Opozicija pa državni zbor.
Odkar so Tirolci z veliko večino glasov za državnega poslanca zopet volili barona Dipaulia, čigar misel je državnemu zboru obrniti hrbet, začelo se je zopet pretresovati vprašanje, bi li ne bilo dobro, če bi vsi federalisti posnemali zgled Čehov ter ostali doma? Dunajski „Vaterland" že od nekdaj le priporoča trpivni upor, a sedaj so se ravno v tem smislu oglasili tudi še drugi jako važni listi. „Politik" v št. 10 prerešetava ravno to vprašanje, zlasti vspeh državno-pravne opozicije v državnem zboru.
„Na Dunaju, pravi, sedi precejšen del opozicije, pa nihče se zanjo ne zmeni, ker način njenega bojevanja je nerazumljiv. Tudi je sostavljena iz tako različnih življev, da le železna roka in velika ideja ji morete pripomoči k dobremu vspehu. Gospodje Poljaki imajo svojo železniško in delniško politiko, ki jih tako tesno veže s takraj litavskimi živelji (priča temu je Offenheimova pravda), da na veliko idejo pri njih ni misliti. Eni Nemci na-sprotovalne stranke so čvrsti in doslednji bo-ritelji, pravi možaki, kterim železniški „švindel" ni spridel ne srca ne glave, eni pa omahujejo semtertje in živa duša tega nasprotovanja ne ume. Eni Slovenci so izvrstni ljudje, prava slovanska kri, eni pa prave l'o f 1 e (Windbeutel), ki pod liberalno krinko iščejo le gmotnega in osebnega dobičeka in nihče ne ve povedati, zakaj se ti ljudje še štejejo k opoziciji? Najmogočnejši del nasprotovalne stranke, česko-morav-ski federalisti, nam kažejo jako neprijazen prizor. Eni sede v državnem zboru. Zakaj? mi
Nevera ne oblažuje.
(Dalje.)
S tem sklepom skušal sem si izbiti iz glave vse drugo! Telesno zdravje se mi je zopet povrnilo, postal sem popolnoma pameten: spustili so me ozdravljenega iz norišnice. Kaisern bil tukaj sklenil, skušal sem zdaj tudi storiti. Pričel sem preganjanje. Ko sem bil v Parizu in Lionu našel sled hudobnežev, zgubil sem ga zopet; sledil sem potlej skoz Italijo in Švico. Celo leto sem hodil tako sem ter tje, zadnjič sem prišel po uaključbi v Baden-Baden. Semkaj prišel sem proti večeru; Bürger pa je bil izginil zjutraj od-tod. Ko strasten igralec sedel je nektere noči v tamošnjih igralnicah, pa se je bil hudo opekel. Moral je od ondod, skoraj bi djal, bežati. Bila je njegova in moja sreča; ako bi ga bil dobil v pesti, ustrelil bi ga bil. Ko sem tako iskal kaki dve leti hudodelnika, nisem mu mogel nikakor najti
tega ne vemo in če smo iz bratovske vdanosti I molčali, ko so vstopili v državni zbor, tem glasneje zdaj vpije njihovo tamošnje delovanje in mi mu ne moremo zamašiti ust, ker v občinstvu je danes slišati le en glas o vspehu te „zadnje poskušnje." Večina te opozicije je ostala doma in bi se smela res ponašati s svojo doslednostjo, močjo in veljavo, če bi med njo ne bilo nekaj ljudi, kterih delo je škodovati opoziciji in izgovarjaje se z liberastvom ustavovercem s pritičnimi rečmi delati veselje."
Kdo bi se čudil, če si vsled te neprijazne p rikazni naši liberalni nasprotniki veselo manjejo roke ter trdijo, da opozicija je razrušena? A razrušena še ni in če je tudi vsled needinosti jako oslabela, postala bode zopet krepka in močna, če se federalisti po vsili deželah odločijo složno in soglasno ravnati.
Nikakoršnega upanja pa ni, da bi Čehe, ki so najvažnejši del nasprotovalne stranke, spravili v državni zbor. Še Mladočehi, dasi po svojih načelih nasprotujejo trpivnemu uporu, si vendar ne upajo iti na Dunaj. Druzega sredstva zediniti razne nasprotovalue stranke tedaj ni kakor le trpivni upor, kterega so začeli priporočati tudi tirolski listi. Nedavno je nekdo Tirolce, ko so z ogromno večino zopet volili barona Dipaulia za državnega poslanca, v „Vaterlandu" dolžil, da nimajo trdnih načel, ampak da pozabijo na vse, kadar je treba plačati. Na to so jeli po domačih in dunajskih listih pisariti o državnem zboru in večina je bila odločno za to, da tirolski državni poslanci naj na Dunaj več ne gredo. Enakega prepričanja je tudi konservativna štajarska stranka. „Ker konservativna manjšina v državnem zboru čisto nič ni dosegla, pisal je
sledu. Videl sem. da je zastonj moje iskanje, in tako sem se v tem kraju naselil."
Tukaj je končal ubogi doktor, ker bil je že tako utrujen, da sem ga moral sam prositi, naj se malo opočije.
Kmalo pa je zopet začel: „Moja povest ni več dolga. Včeraj zvečer zakasnil sem se pri enem mojih bolnikov in vrnil sem se krog desetih peš domu. Svitla noč je bila, pa strahoten mraz. Skoro nobenega človeka ni bilo na ulicah. Zato sem toliko lože opazil osebo, ki se mi je približevala. Da je revna, mogel sem zapaziti že od daleč na ponošeni obleki; da jo tlači mraz in slabota, kazala je njena hoja. Pripravil sem si toraj denar, da bi ga jej dal, kadar bi me srečala. Nesrečna žena je sklenila roke in prosila me s tihim glasom miloščine. Pa glas beračice pretresel me je strašno; strašna misel polotila se me je. Podam ji miloščino ter si prizadevam pogledati ji bolj natanko v obraz. Glavo je imela sicer pobešeno, a vendar spoznal sem obraz — svoje Nežike. Kakor omoten sem obstal, moj jezik se ni dal gibati, Ona je vzela denar, se za-
nedavno Graz. „Volksblatt," morajo se poslanci vprašati, bi li ne bilo prav, da bi otresli vso odgovornost za to, kar se godi na Dunaju, če bi jih morda zarad tega nekteri kmečki volilci tudi prav ne razumeli. Začasna zguba poslanstva ni največa nesreča."
