Uredništvo
Kolodvorsko Ulico štov. 15.
z uradnikom aa uioro govoriti Va»k ilan od 11. 12. ure.
Rokopisi ho no vračajo.
Inserati:
*“*'»topn» petit-,!?> ‘ kr-, Pri »•4kr«tnoin po-I"*vli»nji dajo ii >opmi.
ljubljanski List
večerna priloga deželnemu uradnemu časniku.
Izhaja vsak dan razen nedelj in praznikov ob 55. uri zvečer.
Velja
za Iijubljano
v uprarniStvu:
za colo loto 6 gld., za pol lota 8 gld., za čotrtlota 1 gld. 60 kr., na nieaoc 50 kr., pošiljatov aa dom volja mogočno 9 kr. več.
Po pošti velja
za celo loto 10 gl., za pol lota 5 gld., za čotrtlota 2gld. 50 kr. in za joden m**€c 85 kr.
Štev. 212.
V Ljubljani v torek, 11. novembra 1884.
Tečaj I.
Mixed — Pickles.
(Konec.)
Ali kaj se je pripetilo sosedu na levi, da e rudeč postal v obrazu, kakor kuhan rak ter se davi, da se bojimo za ujegovo zdravje? "rehlastno je posegel v skledo, in v požiralniku mu je obtičal kos one klasične priče, katero je »Slovan" proti »Ljub. Listu“ priteral cel6 z oddaljenega Primorja. Mož ima izražati s«dbo o slovenskem glasilu kranjske deželne vlade, ali takoj v uvodu svojega sermona mora obstati, da »Ljubljanskega Lista" tu ne poznamo drugače,kot izopomb", katere so čitati v »Slov. Narodu" in njegovem vrednem sobojevniku »Slovanu". V istini, jako verodostojna avtoriteta, uprav v Goethejevem zmislu ein dunUer Ehrenmann, kateri list ocenja, ne da bi se trudil, s svojimi očmi ogledati si ga, predno ga mo-ralično ubije z ostro Bvojo razsodbo. Celo stari cenzorji pred 1. 1848 bili so bolj milostni ! Povsod drugod sicer, po vsem širnem svetu take ocene nimajo niti najmanjše veljave, in če se »Slovanu" ne posreči, z drugimi pričami obelodaniti zločine »Ljub. Lista", opravičena je naša bojazen, da bodemo dolgo uživali prost zrak ter radovali se drznih skokov »Slovanovih" šaljivcev!
In oni tam na desni, kaj si mane zaru-dele oči? Zagledal se je v pyramidalno učenost našega radikalnega tednika, kateri sans 9me poroča svojim vernikom o sedemdesetletnici nemškega učenjaka Curtiusa. Zadeva, da je „slavni pisatelj grške slovnice, ki ga pozna vsak inteligenten Slo-v e n e c, praznoval te dni v Berolinu v družbi Svojih častiteljev, prijateljev in učencev sedemdesetletnico svojega rojstva." Strah nas Je prevzel, da »Slovana" ue bodemo mogli Prištevati tem inteligentnim Slovencem. Sicer bj moral znati, da je slavnost, katero popisuje s tako simpatičnimi izrazi, veljala ne filologu Curtiusu, temveč starejšemu bratu njegovemu zgodovinarju, o katerem se pri-
Listek.
Črtice o arlberftki železnici.
Meseca septembra se je izročila arlberška železnica v prisotnosti cesarja samega splošnemu prometu. Pri slavnostih, ki so se vršile Pri tej priliki, kakor je to sploh običajno, Poudarjalo se je vsestranski, da je zgradba te železnice velikansko delo, s katerim se smejo ^strijski tehniki ponašati. Hvalilcem in sla-'teljem te zgradbe pridružili so se celo tudi *e'nško-liberalni časniki, če tudi se je mogla vrstami brati njih jeza o tem, da se to ,e‘0 ni začelo in zvršilo za dobe njih vla-anja, ampak v času, ko vlada od njih toliko praženo Taaffejevo ministerstvo, kateremu 0 uže a priori za taka podjetja vsako zmož-°st odrekali.
Komaj še le poldrugi mesec drdra dan j*1 dnevom hlapon po tem novem tiru, in uže sliši, da je promet zelo živahen in toliko nsežen, da se s sredstvi, koja so sedaj na “^Polaganje, dd prav težko zmagovati. Če
poveduje, da je poleg nekaterih drugih ma-lenkostij napisal tudi neko precej znamenito grško povestnico. Boljši petošolci razločujejo prav dobro oba pisatelja, le nesrečnemu »Slo-vanovemu" uredniku pripetil se je ta neljubi Quid pro quo. Olajševalno je sicer vsekako, da je tudi uredništvo »Slovana" — to utegne baje splošna prikazen biti v našem radikalnem novinarstvu — sestavljeno zgolj iz pro-palih ali ponesrečenih »večnih" študentov, katerim se nikdar sanjalo ni o sitnih državnih preskušnjah, toda nekoliko več literarnega znanja smo vender le pričakovali od onih veleumov, kateri si usojajo, voditelji in kažipoti postati slovenskemu narodu. In sedaj se bodete še čudili, da hudomušni prof. Šuklje nikakeršnega rešpekta nima pred vašo učenostjo?
Ali sosed tam doli, kaj usta zateguješ, kakor da bi pezdirje grizel ? Našel je v ukusno serviranih „mixed-pickles" neko nedolžno stva-rico, katere navzlic vsemu trudu požvečiti in požirati ne more. Pompezna notica o »obsodbi urednika Sukljeja" mu je priila med zobe. Niti besedice ne bodemo zinili o sodnijski razsodbi, tudi na to se ne bodemo sklicevali, da je vender le treba čakati konečne rešitve pri prizivni instanci — le en faktum hočemo navesti, kateri drastično označuje taktiko »Slo-vanovih" junakov. Jedina beseda v vsem inkriminiranem članku, s katero je zatožba vsaj količkaj mogla dokazati, da zadeva obdolženi citat ravno tožnika Hribarja, je izraz: „finančni veleum ljubljanskega mestnega od bora". Pri dotični obravnavi upiral se je tedaj sotrudnik radikalnega tednika in ob jednem zastopnik rahločutnih tožnikov, dr. Ivan Tavčar, zlasti na to, da ta izraz more meriti le na g. Hr i bar j a, češ, da je on finančnemu odseku načelnik. Ta argument, dasi se mu da mnogo ugovarjati, vplival je vidno na sodišče, in tedaj se naslanja tudi prepis razsodbe posebno in izrecno na navedeni razlog, da je g. Hribar »notorično prvomestnik finančnemu odseku". Zatoženemu uredniku našega
smemo verovati časnikarskim poročilom, katera smo pred par dnevi brali, kaže se uže dobrodejen vpliv te novo odprte železniške proge na promet v naših pristaniških mestih, Trstu in Reki.
