iHfc 11 WARY Of THE FlOSVET'A LETO-TBARXX. GLASILO SLOVENSKE wfjARODNE PODPORNE JEDNOTE Z+tt ir? oüjy f&nrímt Chicago, ID„ ¿etrtek, 26. maja (May 26), 1927. Uiešaiškl ta ■4*7 t. LawwUk Am ^Jííi®® of Pttbllcotio® I MIT Booth Lswsdsk AK. KREPKA Izjavil je, da hoče ostati letalec in ne gre v gledališče. V soboto poleti v Bruselj. COo-•lidge mu je dal bojno ladjo sa povratek v Ameriko. Washington, D. C. — Predsednik Coolidge je v torek obve-»til poslaništvo v Parizu, da 1-ma Charles A. Lindbergh na razpolago bojno ladjo, ki ga nič ne stane, kadar se hoče vrniti v Združene države. Bojno ladjo bo opremljalo pet manjših ladij Na razpolago mu je torej cela flotilja. Pariz, 25. maja. — Čestitke, medalje, šopki, poljubi in ponudbe služb še vedno dežujejo na Lindbergha. Včeraj ae je počutil, domačega, ko je bil gost Ameriškega kluba v Parizu Drug* počeščenje je bilo v klubu francoskih letalcev. Fsnt se je že privadil poljubom, ki ao lep francoski običaj. Odkar je priletel iz New Yorka v Pariz, je dobil najmanj dvatisoč poljubov od mož, priletnih žena in mladih krasotk. Včeraj je Cfoarlie prejel na-daljni kup pošte — 17 velikih žakljev, ki so jih iztresli kar ne pod velike dvorane v ameriškem poslaništvu. Pisma ao večinoma iz Francije, Anglije in drugih krajev Evrope 9d vseh mogočih oseb. Bled tisoči kablo-gramov iz Amerike je spet par sto novih ponudb za službe s fa-bulatiVmknJ plačami. Največ ponudb je sa igralsko karijero, predavanja in vse mogeše ko-mercijalne reklame. Neka fllfn-ska družba ic Hollywooda mu ponuja $400,000 in neka velika trgovska tvrdka i« Ne* Yorka mu je ponudila $10,006, če sme razstaviti njegovo letalo "Spirit of St. Louis" v svoji prodajal-nici.: / - Lindbergh pa — kakor je zagotovil poročevalce — niti ne čita teh ponudb. Danes je dejal reporter jem pariških listov: "Prosim vas, informirajte fran cosko javnost, da jaz nisem letel v Pariz zato, da obogatim. Bizniške ponudbe me ne zanimajo. Denar je sicer velika pomoč, ampak jaz ga ne potrebujem. S seboj sem prinesel^ Ček za 500, a do danes ga Še nisem zmenjal — torej vidite, da denarja ne potrebujem. Vse te ponudbe za nastope v gledališčih in filmih me žalijo. Jaz nisem igralec, temveč letalec, kar tudi ostanem." Te in take Izjave mladega letaka so naredile dober vtis. Človek, ki odklanja milijone dolarjev In pravi, da rajši o-stane to kar je, In celo, da se vrne v ameriško letalsko poštno službo — ni tip zlata lačnega Američana, kakršnega posnajo Francozi zadnja leta. In to se jim dopade. V soboto poleti Lindbergh v Bruselj, kjer ga čaka nove ploha ceremonij, odlikovanj in po-ljubo v. K ■■■ , J STAVKOVNI STRAŽI NAPA-DENE. Policija jih je Prelom med soneti in Veliko Britanijo Torijska vlada je dala parlamentu na razpolago, da odloči, «e Velika Britanija obdrži diplomatske stike s sovjetsko Unijo ali jih takoj pretrga. Zbornica bo glasovala danes in torijska večina nedvomno odgla-suje sa prelom. Vlada pa bi rada obdržala gol* trgovske stike, katerih p* Moskva ne mara. Prišlo je torej popolno pretrganje vseh odnošajev. Moskva, 25. maja. — Prvi ofi-cijelni akt sovjetske vlade, ko je dobila poročilo o zaključku angleške vlade, je bil, da razpusti rusko trgovsko korporacijo Arcos v Angliji. Sovjetska vk-da je sklenila, da prekine popolnoma vse stike z Anglijo, dokler so tam reakcijonarjI na krmilu. Vse trgovske zveze z brit-skimi trgovci bodo pretrgane, vsa naročila preklicana in zamenjana s potrebščinami iz drugih dežel, predvsem iz Amerike. Berlin, 25. maja. — Uradna vest se glasi, da nemška vlada obžaluje prelom med Veliko Britanijo in Unijo sovjetskih republik, ampak Nemčija ostane nevtralna za vsako ceno in njeni odnošajl z Moskvo ostanejo kot so. Waahlngton, t). C„ 25. maja. Višji oficijelni krogi v Waah-ingtonu vidijo v britsko-sovjet-skem prelomu zlato priložnost za povečanje trgovskih odnošajev m Boston, Maaa. — Governer Fuller je 24, maja ubil vssko u-panje na posebno preiskavo v zadevi Sacca in Vanzettija po kakem odboru ali komisiji. To je povedal odprto v pismu, ki ga je naslovil na Sacco-Vanzettijev obrambni odbor in ga tudi objavil. V pismu prsvl, ds ne bo uslišal prošnje glede Imenovanja posebne komisije, ki nsj preišče, če sta imeU Sscco in Vaisietti pravilno obravnavo ali ne je bila evidenca zanesljiva ali ne. ' Fuller pravi, da governer ne jnore nikomur delegirati oblasti, ki pripada samo njemu v takih shičajih. Vsak odlok, ki je mogoč v Um. slučaju, zavisi edino od governerja ssmegs. Zsto se bo on ssm pečal s to zadevo In on sam si poišče metode preiskave. Končno je Fuller sporočil, da enkrat kasneje povabi člane obrambnega odbora k sebi na razgovor. , Governer Fulkr je torej dal vedeti, da on sam preišče Secco-Vanzettijevo zadevo in tudi sam odloči, kaj mu je storiti. Fuller je od dneva, ko eta bik Sscco in Vsnzetti obsojens ns smrt, prejel več tisoč apelov za pomi-loššenje, oziroma za podelitev prostosti obsojencems. Ufcfl aaetre. brata im make. Knox vi He, Tenn., 26. maja. — ___ V hipni bta*no«ti je včerej tu- najman jšegs Vzroka I kaj flam «Phillips s sekiro usmr-Ktll svojo sestro in brata, nakar se je vryaifwd vkk. ki gs je na ubfl. NaroStfc MMbuki IM. Mkislplška povoden! praplavlla novo okraje Oeemdeaet tleoč ljudi pognalnih v Aaftore. Nad jailioa akroNr zemlje pod vodo. Clkaškl , sklad poplavi jencem domete danes svoj cilj. New Orleans, I a., 25. maja. — Zadnje suho ozemlje med rekama , Mississippi in Atchafa-laya pri MpCreaJI, ki je bilo zavarovano od nasipov, Je sedsj pod vodo. . Voda je udrla čez tamkajšnje naaipe dn uničila vas d orno vj a na evoji poti. S tem Je poplava doaegla v tem kraju širino 50 iri»J. Predno bo jezero poplave doseglo (Mehiški xaMV, al bo napravilo pot petdesetih m if j ns Široko kn 200 milj dolgo od srkansaške meje»do Mehiškega taliva: New Orkana, 26. jmsjs. — •Pet novih okrajev je mpet voda bokllla, ko je poplavik nad milijon skrov sveta ter pognala osemdeset tisoč prebivalcev v oddaljene šotore ha varno. Ti Okraji ae nahajajo v bližini Pointe Coupee. Namlpi so me udefl višje proti severu pri McCrsajl. ChkagO. 