v postavi, v kateri bo nastopilo v Gradcu.
V	gol spada brez dvoma mladi Koren, ki je pokazal v zadnjih tekmah odlične zmožnosti. Branilski par bi bilo najbolje postaviti iz Korena I. in Flaka. Wagtier ni več na nekdanji višini, Barlovič in Koren pa se ne vjemata. Flak je dober tehnik in taktik, kar je že ponovno dokazal. Tudi krilske vrste ni težko sestaviti. Kirbiš je edini kandidat za centerhalfa,. Frange-schu primanjkuje glavna lastnost: točen pregled igre.
On igra mašinalno. Za stranska: krilca prihajajo v poštev Seifert, Konič in Prevolnik. Ker pa slednji pavzira že več mesecev, ga je morda riskantno postaviti. Seifert je svetla točka Rapidovega ozadja. Konič je že ponovno dokazal, da ima smisel za lepo in koristno igro. Najtežje pa je sestaviti napad, v prvi vrsti desno stran. Bertoncelj - Najžar na levi sta nenadomestljiva. Centerfora danes nimamo,
v	Mariboru. K sreči se je baš vrnil od vojakov Gujo Hreščak, ki pride edini v poštev. Vprašanje pa je, ali je treniran. V Ljubljani se bo pokazalo, če ga je mogoče postaviti. Na desni zvezi bi še najbolj ugajal mali Priveršek. Prihaja pa tudi Heller v poštev, ki razpolaga z dobrim strelom. Ni pa verjetno, da bi se prilagodil soigralcev. V ta milje spada preje Tonček. Starc na krilu ni stalen, vendar nima konkurenta	V*<
s ‘i 1 —	»* ’ 41 'J ’ ; ■ v
Službeno fz MO.	>
Klubi se opozarjajo', Ha se So vršila: v nedeljo, 18. t. m. medmestna tekma Maribor - Ljubljana v Ljubljani, 1. septembra pa Maribor - Gradec v Gradcu. — Tajnik.
verjeli tembolj, ker so tam že pred več stoletji našli nekaj zlata. In ko je »profesor« Felici še objavil rezultate svojih »znanstvenih raziskovanj« na terenu, je izginil sleherni dvom. Felici je trdil, da ima ruda, katero je preiskal, 1462—-1600 gramov zlata. Po tem rezultatu bi to bila najbogatejša zlata jama vsega sveta. Prebivalstvo je zagrabila zlata mrzlica, cela dežela se je razburkala, veliki dnevniki so poslali svoje poročevalce, da na licu ^nesta zbero senzacije. Osnovala se je velika delniška družba: italijansko-kanadski rudarski sindikat je dal v gotovini 125.000 lir in razpisal za 175.000 lir akcij.
Toda slave je bil kmalu konec. V rovih niso našli nič več zlata. Uradno se je ugotovilo, da se je Felici goljufivo nazival profesorja. Rudarski sindikat je napravil kazensko ovadbo, lahkoverni delničarji pa so zgubili krog milijon lir- Rufinato in Felici pa nista pravočasno pobrala šil in kopit in sta bila vtaknjena '.v luknjo, kjer čakata — sodnega dne.
Prihodnje qlimpij5ke igre u Los Rngelesu Stadion za 125.000 gledalcev.
Filmsko mesto Los Angeles v Kaliforniji bo 1. 1932. poprišče 10. olimpijade. V Evropi doslej niti pojma nismo imeli, da se tam že vrše ogromne priprave. Novi orjaški stadion leži skoro sredi mestnega teritorija, 10 minut od centra. Dovoz je mogoč po širokih drevoredih. Stadion bo lahko sprejel 125.000 gledalcev, trikrat več ne-en v Amsterdamu, in .vsp na sedežih.
Vse je priprosto in smotreno izdelano. Arhitektura ne kaže nič pretiranega ali kolosalnega. Glavno je kom-fort. Seveda bodo estetiki našli mnogo napak. Stadion je zgrajen v oblik' okrogle elipse. Na treh straneh se dvi gajo tribine z neštetimi sedeži. Vsi sedeži bodo pokriti in tako gledalci zavarovani pred dežjem.
V neposredni bližini stadiona jc pla-vališče z železnico, zraven pa veliki prostori za boksanje, rokoborbo in sabljanje. Novost so prenosne tribine za veslalne tekme. V 35 km oddaljenem pristanišču San Pedro je dirkali? če, dolgo 4000 m. Ob obali bodo meč tekmami vozili avtobusi kot tribine « sedeži v obliki stopnišč, z izgledoir proti morju.