Mislimo torej, da nam čast. čitatelji »Ljubljanskega Lista" ne bodo zamerili, ako njim v sledečih vrstah podamo nekoliko podatkov o tej železnici, kateri se obče svetovna važnost pripisuje.
Zakonski načrt o gradjenji arlberške železnice je bil sprejet v zbornici poslaucev dnč 13. marcija 1880.1., v gosposki zbornici pa dnč 3. maja, a od cesarja potrjen dnč 7. maja istega leta. Takoj čez 8 duij, t. j. 15. maja, dobilo je vodstvo za zgradbe državnih železnic nalog, da zvršuje ta zakon. Delo se je res takoj pričelo ter trajalo neprestano do letošnjega leta, dokler se ni železnica izročila prometu.
Vso arlberško železniško progo, ki teče od Innsbrucka do Bludeuca malo ne od vzhoda proti zahodu, moremo deliti v štiri dele: a) Innsbruck-Landeck v Inski dolini, ki meri 74 km; b) Landeck sv. Anton v llosanski dolini, ki je 26 km dolga; c) prorov skozi
lista se je pač takoj dozdevalo, da zavzema to mesto ue »Slovanov" lastnik, temveč podžupan g. P e t r i,či č, ali ugovarjati si vender ni upal odvetniku, kateri je na vzvišenem mestu svojo trditev vzdržal z ono samosvestjo, s kojo se sploh odlikuje. Znal je dobro, da je i dr. Tavčar član tega odseka, da se tedaj ne more motiti v osebi svojega načelnika in — molčal je!
Toda, ko je kasneje v mestnem uradu povpraševal po dotičnem razmerji, ko je v roke dobil tiskani uradni izkaz, izvedel je ter čital črno na belem, da je v finančnem odseku gosp. Petriči 6 načelnik, gosp. Al. Bajer njegov namestnik. Taki tedaj so vaše vojne lavorike, gospodje v uredništvu »Slovanovem11, in pravo ste pogodili, da se ponašate z mo-mentanno zmago, katero ste si priborili s tako dostojnimi sredstvi. Prej smo mislili, da odvetnik, poklicani varuh pravice, vsaj pred sodnijo in vedoma neresnice ne govori, — sedaj nas je prepričal plaidoyer »Slovanovega" pravnega pomočnika, da se tudi to časih pripeti v radikalnem ostrogu. Skoro se nam dozdeva, da je radikalna stranka z velikim pridom študirala Nik. Macchiavellija ter da ji najbolj ugaja ona doktrina, katera se izraža v načelu: »Namen posvečuje sredstva."
In glej, tudi drugod kisle obraze! kedo tudi ne bi postal hudomušen, ako se mu v „mixed- pickles" servirajo čisto navadne — otrobi! Kajti v poročilu o »Ljubljanskem mestnem zastopu in lcx Šuklje" se potrpežljivi či-tatelj zopet nadleguje z drzno, tolikokrat uže ovrženo insinuacijo, da bode Ljubljani odslej plačati 25 do 30 odstotna šolska priklada, mesto 15-, ali prav za prav 14 odstotne, katere mu v istini nalaga novi šolski zakon. In da bi se koža začela ježiti malemu davkoplačevalcu ter mrzli znoj oblival polt njegovo, pripoveduje se mu celo, da bode davčno breme njegovo znašalo odslej „po doslednostih nove postave" 6 do 8 gld.!! Radi pritrjevamo, da se nahajajo v uredniški sobani radikalnega glasila kaj spretni zavarovalni agentje, ki vam
Arlberg od sv. Antona do Langena; A) Lan-gen-Bludenc v Klosterthalu, katera je 26 km dolga.
Innsbruck leži 576 m, Landeck 777, sveti Anton 1302, Langen 1217 in Bludenc 558 m nad morsko gladino; naj višja točka vse proge pa je v prerovu skozi Arlberg 1310 m visoko nad morjem ali pa 487 m pod najvišjim mestom vozne ceste pri sv. Krištofu, ki se vije čez Arlberg.
Od Innsbrucka do Landecka in potem od postaje Bratz do Bludenca ima železnica značaj dolinske železnice, od Langena do Bratza in od Landecka do Flirscha pa značaj prave po-gorske železnice, kajti tukaj je bilo, izimši prerov, treba zmagati največjih ovir. Proga Innsbruck je sploh za 8 °/00 napeta ter je le za kacih 15 km. dolžine horizoutalna, prekopati in prevoziti je bilo treba na njej za l*/4 milijonov kubičnih metrov zemljovine. Proga Landeck-sv. Anton je, izimši postaje Pians, Strengen, Flirsch, Pettneu in sv. Anton, vsa napeta. Še bolj, nego ta, je napeta proga Langen-Bludenc, kjer ima dobra petina na vsakih 1000 metrov do 31'5 metrov pada; horizontalna je le na postajah Langen, Dann-
izvrstno sestavljajo zavarovalne „police“, toda ekskurz na obširno polje finančne politike nas je osvedočil, da o davčni sistemi niti pojma nimajo v zaduhli sobici na Kongresnem trgu. Vsaj kar se prežvekuje v tej zanimljivi notici , to so zgolj — otrobi, stare neslane otrobi!
Ali najbolj zabeljeno jed, pravo piege de resistance prihranili so gastronomi „Slovanovi“ za zadnje grižljaje. V mislih imamo oblastno, uničevalno razsodbo o siromašnem deželnem zboru vojvodine kranjske. Kako lepo se glasi mojstra „Slovana“ nemila ocena, „da se nam od tega zbora ni nadejati važnih, odločilnih uspehov na polji narodnega gospodarstva!" Doli z vami raz sedežev v redutni dvorani, gg. deželni poslanci, stopite na stran ter umaknite se „Slovanovim“ državnikom, g. Ivanu Hribarju in zvestim njegovim al£olythom, na čelu jim slovenski Cujacius, gosp. dr. Ivan Tavčar! Zanimivi prizori, katere sedaj občudujemo v mestni hiši, ponavljali se bodo v deželni sobani. Tudi tu se bode potem ugnjezdila dragocena species onih slavnoznanih sklepov, katere bodo lastni očetje utemeljevali v fulminantnih govorih ter jih pogumno v — žep potaknili. Gosp. Hribar bode zopet imel priliko, vso Ljubljano pozvati k sejam onih odsekov, katerim ga je dobrotna usoda naklonila kot prvomestnika — in radovedno občinstvo bode čakalo mesece in mesece, ne da bi dotični odsek imel le jedno sejo. (Vide vodovodni odsek ljubljanskega mesta.)