26. jnaje. — Clkaški sklad popUvljenosm v Mkinipl-*ki dolini končno doseše danes kvotni cilj milijon dolarjev, kot poročajo uradniki skls- Chšesfo, 26. maja. — Priprave za konferenco, M jo Je pred tednom eldkal čikašld župan Thompson s ozirom kako kontrolirati povodetrj v bodoče, so v pofnem aamahu. Prijavilo se >m doeedaj nepričakovano veliko zastopnikov rečnih trgovmkih zvrne e Srednjega zapeda. IIIS, Asi ti oet a. iei7, IZP0R «010-VOftMH MONTERJEV POKA Proti podMiUkom je bik iada-na MaMjaa prspdved. — . Aaspaft mir ss s tem še nI povrnil. New tert, ,N, Y, — Izpor proti vodovodnim monterjem poka. Okoli pot tisoč mehaničar-jev in pomofoikov ae zopet vrne aa delo, ker je aodnlk Churchill iidal eodhijsko prepoved proti podjetniški organizaciji, keltere predaednik j« C. G. Norman. Sodtoljeka prepoved prepoveduie podjetnikom prelo miti pogodbo, M so jo sklenili ta pet kt s organizacijo vodovodnih monterjev. ,Ta modnijska prepoved ima veljavo le ta delo v Manhattanu In Bronxu. lapor še traja v Queenmboru in na Otaten Istartdu. Sofijska prepoved je dobrodošla podjetnikom, kajti z feporoen niso mogli nadaljevati, ne da bi uatavlll etavfcinake indumtrlje in bi bilo kmshi okoli šestdeset tisoč ali pa še več etavtfimitih delavcev brez dela. • Podjetniki tdaj lahko rečejo, da so se morsli ukloniti eodnijekl prepovedi. Zdaj še ni .popolnema miru. Pomočniki vodovodnih monterjev, ki ao samtavkali z njimi, nadaljujejo s .bojem na mnogih atavbinmkih delih. Oni zahtevajo prknanje unije in devet dolarjev dnevne mezde. V Brooklyn« me pa bojujejo vodovodni mfaferji in njHi pomočniki. J&tavfcarjJ ae pokaaall svojo bojevito odločnost, too Sta jim prodsednik» la tajaik eaed-narodne oaganhncije rvetovak. da naj nadatyujejo s dekan, dokler rsasodišče ne izreče odlo-čitne besede. Oni zahtevajo za dva dolarja povišanja mezde na teden. Oni pravijo, da morajo poctyetotild preje priznati povišanje metfde, preden se vrnejo iia delo. Spenekl sarnlk ga Je pobral In odvkiel ktalo na Aaore. 1/ondos, 26. maja. — Italijanski prekomorski letalec Pinedo, ki je Imel emolo zadnjo nedeljo, da Je na svojem poletu Iz Amerike v Evropo zgrešil v megli Azorske otoke, ksmor Js bil namenjen ln Je toliko časa blodil, da mu je zmanjkalo gazolina, dskar se je moral s svojim hldroplanom spustiti na morje, Js imel tudi srečo. Moštvo špsn-skegs parnika ga Je opazilo kakih 200 milj od Azorov in ga vzelo na krov. Parnlk Je odvlekel letalo v azorsko pristanišče Fayal. Letalo menda nI poškodovano In Pinedo bo lahko nadaljeval polet. sa JOme 14, !•!•. Kitajski rebell na. pohodu v Peking Vee aevernokltajake čete na aplošnem umiku. Fengova armada prodira proti gkvnemu meetu. Kajšak je ujel 10,000 meš. Japonaka pripravlja ar-imsdo sa ohranitev svojih ln-* tereaov v Mandžuriji. Teklo, 25. maja. —- Japonski Usti poročajo, da je vlada akle-nila poalatl japonake čete v Mandžurijo, kjer Imajo japonski kapitalisti velike knoceaije. Japonski vladni krogi so prepričani, da bodo južnokitajskl revolucionarji kmalu v Pekingu 4n potem pride invazija Mandžurije, zadnje zatočišče vojaškega diktatorja Cangtsollna. "Nlppun 2iži" poroča, da je Cangtaolln poskušal doseči kom-promk z generalom Clang Kaj-šekom, pa nl^dosegel nlčeear. Kajšek mu Je sporočil, da nje» gove kantonske armade ne bodo mirovale, dokler ne bo njegova (Cangtsolinova) glava naaajena na koku. fiangej, 25. maja. — Čete ee-vernokltajskega diktatorja Cangtsollna so dsnes na splošnem umiku Iz provinc Kiangsu in Honan. Kantonske čete pod vodstvom Kajšeka so že dosegle mejo Santunga. Pri okupaciji mesta Pengpuja so Kantonci u bili 1200 severnjakov in rsnjen csv js 2500, ujstnikov pa 10,000. Istočaano prodirajo čete "kri-stjsnskega" generala Feng Juh slanga is province Sun h i • »ever-nosapadne strani naravnost proti Pekingu. Dr. C. C. Vu, zunanji minister v KajŠekovi vladi v Nan» klngu, je včeraj pobil veati o nameravanem napadu na Hankov kjer je sedež uenove komunistične vlade. Dr. Vu Je dejal: "Ml ne bomo prelivali krvi mol, ki so stali s nami leta s ramo ob rami v Mu za svobodo Kitajske ln ki po našem mnenju niso komunisti niti protikomu-nlstl." Uaijtkl zamorski organizator v Floridi Policija ga skuša aprmvltl k Floride, kajti adl ae jI "nevaren" TAKO PADAJO DELAVSKE ŽRTVE. flkak Ik tilnik rudarje. Plttmton, Pa. — SUnley Psu-zenkss, star 29 let, rudar v premogovniku št. S Pennsylvania Coal kompanlje, Je bil na mestu ubit, ko ss je odtrgak akek s stropa In mu zlomik tilnik. Smrtno ponesrečeni rudar zapušča ženo In nepreskrbljenegs si-ns. v Ckkmgm- Chkago. 26. maja. — V zadnjih 2 44 i h «irsh je tu padlo 1.S4 palea dsŠFjs. Deševje je Ijak nevihta. Deček sešel mšrademo zkto. Chicago. — Roy Nebel, far-merski deček k Schsumburga, De Kalb county% Je v torek našel v poteku komade zlata vred-nege $1*400. Kmalu Je bik u-gotovljeno, da zlato pripada II-llnok Watrh Čase kbmpeniji v Elglnu. ki je bik It. marca o-kradena za $60,000 v zktl kovini, Iz kstere izdelujejo pokrr»-ve žepnih ur. Deček dobi boge-to nsgrsdo. New York, N. Y—Ben Smith ni ropar, ne tolovaj, ne morilec, ampak je unljskl organizator v Jacksonvillu In njegova polt je temna. To ssdnjs dvoje—-Organisator in temna polt — sta v očeh Ignorsfrttne poMclje tako v*ka zločina, da bi ga poUclja rada apravlla za vaako osno les mejo Floride. . • "Ben Smith je eden nsjbolj-šlh naših organizatorjev," Je dejal Roy Iancaater, tajnik organizacije postreššekov v spalnih vosovih. Pred dvema letoma je }>U eden izmed dveh delegatov, ki sta biia poslana ns konvencijo kompanljske unije In ki nista hotela podpisati slabe mezdne pogodbe. Leni v mesecu decembru ga Je kompanlje od-slovik In unija mu Je dala delo. "Smith Je spravil postreššeke v Jscksonyillu v unijo tri tedne preje, preden je kompenija spoznala, kaj se je zgodHo. Nato mu je polklje rekla, da naj so hitro sphere Iz mesta. Ban js vztrsjal pri svoji pravici In vprašal: 'Zakaj?' "VI imate zvsze z magazinom Messenger,' so rekli polkajl, ln ljudje smstrsjo ta list za raz-željenje. "Mesenger Js dekvskl maga-zln ns dobrem glasu in glssllo naše bratovščine. .Smith Ims prsvico prsbivst! v Jacksonvillu In organizirati zamorsks de-Isvce. UnIJs za ameriške civilna svobodščlns sodeluje z nami In ga brani." Lancaster Je dostavi, da Pullman kompanlje Izvrši, kar je v njsnl moči, proti uniji, medtem ko se Čsks na poročilo Edwir. Morrowa, zveznega pogajales. Unija Je organizlrak žs dvs tretjini postrsščekov, Je menil Un-cestar. Tvrdka izzvala štrajk kovltariklh dolavoav Po anajatOi leUh nI hotek pod-pisali vel pogodbe i delavsko organlisrljo. Chican III — Zdi se, da ao je po končanih Županskih volM-vah v Chicagu prijela podjetnikov nekakšna epidemija. Prva Je bik Whltova (Regsnova) tiskarna, ki jo poMkuslk svoje VELIKA KONKEKENCA V INTERESU KITAJCEV HE VKAl V CHICAOU. Hkllrsnje ss dne 13. Jenljs. (bkage, III. — V Chleago je sklicana velika konferenca v In-tereeu klUJskegs Ijudetvs in proti grabežljivosti tujezemskih imperljallstov v KlUju. Konfe-renes se bo vršlk dne It. junija. John Fitspetrkk. predned nfk Ctkaške dekvske fsdersci-ja, Ed Nocksk, njen tajnik, CUrenee Derrow. Jsne Adems, Anton Johsnaen In Margaret Haley ao med drugimi v odboru za «klicanje konference. Wil- ml delavci. Zdaj Je ravno to storila Ohicago Fletiblo Shaft kompanlje. In tudi tukaj m Je pojavfja policija v tako velikem številu, kot pri Whltovl tiskarni. Ohicago Flezible Shaft kom-psnljs Je prknsla unijo akozl zadnjih enajst let. Ta kompanlje Izdeluje¿karje ta striženje ovac in še nekaj drugega orodja. V Chfcsgu Je 61 tvridk, ki imajo uslušbene kovlnmke gladtvce. Izmed teh tvndk ae Je edino ta kompenija «branila podpisati pogodbo z unijo kovinskih gladlv-rev. Strokovna organizacija Je zahtevala, da ae mezda od ure (»viša za deset ceiftov s dnem prvega maja. Vas drugs tvrd-ke ao pristais nsipovlšsnlje mezde, le Chlcago Flstlbls Shaft kompenija Je ostals iitnoglava. Posledica tega Je bila, da Je pri nji zastavkale 3* dobro Mučenih gladhrcev, ki so delsll že po osomnsjet let v podjetju, Kmn-i»anija Js najela mtavkokaze^/IM nimajo Izkuienj v tam defri, Htavltarjl prejemajo po $U pod-liore na teden. fttavkokaal so nastanjeni v pudjetju. Tam stavkokazi Jejo In m»IJo, polkajl fn privatni po-iMijnlkl razglašene podjetniške organizacije National Metal Trsfdeji Assn. pa čuvsjo mts v koksa«*, da Jim kakšna kost m* «stane v goftaficu. Uniformirani liollcajl so ratd<*IJenl v tri stre-Ue po o«šm ur, (sdkljskl avti i« «Inlrsjo semhAJe, kakor ds bi Korels vods. / Tvrdka produ veliko svojih t/rhduktov v Ave^trslijo, kjsr je t»včj«reja precej rasvlta. Te lidj^nalce no obvestili, ds tvrd-ks ne izdeluje več uril Jakih produktov, KavnMako so bili od* jemaki v Kshsdi in srvero-fc*tmdu olivsščanl o fsktih. V Avatrsiljl so delsvsk« strokovne organizacije precej močne. ŠTEV.