Za priprave so doslej izdali 3 milijone dolarjev. Nadaljne priprave bode stale še 2 milijona dolarjev. Mesto Los Angeles samo prispeva 1 milijon kalifornijska vlada pa drugi milijon.
V Los Angelesu pričakujejo ogromen obisk, ki bo dal mestu veliko zaslužka. V mestu bodo na prostih mestih uredili prenosljive hotele in’ garaže. V 8—10 dneh bo zgrajena tako štirinadstropna stavba z 200 sobami iz betona. Ko se ne bo rabila več, se bo v treh dneh razdrla in železni tramovi se bodo spravili v dva železniška vagona. Olimpijski komite je že pričel z ogromno reklamo. Vendar pa ne upajo na finančni suficit. Toda Amerika, bogata kakor je, si lahko takšen pomp za olimpijado privošči
fpominiaJte te CMD
Kompletna spalna soba,	nlca	v	Mariboru, Narodni dom.	1925
jedilnica in kuhinja radi selitve na pro- Iščem v najem posestvo daj. Vpraša se: Pobrežje, Cankarjeva	v okolici Maribora. Ponudbe na upra-
ulica 7, pritličje, dnevno od 10.—12.	vo lista pod Šifro »Za novfember«. 1885
ure.	1926	Avto	Fiat	509
II
flnoloi
V<srn/0(
(na Janovem posegu)
odprt
V*« pojasnil« »e dobe pri &ntnth nstopnlkih
ra Mariborsko oblast: Dr. Leo Scheicbenbauer, kem. laboratorij, Maribor, Trg Svobode 3. Tel. 103
za Ljubljansko oblast: Stegu, Ljubljana, Gledališka ulica 8, telefon 2925	mg
fM*Moftaal,ld»tu<ljovpo«r*> kovalna la •oaljalna namana •bfitnthra: va«ka b»*ada 30 p, •ajmanjtl mawk Din fr—
Mati oglasi
Ža*Mwa.doptao«aK]« in ogla«
a!	■JI
■Maji! wal« baaada 60 p, tumk Qj| to*««*
V	popolno oskrbo
sprejme iz ugledne rodbine nižje-gim-nazijca kot tovariša k svojemu sinu profesor. (Strogo nadzorstvo, glasovlr, vrt, nemški in francoski jezik.) Prof. Franc Skok, Maribor-Krčevina, Sern-Ceva ulica 120.	1768
Učenca
sprejme manufakturna trgovina, Srečko Pihlar, Maribor.	1904
Pozor!
Vzamem v mojo trgovino ki ima koncesijo za točenje »Dalmatinca«, ki bi točil. Ponudbe na upravo »Večernika« pod »Dalmatinski vinotoč«. 1899
Psa volčjaka
dobrega varuha, leto dni starega prodam. Kieiderman, Danjkove barake S, Maribor.	Y)tl
Žimo staro
(obnošene posteljne blazine) kupi sedlarska delavnica na Slomškovem trgu št. 6. —	1928
Proda ali v najem
se da s 1. septembrom enodružinska hiša na Betnavski cesti št. 35. Posojil-nica v Mariboru, Narodni dom. 1925
Službo po dnevi
išče zanesljiva gospa srednjih let. Po. nudbe na upravo »Večernika« pod Šifro »Crez dan«.	1929
Skladišče — klet,
veliko v sredini mesta oddam v najem. Ponudbe pod »klet 1. sept.« na uprave »Večernika«. _______________________ 1889
Lepo trgovsko
ali najemninsko hišo, eyent. vilo v notranjosti mesta kupim. Ponudbe na u-pravo lista pod »300.000«.	1886
Urarskega vajenca
sprejmem. F. Kneser, Aleksandrova c. 27.
urar Maribor. 1891
(Štampiljk
IT. SOKLlC
Tovorni
auto t prikolico
na prodaj.
Pojasnila daje:
1030
CldLARNA LUDBRIO
Izdaja Konzorcij »Jutra« v Ljubljani.:
Sfeafi	UTŠtffiffrsfl	V	E	C	E	E	V	T	K	!Tu?fa	V	Mar	ifioVu,	dne	'12.	m752$.