če se bo dalo kaj doseči s frazami in praznimi obljubami, bode se vršil pravi prevrat v domačih gospodarstvenih razmerah, in zlati vek, aurea aetas, napočila bode skoro »tlačenim" Slovencem. Zgoraj pa, na predsedniškem odru stoloval bode z mirno oblastjo nov deželni glavar g. dr. Zarnik ter radostno — smehljaje zrl na udano krdelo zvestih svojih pristašev. Le jedna skrb utegne čestokrat gu-bančiti visoko čelo njegovo. Vsaj, 6e nam je soditi po analogiji sedanjega mestnega zastopa, pripetilo se bode tudi v deželnozborskih prostorih, da radikalni samovlastniki — sklepčni ne bodo, potem pa bode nastala prava dirka med uradnimi slugi, tekali bodo križem mesta ter z Argovim očesom pazili, da ulove na ulici in po prodajalnicah kakega nebriž-nega — patrem patriae!
Tako se bode baje godilo, narod slovenski bode veselja vriskal, in „Slovan“ povabil nas bode s svojo navadno dvorljivo gostoljubnostjo zopet na Mixed-Pickles!
Politični pregled.
Avstrijsko-ogerska država.
Slovensko politično društvo „Edinost“ obdržavalo je predvčerajšnjem v Katinari pri Trstu svoj glavni zbor, katerega se je udele-
ofen, Dalaas, Hintergasse, Bratz in Bludenc.
—	Ker se vije vsa arlberška železnica po bolj ali menj strmih rebrih skozi ozke doline, ker seče celo vrsto postranskih dolin, bilo je treba zidati zelo mnogo mostov in viaduktov, skopati več krajših, do 50 in še več metrov dolgih prerovov, po drugih krajih pa izsekati večjih ali menjših zarez, vse v približno isti meri, kakor nahajamo to na južni železnici čez Semering.
Mostov in viaduktov, ki so deloma po vsem s kameni zidani, deloma železni, in ki so čez 10 m. dolgi, je okoli 30; med vsemi sta najbolj znamenita most čez reko In pri kilometru 73 7 in viadukt čez Trisansko dolino. Prvi ima 60 m. obločne širine, poleg njega pa je na jedni strani viadukt z dvema oblokoma po 10 m. obločne širine, na drugi strani pa viadukt s 7 obloki po 11 m. obločne širine; drugi se razpenja čez 230 m. širok in v sredini do 87 m. globok prepad, ter je toliko visok in širok, da je pod njim več nego dovolj prostora za celo votivno cerkev na Dunaji, jedino le njena dva 95 5 in. visoka stolpa bi nekoliko čez most molela. Ta viadukt je sploh jeden najvišjih, kar se jih je dozdaj pri železnicah bilo zidalo.
žila velika množina ljudstva. Zboru predsedoval je znani primorski rodoljub poslanec Nabergoj. Sprejela se je jednoglasno resolucija, naj se slovenski tečaji na tržaški gimnaziji razširjajo. Glede italijanskih dopisov mestnega magistrata tržaškega zaključilo se je, da se italijanski dopisi v prihodnje ne bodo sprejemali, kateri predlog je bil od zbranih skup-ščinarjev z gromovitimi živio-klici sprejet. Zborovanje vršilo se je v najlepšem redu.
Delegacije zaključile bodo koncem tega tedna svoje zborovanje. Proračunski odbor avstrijske delegacije sprejel je včeraj budget za vojno mornarico. Prihodnja plenarna seja ob-državala se bode jutri.
Nemško - liberalni listi vedeli so te dni mnogo pripovedovati o nezadovoljnosti Poljakov s Kalnokyjevo politiko miru. Poljski listi govorč o tej zadevi povsem drugače. Jeduo-dušuo izražajo prepričanje celega poljskega naroda, da je utrjenje miru najiskrenejša težnja poljskega naroda, kateri more le tedaj uspevati, ako se ohrani mir še dolgo, dolgo časa. To željo pa da ne goji samo narod poljski, nego isto tako iskreno tudi ostala slavjanska plemena širne monarhije.
Prihodnje dni uže objavil bode ogerski uradni list imenovanje barona Sennyeya predsednikom najvišjega sodišča ogerskega Da je imenovanje barona Sennyeya, kateri je do sedaj spadal k opoziciji, velikega pomena, nam pač ni treba posebej naglašati.
Tuje dežele.
V vatikanu vršil se je včeraj tajen kon-sistorij. Pri tej priliki imenoval je sv. Oče več kardinalov, in sicer monsignora Laurenzija, potem nadškofe palermskega, dunajskega, seviljskega ter prekonizoval škofe: ljubljanskega, briksenskega, videmskega in več drugih. Prihodnji četrtek obdržaval se bode zopet kon-sistorij, v katerem bode papež novoimenovanim kardinalom poklonil kardinalske klobuke.
Gledč Kongo-konference, katera začne svoje posvetovanje dnč 15. t. m. v Berolinu, javlja se, da se je bode vsled povabila nemškega ministerstva vnanjih zadev udeležil tudi znani potovalec po Afriki, msr. Stanley.
„Glas Črnogorca" javlja, da je Turčija odpravila karanteno proti Crni (xori. Oficijozni črnogorski listi zahvaljuje se Turčiji za to na-redbo ter izraža nado, da se bodo prijateljski odnošaji med Črno Goro in Turčijo vsled tega gotovo še bolj utrdili.
Bolgarski knez Aleksandro izdal je ukaz gledč nove organizacije bolgarske milice. Sedanjih 24 družin uvrstilo se bode v osem polkov, odnosno štiri brigade.
Najbolj zanimiv del vse arlberžke železnice pa je brez dvombe prerov skozi Arlberg, kateri 3e gledč svoje dolžine in gled 6 hitrosti, s katero je delo napredovalo, more meriti s prerovoma skozi Mont Ceniš (12.2 km. dolgim) in skozi sv. Gotthard (14 9 km. dolgim).