—NUMBER 124 IELAVSKA RA-NOPOSTAJA tO-BlO ONEZALA Komlalja jI je daia več. kot ss jo pričakovalo v delavskih krogih. Chlcago, lil. — Zvoana komisija. ki je (mola naloga, določiti krak v čikaAkom dlstrlktu, js prlsnala delavski radio^poatajl WCFD več kot se je prlčako-vsk>. Njena dolžina valov bo «620 kilocikJov merto 610 In njena moč bo 1500 watov. Imela bo akoraj izključno pravico do svo. 'je |dulžine valov, kajti delila Je bo s radio-poatajo WTAS, ki je lastnina Lanove srednje tehnične Šole In služI Je aa izkušnje. Ta portaja skoraj nikdar ne izžareva, ko poslušajo poslušalci delavske rs«lio^postaje. Delavsko radlo^ioetajo lastu-je čikaška dolavake federacija. Ta postsja je močno sredstvo za poduk in propagando, Dolavao ta no smo adpoilll miavlo iasa Ako dsšavac stori kaj takega, je prri, ki je ob dok ob lesu depresije v neunijekl delav- nlcL Det reši, ,Mlrh. — V Packam dovl tovarni, v kateri izdelujejo avtomobile (znanega Packam-vsgs sktama ln ki so le bolj ss petlčne 11 udi, Je seveds uvedeno prlgsnjsštvo pri dslu, kot js to podjogs obratovati s neunljakl- ntVad» v vsaki tovarni, v kaUfl ni prisaana delavska strokovna organizacija. To prigstfjanje k delu stopa človeku poaebno v oči v dopartnientu H. F. Preddslavci tekajo goriindoll ln sa voako malenkost me derojo na vse grlo. Neki delavec se je vsedel na zaboj, ko Je njegov stroj delal, de: Is vse Js ps pssil. da stroj pravil« no d«Ha. Zagledal ga Je pred-delavec, ipm Je bil ogenj v strehi. Delavec Je bil «merjen, ker po Je malo odpočil, podpreddelavte pa zaradi tega, ker M takoj opa* zli deloves, ds ms. Je' usedel. To Je enš primere Izmed stoterih, ki pripoveduje, kako v netmij-mkih tovsrnah viepajo delavcem streh boš ji v možgane, da de-Isvrl hite a «produkcijo sa po-množitev premoženja delničarjev Peckanddve kompanlje. Tako priganjale k delu Je v tovarnah, ,v katerih ao delavel organizirani iiMpoanana reč, V unijski drlav rtlci prsdddavee Spoštuje delavca ln ae zaveda, da je delavec pred vsem tudi flkvek, ki se mora pri dmlu včaal oddshnlti. Kadar nastane depresija v industriji, tsdaj v neorganiziranih tovarnah odslove nsjprv«» tske delavce, ki eo Jih zslotill pri krstkem oddihu. To so Je t godijo tUdI v Packar-dovl tovarni, ko so se nsročlla znižsls. Avtormiblliriii delavci ss organizirajo v svoji m t roko vn I orga-nkaiiji. V ji JI je prostors zs vss delov««', ki «klsjo v tej industriji. Delsvcl, ki žele, ds JHl bodo i^fiKlHavcl v tovarnah spoštovali In t njimi ravnali kot z ljudmi, ne .morajo organizirati «t rofovno. Žrtve avtov v ( himgu mmra-šfaja. Chkago, 26. maja. ~ Včeraj je bik ubitih pet oamb v avto-m«iMIslHh Mizijah s vlaki. PODPOICA PROTI MODNIJHKI 1'HKI'OVKDI. PrepoMid ima namen preprečiti organiziranje dekveov. • Washington, D. C. — Kkas-kutlvnl svet Ameriške delsvske fmk ra«a i je iqtelira ns vme lokal-I ne, |oksln«x-«ntraina In državna cenžrshir organizaoije, Ma poms gs j o v ho>u proti todnijeki ¡»repov »*d i proti toe Je Mb v mestu ubitih od Akim uilužbrncrm avtov že S4tt osah. Največ nezgod as du*«idi ns šelecniških liam U, Holly je tajnik odbora križiščih In promeUrfh ulicah. Iku. IV« ¡*) ved ima alti delavcam se 'V*. ČETBTEK, 26. MAJÁ. PROSVETA cumo nofWflKi * «aouiag noratn . -., , _______________ LÜTHIlfA SUV e.vA aoos Ig POOfOtSl iidsoti Cms <*n*«r »s* •ta*!* is s» vas a» u» psfcifs veliko važnosti sa isjave takega do-veka, ki menda samega flabe ne Odkar smojceni toliko» da bi se pokazal jas» •i Jugosšssaat v Wai mm igra»' aa in pomdMl kaj ma je aa dUi svoj dom, imamo vsakovrst- arco. Naj pride in pove, kdo je, I M»j«M Ute is HJS » tn », «l^f «i trt mmmm. M m -PIOSTITA* en LiQMiinM nr MEMBER oí THE flDEttATED FIASKO BRITSKE TORUSKE VLADE. SUKE IZ IASBJM je ne zaOove, toda kar sedaj čuje-no, bo v nedelo dne 29. maja društvo "Ivan Can» prišlo ia deveta dan vprizorilo dobiček bo šel v domu. Vpruorfli bodo enodejanko "E-den m mera oieniti." Ker bo Ja prva igra v našem domu, aie vabljeni od biku in od daleč, da aae poaetifta ob tej priliki. Kakor« ja ttmh"» ae po aaši državi ta tedne vršijo shodi, aa katerih govori nodrug Frank Zaitz, urednik Proletarca. Imeli bomo «kod tudi v naši nsarlhi ai, za kar p* Še ni odločen datum. Rojake, aodruge ia somišljenike pmiiai, da bi tudi tega shoda aa zamudili, ker bo to le v njihovo korist. — naprej govorili. ■MM Koéovitza, i bro v«, ker ce pri brata Franka k doze imeli veseli-bo ob Britaki toriji še ?erino smatrajo Združene države za britskn kolonija ako m ti tarifr eorfijo po propagandi, ki jo uganjajo ? Ameriki. ^ Znana hišna preiskava poslopja, r katerem je bila rMtftanjerva maka trgovska aftaeija Arcoa v Londonu, je končala za britako tori jsk* vlado, Id je orireciila to preiskavo, i strasnim fiaskom. Torijeka vlada je prve dni napovedala, da js preiskava odrejena, ker je bil ukraden »redno va*e» vojaški dokument m vsa znamenja, ki so jih prejeli britaki detektivi, kažejo na to, da se ta doto-ment nahaja v poslopju sovjetske trgovske agencije. Britaki detektivi so vrtali in izžigali varnostne shrambe mite trgovske agencije ¿kozi veé dni, a naéh niso nié, ker ni bil noben dokument ukraden, ampak tatvina važnega dokumenta je bila le pretveza, da je torijeka vlada lahko s pomočjo hišne preiskave prebrskala vse arhive in spine o trgovskih zvezah, ki jih je imela sovjetska trgovska agencija. Delavski poslanci v brttskem parla-mentu so veékrat interpeiiraK torijeko vlado o namenu hišne preiskave, a torijski ministri so na interpelacije ij jecljali 1m odgovarjali, kalfar ta stare ljudje, kate služi za prikrivanje njih misli in ki nimajo date Odgovarjali so, kot ljudje, ki vežejo otrobe, kadar Vsa izobraženi svet js postai že pozoren na te odgovore, ki niso btH odgovori, ampak lovenje sape, da se ljudstvu kontno natvezi še večja bajka Korono je torijeka vlada odgovorila Kakšen je bil odgovor? Ako se rede, da js bil ta odgovor navadno vezanje otrob, tedaj je to prav mika sodba o odgovoru. V odgovoru ni nié