Miha«! ZevacO
Beneška ljubimca
Zgedevlnskl roman iz starih Benetk
140
»To, kar mu pripovedujete v svojem pismu-Pripomnite lahko, da je na predvečer njegove smrti več častnikov videlo prihajati nekoga, ki ste tudi
vi	slišali govoriti o njem.«
»Koga?« r	i	li.	■
\ »Rolanda Kandiana.«
Bralec ve, da se Roland nikdar ni razodel Aretinu, kdo je.
»Ta Roland Kandiano,« je nadaljeval, »je prišel v taborišče, je bil sprejet v šatoru Velikega Vraga in ga je izzval na nekakšen dvoboj na živ-1)0je in smrt; vzrokov tega izziva pa nihče ne po-zn\ To dajte povedati dožu ali njegovemu odposlancu. In zdaj, ker je mogoče, da bi me ta vaš razgovor zanimal, bi mu rad prisostvoval, ne da me kdo Vidi.«
»Stopite tu noter,« je dejal Aretino in odprl bližnja vrata. »Kadar boste hoteli videti in slišati, kaj se godi v sobi, vam je treba odpreti samo to okence.«
»Izvrstno.«
Aretino je legel v posteljo. Komaj je bil v njej, že je začel kričati na vse grlo:
»Margerita! Marieta! Klara! Frančeškina! Angela! Čerina! . . .*) Mrcine ničvredne, ali me boste pustile umreti! Ali res ni med vami niti ene, da bi mi prišla obrisat mojo brado, ki je rosna od solz, ter mi skuhala čaj! Od žalosti me trebuh boli! O ve proklete babe, vredne ste, da bi se sam satan spečal z vami. Ohe, copernice! Gotovo tiče vse skupaj v kakem kotu, zijajo v ogledalo, si češejo glavo in občudujejo svoje cuzke. Le počakajte, vragi, le počakajte! če bi imel še moči, bi vas prišel počesati s korobačem! In bi vas napudral s klofutami, da! O, ve morilke; . . . Klara’ Da bi te kar zdajle kuga zadavila! Pavlina, da bi si zlomila vrat na mojih mramornih stopnicah! . • . Marjeta. da bi te strela ubila! Angela, da bi ti rak raz-jedel kosti! Krist in madona, tristo hudičev! Vampi prokleti, da bi...«
Ves zasopel je Aretino izbruhnil poslednjo in neponovljivo kletvico, eno izmed tistih, ki tvore poglavitno bogastvo laškega jezika — ter se zgrudil na svojo čipkasto blazino mrmraje: »Po meni je!« Ta hip pa je priteklo pet ali šest služkinj, ki so začele noreti okrog gospodarja, skrbeti zanj in ga božati, kosaje se, katera bo prva objela mojstra Petra Aretina. Kar genljivo jih je bilo gledati v tem izbruhu šegave ljubezni.
*) Imena njegovih dekel, ki jih je nazival Are-tinke; bile so vse več ali manj njegove priležnice.
»Ah, mrcine! Zdaj se pa gonijo okrog mene! Zadušile me boste! Hudičeve razbojnice, ali ne vidite, da plakam in potrebujem čaja!«
Presrčkane so bile, čedne in mikavne, te Are-tinke, ki nam zgodovina ohranja njih imena in nam opisuje jijih lepoto.
»Kaj, dragi gospod, vi plakate!« je vzkliknila Margerita.
»Da, neumnica! Poberi se v kuhinjo in delaj!«
»Kolika žalost!« je besedovala Klara. »Dajte, da vam obrišem oči s svojimi črnimi lasmi.«
»Ah, dragec ubogi! .. .«
»Kaj se mu je zgodilo? ...« v »Kdaj se je vrnil?«
»Pa ne da bi nas bil obvestil, hudobnež!«
»Molčite!« je zagrmel Aretino. »Vrnil sem se nocoj po noči, in sem bil tako žalosten, da sem se vas bal prestrašiti. Izgubil sem svojega najdražjega prijatelja, tistega, ki mi je poslal redno ob nastopu vsake zime po tisoč zlatov, da me ne bi zeblo.«
»Pa vam bomo zdaj me kurile s svojo ljubeznijo, dragi gospod!«
»Jezik za zobmi! To je bil moj najboljši, naj-prisrčnejši prijatelj, s katerim sem izpraznil toliko steklenic, da jim že sam ne vem števila. Bil je jako dober, tako vrl, tako pošten! Ah, ta žalost je moja smrt!«
Ihtel je- Vse, kar je bilo krog njega, so ga božale in negovale; ta je popravljala odejo, druga mu je naravnala blazine, tretja mu je prinesla čašo čaja.