Pri kopanji arlberškega prerova imamo razločevati dve dobi, namreč dobo, ko se je delo vršilo le s človeškimi silami brez umetnih vrtalnih strojev, in dobo, ko so v skalovje vrtali z vrtalnimi stroji. Prva doba se je začela na vzhodni strani Arlberga dn6 24 junija 1. 1880 in je trajala do 17. novembra istega leta, na vzhodni strani Arlberga je trajala ta doba od 25. junija do 13. novembra 1. 1880. Po konkurenčni poti sta dobila vse delo v arlberškem prerovu stavbena podjetnika Lapp in Giacomo Ceconi za svoto 13 032 200 gld. in s pogojem, da mora prerov zvršen biti do 15. avgusta 1. 1885.
Na vzhodni strani so zvrtali v prvi dobi 208.5 m. dolg rov, poprečno na dan 1.43 m., na zahodni strani pa 226 m. ali poprečno na dan 1.61 m. Ker se je takoj pokazalo, da bi vrtanje jedino le z človeškimi silami trajalo predolgo časa (blizu 10 let), vpeljalo se je potem na obeh straneh vrtanje z vi talnim stroji.
Dopisi.
Iz Ljubljane, 10. novembra. (Izv. dopis)
[Shod c. kr. državnih uradnikov.] Včeraj, dnč 9. t. m., zvečer ob 6. uri šesli so se c. kr. uradniki X. in XI. dijetnega razreda v dvorani hotela „Evropa“, da se razgovar-jajo o jjameravani peticiji, katere namen bi bil, da se Nj. veličanstvo naprosi za povišanje uradniških plač, za znižanje 401etnega službovanja na 35letno, za dovoljenje 14dnevnega dopusta v vsakem letu, za vpeljavo službene pragmatike in za zboljšanje penzij vdovam in sirotam. Mnogobrojno zbrane udeležence shoda pozdravil je s prisrčnimi besedami oficijal gospod Brunner ter konečno zaklical trikrat: „Slava Nj. veličanstvu cesarju"; vsi udeleženci so z njim uavdušeno zaklicali. Pojasnjeval je kratko a jedrnato namen današnjega shoda ter v dosego njihovega namena predlagal volitev začasnega odbora. Izvoljeni so bili gg.: Brunner predsednikom, Prhavec tajnikom, v odbor pa; za c kr. poštne uradnike gg.: Brgant in Bu-tarec; za c. kr. brzojav g. Poka; za c. kr. politične uradnike g. Majcenovič; za c. kr. sod-nijske uradnike gg.: Brunner in Stegnar; za c. kr. finančne uradnike gg. Lilek in Prhavec (tajnik). Po izvršeni volitvi začasnega odbora prečita g. tajnik Prhavec točke dnevnega reda današnjemu shodu. K gori omenjenim točkam dnevnega reda dostavil se je še razgovor o vštetvi aktivitetne doklade v pen-zijo. Gospodje udeleževatelji so z velikim zanimanjem in z živim prepričanjem posezali v razgovor ter z živimi besedami slikali, kako neznosno da je stanje uradnikov teh dveh dijetnih razredov, kajti zgodi se čestokrat, da mnogi uradniki do konca svojega službovanja, obtičč v X. ali XI. razredu, in naposled je pokojnina njegova tako pičla, skoro neznatna, da se mora z vso silo boriti za obstanek. Da bi si pa v teh letih s to malo pokojnino mogel nekoliko okrepčati odrevenele svoje ude, ni govora, vender je svoje najboljše moči porabil kot uradnik.
Dalnji predlog, naj bi se pokojnina pričenjala uže pri 35letnem službovanji ter naj bi se računala po petintridesetinkah, t. j. od leta do leta — se je po mnogostranskem razgovoru zavrgel.
Kakor smo uže omenili, so udeleženci shoda z velikim zanimanjem sledili razgovoru in posezali v debato, največ zanimanja pa je vzbudil razgovor o službeni pragmatiki in o zboljšanji penzij vdovam in sirotam; saj je pa to bila tudi točka vredna vsega zanimanja, kajti kdo ne vidi rad po smrti drage svoje preskrbljene.
Predlogi so se za vrstjo vzprejeli, in odboru se le naročilo, naj odpošlje vzprejete predloge glavnemu odboru uradnikov X. in XI. dijetnega razreda v Bregenci, kateri de-
Prvi kilometer dolg rov od vzhodne strani so zvrtali in skopali due 26. junija 1. 1881, od zahodne strani pa še le 10. septembra istega leta. Leta 1882 je vrtanje in kopanje redno vsak dan poprečno za 8.3 m. napredovalo in uže 5. avgusta 1. 1883 je bilo slišati streljanje od vzhodne strani na zahodni; 13ega novembra 1883. 1. pa je pala zadnja tanka skalnata stena med obema rovoma v prisot-uosti odličnega in navdušenega občinstva. Ves prerov skozi Arlberg pa se je zvršil za celih 13 ‘/t mesecev poprej nego je bilo določeno, kar je gotovo lep in neovrgljiv dokaz ne* utrudnega in dobro preračunjenega vodstva ter vztrajnega delovanja vseh udeležencev.
Meritev je pokazala, da se je po načrtih ves prerov le za kacih 5Vs m. predolg zrft' čunil in da sta si bili meri rovov od zahoda in vzhoda le za 20 sekund navzkriž. Dolžin11 arlberškega prerova znaša 10 250 metrov, 3i* rina pa je tolika, da je v njem dovelj prostora za dva železniška tira; stranske stene in strop so podzidani, tla pomoščena, da more vsaka na tleh zbirajoča se voda odtekati.
(Konec prihodnjič.)
toje kot osrednji odbor ter bode skrbel, da Pr*ue ta zadeva pred državni zbor in naposled Pl'ed prestol Nj. veličanstva premilostuega cesarja. Po dovršenem dnevnem redu poprime besedo g. predsednik ter se zahvaljuje za tako mnogobrojno udeležitev in tako živo zanimanje, konečno zakliče trikrat navdušeno »slavo* % veličanstvu presvitlemu cesarju, kateremu Pozdravu zbor navdušeno pritrdi. Zborovanje Je trajalo do 9. ure.
Razne vesti.