pozitivnega, ampak sama namigavanja, obdolžitve brez dokazov, ki imajo namen ohraniti torijsko vlado na krmita ia uvekovtéiti bdthki sistem lordov—kot zajedalski si stem na veéne ¿ase. ^ Kabel iz Londona je sporoéil, da je Baldwin, ministrski predsednik torijevega kabineta, poročal o sovjetskih zarotah v Združenih državah, Kanadi, Novi Zelandiji itd., toda kabel ni sporoéil, kakšne so bile te zarote. Zato je pa poroéik) o govoru torijskega ministrskega predsednika dobro premišljena britska propaganda, ki ima v prvi vrsti namen zamazati svoje lastne zarote proti drugim narockml Kako zna britska propaganda zastrupljati javno mnenje nam pove britska propaganda ki se je širila v Združenih državah pred svetovno vojno, pred vstopom Združenih držav v svetovno vojno, ob času svetovne vojne in sklepanju miru v Versaillesu. Ko se 'je pomirila vojna histerija in se je pričela resno preiskavati ta hritaka propaganda. se je dognalo, da je bilo skoraj devetdeset odstotkov lati v nji. , Kdor podtika drugim narodom zarote, mora najpr-vo vsemu svetu predložiti dokaze o tej zaroti, svoja zavijanja in fraze pa lahko prihrani zase. Drugi narodi so zmožni brez sugestij britskih torijev soditi dokaze o zaroti, in prav zanesljivo jih zna tudi ameriško ljudstvo. Velika Britanija je ponesrečila s svojo izkoriščevalno in oplenjevaJno politiko v Kitaju in zdaj išée grešnega kozla, pravzaprav daritveno jagnje, ki naj bi bilo žrtvovano za grehe britskih torijev. V svoji stiski so toriji pokazali na Sovjetsko unijo ttieialisticmh republik, upajoč, da bi» Uf vleklo. Leta 1ÎM4 so kazali kcit parklja nem- vedo, v kakem položaJuje u ali škega kajzerja in nemško ljudstvo, ki so ga krstili zaHu-(Wâ ni,h *®*tr4- P'""Wite mane. Sedaj kažejo kot parklja Sovjetsko unijo. Nemško ljudstvo je spodilo svojega kajierja, l*žal je / pravzaprav sam, ker se je hal jeze nemškega ljudstva monarhijo jo spremenilo v republiko. Britaki toriji — Novo mladinsko društvo (EngMeh speakin* todge No. C0&) je ime lo svojo prvo plesno veselico dne 1$. maja. Na tej prireditvi smo vii vsaelosabevali. Bila Je tolika, kakoršne že nismo imeli izza vojnih dni: udeležilo se i« okoli štiristo Slovencev, kolikor je bilo namreč plesalcev v dvorani. Prav lepa se zahvaljujemo aa, ki s» mice in so pripeljale s seboj veliko prijateljev. Zahvaljujemo se tmft društva "nirija" št. 38, katere nam je postreglo ter aam pomagalo delati. Udeležili v velikem številu te prve mla-dinske veselice. Kratek govor je govoril Donald J. I^trich u f'hteaga ks lekarn* ga rta "The Midway Eythm Kings" je igrataj kolikor mogoče dobro, s čer j« poživljala lepo zabavo. Večer je vse prehitro minil in ob se morali raziti. Radi M vedeli, kdaj se bomo zopet znašli skupaj tako veseli. Najbrž zdaj ae bo nekaj Časa nié kajti travica že zeleni ia cvetlica aa se odprle ia pozdravile visoko plavajoče in gor ko aolnce To so znaki, d* bomo kmalu marali v senco pod drevje ali gasMf. No, bomo pa imeli kaj veselega in prijetnega prosti naravi; torej pazite, kdaj bo zopet kaj pri našem mladinskem društvu št. «03 ia tedaj pridite v našo veselo družbo. — mmM (i km Is aoa. — Zopet je sekaj novega is te prekge gor ska višine. Delamo težko, pijemo lahko. Ijubiaso Micke, ako sa dajo ter nam ne privoščijo torbice. Tako še nekam gre. Če sa slučajno ne peljemo. Pred nami Je zopet nekaj novega Kakor po navadi zadnja lata, zmeraj pride kaj. kar bi ne smelo priti: vselej je kak povi-iek v asesmentu. To je» res o-darec za člane H. N. P. J. in tudi za Jednoto. Prt društvih M bilo zanimivejše in koristnejše, če M tudi ženske, «tare in mlade, hodile na seja; nobene Je ne vidiš na eeji, pa Jim nihče nič ne reče, a če moékrtra ni nikoli na eejo. ae ga gotovo prime priimek "slacker". Jas ae vidim nič privilegijev za žensk», torej tudi niso oproščene od mesečnih sej. Potrebno je zanje, da pridejo na seje. ker na ta način vaaj vedo. zakaj se gre pri društvih in polegtrga iz- so lo is pridite ter povej U avoje mnenje, da se ne bo treba komu pesen je pritoževati da ae mu godi krivica. Ce je čas za veselice in za pleene zabave, mora bKi tudi enkrat na mesec čas za delali z vsemi svojimi močmi, da njih kralj ostane z vsemi društvene seje Ce časa nI. pa lordi in opičjimi obredi pri sprejemih, zabavah in plesih «I ga vzemite, na dvoru. Obdržali so svojega kron a nega malika. da za- B*™" *to je bila bolna jeze za nekaj čaaa napredek v človeški družbi in njeno *™ka. katera še ai zdra-gpopolnjevanje v popolnejše forme. To je dane» jasnej. kot beli dan, ker to potrdijo tudi njih prizadevanja za po- ona res bolna, pa veadar se je tlačenje kitajskega ljudstva v one čase, ko je moral vsak na4#l n#k> nepodpisane« in ano-KJtajec nositi še kito na glavi, če nI tega storil, je bil os "V"*1 M ^ ^vljen kot punur. j ^ ^ Ra. — Na 1. d Js ja social La táni kiub št IIÄ veliko prvomajsko «Javnost. Dan smo imeli prav lep in kakor nalašč za tako prireditev. Ljudje so prihajali od vseh itrani zapadne Penne v tolikem številu, da bi v resnici tega ne bili pričakovali. Vsega ja bilo približno 4M do 500 ljudi. Dvorana, ki jo psascej prostorna j«H bila nabito polna. To je bilo gotovo v veliko veselje vsem, ki ¿mo prišli od vseh strani, da proelavimo prvi maj ¿kupno, ka-tor pač mora proletarijat skupno proslavljati svoj dan. Program shoda ja bil jako bogat Shodu je predsedoval sodrug J. Terčelj. ki je v par besedah o-roenil pomen prvega maja. Za njim je nastopil prvi govornik William Van Eaeen w angleškem jeziku. Poleg razlage o prvem maju nam je emenil, kakšne boje ja imelo delavstvo, predno si ja priborilo *fav*ki praznik t maj v evropskih deželah. Govornik sa je dotaknil tudi sovjetske vlade v Rusiji in razložil, kako je prišlo do preobr*. ta, v katerem je bil strt cari-zem. Omenil je, da je velika za. aecinüstev, kajti v Rusiji je obetejala precej močna socialistična organizacija. Drugi gmvaik je bil Filip] Godi na v slovenskem jeziku. Razlagal je a delavskih bojih oroti kapitalksticnerau družabnemu sistema V teh bojih m uspehih ima veliko zaslugo so cialiatična organizacija zakaj ča bi na bilo nje, bi ae bilo niti toliko napredka pri izboljšanju razmer za Človeško družbo. Kapitalistični rešim si prizadeva, da bi zlomil delavske organ ci je, saj je vsakemu delavcu r.nano, kako si ob času volitev njami za republikansko aH demokratsko stranko, ki sta na-«protnisi delavskega razreda. Oni dve se ae bejafcta, da bi u-oili druga drug», temveč da bi ubéU delavsko gibanje. Pozival naa je govornik, naj sa organiziramo politično in strokovno: ako bi ne bilo mtaliitičnih klubov, bi tudi - človeka v eiektriém stot Od- ptEDAi za nmnucuL "a. — Znani podobni slučaji goljufija, na korine j« svoječasno zlasti opozarjala pošta Združenih držav. Zemljiška dražbo ima kake srečke, katere so oreibane, da za» deta številka dobi hos sveta, toda "svafiar dstifauk mera plačati gotovo vsoto, da dobi loto. To je pretveza, da ga pridobe in ga izkoristijo navadno še boij. kakor