Leto V.
Szombathely, julius 21. 1918.
Štev. 29.
Pobožen, drüžbeni, pismeni list za vogrske Slovence.
PRIHÁJA VSAKO NEDELO.
Cena Novin na leto je vsakomi na njegov naslov 8 K. Sküpno od deset več   .   .   .   .   .   .   .   .   .   .    6 K.
Naročniki k Novinam brezplačno dobijo vsaki mesec „Marijin List“ I na konci leta „Kalendar Srca Jezušovoga.“
Cena ednoga drobca je doma 10 filerov.
VREDNIK:
KLEKL JOŽEF
pleb. v Dolencih, NAGYDOLÁNY, Vasmegye.
K tomi se more pošilati naročnine i vsi dopisi, ne pa v tiskarno ali v Črenšovce.
Lastnik i izdajatel Novin i Marijinoga Lista je Klekl Jožef vp. pleb). v Črensovcih, Cserföld, Zalamegye.
Blagoslavlanje križa v   Ritkarovci.
Po dugom deževnom vremeni se je razvedrilo 7. julija. Sunce se je smehalo na naše brege, mi pa liki bi vremeni ne vervali, smo vzeli deževnjek i smo se napotili v Ritkarovce. S goščov je okoli vzeta, hiše raztrošene lehko prečteš, prosti, verni slovenci tam prebivajo. Od farne dolenske cerkvi so na dve vöri, z vekšega vu Števanovsko i Siničko cerkev hodijo k božjoj slüžbi. Šole ne majo, pri ednom kmeti se včijo po zimi kaj malo pisati i čteti.
Popoldne se je dosta naroda vküp nabralo iz sosednih far. Prišli so i gospodje plebanušje z Števanovec, z Gornjega i Dolnjega Sinika. Križ so blagoslovili vlč. g. šinjor ženavski. — Govorili so g. pleb. Tüll Géza. ‘Tak smo srečni, da njihovo predgo vu zdajšnjoj i sledečoj številki lehko damo na navuk našim čitatelom.
Mati cerkev je zdaj križ blagoslovila. Zdaj bom gučao, ka 1) Križ pomeni trplenje 2) Po blagoslovi to mesto svéto mesto grátalo.
Križ pomeni trplenje, nevole, težave, skuze; Jezuš je ztoga povoli meo. O vi vsi, ki po poti idete, pazite i glédajte, či vašo trplenje takše, kak moje trplenje. Jezuš je rad trpo. L. Kr. mi tü radi mámo križe. Radi se križamo. Radi križe postávlamo. Dosta križov stoji na slovenskom kraji vsepovsédi.
Dojde to?! Jezuš je ne pravo: Ki za menom šče iti, naj križe gorpostavla, nego on to žele, „Ki za menom šče iti, naj vzeme na sébe svoj kriš, i tak me naj nasledüje.“ To pa več ne mamo radi: muvimo, preklinjamo: gucsimo: Bog me odstavo, Bog ne pravičen, Bog ne dober, čemerni smo itd.

Jezuš pa?! on tak ne gučo, tak ne delo. Jezuš je samo to pravo: „Vzemi vkraj od mene té pehár Gospodne — Či ščes.“ Njegove reči so: „Bog moj, Bog moj, zakaj si me odstavo?
Največ grešimo poleg te bojne. Pravimo: to je že ne Bog zravno! L. Kr. Jas tak mislim, či bi mi eti domá, vojáki na fronti telko molili, prosili mir, kelko se čemerimo, preklinjamo, te bi Bog nás že poslüno, ino bi nam že dao tisti mir, „šteroga ete svejt ne more dati.«
Pitali te me, kak pa jas to vüpam praviti? L. Kr. Jezuš etak pravi: „Prosite i dobite“! Ar Jezuš tak právi, záto vüpam jas to praviti. Znám, ka je Jezuš ešče nikoga ne znoro, i nigdár nikoga ne znori. Jezus je obečo: „Kaj koli te prosili očo vu mojem imeni, dá vam.“ Jeli prosimo, lejko molimo?