— (Knjiga cesarjeviča Rudolfa) o potovanji po vzhodnih deželah se jo v krasni izdavi, *akor se poroča z Dunaja, uže po polnem razprodala. Državna tiskarna namerava sodaj izdati ce-
izdavo v 20 zvezkih. V kratkem izide ta nJ'?a v krasni izdavi tudi v francoSčini.
,	— (Nadvojvodica Valorija) spisala je,
so poroča iz Budimpešto, veselo igro, katera se bodo v 19. dan t. ra., na godovni dan cesarice, v Godollti predstavljala. V igri sta dvo °Sebi iz samostana, in jedno teh dveh osob pred' Javljala bode nadvojvodica Valerija sama.
— (Ženo svojo zastrupil) je nokov “ranče NatzenbiSck na Zgornjem Avstrijskem. Žena 11011 jo porodila dete, a kmalu potem jo je nečlO' v°ški soprog zastrupil.
— (Profosorica.) Prod kratkim dostala je Italijanka signora Julija Cavallaria v Boloniji doktorske izpito iz filologije z izvrstnim vspehom in ‘tolijansko učno ministerstvo imenovalo jo jo profesorico latinščino in grščino na akademični šoli za dokleta v Rimu.
— (Torbe za ljudi) znašel je prefektne^ cega italijanskega mesta. Ker ima ta mostni paša veliko vinogradov a jako nočlovcško, skopuško dušo, dal jo letos delavcem, ki so trgali grozdje, Privezati na obraz železne — torbe! — Tako italijanski list „Secolo“, ki šo dostavlja, da vlada ni dobila pri tem nikacega povoda, dati ljudomi-lemu prefektu slovo.
— (Zanimljiva knjiga.) Iz Turina se Votoča: Ravnokar prišla jo na svitlo knjiga „Pro
udaois“) v kateri pisatelj Caredo Giudetti opo-zarJa žide, da je njihov zaščitnik proti antisemitizmu papož sam.
— (Obljuba perzijskega šaha.) Pred *tirimi loti šel jo strijc perzijskega šaha na božjo Pot v sveto mesto Korbeleh, da tam opravi 8voje molitve na gomilah obeh vnukov prorokovih, Husejna in Hasana; vrh tega je nameraval tudi za-so kupiti pripraven prostor v obližji svetega ®laja, da bi po smrti počival v posvečeni zemlji. Domov prišedši pripovedoval je svojemu notjaku, kako zol6 so uže zastarelo in odrguene stare svi-toiio preproge nad svetima gomilama. Šah je takoj °bljubil, da hoče darovati novo preproge, ako mu alah podeli še jednega sinka. Pred dvema letoma 80 je ta želja Nasr-Eddinova spolnila; porodil se
je četrti sin. Prod malimi tedni prišli so poslanci šahovi v Korbeleh, da izroče mošejinemu vodstvu obljubljene prekrasne preproge, ki so tkane lz same svile in zlata.
— (Po nohtovih spozna so človokov Zl'ačaj.) Nokov francosk zdravnik z vso resnostjo lr(li, da se iz nohtov lahko sklopa na človekov z«ačaj. Tako pomenijo dolgi, ozki nohtovi fanta-U°i ljubozon do umeteljnosti in lenobo; dolgi
^toščnati nohtovi modrost; široki in kratki pričajo 0 jezi in svojoglavnosti; rudeča barva pomenja kravjo, srečo, krepost in junaštvo; trdi nohtovi Pečajo o jezi, grozovitosti in prepirljivosti; kakor kfemplji zakrivljeni nohti poraenjajo ničvreden zna-,aJ; mohki, voljni nohtovi pričajo o slabosti duha tolosa; kratki, grdi nohtovi o neumnosti itd. gotovo pa jo, da igralci na glasovirji in sokači rv nimajo dolgih nohtov.
— (Iz angleško zbornice.) Poslanci an-®toški sedč v zbornici pokriti; samo oni, ki go-
°r*> vzame klobuk z glave. Jedini predsednik jo ^Pokrit, zato pa nosi velikansko belo barovko, atora ga pač oškoduje za vsako drugo pokrivalo.
se čita prestolni govor, snamejo tudi vsi po-aj)ci klobuke ter poslušajo gologlavi bosode Nj. •učangtva.
Domače stvari.
— (Nj. cesarska visokost g. nadvoj voda Karol Ludovik) podal se je iz Ljubljane v Trst, kamor jo včeraj zvečer ob '/s uri do šel. Na kolodvoru pričakoval je visokega gosta g. namestnik baron Pretiš, vojni poveljnik fml baron Kober itd. Nj. cesarska visokost izstopil je krepkim korakom iz voza ter odlikoval potem svojim nagovorom več oseb; potem se je odpeljal s kočijo gospoda namestnika v hotel. Na kolodvoru pričakovalo je tudi mnogo občinstva visokega gosta ter ga spoštljivo pozdravljalo. Danes dopoludne ogledal si je gospod nadvojvoda transportne kolone za ranjence ter je potom članovo Rudečega križa vzprejel.
— (Kot kandidata za prazno službo deželnega šolskega nadzornika na Kranjskem) zaznamenoval je »Slovenski Narod" in za njim še marsikateri časnik g. A. Marušiča, profesorja verstva na gimnaziji v Gorici. V kolikor smo mi v tej zadevi poučeni, ni gosp. Marušič nikdar mislil niti na deželno šolsko nadzorstvo niti na katero drugo mesto na Kranjskem in na kak sodež v senci „Slovenskoga Na roda“ uže celo ne. On ima v Gorici, v katerem mestu uže 5 0 let živi, dokaj opraviti in si šteje v čast in veselje, da po svojih močdh opravlja, kar opravlja. Na merodajnem mestu v Ljubljani se vse to dobro ve, torej se tudi ve, da bi se mu slabo ustreglo, ako bi ga kam silili in urivali, kamor no mara priti.
— (Slovenska slovnica) za srednje šole Spisal J. Šu man. V Celovci. Tiskala in založila tiskarna Družbe sv. Mohora. 1884. VIII -)- 208 v vel. 8°. Cena 1 gld. Ta slovnica prišla je ravnokar na svitlo, in dobiva se v Ljubljani pri Ignaciju pl. Kleinmayru in Ped. Bambergu. Ime spisateljovo nam jamči, da je delo gotovo izvrstno. Tako se nam je izpolnila uže toliko časa gojena želja po novejši slovnici za srednje šole.
-— (Ukral) je neznan tat artilerijskemu častniku dva para škorenj z ostrogami in 2 para črevljev z ostrogami. — Finančnemu uradniku J. J, pa je zmuznil tudi neznan tat dva para črevljev.