Kolikor smo imeli prilike prepričati se tudi med izobraženimi Slovenci, prevlada misel, da ua ta način, kakor se godi zdaj, nikdar ne pridemo do zaželjene sprave, in da naj se državni zbor prepusti ustavovercem. S tem pa nočemo slovenskim poslancem delati nobene sile, marveč to reč prepustimo njihovi previdnosti. Kajti prepričani smo, da Herman, grofa Hohenwart in Bar bo ne bodo obtičali v državnem zboru, kadar bodo prevideli, da bi to deželam od njih zastopanim bolj škodovalo, kakor pa koristilo. Tudi dobro vemo, da poslanci so v časih v hudi zadregi ter ne vedo, kako bi obrnili, da bi za volilcc bolje bilo; zato pa se nam je zdelo potrebno odkritosrčno povedati, kakšne misli splošno tukaj imamo, da bi jih ne motil napačni ozir na vo-lilce, če bi spoznali za potrebno hrbet obrniti državnemu zboru.
Politični pregled.
V Ljubljani 13. januarja.
Avstrijske dežele.
(HMlViihciiBiova pravda bo tudi v državnem zboru prišla v razgovor. Moravski poslanec dr. Meznik bode namreč o Chabrusi in vstanovljenji Turnav-Kralupske in severne češke železnice vlado interpeliral. „Morgenpost", kito poroča, meni, da očitna obrekovanja se morajo tudi očitno zavrniti.
hvalila in odšla hitrih korakov. Kakor blisk mi je šinilo v glavo, da tudi zapeljivec ne more biti daleč. Dolgo hranjena maščevalnost zbudi se na novo v meni. „Zdaj ti malovred-než ne bo odšel! Le previdno za njo", si mislim ter ji sledim tiho od daleč. Vidim jo vstopiti v bližnjo gostilnico. Ostal sem na ulici, ker nisem hotel iti koj za njo. Čez malo časa je prišla iz gostilnice; jaz ji sledim.
Ko sva prehodila nekaj ulic, prišla sva v revni kot pražkih ulic. Nesrečnica je stopila v eno onih hišic, v kterih prebiva, kakor veste, pri hudobijah vsacega načina velika revščina in nadloga. Vrata ostala so odprta. Jaz se v hišo zmuznem, se obrnem proti stopnjicam ter grem previdno za njo. Malo časa sem obstal pri vratih revne sobice v drugem nadstropji, skozi ktera je bila zginila; slišal sem njen nježni glas, odgovarjal ji je okoren možki. Nisem se več mogel zdržati; vstopil sem. Ura moje osvete je vendar enkrat bila; a večni maščevalec ni pripustil, da bi se bil jaz maščeval. Na revnem ležišči pred seboj vidim morilca moje sreče; nesrečni hudobnež bil je
Inserat! se sprejemajo in velji tristopna vrsta:
8 kr., če se tiska lkrat,
H H II II " " 16 it n n » ^ '>
Pri večkratnem tiskanji se sena primerno zmanjša.
Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo.
Naročnino prejema opravnižtvo administracija) in ekspedieija na 8tare m trgu h. »t. 16.
SLOVENEC.
Politični list za slovenski narod
Po poŠti prejeman velja:
Za celo leto	. . 10 gl. — kr.
■/.a pol leta	. . 5 ,, — ut četrt leta . . 'J „ 50 „
V administraciji velja: ^^ Za celo leto	jfjjtgMuMjk
za pol leta . i^Mi/M^U sa četrt leta . . Q'^^'ffi&M V Ljubljani ";i v^Ajfc&foffiSt velja 60 kr. več na 'W'iL
Vredriištvo je na Stolnem trga hiS. ät. !i84.
Izhaja po trikrat na teden in sicer v torek . četrtek in soboto.
"Vrt Ogcr«k<>m se veliko govori in piše o spravi med Sennyeyem in T i s z o m. „Ellenör" meni, da ta sprava ni nemogoča, kar se je pokazalo v komisiji deveterih in v denarnem odseku. Če bi se pa sprava ne dosegla, potem naj se čas več ne zgublja s po-razumovanjem, ampak Sennyey in Tisza naj objavita svoja oklica, da se okoli niju zberö volilci ter podero sedanjo sistemo.
V d e n a r n e m odseku je minister Ghyczy poročal o denarnem stanju za prihodnje leto. Primanjkovalo bode 25,417.502 gld., 12 milijonov naj se vzame na posodo, 13 milijonov pa naj se skuša pridobiti pri davkih.
Viianje države.
\«'itiška vlada je ladiji „Nautilus" in „Alabatros" zopet poslala na Španjsko. To očitno kaže, da se boji za svojega varovanca Alfonsa. Ima pa tudi prav, da ga ne zapusti, kajti že se poroča, da privrženci nove vlade so razdvojeni v dve stranki. Ena bi vse, kar je po uporu 1. 1868 pridobila, rada odpravila, zlasti omejila volilno pravico, ena pa se hoče držati novošegnih liberalnih načel. O Alfonsu se poroča, da se je Schmerlingu, pokrovitelju terezijanske akademije dunajske, kjer je princ 2 leti bival, pismeno zahvalil ter obljubil svoje ljudstvo vladati po liberalnih načelih. Prav, če ne bode srečnejši, kakor je bil Schmerling v Avstriji, in če bode posnemal njegov liberalizem, Španjska po njem ne bode osrečena in zveličana. Tudi je potrdil starodavne pravice (Fueros) severnih, zdaj karlističških dežel ter meni, da bode vsled tega mnogo ljudi od Don Karlosa odpadlo. Pa ti ljudje že iz skušnje vedo, koliko se smejo na take obljube zanašati in predobro poznajo Alfonsovo stranko, da bi se po sladkih besedah dali premotiti.