Mali je tisti šereg, šteri moli, prosi te blaženi mir!
Eden tao pravi: Zakaj bi molo, tak nikoga ne mam tam. Drügi tao si misli. Za mojo volo najli trpi dugo tá bojna, več mo tržo, več si spravim.
Šteri koga tam ma, več ne moli, právi: ka bom molo, vej me Bog tak ne poslüne, tak nikaj ne valá moliti.
Eden velki šereg jajcka, Bog moj, Bog moj, ka mo činili. Brez vüpanje tá živé, ne prosi mir.
Deca molijo? vsepovsédi se tožijo, ka je deca preveč lagoja grátala.
Sestra? vidimo, i Novine tüdi so že pisale, ka vsepovsédi se igra. Plešejo, i nemajo cajta moliti za, brate.
Žene!? kelko jih jeste, ka prisego, zákon prelomijo. Molijo té? Bojijo se i molijo, naj li bojna trpi, ka mož naj domo ne pride. Vojaki molijo? Máli šereg moli, naj več jih muvi, preklinja. Jezus pravi: „proši te“. Mali šereg moli: jestejo dobre „močne“, verne
žene. Té vidimo vsigdár domá i staroga očo i sero mater, ka jočejo i molijo za svoje i za mir. Mislim, ka je istina, či bi vsi telko molili, kelko jih muvi, preklinja, grehe dela, te bi že blaženi mir tü bio.
Lüstvo guči, te boj je ne Bog zravno; ár Bog je dober; lüstvo vsigdár božnejše gračüje, to pa nemre biti nakanenja dobroga Boga.
L. Kr. Edno példo, ka te to bole razmeli.
Sprotolejte, gda drevje odcveté, te je sád britki; vjej vu edno jaboko i ti čobe vküp potégne. Ne je dober ešče té sád. Ka včini Bog? Da sunce, na to sunce žgé, pečé té sád. Kak duga de žgalo, peklo? Tečáš celo leto ka do jáboka lepe žute ali erdéče, ka do zrele. Je Bog ne dober, ka sunce dao, štero žgé, i pečé té sád? Britki sád dober gráta, ár je sunče žgalo, peklo! L. Kr. Tá bojna, tá kaštiga, té na naše pléča djani križ nas tü pečé žgé, boli. Kak dugo to bode? Tak dugo, ka več nemo britki pred Bogom za volo naših vnogih grehov, nego ka mo zreli, dobri. Gda to bode, ne vem. Telko znam, ka se Bogi ne trbe paščiti, on cajt má čakat ina to, ka do düše i národje vu križaj lepi i zreli. Bog je dober: ne šče on smrt grešnika, nego šče kabi se povrno, i zveličao. Jezuš je dober te tüdi, gda na nás križe deva.
Právite pá: Vej či bi té križ ne tak žmeten bio, ne peko, žgao, bolo.
L. Kr. Či bi sád znao gučati bi lejko tüdi pravo: jaj, gda je pa dnes pá vroče; gda to sunce pečé. Sád jajcka, ka je vroče, vért se pa veseli: misli si, letos pá dosta sunca bilo; letos pa dober, sladki, lepi sad bo. Nam je té križ žmeten, boli nas. Jezuš si pa misli: li ga neste, križ, to bojno, li trpi, ka ne ostaneš britki, ka
2
NOVINE
1918. julius 21.
ne ostaneš grešnik, nego — gda si več ne boš mogo pomagati nikak, i
nindri ne, pod križom teškim se spokoriš, k meni prideš i moj grátaš, ostaneš.
Jezuš nas kaštiga z bojnov! Velki križ je to! Ne pravi, ka je ne dober. Či bi križe ne dao, te bi ne dober bio. Zdaj je dober, ka le z križom nazáj vráča vu ovčárnico. Či ešče zdaj lagoješi gračüjes i ti té velki križ tü ne dojde na povrnenje, dober je Jezus, ešče ti vékšega dá.	