pa če bi Solkan in Podgora vel javno .. priklopi jene. staja sedaj 50.000 prebivalcev, do Zanimivo je, da spadajo pod riško mesto bojišča Sveta hrib sv. Gabrijela, Sv. Katarin na, hrib sv. Valentina, Kaivari-jo as psbočja Trnovskega gozdu. Nekateri misli jo. do bo pripojitev v korist vasem, drugi zmajajo a glavo in sa bojijo novih stroškov in izgube Časa s hojo v Gorico po občinskih poslih, ako se na bodo magit opra-viti izven središča. V Solkana se je raanesel glas, da se opusti vaško pokopališče m «e bodo odslej li BO liscu. Vsi So&anci so proti temu. Ni dvoma, da sa bo razvilo polno sporov m težav na bo as-kdar konec, ker je bila Gorica" potrebna samo v asimilacijske a vrhe. Fašistična pomet misli, da se bodo potom priklopitve okolliki Slovenci najhitreje poitalijancili. Znano je doslej, do so se najmodrejše fašistične glave že večkrat korenito zmotile. Goriška mestna občino znižuje cene kruhu, ki se prodaja sedaj po 2L20 kg iz 82 odstotkov mešane moke, kruh v kosih po 150 do 200 gramov po Z2&, rog-Ijieki, kometi po 3.20 kflo, kruh, mt^nn g kOIUZBO moko pO 2 IM. ržen po 2 Hri, riene žemlje po 3 lire kilogram. Prodaja »e vse na kilograme. Goriški prefekt Casstni je napovedal boj draginji. Poklical je k sebi zaatopci-ke raznih udruzenj. Po dolgem razpravljanju so se izrekli vsi navzoči za skupen nastop v boju proti draginji Fašistična stranka ima zadnje čase spibb po celi Julijski Krajini sestanke, na katerih ae govori o,potratn odprave draginje, ki se občuti vedno hujše povsodi. To se aiiši lepo, ali s tem se k vara javnost. Vzroki draginje so taki, da se Kritik K L. Meneken, ki piše kritike radi kritikarstva, je te dni povedal novico. Zapisa! Je, k prohibicija ubiia sociali-v Assrrilri. Dokler so delavci M| v satena ia s« pa» ¡asni napfli ds pijani iti. so ved-naieteii no socialistične agitatorje, katere so poslušali zato. ker as bili pijani. Danes se delavci napi jejo sama še doma, ko jim ženo skuha pivo ali joapa. Doma pa ai drugega agitatorja kot žeaa, ki pa ni nevarna — ia tako so ameriški delavci spet republikanci in demokrati, fapttsfisti so seveda veseli tega in poskrbijo, da prohibicije Še ne bo tako kmalu konec. Tako slavni Meadten. Zdaj vemo Človek mora biti pijan ia potem šele ja lahko socialist. zborujejo pijan: . ■ krat je ia republikanci, tedaj veš pTvo ae drugo, pač pa la ker ja psskibici ja rodila največje pijanstvo v deteti, je Amerika danes vsa — od Vorka do pija-San Francisca — rdeča. Slav a! ■ » !*f § • * a Društvo Ifiehigaaeko jezero" v Michigan Hetgktsu vabi vse člane, da se polneštevilao udeležijo piknika, katerega priredi aa 29. D. C — Kapi-Ltadbergh, ki je preletel sam daljavo iz New Yorka v Paris, je Ml star šestnajst let, ko je njegov pokojni oče, kongresmik Lindbergh sprejel zaključek na konforeaei Nestrankarske lige spomladi 1918, da bo na glasovnici kandidiral aa gover nerskega kandidata, kot zagovornik farmarafcih interesov Takrat ja bilo treba imeti toliko poguma vreča organiziranim vojnim dobičkarjem rokav in pred noge, ko ga je bio treba imeti za polet prek Atlantika v Pariz. Vojni profitarji so bili organizirani, governor Born-quiet in aenotor Frank Kellogg djonarje. Mladi letalec je Ml takrat dosti , star, da jo i ceniti pogum svojega očeta, ko *je Jel od mesta do mesta ki mu ja povsod podtgaaa Mal g sila s nasiljem ia ubojem. Ta drhal j« bila podžgana od sov rataikov farmarjev ia je bila smošna vasksga dejanja. Oče mladega letaka je bil nasprotnik vojnih «Mm karjav In vojna histerije. Z McGee> pradSednfliom državnega sveta za narodno obratrtbo. Kettog-«vmi. K nate Nešsonom ali fe» quistom. ki so napravili pel Iz patriiotbwna. ni nobenega kompromisa, kajti ti potrijoCjo so taMi. da sa farmarji. ki so imeli pogum se or ganizirati, da določijo ceno pšenici sovražniki avoje domovine Lirvdber«k ja izgubil »bšIIbi bitko, ampak pogum in doetoj-aoat. ki ju je ohranil sredi vojne histerije, sts izvabila pri vseh od njih. Enakih in podobni!*, _ «to^je^Tpolno ii^ je nedajo odstraniti. Danes je go- Prosveta Že precej ootsala, da bi se čitatelji znali pred narihonimi agenti, poracija, ki ste jo imenovali, nam ni znana; znano pa je, da se v zadnjih ktih množijo take zemljiške korporacije za Florido kakor gobe po dežju. KDO JE BIL OČE POGUMNEGA IN MLADEGA LETALCA? Kaj to pomeni za pokrajino, ni treba še posebej razlagati! Po gorskem dela dežele, zlasti i Bovškem m Kobariikem, je ljudstvo silno razburjeno. Vsi so prepričaai, ds se bliža vojna. Po nekaterih vaseh opuščajo gospodarske potrebe ia mislijo že danes na to, kam se bodo umak nili. Vojaštva je polno povsodi, a mest se raznašajo čudne govorice, fašistični prvaki se postavljajo bojaželjno okoli in njihove novine pišejo pridno proti Jugoslaviji. Potem je o-mevno, ds ne more izginiti iz ljudstva misel, da je blizu vojni pokolj. mmmmmm v rvaaressss. rreo vojno je bilo v nabrežmskih kamnolomih zaposlenih 3600 delavcev, sedaj jih je komaj 600, največ v podjetja "Cava Romana", to je 260. Ali še v tem kamnolomu je grozila kriza in bik je nevarnost, da se dešo o-stavi Kamnolom je ostal delavcem dolžan za 6 do 6 tednov mezde in je izdajal nekake "bo-ne". Prišlo je bik» cešo do enodnevne stavke. Sedsj delajo v Ca vi Roaumi a milansko postajo. Delavec zasluži 28 do S6 lir na dan. Kamnoseška obrt životari in ni znakov, da M kmalu zopet postavila na trdna tla. V Idriji je vladal za prvi maj velik strah po fašističnih glavah. Zadnja leta je bilo vedno nekoliko nemira v mestu in pokali so streli. Letss ja Ml sprožen en sam strel In aretirana sta bila le dva delavca. Vojaki miličniki, orožniki in finančni stražniki so zasedli že prejšnji dan vse planine in hribe okoli Idrije, kakor da M Mil pričakovali kak organiziran vpad v Idrijo! Bratomor. Istran Anton Mar-meHč je bil obtožen bratomore. Hotel si je prilastiti posestvo, ki je prišlo v roke prvorojencu Pri zločinu mu je pnsmgsl Josip Turkovič. Obtošeaca sta bila pred poroto v Puli 30 let joče. trezno mislečih ljudeh vanje, kot ga jo sedaj izvabil polet njegovega sina is New Yorka v Parte. Cikažan, ki se je psročil s šestimi ženskami, je dob» pet let zapora. Za vaako nepostavno ženo eno leto kasni Ce bi bila sodbo pravično kakor ai, bi moral dobiti vseh pet let radi prve Šeae. i asa Oj ti vijolčfca devdsadska! Komaj si se oglasila, ie bi rada skazila veselje Rodeči roži in celi krtačarski Brioni. To se na prištoja vijolici. Saj pisanje, ki je v zabavo, nič ne boli. Še onL ki je svoji ženi zlomil dve rebri, je rekel, da špas mora biti. Kdor ipasa ne zastopi, naj pa iz družbe izstopi. Ker si soseda Bodeče, se lahko pograbita za lase. — Ns drugi strani izgleda, da se Krtačar boji Ježa. kar priporoča akrinost. Krtačko po vprašam: Ali bi ti ae vzela poširek divjega, če M ti ga Ka-nalja poslala? Ne verjamem, da bi ae ga branila, ako bi vedela, kako je dober. Ako torej nisi sovražnica narqvne kapljice, potrudi se in reši mojo uganko, ki je zelo lahka, pa ga dobiš po-žirek ali dva. Pa brez zamere, kdo Šalo razume. — Kanal j a iz Ioare. asa \ I notam je rotasartn ... . Dragi 2arkomet! Od prvegn dne, odkar svetiš po Ameriki in vsem svetu, prebiram tvoje vrstice. Dosti si že odkril, kar je bilo akritegs. Nameri svoje žarke tudi na Garjr, Ind. Slovencev ni ravno mnogo po številu, ali kolikor nas je, napredujemo kot gobe po dežju, dru?