\a Pratiruskcii! še zdaj nimajo novih ministrov. Grof Rouher, je nekje menda rekel, da nekega dne bode tudi Mac M ah on ostrmel, kakor je ostrmel na Španjskem Serrano. To ni uič novega, ker celi svet ve, da bonapartovci bi Napoleona raji danes kot jutri poklicali na cesarski prestol.
Na Čniij^orj razkačeuost med ljudstvom čedalje bolj raste, ker se Turki neki še vedno obotavljajo zadostiti jim za podgo-riške uinorije. „A. Allg. Ztg." naravnost reče, da bodo ali velike države morale potegniti se
za Črnogorce in Turško prisiliti, da jim zadostuje, ali pa bode knez Ni ki ca s Turki pričel vojsko.
Izvirni dopisi.
I k Iii ii hlj» ne. 11. januarja. Očitno pojasnenje nekteri m gospodo m. Že prej, posebno pa pri volitvi za kupčijsko zbornico kranjsko se je pokazalo, daje več trgovcev in obrtnikov, ki čisto ali vsaj večidel od slovenskega ljudstva žive, ter od nemčurjev nimajo toliko, da bi svojega pesa ali mačko preživili, ki pa pri volitvah in drugih priložnostih kažejo svojo nehvaležnost do tistih, kteri jim kruh dajejo, s tem, da potegnejo z našimi nasprotniki nemčurji. Takih nehvaležnih ljudi imamo med sabo mnogo, naj jih navedemo le en par.
Tu je gospod Samassa, ki je gotovo obogatel in še dandanes bogati le po zvonovih. Kdo pa naroča pri njem zvonove? Župniki in cerkvena predstojništva. Od teh tedaj ima gospod Samassa največ — skoro smemo reči: ves svoj zaslužek, kajti od briz-galnic, ktere prodaja ljubljanski gasilni straži, pač ne more si „biksa" za svoje čevlje prislužiti. Ali dasiravno si je premoženje le od cerkev pridobil, je vendar liberalec in hud nasprotnik vsega, kar je naša reč; to je pokazal že prej skozi in skozi, to je pokazal zlasti pa še pri volitvah za kranjsko kupčijsko zbornico. Bil je namreč ud nam Slovencem tako krivične volilne komisije, bil je kandidat nasprotne strank e, kakor je že od nekdaj zanesljiva podpora nemčurskega elementa med nami. Ali je hvaležen tak človek, da mu Slovenci dajejo zaslužek s tem, da si pri njem zvonove naročajo? Lahko bi dajali zvonove, gotovo ne slabše in tudi ne dražje, liti pri zvonarjih, ki ne podpirajo naših sovražnikov, če so tudi zunaj dežele naše in vendar on le še ostaja podoben kači, ki nas za dobrote pika?
Drug mož te vrste je g. Lercher, knji-gar v Ljubljani. On, ki od nemčurjev komaj zasluži toliko, da bi mogel vsak dan eno smodko za 2. kr. kaditi, podpira vedno nasprotno stranko, je ud, cerkvi in Slovencem sovražnega „konštitucijonalnega diuštva" nemčurjev in nasprotnikov, voli vselej nasprotnike in je tudi zdaj pri volitvi za kupčijsko zbornico volil
nasprotne kandidate, vse to, dasiravno ima največ dobička po duhovnih. Menimo, da nam po vsem tem ni treba še posebej hvaliti pa nam prijaznih mož in praviti, da je v Ljubljani več knjigarjev, ki so se pri volitvah za Slovence potezali, kakor Giontini, Ivlerr, Ničman in Gerber.
Prepričali smo se, da treba našim nasprotnikom našo trdno voljo razodeti, da s takim počenjanjem nismo zadovoljni, in da naj z našo domorodno in katoliško stranko derže, ko od nas žive? Zares se nam lahko krohota ves svet, ker si sami redimo krte, ki nam spodri-vajo vero in narodnost.
Kamniku, 0. januarija. Vlada se kaj rada sklicuje na „Gesetze" kadar Slovencem kljubuje. Kako je to čudno, da vladni gospod Vesteneck in njegovi pristaši okrajni glavarji zdaj ob času volitve za trgovsko zbornico ne vedo, kaka je postava in da kot služabniki države in varuhi postave tako proti-postavno ravnajo. Čujte! Brž ko je deželna vlada poslala legitimacije in volilne liste okrajnemu glavarstvu kamniškemu, gosp. Klančič skliče skup svoje beriČe, jim razdeli legitimacije in volilne liste, zraven pa tudi tiskani imenik nemčurskih kandidatov s poveljem, da naj gredo k dotičnim posameznim volilcem za nemčursko stranko agitirat, in glej danes so bili do malega že vsi volilni listi — z nem-čurskimi kandidati popisani — okrajnemu glavarju prinešeni, in naš okrajni paša jih bo zdaj sam v Ljubljano poslal. Nekteri, skoro bi rekel vsi volilci niso še vedeli, za kako volitev to gre, a po nakljufbi sem prišel zraven, ko je brič prišel k nekemu volilcu rekoč: „Tukaj imate karto za volitev v handelskamro. Pa morate iti 15. t. m. sami v Ljubljano volit, ali pa tla križ naredite, bom pa jaz na stimzegelc može zapisal, tukaj le jih imam". Zdaj izleče iz žepa že imenovani nemčurški imenik in volilni list, z nemčurskimi kandidati; kmet se podkriža in tako v svojej nevednosti neničurjem pripomore k zmagi.