»Draga Margerita!« je vzdihnil Aretino, »bolj si neumna kakor nabasana gos, toda tvoji čaji so pravcate pesmi. Draga Klara, bežnejša si od lune, in ti, Angela, prijaznejša si od solnca ....«
Tako je nadaljeval in razsipal simbolične pohvale.
Vstopil je sluga, ki je napravil konec temu prizoru, rekoč:
»Njegova prevzvišenost, kardinal-škof, je zunaj in čaka.«
»Izginite mi, vse!« je velel Aretino.
To povelje se je izvršilo z največjo točnostjo; vsa ženska jata je sfrčala iz sobe, preplašena po prihodu strašnega gospoda, ki so se ga bale vse Aretinke.
Bembo je vstopil.
Roland je slišal slugo, ko je javil kardinala. Z drhtečo roko je odprl nevidno okence, ki mu ga je pokazal Peter Aretino.
Spoznal je Bemba.
Ustnice so mu rahlo prebledele. To je bilo edino vidno znamenje gneva, ki se je razpalil v njegovi notranjosti. Vse polno vprašanj je navalilg na njegov um. Kaj se je moralo zgoditi? Kaj je vzrok, da vidi Bemba, ki ga je pustil zaprtega v
podzemeljski temnici Črne Jame, zdaj tu v Benetkah pri Aretinu? ....
A Bembo je bil sedel k Aretinovi postelji.
»Pravkar sem bil v doževski palači,« je dejal; »dož me je naprosil, da naj grem k tebi in te vprašam za nekatera pojasnila o vsebini tvojega pisma.«
»Joj, prijatelj,« je rekel Aretino z bolestnim glasom, »saj vidiš, da sem bolan od tiste vsebine.«
»Torej je resnica?«
»Še preveč je res!«
»Z lastnimi očmi si videl Velikega Vraga umirati?«
»Kako bi drugače pisal, da sem ga videl?« »To je strašna nesreča . . .«
? »Zame!«	;......./
»Za vse!«
Bembo je nekaj časa mrklo pomolčal. Tisto, kar ga je najbolj plašilo, ni bila smrt Ivana de Me-dičis, pač pa to, da je bil ta udarec, ki je zadel oba-dva, zadan od Rolanda Kandiana.
Da je bil Veliki Vrag ubit, to je bila pač gotovo nesreča,, zlasti za doža; toda ta nesreča se je dala popraviti. Nepopravljiva pa je bila delavnost in sovraštvo Rolandovo.
»Daj,« je dejal, »povej mi vse nadrobno.«
Aretino se je spustil v blestečo pripoved, ki je delala vso čast njegovi domišljiji. Na podlagi nai^ kovanega pisma je razvil pred Bembom cel roman, in podrobnosti, ki mu jih je narekovala njegova rodovitna iznajdljivost, so bili tako patetskl, da so mu povzročili potok novih solza.
Odslej je bila v Bembovih očeh jasna in pribita gotovost, da je bil Peter Aretino resnično navzoč pri smrti Velikega Vraga.
Poslušal je pripoved z zanimanjem, ki je veljalo Aretinu kot nekak nem poklon, namenjen njegovemu literarnemu talentu.
Vseeno pa je dodal:
»Nisem te vprašal o smrtnem boju; tvoje pismo govori o tem poglavju dovolj obširno. Toda v vsej tej reči je par točk, ki si jih moram razjasniti natančneje.«
»Le povej!« je dejal Aretin-
»Vse po vrsti: predvsem, ali si izpregovorll 1 Ivanom de Medičis kako besedo o namenu svojega poslanstva?«
»Saj ni bilo časa.«
»Torej je Veliki Vrag umrl, ne da bi bil Izve* del, po kaj prihajaš v njegov tabor?«
»Tako je!«
»Torej sledi, da pred svojo smrtjo ni mogel z nikomur govoriti o Foskarijevih namenih?«
»Za to ti jamčim.«
»Dobro; preideva k drugemu vprašanju,« Je menil Bembo. obotavljaje se. »Tisti, ki je streljal na Velikega Vraga . . .«
(Nadaljevanje sledi).