Dober je Jezus, te čás de nas mantrao, ka mo zreli.
Bojna.
6. jun. Kak se Piave vu morje leva, so nas taljani nazaj porinoli. Na zahodnom bojišči so angluši pri Somme 1600 nemcov zgrabili. Ententa proti Rusiji. Ešče se zna zgoditi, da naši do branili Rusijo proti njenim starim prijatlom. Nemškoga poslanca grof Bierbacba so v Moskvi vmorili. — Lloyd George je govorio k američkim četam, pravo je, da Nemčija kda šteč lehko z nami — z anglušami — mir sklene, nego casar ne šče razodeti svoje nakanenje.
8. jul. Na taljanskom fronti se je 79. otočavski pešpolk s proti — sünekom sedemkrat vrgo na taljane, dokeč je stro njihovo napadalno moč i nazaj stiro iz naših jarkov. Poveljnik pešpolka podpolkovnik Zoller Karol je s svojimi vitezami junaške smrti mro. V Albaniji pri vodi Vojuša taljani napadajo.
9. jul. V Albaniji nas taljani nazaj tiskajo. Tak i francozi so prostor dobili. — Sibirija se je vkraj vtrgnola od Velke Rusije. Bolševikova vlada je vu Moskvi nazaj postavila mir. Sküpno delo namerava nemška i bolševikova vlada proti ententi, mogoče, ka na bitje pride. Francuški časnik „Petit Parisien“ to pravi, da so poslanca Mirbacha v Moskvi zato morili, naj nemci zlük dobijo, da obsedejo Moskvo.
10. jul. V Albaniji smo južni front pred stiskom sovražne sile nazaj potegnoli.
13. jul. Francozi napadajo. Castel i marof Anchin so vkraj vzeli nemcom. Na Ruskom se nika spravlja: na vse kraje nemirovnost.
Dom i svet. — Glási.
V Dolenci je žito slabo. Poležito je bilo, vleglo je prvle, kak je ocvelo. Vlati so prazne.
Cena bele repe od 10. do 15. jul, pri pridelovalci 50. k., pri veletržcih
65 k,, pri malih tržcah 80 k, po meterskom centi.
Črkostavci so si svojo plačo od 1. julija poboljsali 7%. Štamparija je stroške Novin poleg toga 7 procentov podignola. Koma dönok pridemo!
Že nam je povedano, da se v jesen znovič zdigne plača.
Zalejalo se je. Vi, goričke mlake, da ste pa želne smrti, da tak hitro nam požerate deco. Komaj pred ništernimi letami se je v Malih Dolencih pri Vrhnjih detičina vtopila, že velka, ka bi v šolo mogla hoditi, zdaj pa v Malih Šalovcih se je 9. jul. vtopila devet let stara Lepoša Ana iz Büdinec.
K dedeki so jo dali na ništerne dni; dedek je kosio hčeri žito, baba je pravla zadvečera: Nanec, krave ve pasle. Krave je vöpüstila. Deteta pa nindri ne bilo. Kričala jo je, iskala pri sosedi, kak je mimo mlake bežala pri ednom količi vpamet vzela liki edno košaro. Vlasje so bili razpüščeni, maloga Naneca je voda že gori lüčila. Faceleka že ne melo na glavi, vu vodi je ostalo. Brščas je deklička z blanje, štera je dosta više stala od vode, na glavo vu mlako spadnola. 
Junaška smrt. Vendel Mukič je mro pri Piave. Jočejo se za njim stari starišje.
Na podporo Novin dala Marija Horvath Felsőkethely 2 k. Čurman Jožefa žena z Matjašovec 2 k. Vdobljeni so penezi vojaka Pangračič Mihala 2 kor.
47—48 let stare vojake — ki so se narodili 1870. i 1871. leta — ne smejo več na front pošilati. Ki so pa na fronti, kak naj prvle de mogoče, se nazaj pošlejo.
Prve dni julija je mrzlo bilo pri morji na Hrvatskom. Eden pastir je zmrzno.