Je li to prav? je to postavno? Gospod Klančič! ali ne veste, da voliti se mora prosto, ne pa po beričih volilce siliti in kar ex offo volilne liste z nemčurskimi kandidati polniti? Volilni list se ima volilcu na dom donesti in tam pustiti, če voli je prav, če ne, pa tudi; ne pa da mora po beriču podkrižati volilni list. Sploh je narodna agitacija v Kamniku slaba. Lahko bi se bilo agitiralo za obrtnijski odde-
tak, tla sem se zoper svojo voljo stresel. — Poprej je občudoval svet njegovo prijetnost in lepoto, zdaj sem se ustrašil jaz njegove podobe. Njegovo telo bila je sama kost in koža, glava mu je bila skoro gola, mesto oči globoke vdrtije, mesto obleke nesnažne cunje. Ko ugledam tacega, sem začuden obstal. Ona je klečala pri njegovem ležišču ter mu podajala košček kruha pomočenega v vino, kterega je on gladno požiral.
Zdaj sta se obadva ozrla name. On meje menda spoznal v istem trenutku; kajti glava se mu je nagnila, oči so se mu čudno razširile, krč mu je stisnil usta — nikdar več jih ni odprl, ostal je mrtev! Tudi ona me je spoznala in omedlela je. Tu sem stal omoten. Noge in roke bile so mi tako trde, da se nisem mogel niti dotakniti nezveste žene, dasi je silno potrebovala pomoči. Klical sem na pomoč. V malo trenutkih se je prikazala ženska iz sosednje sobe. Razodel sem ji z malo besedami, kar ji je bilo potrebno vedeti, dal sem ji potrebni denar in hitel sem od tam, kakor da bi mi gorelo pod nogami!"
Ko se je ubogi doktor malo opočil po tej povesti, na novo je pričel s slabim glosom: „Zdaj, gospod, le še malo besed in potem mojo prošnjo. — Vso noč nisem mogel zatis-niti očesa, imel sem hud, britek boj v svojem srcu. Zmagal sem. Duh maščevanja je pregnan. On ne živi več in ona ne sme umreti v revščini. V mojem srcu še ni ugasnila zadnja iskrica ljubezni do nje. Jaz sam nočem — da, ne smem je več videti. Vas, častitljivi gospod, pa je poslal danes Bog k meni. Zato vas prisrčno prosim, poskrbite malo za mojo nesrečno soprogo. Previdite jo tačas z vsim, česar potrebuje. Tu je potrebni denar. Za njeno prihodnost bom sam skrbel."
Zdravnik mi je povedal hišno številko in jaz sem hitel k nesrečnici. Ozka hišica z dvema nadstropjema, kjer je bilo skoraj toliko stanovanj, kakor oken, bila mi je precej znana; kajti že nekterikrat peljala me je bila dolžnost mojega stanu v revne sobe njenih ubogih prebivalcev. Stopil sem v zaznamovano mi sobo Lica njena bila so bela, ko sneg, oči vdrte, tako da bi jo bil mogel imeti za mrtvo.
Vendar naznanjal je obledeli in shujšani obraz sledi nekdanje lepote. Milosrčni strežnici mignil sem, da naj se za malo časa iz sobe poda; jaz pa sem ostal pri usmiljenja vredni. Polagoma z mehkimi besedami naznanil sem ji, kaj me je pripeljalo k njej. Kako jo je to ganilo, se še ne da povedati. „In to more moj Bogomil, moj dragi mož storiti za-me, za svojo nesrečno, nevredno ženo? Bog mu povrni!" — tako je nekolikokrat zdihnila. Svitle solze udrle so se ji iz oči in lica orudečila so se ji neznatno. Ko si je olahkala s solzami srce, rekla je s slabim glasom: „Bodite tako dobri, častiti gospod, in naznanite mojemu možu, kako sem obžalovala vsa ta leta vedno svoj dolg. Nekaj trenutkov zmotljena, pozabila sem sicer obljube storjene pri oltarju — in zapustila sem hišo svojega soproga. Ne bom tožila začetnika vse te nesreče, kako me je oni zapeljivec na polzko pot pripravil, bodi znano samemu Vsegavednemu; on že stoji pred božjo sodbo.
(Dalje prih.)
Ick že en mesec, osobito ker se že naprej ve, kdor ima patent, ker tudi z 2 gld. lahko voli. To bo pa balmnje od vladne strani, ako zmaga, koliko privržencev ima na deželi; pa ni čudo, če se taka sila jasno godi. Sploh pa primanjkuje izobraženja pri volilcih, ker čudne pojme imajo nekteri o teh volitvah. Luč, luč! Če ne, poginemo!
■k liaiiuiiHkt* okolice, 12. jan. (Vprašanje). Postava ukazuje, da volilne liste, ktere volilec samo podkriža, imate podpisati tudi dve priči, da je volilec res sam podkriža!. Kdo bo neki spisal priče, in ktere priče bo spisal na tiste volilne liste za obrtnijski oddelek kupčijske zbornice, ktere je dalječ na okrog raznašal kamniški berič Tratnik in so mu jih ljudje podkriževali, ker jih je na mnogih krajih s tem slepil, da je rekel, da njegovi (nemčurski) kandidatje bodo davke in druge plačila zmanjšali?
Ali bo volilna komisija potrdila po tem beriču nabrane in samo podkrižane liste brez postavnih prič?