| pa lezemo po rakovo in tudi ljmtte nismo. Vsaj taka je govorica pri kvoitu rajnega vinca. Rszsveti jih, ds « vssk videl bruno v svojem očesu rn se n«' spotikal nad tujim pragom, ki mu ne dela nobene nadlege. — Zeleni rožmarin. s a s Hvalabogu, odkar je Coolidg< president imamo vedno dosti dežja, hvalabogu ! • s Seena as Dragi Krtačar j i t Ker znate tako dobro obrniti računske naloge, imate tuksj še eno: Dobila sem flOO, da nakupim sto glav konjev, kobil in mul. Konje sem kupiš po $3.76, kobile po ia mule po 19 esatov Koliko konjev, kobil in mul sem kupila ? — Johnstovrnsks žleht-nobs. • • a In še ena. Draga Kanalja b love! Bodeča roda torej ne dobi polirka. ker ašama pravilno rešila tvoje uganke. No, prav gotovo jo reši kdo Iz krtačarske kom peni je; če ne, tedaj jo gotovo reši moja soseda Vijolica. PotAdHa se bo. da dobi potirsk divjaka, da bo lepše dišala ia ea razvijals Najbrž si tudi oaa fteli partnerja. Jež in Strigetj, kje sta? Po- ČETRTEK, 26. MAJA. VROBVBfX Vesti iz Jugoslavije Pomoč neaW4WH4«nim delav- 11 Minister za socijalno poli-je odobril za pobiranje Zaposlenih klavcev 600,000 nin Podpore bodo razdelile de-SLfce zbornice. Delavska zbor-v Ljubljani je prejela zne-100,000 Din in sicer dve tujini zneska za kvalificirane, 00 tretjino pa za nekvalificirane delavce. Smrtna kosa. Dne 8, maja sta umrla v celjski javni bohiici [lihter Anton, 371etni posestnik jz Fazdela pri Novi cerftvi in Čuvan Maks, delavec pri Weste- jiu v Celju. V spanju padel skoti okno !n * ubil. V Podlešju občina Ka-lobje je padel dne 6. maja o pol-pcci v spanjn skozi o>kno 6 m globoko 241etni -posestnikov sin Jlraz Josip. Priletel je na neki kol tako nesrečno, da je dobil v trebuhu smrtonosne poškodbe, katerim je dne 7. maja v celjski bohiici tudi podlegel. Usoden pretep med civilisti n vojaki. Dne 9. maja se je ir-ila v gostilni Zoreč na Štu-ph pri Ptuju domača veselica, :i je bila združena s plezanjem sa dva mflaja. Veselice se je udeležilo tudi precejšnje številoj-iletnikov iz Ptuja in j^ vladalo ipooetka najboljše razpoloženje Okoli 10. zvečer pa je nastal ped vojaki in civilisti iz neznanih vzrokov nenadoma hud pre. lir, ki se je razvil prav kmalu f divji pretep. Civilisti so na-ikocHi vojake, ki so se morali prvotno pred premočjo umakni-i, a so se kasneje oboroženi zo-et vrnili, nakar je prišlo vnovič Pred sporazumom med Ri-mom in Belgradom? Glasom poloficioznih vesti se je končno vendarle našla platforma za mirno likvidacijo spora z Italijo. Italija je menda poslala belgrajski vladi izjavo o značaju tiranskega pakta, ki izključuje pravico Italije, da se vmešava v notranje albanske posle — zato pa zahteva Italija na drugi ■strani kompenzacijo v obliki ratifikacije nettunskih konvencij. Na tej osnovi se bodo menda v kratkem začeli in dovršili direktni razgovori med Rimom in Italijo. Sodrug Miš Franc je bil dne 11. maja položen na vlškem pokopališču k zadnjemu počitku. Dva dni prej je podlegel v najlepši moški dobi zahrbtni bolezni. Pokojnik je bil zaposlen v ljubljanski tobačni tovarni ter dolgo let delavec v socialistični stranki in gospodarskih organizacijah. Kako priljubljen in kakšno spoštovanje je užival, ,je pokazal fljegov pogreb, katere- lo pretepa in celo do streljanja. Ruski emigrant Nikolaj Medvedov je bil zadet in je obležati na uestu- mrtev. Ranjenih pa je lilo še več drugih oseb. Pred novimi volitvami? Go-BXM Vukičevič rešuje, odnosih apopolnjuje še vedno svojo vla-o. Nič manj kot pet še nezase-jenih ministrskih portfeljev drži v zalogi — pa bi ambicio-len politik ne ponorel in tekel v Mkrrad in se dobrikal in ponujal taki vladi, odnosno takemu riadnemu predsedniku? Ali ni (ano s tem krepko upanje vsem nogočim bivšim veličinam in leveličinam, da se dokopljejo ako ali vsaj da obude v javno-ti spomin nase? Ne smemo se ato čuditi, če se zadnje tedne »Rlašajo v Belgradu vse mogo-e politične "oseftmoatr iz kraj nega juga do skrajnega leve ra, da popada spričo tolikih sklonov in samolastnih ponudb (političnih invalidov Ubogega vladnega predsednika težka naduha m se mu že hoče na sddih v Vrnjačku Banju, da se vsaj za nekaj dni reši raznih političnih "likov". Gospod Vukičevič bo moral one portfeije vendarle razdeliti, če noče, da bo Helgrad poginil pod to strašno Invazijo ministrskih kandidatov, najstrašnejšo faza turških b.«ov. In ne samo to. Gospod Vukičevič bo moral končno tudi povedati, kedaj kani začeti s takozvanim resnim delom. Kajt izgleda, da demokratski zajed-flid ta predsednikov Trtičji k>v a ministrski lim ne ugaja več, k. Kdor |>rvi pride, najbolj« kri e. It teh in is kup drugih d kov Je torej s_ precejšnjo j«: nosijo računati, da bodo volitvs in ae baš zato ne fciremo dovolj nsčuditi, da sl-od ministrske mrzlice rsz-in okleščeni oferenti a nc v/držnostjo v tako "pro-v'sdo. Nojbrže si misli ga se je udeležilo nad tisoč oseb in gasilsko društvo, kakor tudi zastopniki organizacij iz Ljubljane in Gline. Ljubljanski meščanski politi-čarji so vsak dan bolj zmešane gfove. To opaža vsak, kdor le zasleduje njihovo politično kre-tanje. Enkrat so v opoziciji proti radikalom, enkrat na kolenih; toda končno so vedno o-peharjeni in pod kapom. Sedaj ni nobenega Slovenca v vladi. In to jih boli, to jim pa tudi daje tajno nado, da bi se morda le komu posrečilo priklečeplaziti zopet do ministrstva. Oh, kakšne skrbi so tO. Nekateri demokrati premišljujejo, s kom bi se zvezali, da bi dosegli ta namen; pripravljeni so celo pustiti na cedilu lastno stranko, ali skleniti zvezo s tukajšnjimi radikali, no in če ne bi bilo drugače, se približati Davidoviču, ker je sedaj nekaj hud na klerikalce, ki so šli v vlado brez njega. Radikalni dr. Ravnikar noče doslej nič slišati o demokratih, istotako tudi ne samostojni kmet g. Pucelj, ki ima rajši Radiča. Najnovejša iluzija raznih demokratov in nekaterih neopredeljenih pa je ustanovitev nove stranke. Le klerikalci so tihi in iščejo osebnih zvez v isti namen, Tej zmešnjavi v meščanskih vrstah je vzrok to< ker stranke ne delajo ne po svojem, ne po drugerp programu, ampak hočejo ostati in delati le kot — hlapci. Klerikalna stranka v Sloveniji je'postala močna po zaslugi demokratske stranke, ker ta ni nikdar porabljala pravih metod v boju proti klerikalizmu, d asi je imela precej politične in skoro vso gospodarsko moč v svojih rokah. Mislimo pa, da je danes dospel pri nas klerika-lizem do vrhunca svoje moči. Pojavljajo se nesoglasja pri volitvah med njimi, v oblastni skupščini J* eelo v ljubl janskem občinskem svetu, kjer bi človek pričakoval popolno disciplino. Najbolj karakterističen za klerikalno