Delavcu P. Ž. ukral je nekov dninar z Jožice v založišči južne železnice črno suknjo, vredno
7	gld.
(Tatvino.) Včoraj ukral je revni ženi na trgu nokov lopov listnico, v kateri je bilo 5 fild. — V Poljskih ulicah zlezel je predsinočnim skozi okno v stanovanje J. Š. neznan tat ter od' nesel dve sreberni uri, vredni 20 gld.
— (Obrtni nadzornik g. dr. V. Po' g a č n i k) je pretečeni teden prišel v Trst, da pregleda tamošnje obrtne hiše ter se pouči o stanji obrtnije sploh.
— (Nove poštno marke) pričelo se bodo izdavati z novim letom. Nove marke bodo drugačno barve, kakor so dozdanje in zdolaj jim bode utis-nena letnica „1885“.
— (Surovost.) Antona P., črovljarja v Kurji vasi, udaril je nekov hlapec tako močno z roko na uho, da jo oglušil. Vzrok je bajo hlapčova trditev, da mu je črevljar slabo naredil obutalo.
— (Nasledki pozabljivosti.) Predvče ranjom odložil je nekov J. K. svojo sreberno uro na stranišči v kazini ter je na uro pozabivši zopet odšel. Čez nekaj časa se vrne po uro, vredno 18 gld., a ni je bilo več tam.
— (Velik požar.) Dn6 9. t. m. popoludno okolo 2. ure nastal je ogenj na podu Antona Mrharja v Dvoru št. 8; ogenj vpepelil je pod, dvo šupi, hleve in vso krmo. Škode je okolo 2000 gld., katera zadene toliko huje posestnika, ker je zdaj samo za 600 gld. zavarovan. Vzrok požaru še ni znan, domneva pa se, da se jo zažgalo po neprevidnosti, da jo kdo odvrgel gorečo užigalico ali pa tleč košček smodke v slamo. Sreča, da se ogenj ni razširil. Sosedje so brzo prihiteli na pomoč; lo njih vztrajnosti in županovemu vodstvu se je zahvaliti, da so ni užgala samo nekaj metrov oddaljena hiša. Mnogo pomogla je pri gašenji tudi mala brizgaluica z Rudolfovega kolodvora. Človek so ni nobeden ponesrečil, tudi živino ni nobona glava poginila. Tudi ljubljanski prostovoljni ognjo-gasci so se podali na pogorišče, a kor so prepozno zvodeli o nesreči, dospeli so stoprv todaj tji, ko je bil ogenj uže omejen.
— (O ustanovitvi posojilnico v Krškem) se nam z dnč 10. t. m, poroča: Z ustanovitvijo posojilnice utegne postati resnica, kajti nekateri domoljubi so pri nas rosne volje, ljudstvo o tem predmetu tako dolgo poučevati, da bode prepričano o tej dobroti. V nedeljo je bil v tej zadevi prvi razgovor v pričo kacih 25 mož in imel je uže nekaj vspeha. Nadalnje posvetovanje bode bodočo nedeljo v Leskovci o priliki občnega zbora kmetijske podružnice. Prva ustanovna skupščina za posojilnico samo bode pa tudi potem v kratkem. Za zdaj sprejemata začasna oglasila v vstop društva v Krškem gospoda Ivan Knavs, mostni vikar, in Iv. Lapajne, šolski ravnatolj.
— (Pijančeva smrt.) IzKranja se nam z dne 9. t. m. piše: Poročalo se vam je uže, da so našli dnd 6. t. m. v jutro na državni cesti ne daleč od vasi Meja neznanega mrtvega voznika. Kot dodatek vam poročam te ponatančnosti: Dne 6. t. m. ob 3. uri ponoči našli so 521etnega posestnika Jurija Koširja iz Stožce na državni cesti pod vasjo Mojo proti Ljubljani mrtvega pod njegovim vozom, v katerem sta bila vprožena dva konja, in na vozu bilo je naloženo zelje. Kakor so je zvedelo, je Košir dne 5. t. m. okolo 8. ure zvečer zelo pijan odpeljal se iz gostilne v Medvodah, kjer je pil žganje in poznej« med potom si še prilil žganja. Nesrečnež je na vozu zaspal, v spanji pal z voza pod kolesa, kjer je našel smrt
-	v pijanosti.
— (Posezanje v tujo last.) Marija J. v Hribarjevu kupila jo na dražbi hišo Janeza J.-a na Hudem Vrhu ter tudi vzela v posest. Dne 3. t. m. pa je šla Marija J. na bližnji živinski semenj; ko pa je bila Marija, nova lastnica, z doma, tedaj pa pride Janez J., prejšnji posestnik, na stari svoj dom ter pripelje s seboj dva voza, naloži na nja deske in jedno mizo, v vrednosti 41 gld. 50 kr., odpelje vse to mirno potem proč tor jih izroči sosedu P. v Hudem Vrhu v varstvo. Janez J. pa jo je popihal na Hrvatsko.
— (Smodnik se je unel.) Poroča se nam: Dnč 7. t. m. ob 2. uri popoludne se je v erarni mlevnici smodnika na potoku Dobrunjči polog Za-dvora unelo 84 kilogramov prahu, kateri se rabi za zdelovanje smodnika. Vzrok vnetju ni znan. Ta eksplozija razdejala je po polnem mlevnico. Škode jo bajo okolo 300 gld. Druga nesreča se ni dogodila.