I» i»oljitii*kc (loliiie, 10. jan. „Slovenec" je že iz mnogih krajev poročal, kako se vrše volitve za kupčijsko in obrtnijsko zbornico. A tako kakor na Trati se menda nikjer ni godilo. Ko sem jel popraševati po glasovnicah, ni bilo nikjer nobene, kakor da bi v našem kraju nihče ne imel pravice voliti, dasiravno šteje poljanska dolina mnogo volilcev. In župan od nekoga zarad tega poprašan, se je delal čisto nevednega. A sedaj smo slepariji prišli na sled; župan je vse volilne liste p r i d r ž a 1 doma in jih dal podpisati ter se mu š c n i vredno zdelo, da bi bil kterega volil ca poklical ali konm o volitvah kaj v misel vzel. Možje so silno razkačeni in bodo zoper to nepostavno in krivično ravnanje protestirali.
i/.(iiorcii.iMkesH, 11.jan. Volitve za kupčijsko zb o r ni c o se vrše! Ali kako? Kjer so županijstva znana nemškutarska, tam se pošiljajo volitvene izkaznice županijstvoin, kjer pa ne, tam se pooblastijo od okrajnih glavarstev neznačajni možje, da nosijo volilne liste volilcem in jih z vsakakoršnimi zvijačami slepijo, da le volijo vladi dopadljive osebe, pa ne še to, da le podpišejo prazne volitvene izkaznice, kamor napišejo taki agitatorji vladne kreature. Tako nosi nekako človeče iz Loke, Pajer imenovano, volitvene izkaznice po celi poljanski iu selški dolini in slepar: volilce, da se podčrtajo na prazne liste. Žalostno je to, da se v dobi svobode kaj tacega goditi more, ali še žalostneje je, da se samostojni možje, kakor apotekar F a b j a n i iz Loke, čegar ne-značajnost je vsakemu tukaj znana, dajo vladi za judežev denar porabiti za to, da nevedne kmečke volilce z Bog ve kakimi sleparijami pripravijo na to, da se podpišejo na prazne izkaznice. Lahko tudi služim častitemu vred-ništvu in vsakemu, kteremu je to mar, s tem, da naznanim ime volilca,*) kterega ni bilo doma, in ga je omenjeno človeče Pajer podpisalo na prazno volilno izkaznico.
Prosim Vas, kje je v tacih okolišinah govoriti o svobodni volitvi! S tacimi sredstvi se zamore povsod in za vsako še tako pogub-Ijivo naredbo večina prisiliti. Nobena reč ne more bolj kakor ta pomagati k temu, da vsak priprost človek spozna, da je pri nas volitev le komedija. Dokler se bo tako godilo, vlada ne sme in ne more govoriti, da je deželni in državni zbor res zastopstvo narodovega mnenja.
*) Volilec naj protestira zoper to, ali pa naj Pajerja naravnost toži, da jo zlorabil njegovo ime.
Vred.
Še nekaj! Okrajni paša v Kranji kar naravnost zapoveduje, da se morajo ti in ti kandidatje voliti v kupčijsko zbornico. Priča temu sta moža(l?) Pajer in Fabjani!
I/ o 1)1 i/ju LaSIi, 11. jan. V treh dnevih so volitve za kupčijsko zbornico, a v Lašičah do te ure nima še noben obrtnik volilnega listika. Itaznaša jih okrog — kakor ravno zvemo — Fladungov „servus" po bolj oddaljenih krajih; kajti dobil je povelje, da v Lašičah naj jih naj nazadnje razdeli. V četrtek je bil g. Fladung tukaj ; bilo bi lahko z eno potjo in z enimi dieti opravljeno vse skup; a drugi dau prisope koj davkarski komisar Tratnik sem iz Kočevja, — ki je, kdo ve, kaj vse imel naročiti nositelju listikov ter mu jih izročil. O ti sveta postavnost til Lani so bili tukaj nekteri kaznovani, češ, da so kolportirali prošnjo do cesarja zarad direktnih volitev, Bog zna, če bodo tudi današnji kolpor-terji — ki tako hanibalsko s postavo delajo — dostojno kaznovani? — Županstvo, ktero bi imelo dobiti in razdeliti listike, bo koj jutri poslalo v Ljubljano protest.
Ik (J.orij, 11. januarja. Včeraj je pri nas med službo božjo hodil po hišah nek gosposk možicelj (Baron-Cojzov pisač) in je nabiral podpise za nasprotne kandidate v obrtnijsko zbornico. Godilo se je tako-le: Naš župan je bil dal srenjskemu slugu liste za volitev; sreča ga pa možicelj ter ga vpraša, kam gre in če mu župan ni dal volilnih listov. Sluga odgovori, da mu jih je izročil. Daj jih meni, pravi zvijaško, pa ti bom pot prihranil in liste sam razposlal po hišah. Kratkovidni in nevedni sluga mu jih da in možiček gre z njimi po hišah. Kmalo pa sluga izve, kaj hoče, teče za njim mu vzame liste nazaj, ter jih sam raznaša. Ta možicelj je imel na listku spisane nemškutarje, da bi bil ljudi goljufal za podpise. Rekel je tudi, da bo drugi dan hodil za slugom in ljudi pregovarjal, da se bodo podpisovali za nemškutarske kandidate. Slugu pa je obetal od vsakega podpisa 20 kr. Pri nas v Gorijah se je mož opekel, ker smo ljudem precej razjasnili, kaj je to. V Zaspih pa in v Gradu mu je šlo bolj po sreči, dobil jih je mnogo na svoje limanice. To je prosta volitev!
tržaške okolice. 10. januarja. Te dni so prebivalci ketnarske fare pri magistratu prošnjo položili, naj bi se poslopje konjederčevo in dotični prostori za pokopa-vanje mrhovine kam drugam v kraj od ljudi bolj oddaljen postavili. Kakor je bil že „Slovenec" poročil, se je živinska kuga v uialo letih že tretjikrat vnela v ravno gori omenjenem kraju, kjer je konjederčevo poslopje in okoli kterega imajo kmetje svoje pašnike, in tudi želja se je sprožila, naj bi dotične oblastnije pregledale, ali ni morda to v dotiki s konjederčevo hišo in ali morda celo ni ta kriva kuge. To pa lahko vsak previdi, da konjeder-čevi prostori zdaj niso več na pravem mestu, pred 50 leti so bili že še, zdaj pa že več niso. Ker pa ta stvar spada v področje zdravnikov, je morda upati, da ko bode prošnja v mestnem svetovalstvu na dnevni red prišla, bode tudi poslanec dr. Muha enkrat svoja usta odprl in se za odpravo potezal, prvič kot zdravnik že iz zdravstvenega stališča, drugič pa, ker je v ravno onem okraju voljen.