stranko pa je način, kako so radikali to sebi in monarhiji zvesto strsnko čez noč bac-nlli lz vlade. Tako se je sicer godilo tudi drugim strankam, ki jih pa stvar ne zadene tako v živo, kakor klerikalce, ki so ab- E. Keble Chatterton: Morje ii njegovi junaki (Dalj*.) Ali si lahko zamislite dramatičen položaj teh gladujočih moi, ki so v krhkem čolnu, zibajočem se na Atlantiku, iztezali roke v klobuk, kjer je imelo naključje odločiti njih usodo? Eden je moral umreti: koga bo zadel žreb? Nekoliko sekund in številka je imela izpregovoriti svojo strašno obsodbo 1 Domenili so se, da naj oni, ki dobi številko 5, umrje za druge. Vsak je imel zavezane oči: segel je po listku in ga potisnil v žep. Nato je Parr velel, naj si sna-mejo obveze z oči in pogledajo številke. Dognali so, da je M'-Kinnon potegnil usodno petico. Ali ga je prijela groza ? Narobe: spričo strahotne negotovosti, kaj bo ž njimi, je vsak prosil Boga, da naj obrne usodno številko. Taka smrt se je zdela boljša od pošastnega umiranja od gladu. Že preje so se bili domenili, da bo oni, ki, ga bo žreb obsodil na smrt, umrl z izkrva-venjem, zato so se vsi opremili z ostrimi žeblji, ki so jih izru-vali iz čolna. In tako si je v prizoru, kakor ga menda nima vse klasično slovstvo in tudi ne moderno gledališče, topničarski vojak Mc'Kinnon, ki je dal prvi pobudo za njihov blazen beg čez morje, prerezal z Žebljem žile na treh mestih: na nogi, pri ramenu in na zapestju. Umrl je približno čez četrt ure, proseč Boga odpuščanja,. Sicer je storil samomor in nenravno dejanje; ali z druge strani je bila njegova smrt heroična. Konec pa ni nič manj strašen: Nesrečneži, ki so zblazneli od gladu, so uživali več dni meso svojega tovariša, namakajoč truplo vsako drugo uro v morski vodi, da ni strohnelo. 8.' julija so ugledali kopno. Ob osmi url so se približali obali, ki pa jo je plima zelo razburkala. Bill so tako slabi, da niso mogli dovolj krepko veslati in priti tako na suho zemljo, ki je ležala pred njimi. Barka, ki je ves me-*ec kljubovala oceanu, »se je zdaj prevrnila in vrgla vseh pet mož v morje. M'Quinn in Brig-house sta utonila. Brown, Conway in Parr pa so napeli poslednje moči v boju z morjem in se z nečloveškim naporom prebili na suha tla. To se je zgodilo na Rahamah. Odtod so jih domačini takoj poslall na San Salvador, prvo ameriško kopno, ki ga je odkril Krištof Kolumb. Parr je pripovedoval ljudem, da se je njihova ladja na morju potopila; imenovala se je Sally, bila je last negovega očeta v Liverpool^ odplula pa je z Cape Cor-fe Castle na afriškem obrežju v smeri k Jamaiki, njen kapetan pa da je bil sam Parr. Prebivalci San Salvadora so te trpine dokaj lepo sprejeli. Zbrali so zanje denarja in dali slehernemu 200 I Iber na pot. Cez štirinajst dni so vsi trije vstopili na portugalsko lacljo: „ Parr kot krmllar, Conway kot pomočnik in Brown kot popotnik, kar je bil bolan in nesposoben , za delo. Ko se je ladja ustavilo v Rio de Janeiro, so postili Brow-na v bolnici, med tem ko sta tovariša odpotovala v Lisabono. Cez tri mesece Je kapetan ladje "Diomeda" prepoznal Browna Icrft vojaškega ubežnika. Prisilil fca je, da j^ vstopil na ladjp. Poslali so ga z okovanimi kaznjenci na drugo ladjo in od tod k je izselil leta 1829. Tedaj so poslali na Tahiti angleško fregato "Pandoro" pod vodstvom kape-tana Edward Edwardsa in so izmed ondi naseljenih upornikov dvanajst moi aretirali in tri o-besili. Ali tudi je usoda prekrižala račune in smešalu štrene. s> Po odhodu s Tahitija je "Pandora" zadela ob pečino in se čet nekaj časa potopila. Približno h to ljudi se je z uporniki z ladje Bounty" vred rešilo in stopilo v rešilne čolne. Tako se je pričela druga pot z odprtimi čolni k enajst sto milj oddaljeni Tirno-ri. Bilo je koncem avgusta; pot ¡te je končala stoprav sredi oktobra. (Dalj« prihodnjič.) Čikaika gMtNiia Vilma Banky nastopa v filmu "The Night of Love", ki je sedaj predvajan za nedoločen čas v iMcVickers Thoartu. Njena karijera v filmiranju, pravijo, je s t» ulogo v navedenem filmu dosegla svoj vrhunec. Vilma je pred letom dospela v Ameriko iz Evrope, kjer je bila (priznana kot najlepôa filmska ibHondlnka. Tam je delala za •filmsiko družbo Ufa v Berlinu. »Njen prVi nastop v snimanju ameriških slik je .bil, ko je igrala naproti umrlemu igralcu Valentinu v filmu "The Eagle" za United Artists - družbo v Hollywoodu. Z njenim prvim nastopom v ameriških filmih je dokazala, da jev mojste> v nje-neim poklicu. Prihodnji teden pride v Roosevelt knogledališču slika z imenom v"Oh*ng". Film je bil za iporfkušnjo, češ, kako bo publika reagirala na «liko, predvajan nenaznanjeno nekega večera prošlega tedna v McVickers teatru. Uspeh je bil dosežen, ko je bila publika "zadovoljna" s sliko. ^ Menda že ,nl več .potrebno, da omenjamo Paul Asha, ki še vedno nastopa v elaboratnem gledališču Oriental neprenehoma vsak teden že več mesecev. Po* leg rtjegove jazœ-godbe je na piatnu kratka filmska dlika lz življenja. • S pondeljkom priČno predvajati zanimiv program v Chicago kinogiledaHšču. predvajana bo namreč (produkcija Bora Mlne-viča "Boyhood Days". Poleg tega bo tudi sHka "The ShowV v istem kinu. Film je povzet Iz modernega življenja, ki se danes dogaja v Budapest*. Andrej Bogataj: IZPOD PUSTI Washington, D. C. — Iz tega mesta Je bila itoslana j>etlcija v interesu Saces in Vanzettija govemerju FulUirju. To peticijo so potfapisali senator R. M. La Follette, njegova žena, WJ-loughby, ravnatelj za gospodarske znanstvene preiskave, pisatelji, učitelji, vzgojitelji, odVM^ niki, zdravniki in znanstveniki. ' "i ————- —-----------ki lin ui • —" ----- --—— — solutni gospodar^ v Sloveniji.(britanskemu admiralu 'na Cap. Moč klerikalizma je začela padati in bo tembolj padla, čimbolj dela socialistična stranka politično in kulturno. Na druge Stranke se nI zanašati. DOLGOTRAJNE DELAVNE URE NA JUGU. Podctntki ss očitno bahajo s Um dejstvo». 4%rnmmmtmmmm # Boston, Msss. — "Pridi nem, kjer je dosti delsveev ... Ti ne verjamejo v zakone za 48 ur dela v tednu." Tako vabi Tezas Power and Light kom partija novoangleike tekstilne tovarnar je, v Tesas, kjer jim obljubuje pravi paradiž za delavske izkoriščevalce. Tu so gs izpustili in je služal kot mornar na ladji "Duke of Clarence." Ncrkega dne |« si Je olajšal vest s pripovedovanjem vsega, kar se je zgodilo na usodni bsrki. Oblasti so ga zopet zaprle in je v ječi na otoku Sv. Helene zaključil svoje burno življenje. - Ce se vrnem za trenutek k HI i r hov i pomenljivi poti s odprtim čolnom po vzbuni na ladji "Bounty", bo ČItatHJa zanimalo, da so se uporniki zasidrali na Tahiti in jih Je večina ondi ostala. Nekateri so ss naslednje leto, boječ se, da bi jih britanske obla«ti ujele, odpravili v Pit«sim Island. 8 sabo so vzeli žene t otoka Tahiti. O njih se nI nič več čalo, dokler se ni tamkaj UMtavft* ameriška ladja "Tops H let no ft« vs OTP»*»« ■ i Zgornje besede so vzete iz ogla- m r^ie en dan na konju, kotU. ki Je izšel v poá^mktkmm^ Umñáu m >'<■ 'in! na oslu — ¿oprav nima- »t« -American Woolen and CoUi Angleži na f íteaiPu Wanrtu po h . . . ton Reporter.