Sprava Portugalske z Vatikanom.
Pri zadnjih volitvah je spadnola na Portugalskom framasonska vlada. Razmere med Portugalsko i Vatikanom so se izboljšale. Benedikt XV. je piso lizbonskomi patriarhi: V zadnjih sedmih letah so se svete pravice zaničavale. Ka se je godilo, se je godilo proti prepričanji ljüdstva, štero vu svojoj večini poštüje katoliško vero prednikov i je prisrčno vdano apoštolskoj stolici. Napravili so krivično postavo od ločitvi Cerkve od države, sovraštvo proti Cerkvi je šlo tak daleč, da so njoj celo vželi sloboščino spunjavati bogočastje. Mi smo pa bili vedno prepričani, da tak s silov izzvane razmere ne morejo dugo trpeti i ni smo nikdar dvojili, da se bo polažaj katoliške Cerkve na Portugalskom izboljšao.
Rekvizicija živine na mesec julij je znoviš odredjena. Vojaštvo poleg žme-
če vzeme prek i plačo živine. Cene do od 7 do 4 koron. Tri procente, štere so do zdaj za volo zgübe vu žmeči doli potegnoli, zdaj ne potegnejo doli. Na   stroške   županija   (stolica,    megye) sebi poldrügi procent doli potegne. — Zabel vküp pobirajo, na 5 vagonov računajo vu Železnoj županiji. — Alkohol za poljske delavce je prišo. Drügomi prebivalstvi je vu Žaleznoj županiji dano 46,700 litrov finoga alkohola, iz šteroga mali župan (alispan) da 40 stopinj močen rum napraviti.
Novi pov. Znano je, da minister na županije navrže, kelko do mogli silja dati. Velki župan Železne županije Ostaffy je izjavo, da dosta želejo od Železne županije. Najraj bi bio či bi se mogo spraviti z ministrom. Teda bi vsaki gospodar kaj dao iz pova i bi se rešili rekvizicije.	
Tatije. V Žižkih iz trgovine Kocet Ivana so vse odnesli, peneze i blago. — V Brezovici pri Törnar Jožefi je je Rus odneso spodnjo i gornjo obleko i vnogo živeža. Pes ga je zavohao pri nekom potoki, kje so ga zgrabili i prek dali oblasti. — V Törnišči pri Bakanovih, v Nedelici pri Raduha Petri i v drügih mestah so vlomili tatje i na jezere vrednosti odnesli. Dognalo se je, da so krivci Rusi i drügi pobegnjeni vojaki, šteri se brž v „Popovnjeki“ držijo kre Ledave.
Sleparija.
No, zdaj pridem na čtenje mislih. Komediaš svojemi pomočniki oči zveže i si da od lüdih reči kazati: Komediaš vsikdar pita svojega pomočnika, ka je to? Pomočnik ne vidi, nego vu guči komediaša zve, ka je to, pa tak zavadi. Pomočnik i komediaš že pač vküp mata zagučanovo, da či de tak pito, te je to, či pa de nači pito, te je pa ono.
Misli čteti je že malo bolje žmetno. Komediaš pozove ednoga izmed lüdih, naj od njega kakšo delo žele. Na priliko eden človek naprej stopi pa vu mislih to žele od komediaša, naj knigo na stoli ležečo na mesto dene. Komediaš zdaj primle našega človeka za roko, prste gori ma na srčnoj žili, okoli ide ž njim po hiši i za istino knigo na mesto dene. Je-li to je žmetno delo? Komediaš preveč velko čütljivost more meti. Kda je komediaš prišo z našim človekom h knigi; naš človek si je mislo, je-li komediaš vgoni njegovo želenje ali ne i njemi je srce bolje začnolo biti. Komediaši pa drugo tak ne trbelo; kda je prst na srčnoj žili meo, v pamet je vzeo, da srce bolje bije, — pa je knigo na mesto djao.
Dale.
Nyomatott az Egyházmegyei Könyvnyomda gyorssajtóján, Szombathelyen.