IIrittwke okolice, 11. jan. — Že zadnje dni starega leta ste v mestnem tržaškem zboru za okolico izrastli iz samega ledu dve mali rahli cvetlici, kteri sami na sebi brezvažni, ste vendar za okolico toliko važnejši, kajti v mestnem zboru okoličanom cvetlice navadno ne cveto. Prvo je, da se je
po predlogu okoličanskega odbornika g. Nad-lišeka pri proračunu za I. 1875 že v tretjem branji 150 gld. dovolilo, da se bodo tudi revnim okoličanskim šolarjem čevlji napravljali; s tem se je pristavil princip, da če se že obdarijo reveži mestni, imajo enako pravico zahtevati to tudi okoličani. Neverjetno je, kako so se lahonski poslanci tej pravični tirjatvi okoličanov ustavljali; še celo zvijače in očitne laži se niso sramovali, hote namreč v seji dokazati, da enakopravnost med mestnimi in okoličanskimi reveži je že v dejanju vpeljana, na kar je pa v njih nejevoljo in sramoto sam dotični referent Loy obstati moral, da temu ni taka. Pa ne le naša poslanca vit. Lozer in g. Nabrgoj sta g. Nadlišeka vrlo iu krepko podpirala, ampak tudi mestni poslanec g. Wittman je tim vrlim možem priskočil na pomoč in je tako naposled pravična reč zmagala. Sicer v materijalnem obziru revni otroci iz okolice ne bodo veliko na boljem, vendar nas le-to mora veseliti, da je naša reč zmagala.
Drugo, nad česom imamo se veseliti, tudi v resnici ni veliko, ali veliko veče važnosti je zarad vtisa, kterega je ta stvar napravila. Ko je namreč po budgetni debati nek prvak la-honske stranke županu očital, da magistrat z vojaškimi oblastnijami v nemškem jeziku kore-spondira in tako § 19. tem. postav žali, se je župan precej in lahko opravičil. Ali na to se vzdigne vitez Lozer in pravi, da se on zelo čudi temu, da se v mestnem zboru toliko ropota dela zarad le dvomljive žalitve § 19., med tem ko ravno ta mestni zbor magistratu prepoveduje sprejemati prošnje in druga pisma okoličanov v njih maternem jeziku. Ako seže Talijani hočejo sklicevati na znani § 19., naj ga pa tudi oni proti okoličanom, kteri so iz-ključljivo Slovenci, respektirajo. Niti župan, niti znani lahonski širokoustneži niso zamogli vit. Lozerju odgovora dati. Tudi talijanski Časniki, kteri so o tej seji poročali, niso besedice o tem črhnili; najbrže jih je sram krivice, ktera se okoličanom godi.
Kakor je bilo že rečeno, veliko nismo pridobili, ali up nas navdaja, da se s časom bo tudi za okolico na bolje obrnilo; edina misel, ktera nas tolaži, je pa ta, da se med poslanci še vedno nahajajo možje, kteri se znajo o pravem času za pravično reč potezati.
Domače novice.
Ljubljana, 14. januarija
(Pritožba do ministerstva,) Ker je g. dr. Bleiweisu došlo iz Gorenjskega, Dolenjskega in Notranjskega mnogo poročil, kako strašansko nepostavno se dela po deželi pri volitvah za kupčijsko in obrtnijsko zbornico, in mnogo protestov zoper tako postopanje, je včeraj (13. t. m.) odposlal sledeči telegram:
Njegovi ekscelenciji, gospodu ministru za trgovstvo, dr. Banhansu na Dunaji! Narod v vsili okrajinah naše dežele je zavoljo zaničevanja S 10. volilnega reda za trgovsko in obrtnijsko zbornico in zavoljo groznega in kaznovanja vrednega postopanja vradnih služabnikov, večega dela okrajnih glavarstev, pri raznašanji volilnih listov za sedanje volitve, ki se pojutranjem končajo, tako razburjen, da je nujno potrebno ostro preiskovati njihovo pošto-
panje in odložiti veljavo volitev do onega časa, ko bode preiskava dognana. Naj blagovoli Vaša ekscelencija to na resnične dogodbe oprto naznanilo na korist cesarske vlade in javne morale v vednost vzeti in potrebno učiniti.
Deželni odbornik
dr. Bleiweis. (f'ilesu Veslenecku)> kakor
se vidi, vse naše pritožbe do zdaj še niso nič škodovale.
(Iz seje deželnega odbora 8. januarija.) Na dopis si. ministerstva za kmetijstvo, s kte-rim je deželnemu odboru naznanilo, da bode deželni sadje- in vinorejski šoli na Slapu tudi za 1. 1875, 1876 in 1877 naklonilo po 2000 gl. podpore iz državne dotacije za kmetijske šole, je deželni odbor sklenil, da se gospodu ministru izreče pismena zahvala. — Bogato zbirko mineralij (kamnov in rud) okoli 1. 1830 umrlega dvornega svetovalca Tadeja Potočnika je deželni odbor po predlogu muzejnega kustoza kupil za ljubljanski muzej, posebno v ta namen, da se bode ta zbirka rabila v poduk dijakov in da se iz te zbirke tudi napravijo manjše zbirke za šole s podukom o kmetijstvu. — V Buda-Pešti leta 1873 pod vodstvom ogerskega statističnega zavoda (bureau) na svitlo dani imenik mest, trgov in vasi dežel ogerske krone in njihov pregled po sedanji politični organizaciji se naroči za vodstvo kranjskih deželnih dobrodelnih naprav. — Predlogu, da se učiteljska služba v Šentvidu pri Vipavi sedanjemu učitelju stalno podeli, je deželni odbor pritrdil. — Dopis deželnega predsedstva, da je od zadnjega deželnega zbora kranjskega sklenjena priklada na direktne davke in sicer po 20% za deželni in po 20" 0 za zemljišno-odvezni zaklad, kakor tudi 10" „ priklada na vžitnino za deželni in ravno tolika za zemljišno-odvezni zaklad za leto 1875 zadobila cesarjevo potrjenje, se je vzel na znanje, kakor tudi to, da je sklep deželnega zbora, da se sme v potrebi za 100.000 gld. obligacij deželnega zaklada zastaviti, od cesarja potrjen. — V zadnjem deželnem zboru sklenjena postava za uravnavo prineskov in zapuščin v normalno-šolski zaklad je od cesarja potrjena.