—	(Zrela tička.) Dne 8. novembra proti večeru peljal so jo usnjar Ant. R. iz Kranja po cesti mod Mengišem in Trzinom. Na vozu je imel mnogo usnja. Ko pridrči kacih 500 korakov od Trzina, stopila sta nagloma dva človeka k njegovemu vozu in popadla nekaj usnja, hoteč ga potegniti na tla. Usnjar je glasno zaupil in to je predrzneže toliko ostrašilo, da sta zbežala. Predno pa sta skočila v stran, vstrelil je jeden izmed lopov na voznika, a na srečo moža ni zadel. Ko je prišel Ant. R v Mengiš, oglasil je stvar takoj pri tamošnji žandarmeriji. Opisal je precej na drobno predrzne napadovalce in redarstvo je takoj sumilo, kodo da sta zrela tička, namreč dva bratca, nadepolna sina necega posestnika v Trzinu. Jeden je star stoprav 15 let, drugi pa dve leti starejši! Poslednji je \ zadnjem bil užo 18 mesecev zaradi izneverjenja zaprt. Žandarji so šli takoj v Trzin, da ulove mlada lopova. Ko sta dospela stražnika do hiše, tičkov ni bilo v nji; šo le ob 10. uri dospel je jeden do doma, a za-gledavši žandarje, jo je zopet popihal. Pri begu pa jo sprožil samokros na stražnike, kakor poproj na usnarja. Zadol ni nič, a tudi njega ni bilo mogočo prijeti. Zaudarja sta čakala do zgodnjega jutra v obližji koče. Še le ob 4. uri priplazila sta so bratca domov, meneča, da je vse varno. Komaj sta stopila v vežo,	skočila	je patrolja	za njima in
ju povezala. Gnali	so jih	v Kamenik,	kjor	čaka
mladostne potepuha zaslužena kazon. No, ta dva še lahko daleč prideta, ako uže v teh letih s samokrosi občujeta!
—	(Nesreča.) Posostnico Marijo Malovec v Učakovcih (okraj črnomaljski) vrgla je dnd 5. t. m. božjast, katera jo uže nadloguje 16 lot, ravno ko jo čistila krompir prod kadjo stoječa. Nesročnica pala jo na glavo v	kad, v	kateri jo bilo nad	jeden
mater vode in broz	pomoči	je utonila.
— (P ret o p.) V noči 4. oktobra nastal jo v Strahovci pretep med kmetskimi fanti. Jednega so precej hudo oklestili; pravijo, da so se poprej ogroli z žgano pijačo, ki jim je potem dajala korajžo.
— (Uboj.) Dn6 5. t. m. zvečer je samski Janez Maček s Črnega Vrha udaril 441etnoga Jurija Stanovnika i* Sela tako močno s kolčem po glavi, da jo slednji takoj mrtev obložal. Vzrok tomu napadu je bilo to, da je Stanonik pretepal 141etnega sinu Urše Trobčeve.
— (V poštno hranilnice) se je meseca oktobra na 118891 knjižic vložilo 8436180 gld. Gl kr., izplačalo pa 39 932 strankam 7 452 204gld.
8	kr. Odkar obstoje poštne hranilnice, vložilo se je vsega vkup 43 589 731 gld. 48 kr., izplačalo pa 31 513489 gld. 87 kr., torej ima hranilni urad 12676 232 gld. 61 kr. glavnice.
Telegrami »Ljubljanskemu Listu."
Budimpešta, 11. uovembra. V včerajšnji večerni seji vzprejel je budgetni odsek avstrijske delegacije ekstra-ordinarij za vojno nespremenjen.
Pariz, 11. novembra. Od včeraj opolu-noči do jednajste ure zvečer je vkup 152 oseb obolelo in 50 oseb umrlo za kolero.
BudimpeSta, 10. novembra. Budgetni odsek avstrijske delegacije vzprejel je ordinarij vojne mornarice, odbivši vkupno23000gld. pri treh naslovih. Pri posvetovanji ekstra-ordinarija je predlagal Hausner, naj se za druge križarje kot prvi obrok postavljeni 330 000 gld. črtajo, Beer naj se znižajo na 250000 gld., a sta potegnila svoje predloge nazaj, ko je obširno pojasnil zadevo poveljnik mornarice ter izjavil, da ne more prevzeti odgovornosti za črtanje ali znižanje zneska; na to se je dotična svota po predlogi vlade potrdila. Tudi naslednja svota za napravo torpednih čolnov se je po vladni predlogi potrdila. Drugi naslovi ekstra-ordinarij a mornarice bo se potrdili in pričela se je debata o ekstra-ordinariji vojnega ministerstva ter se prva točka nespremenjena vzprejela. Nadaljevanje v večerni seji. V sredo bode popolen zbor avstrijskih delegacij; dnevni red: Budget za vnanje zadeve in okupacijski kredit.
Zagreb, 10.novembra. Vladika S tros s-mayer odpotoval je blagoslavljat Jelačičev mavzolej v Novidvori ter se potem vrne v Zagreb, kjer ostane dva dneva.
Rim, 10. novembra. V današnjem tajnem konzistoriji so so izvršila naznanjena imenovanja. Papež je imel zelo kratek nagovor, v katerem je kazal na žalostno stališče cerkve in na skušnje, katere mora prestati, ob jednem pa je naglašal razširjanje katoliške vere po vseh delih sveta, kakor na pr. v Ameriki, kjer imajo zdaj škofje shod, dalje v Avstraliji, Indiji, po vsem vzhodu in osebito v Afriki, kjer se je zopet vstanovil škofovski sedež v Kartagi.	___________
Telegrafično borzno poročilo
z dn6 11. novembra.
gld-
Jednotni drž. dolg v bankovcih...................81 • 20
»	»	»	» srebru....................82'45
Zlata renta.........................................103	• 85
5°/o avstr, renta................................... 96	40
Delnice nflrodne bank*............................ 870'	—
Kreditne delnice.................................. 293-	—
London 10 lir sterling................................122-65
20 frankovec..................................... 9'71
Cekini c. kr........................................... 5-78
100 drž. mark..........................................59-95
Uradni glasnik
z dni 11. novembra.
Razpisane slnžbe: Na jednorazrednici v Št. Juriji služba učitelja; 460 gld. in prosto stanovanje, Prošnje do dnč 1. decembra 1.1. c. kr. okr. šolskemu svžtu v Kočevji.
Eks. javne dražbe: V Višnji Gori zemljišče Ant. Kinkopfa dnč 18. novembra. — V Metliki zemljišče Jan. Pluta ml. iz Bušinje vasi (175 gld.) dn6 22. novembra. — V Ljubljani (pri c. kr. dež. sodniji) graščinsko posestvo Raitenburg (8000 gld.) dn6 24. novembra ob 10. uri dopoludne.
Tiijci.
Dn6 9. novembra.
Pri Maliči: Schwara, e. kr. nadlajtenant, iz Ljubljane. Zimmer, Berg, Renisch, trg. potovalci, z Dunaja. — Braum, uradnik, iz Arada. — Mohorčič, zetnlj. posestnik, iz Vidma.
Pri Slonu: Fabiani, Friedmann, Boamann in Lobi, trg. potovalec, z Dunaja.