(O prejšnji kupčijski zbornici) je ,,Tag-blatt" trdil, da svoje naloge ni razumela ter slabo zastopala kupčijske in obrtnijske zadeve. Človek bi mislil, da Tagblattovci so pri svojih kandidatih edino le imeli pred očmi napredek kupčijstva in obrtnijstva. Pa kaj še! Zadnja ,,N. fr. Presse" pove na vsa usta, da naj pri volitvah ustavoverci na vse kriplje delajo „für die Sache der Verfassung". Če tedaj kupčija in obrtnija gresta pod nič, če se tudi vsled tega ponavljajo dogodki, ki so Offenheima spravili pred sodnijo, vse to nič ne de, če le za sedaj zmaga ustavoverna stranka!
(,,Tagblatt") je že jel prav po žabje se napihovati in prevzetno bahati z „zmago" nemčurjev v kupčijskem oddelku. Bahaje se pa po svoji ostudni navadi zopet pobalinsko insultira narodno stranko. Mi na njegovo pre-vzetovanje nimamo nobenega bolj priležnega odgovora, kakor: Vi revčeki! Kje bi le vi še kaj veljali, kam li bi spravili le enega svojih kandidatov, da bi ne bilo vlade, ki vam pomaga, kolikor ve in zna! Poskusimo se enkrat oboji brez vladne pomoči, se bo videlo, kdo bo zmagal, mi ali vi. Z beriči, žandarji in enakimi pomagači „zmagati" ni nobena umet nost. Sramovati bi se morali svoje onemoglosti, ne pa trobiti po svetu, da brez vlade nič ne morete.
(„Narod") je bil v torek konfisciran za-volj več člankov in dopisov, ki so grajali čudno postopanje vladinih organov pri raznašanji volilnih listov. 1, kaj li se sme potem pisati še, če tudi ne to, kar se nenavadnega godi v naši deželi? Tudi danajšnji „Narod" je konfisciran.
(Odbor čitalnice ljubljanske) je sklenil, da ne sme v gornje čitalnične prostore zahajati nihče, ki ni ud ali po kakem udu pravilno vpeljan. Ta sklep se objavi zato, da ne bi se komu, ki bi kot neud vendar-le prišel v čitalnico, kaj neprijetnega ne pripetilo.
(Slovensko gledišče.) „Lepa predstava — v prazni hiši" — to je v kratkem kritika zadnjega gledišnega večera. „Cousin Jacques" je ličua igra polna različnih nasprotnih si značajev. G. Jeločnik, da-si je zbolelega g. Schmida nalogo še le par ur pred večerom prevzel, je to nalogo vendar-le dobro izpeljal. G. Nolli nam takrat ni bil po vsem všeč, zdelo se nam je, ko da bi bil svojo nalogo preveč enolično igral; g. Šušteršič nas je zadovoljil Gospo-dičini Podkrajšekova in Namretova ste popolnem zadostili. — Med posameznimi deli igre je vojaška godba odlikovala se s prav ličnimi muzikalnimi sestavki in bila zato s ploskanjem pohvaljena. — Prostori so bili vkljub temu žalostno prazni; naši Slovenci hodijo pač rajši v nemško gledišče tuje goste poslušat in kedar se slovenski igra, ostanejo doma ali pa se raz-dele po gostilnicah iu kavarnah. Nektere „slovenske" družine pa tako hodijo v gledišče le takrat, kadar se nemški igra. Žalostno, pa resnično.
(Ljubljanski mestni beriČ Karol Brosch) pri raznašanji legitimacij za volitev kupčijske zbornice zoperpostavno tirja liste nazaj in jih izroča nemčurjem. Tako je storil pri jerme-narju Repinu in pri brusarju Strelu, pa jih je moral po prizadevanju vrlega usnjarja Jožefa Zevnika, v Slonovih ulicah, dotičnima volilcema nazaj izročiti. Tako postopa tudi, kjer koli naleti na bolj priproste volilce, in vjel jih je mnogo, kteri bi gotovo bili narodne možč volili, kakor čevljar Malič, kterega je presleparil in od njega podpis tirjal, pa tudi dobil, ker mož ni vedel, za kaj da gre! Vprašamo: bo li za take možake tudi kdo pritožbo pri volilni komisiji vložil? Ali nimamo nobenega paragrafa zoper samosilstvo gosposk in njih gg. beričev? Za navedeno ravnanje imamo poštene priče.
(Ljubljanski hlobučar Franc Debeutz), sedanji kandidat za obrtnijski oddelek kupčijske zbornice, je v noči od nedelje do ponedeljka v gostilnici pri „malem slonu" (Kleinen Elefanten) na Starem trgu strasto udrihal po Slovencih zarad volitev in rekel: „Če mi K ran j ci zmagamo, ne bo nobenega davka več; če pa Slovenci zmagajo, bomo še večje davke plačevali, ker Slovenci so nam zdaj nove naklade za 5'/„"/o naložili!" Ker je na to nekdo pričujočih opomnil, da se mu blede, in da le nemčurji v mestnem zastopu so nam ljubljančanom naložili novo priklado 10n/„ na direktne davke, je ta silo zmožni nemčur odgovoril, da bo on kot ud kupčijske zbornice s svojimi tovarši odpravil vse davke, kar je, seveda, zbudilo občen posmeh. Velemogočni kandidat je pa pri svoji radodarnosti tirjal, da bi mu gostje še vino plačevali, ako ravno je bil uže dobro natrkan. Godilo se je to, kar ne smemo zamolčati, ob treh zjutraj. In dasi je bil g. Debeutz od nekega gosta opomenjen, da se ne spodobi zakonskemu možu in očetu G otrok in kandidatu kupčijske zbornice tako pozno po krčmah v splošen posmeh rogoviliti, je vendar nemšku tarski inteligentnež ostal na svojem mestu ter
od nazočih tirjal, da bi mu kuhanega vina plačali, kar se pa nij zgodilo. To je kandidat nemčurstva, nad čigar bistroumnostjo in obnašanjem sme cela Germanija ponosno strmeti! To je mož! Gut Schlauch!