Pri Južnem kolodvoru: Hertl, trg. potovalec, z Du-naja. — Vončina iz Litije.____________
Umrli so:
V	civilni b61nici:
Dnž 9. novembra. Andrej Mihelič, delavec, 421., plučna tuberkuloza.
Meteorologično poročilo.
S p	Ga« opazovanja	Stanje baro-motra ▼ mra	Tempe- ratura	Vetrovi	Nebo	Mo-krina t mm
► o s d rH	7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer	746-29 740-26 746-85	+ 4-4 + 6-3 + 6-2	svzh. sl. bZY.	obl. » »	o-oo
Pri
Ig. v. Kleinmayr&Fed. Bambergu
•v ILjj-ci/blja.rn.l
se dobivajo vedno vse
knjige družbe sv. Mohora
in tudi sledeče knjige :
Abeoednik za alovenske ljudske šole. Sestavila A. Razinger in A. Žumer. 25 kr. Abeoednik slovenako-nem&kl. Sestavila A. Razinger in A. Žumer. 25 kr.
Celestina J., Aritmetika za nižje gimnazije, I. del, vezana 1 gld. 30 kr.; II. del, vezana 1 gld. 10 kr. Celestina J., Geometrija za nižje gimnazije, I. del, vezana 70 kr.; II. del. vezana 80 kr. Cimperman, Pesni, 60 kr.
Dlmltz A., Habsburžani v deželi kranjskej 1282 do 1882. Slavnosten spis, na svetlo dal kranjski deželni odbor. 4 gld.
Flllpovl6, Kraljevič Marko u narodnih pjesmah. 90 kr.
Janežič A., Slovensko-neinški slovar. 2 gld. 20 kr., vezan 2 gld. 70 kr.
Jenko Ivan, Pesmi, 1 gld.
Jnrčid Josip, Zbrani spisi, I. zvezek 1 gld., II. zvezek 70 kr., III. zvezek 70 kr.; v krasnih platnicah vezan vsak zvezek 50 kr. več.
Kačič-2Kloii6, Razgovor ugodni naroda slovinsk. 1 gld. 20 kr.
Kermavner V., Vadbe v skladnji latinski, vezane 1 gld.
Klalč, Lehrgang der kroatischen Sprache, I., n. Theil sammt Schliissel. 1 gld. 52 kr.
— Kroatischer Dolmetscher, 60 kr.
Knjlžnloa slovenskej mladini:
I. zvezek: Totnšii Ivan, Dragoljubci, 80 kr.
II. »	»	»	Peter	rokodelčič,	36	kr.
III. » Cigler Janez, Sreča v nesreči, 35 kr.
Kobler A., Zgodovina Sorške in Preške fare, 30 kr. Koseo, Krščansko-katoliško nravoslovje, 1 gld. 20 kr. Lavtar L., Občna aritmetika za učiteljišča. Cena vezanej knjigi 1 gld. 20 kr.
Lesar A., Liturgika ali sveti obredi pri vnanji službi božji. Vezana 1 gld. 20 kr.
Hajar H-, Odkritje Amerike, trdo vezano 1 gld, 60 kr. Orožen Val., Spisi, 60 kr.
Padar, Zakon in žena, 40 kr.
Postave ln nkazl za kranjsko ljudsko iolstvo. 1 gld. 60 kr.
Praprotnik, Mali šolski besednjak. 4. natis. Vezan 85 kr.
— Slovenski spisovnik. Svetovalec v vseh pisarskih opravilih. Vez. 90 kr.
Bazlag J. H., dr., Pesmarica, 60 kr., vez. 80 kr. Rožek J. A., Latinsko-slovenski slovnik. Vezan 2 gld. 70 kr.
Senekovič A., Fizika za nižje razrede srednjih Bol, vezana 2 gld.
Elomžek A. M., Zbrani spisi. 3 knjige, 3 gld. 40 kr. mid Krlitof, Spisi. 3 zvezki po 40 kr.
Vraz Stanko, Izabrane pjesme, 1 gld. 80 kr., eleg.
v platno vezane s zlatim obrezkom 3 gld. Zapisnik hii deželnega glavnega mesta ljubljanskega. Vezan 65 kr.
Zlatorog. Pravljica za mladino. 20 kr.
Žnidaršič J., Nauk o desetnih (decimalnih) razlom-kili pri računih z novo mero in vago. 60 kr.
V	naši zalogi smo tudi na svetlo dali slovenske knjige s podobami za mladino, in sicer:
Pepelko, Snegulčloo, Trnjevo rožloo (4° velike) po 50 kr. Pravljice o:
Pepelki, Rudečl kaplol in Obutem mačku (8° velike) po 25 kr.
O deželi lenuhov, Snegulčlol, Pritlikovou (Palček) in Robinzonu po 15 kr.
Srečke
z dni 8. novembra.
Trst:	5G	61	29	59	38.
Lin ec:	5:5	GO	81	84	54.
Ravnokar nam je došel:
Najnovejši pisalni koledar
za
odvetnike in beležnike
za navadno leto 1885.
Cena gold. 1,20, franko po pošti gold. 1,30.
Ig. pl. Kleinmayr & Fed. Bamberg
knjigotržnica v Ljubljani.
Služba okrajnega ranocelnika.
Služba okrajnega ranocelnika v Cerknici je izpraznjena. Cerkniški ranocelnik dobi iz okrajne bla-gajnice, dokler ta obstoji, letno plačo 500 gld. ter dalje priboljšek 100 gld. iz blagajnice cerkniške občine. Prosilci za to službo naj vložijo svoje dokumentirane prošnje do
25. novembra 1884 1.
pri podpisanem c. kr. okrajnem glavarstvu,
C. kr. okrajno glavarstvo v Logatci
dn6 4. novembra 1884.
3Pa.ce,
Za prihodnje leto 1*^85.
V	zalogi pri
Ig. pl. Kleinmayr Si Fed. Bambergu v Ljubljani
je izšla:
Slovenska
ilvo
za navadno leto 1885.
Gena eni Pratiki 13 kr. — Razpečevalcem dajemo našo Pratiko jako cenejše.
Zaloga zemljevidov
c. kr. generalnega štaba.
Mera 1:75000.
Listi no po BO kr., zloženi za žep, prilepljeni na platno po 80 kr.
Ip.KMMayr&FeiBariert-ova
knjigarna v Ljubljani. ,
 .................... .'A
Odgovorni urednik prof. Fr. Š u k 1 j e.
Tiskata iu zalagata Ig. v. Kloinuiayr & Fod. Banjberg v Ljubljani.