Umrli so:
8.	jan. Lorcnc Ambrožič, delavec, 57 1., za oalabljenjem. — Janez Winkler, trgovec, 53 1., za mrtvoudom. — Jaka Ferjan, krojač, 42 1., za možg. mrtvoudom.
9.	jan. Matej Gruber, kajžarja sin, 15 1., za oslabljenjem.
10.	jan. Lojza Mehle, delavca žena, 88 1. za splošno vodenico. — Tomaž Knntar, delavec, 74 1., — in Ivana Paš, vdova, 81 1., oba za oslabljenjem. — Filip Heya pl. Castelleto, stotnika v pokoju otrok, 43/4 za škrlatom.
11.	jan. Jože Strobach, uradnijsk sluga, 91 1., za oslabljenjem. — Matija Strampfl, hlapec, 40 1., za p'jucno sušico. — Janez Skvarča, nadzornik v pok. 55 1., za pljučno boleznijo. — Miha Kapel, kajžar, 51 1., za pljučno sušico. — Jurij Birtič, učitelj, 40 1., za vnetjem pljučne mrene. — Reza Ilerič, kondukterja, otrok 13 , 1., za spri-denjem krvi.
12.	jan. Vladimir Zabukovee, računskega pregledovalca otrok, 4 1., za vnetjem vratu.
Eksekutivne dražbe.
18.	jan. 3. Jan. Mandelc evo iz Zagorja. (230 gl.) v Kranju. — 2. Jož. Marckhard-ovo (84391 gl.) v Ljubljani. — 2. Jož. Novak-ovo iz Višnje (588 gl.), — 2. Karol Fabjanl-jevo iz Žu-ženberka (3146 gl.), obe v Žuženberku.
19.	jan. 3. Mih. Gašperlin-ovo iz Poženika (3687 gl.) v Kranju. — 3. Jož. Selan ovo iz Rov pri Slivni (2297 gl.) v Litiji. — 3. Fr. Sturm-ovo iz Senožeč (1537 gl.) v Senožečah. — 3. Mat. Jurkovič-evo iz Hriba (620 gl.), — 3. Mat. Hö-nigmann-ovo iz Star. Loga (720 gl.), obe v Ko-čevji. — 3. Matija Spreitzer-jevo iz Blatnika v Metliki. — 3. Jan. Gerl-ovo iz Toininj (1450 gl.) — 2. Gregor Barbis evo iz Poštenjška (2890 gl.), obe v Bistrici. — 3. Jože Dekleva-vo iz Landola (400 gl.), — 3. Kat. Premru-tove iz Hazdrtega (580 gl.), obe v Senožečah. — 3. Jan. Cešark-ovo iz Ribnice v Ribnici. — 2. Fr. Skodel-vo iz Bu-danj i 1555 gl.) v Ipavi. — 2. Ant. Lebar jevo iz Loke (1045 gl. v Loki. — 3. Jož. Nadrah ovo iz velikega Vrha v Litiji.
IVIl-JtrHfli'IM- «ifllHI-IM* ffllK
11. januarja.
Papirna renta 70.10. — Srebrna renta 75 60. — I8601et.no (lržavuo posojilo 11 3,25. — Banlune akcije 1002 — Kreditne akcije 228. — . — London 110 60. — Srebro 104 50,— Ces. kr. cekini —,—. — Napoleon 8.89' j.
Denarslvcn« cene. 12. januarja.
Državni fondi. 5°/0 avstrijska papirna renta . .
5°/0 renta v srebru......
Srečke (loži) 1854. 1......
„ „ 1860. 1., celi. . . . „ „ 1860. 1., petinke . .
Premijski listi 1864. 1.......
Zemljiščine odveznice.
Štajarske po 5%.......
Kranjske, koroške in primorske po 5°
Ogerske po 5°/0.......
Hrvaške in slavonske po 5°/„ . . . Sedmograške po 5'/, ..... Delnice (akcije).
Nacijonalne banke......
Unionske banke.......
Kreditne akcije.......
Nižoavstr. eskomptne družbe . . ,
Anglo-avstr. banke......
Srečke (loži).
Kreditne	po 100 gld.	a. v.
Tržaške	„ 100 .,	k. d.
>t 50 ,,	,, ,,
Budenske	„ 40 gld.	a. v,
Salmove	„ 40 „	„ „
Palffi-jeve	„ 40 „	„ „
Clary-jeve	„ 40 „	„ „
St. Genois	,, 40 ,,	,, ,,
Windischgrätz-ove „ 20 „	,, „
Waldstein-ove „ 40 ,,	„ „ Srebro in zlato.
Ces. cekini . Napoleonsd'or Srebro . .
Deuar. Blago. 70 .iO ; 70.40" 75.70 75.80 104.50 105,— 112.— 112.50 115.50 116.— 141.— 140.25
93.50	94,—
86.50	—.—
78.25	78.50
79.75	80.15
76 —	76.75
1003 1004 105.50 105.75 228.25 228.50 855.— 860,— 141.50 141.75
166,—	166.50
107.—	107.50
52.—	63.—
25.—	25.50
32.—	33.—
24.—	25,-
26.25	26.60
25.50	26.60
22,—	23.50
22.60	23.50
5.24'/., 5.25 8.89 8.90 104.70 104.80