** 1 mr»i IfolJ eden* kl " PETICIJA V INTERE8U BAC CA IN VANZETTIJA IZ WAHHIÑGTONA. INFORMATORJE HM O POSLALI RAZ vsem, ki so jih do sedaj naročili in upamo, da so Jih vsi prejeli. Ce Jih katero društvo, ki jih je naročilo, še ni prejslo, naj nas o tem obvesti, da bomo stvar preiskali. Sedaj tlakamo že tretjo zalogo Informatorjev. Prvič smo Jih tiskali dva tisoč, drugič tri ti-koč in sodaj tisksmo ponovno tri tisoč; društva in posamezniki, ki Jih Še nlao naročili, lahko sedsj pošljejo naročila. KNJIŽICA INFORMATOR STANE SAMO 20 CENTOV KOMAD. Knjižica je zelo dobra In pride prav za vsakega člana. Naročila pošljite na: Književna Matica H. N. I*. J. Filip Godina, upravitelj. Neko jutro, ko se malček prebudi, gleda začtldeno na mater, ker ni hotela ostati ii postelje in so mu smehljala, voščeč mu dobro* jutro. Oče mu je nadal oblelTce in mu postregel z zaju-trkom. Začuje tenek, zategnjen glasek! Vea začuden od tolike izpremembe se spusti v jok, da ga potolažita, mu pokažeta iz l>od odeje drobno glavico sestrice. Ugledavši kromžeči se obrazek kot ga je videl dostikrat v ogledalu, s katerim ga je mati ukrotila, ako jo bil poreden in je jokal, tudi tedaj se je i>o-koril. Mala paglavčka sta rast-la in razsajala in ju zaposlje-vala. Stroške sta v skrbni varč uosti z lahkoto zmagovala in še kaj malega položila na ,stran. Siviljino delo je izvršila ona sama. On si nabavil britev, da mu ni bilo treba hoditi k brivcu tratiti Časa. Nabavil si orodje za popravilo črevljev, da niata po nepotrebnem izdajala denarja. V soglasju sta pre< življala mirno družinsko življenje, oba verna; vedela sta, da se volji božji ustavljati ne smeta. Pridružil se je malenčkoma zopet bratec, zdrav ko riba. Družinske sreče to ni kalilo, dasi-ravno so pojemale strasti ljubezni in se razvijale v soglasno prijateljsko sočutje in zajest dolžnosti. On je pridno hodil na delo, ni ga zamujeva! brezpo-t robno. Ona s zadovolstvom opravljala družino in popevala pri poslu. Nista si morila misli s skrbmi, ker on je imel primerno delo in tudi nekaj prihrankov sta imela. Skrbno sta gospodarila in računila, koliko bodo stali črevljl, obleka, to in ono. Nove postelje je treba, večje stanovanje morate poiskati, dasiravno ho stroški močno ns-rasli in nI bilo moč več polagati na atran prihrankov, vendar sta zmagovala, oba zdrava in krepka se nista bala bodočnoati. Polagoma se je pričela širiti govorca, da se ibliža Industrijska depresija, na katero ni bilo treba dolgo čakati, kmalu so iričell po tovarnah odpuščati delavce v trumah, in onim, kateri so ostali, so zmanjšali plače in skrčili čas na ryir dni v tednu. Akoravno js bil on med srečnejšimi, da ni izguibil dela, vendar sta morala porabljati Še kaj malega iz prihrankov za nri.fnc tekoče stroško. Obleka in manj nujne potrebščine so morale Izoetati; med prostim časom, ki ga jima ni jirimanjVo-vslo, sta se pogovarjala, kaj pride najiprvo na vesito, ko bo zopot več prislužka. Polagoma f« jima je nabrala cela Tista in ko Je po dolgih mt^secih ipodijet-Je naznanilo, da prično zopet delati m polno !>sro, ponese vos vzradoščen veselo novico domov fcenl. Nagraditi Je hotol njo in JI pravil: Ti dobiš prva novo o-buvalo in drugo, kar si mi pravila, da rabiš; pot um pridejo pa malenčki na vrsto, nato kaj o* prave. Sam še lahko počakam; čevlje si popravim in bodo še dobri. Voz Je zopot tekel v tiru, dasiravno fts težak, a zmagovala sta. V Jutru je hodil na delo, delal in pritiskal z v*emi močmi, da je več prislužil in se vračal na večer domov ves utrujen. Vendar mu j« zadovoljstvo takoj ipoaijak) iz oči, ko so nvu skrbno opravljeni in zdravi o-troci priskakJjall naproti. Mati je karala, da niso bili zadosti pridni in za kazen so morali p<^ «čakati do večerje; šele potem jih je popestoval in jih pokaral. Kmalu jima je radodarna ro> a, da se n)alo ohladi, žejo je .pogasil z hladno vodo, da bf lažje povJll kosilo. Prihodnja jutro se je komaj dvignil iz postelje. Vedel je, da i«e Je prehladil. Spotim se pri ,Jehi in tvečer se napljem *e-il Učne ga čaja, si Je mislil. Da .bi izostal s dela, mu ni hotelo .v glavo. Z vsakim divem se je ,;>očuti1 slabejAega in komaj do-¿tkal nedelje. Ostal je v postelji ¿eli dan In j>o£!val, Še v ponde-djek se je ojuiuuMl in ostal doma, naj delovodja reče kar ho-C, si Je «mislil.. V dveh dneh si je nekoliko odločil, da je lažjo lelal prihodnji dan, a s vsakim .Inem se je čutil zopet bolj u Zelo vaiso u naročnike Prosvote. Po sklepu seje glavnega odbore S. N. P. J., sborujočega meseca februarja, 1927, ae POVIŠA NAROČNINA ZA DNEVNIK PROSVETO ZA 91.00. Ta sklep stopi v veljavo od 1. Julija. 1927, naprej. Upravni-Št vo iell, da naročniki In članstvo ta sklep upoštevajo, kajti bil Je potreben, da ae ohrani list, kakorften Je, povečan na sedem kolon le sa naprej In tako da Imajo naročniki ved dobrega gradiva. Seja je tudi aklenlla, da se da vsem naročnikom, kl so že sedaj naročeni na list, prlllks, da lahko plačajo po atarl ceni avo-jo naročnino In vsi, kl tsko telijo, lahko to livrfte do 1. Julija, 1927. To velja tudi aa vse one, knterlm poteče naročnina po 1. juliju, da lahko plačajo sedaj ta naprej Še po stari eenl. Bratje In sestre, sedaj Imate priliko, da poAljete naročnino, predno stopi v veljavo nova cena. Caaa je ie skoro dva meseca, vendar hitite • pošlljatvljo vale naročnine In pridobite Ae kakega novega naročnika. Zapomnite, da Je čas do I. julija, 1927. Cene po 1. juliju, 1927, bodo: Dnevnik aa celo leto 96.00Tia pol leto $3.00, Člani doplačajo »a celo leto 94.80, ta pol leta 92.40, Za atpro domovino stane sa celo leto 99.00, ta pol UU 94.50. Za mesto Chlcago In Closro, ta eelo leto 97.60, ta pol leta 9.1.75. Te nove cene stopijo v veljavo takoj po 1. Juliju, 1927. llratj« In sestre, hitite s po-šlljstvljo naročnin«, dokler so nižje cene. FILIP GODINA. upravitelj. trujenega. «lednjlč se Je vendar ,odločil In Jel k Zdravniku, kate-i mu Je narodi oatati z dela in ,mu naročil »draiVila. ' Potekal Je teden, drugI In tretji, minil je mesec; redno Je obiskoval ' ^travnika In nosil adravlla iz lekarne. Sosoctje «o se pomenkovali, da ima sušico in šepet je prišel tudi ženi na] uho. V težkem stanju je bila zopet. Hkri), da JI mož umrje, jo je tlačila, da je ni nu>*la skrivati pred n)im. Povprašal Je zdravnika, ako Je šeipet sosedov resničen, zdravnik mu Je zatrdil, da nI nevarno, ako se bo varoval ; od prenapornega dela Je o-Slabel. Doma Je prarvll ženi, kaj mu Je zdravnik .povodsA, ni mu mogla verjeti, misleč si: tolaii me. fkipot in pogledi so jo i**«-več spominjali, ds bi mu btls verjels, I'«tek I a sta musecs, ds-siravno Je dobival podporo, ker je Ml zavarovan za slučaj bo-lomi, vendar mu ni zadoščalo niti od daleč In ,prihrunkl so se hitro krčili. Obs v*a v Skrbeh, da /ima pojdejo vsi prihranki, sta glodala v temno bodočnost. (Dsljs prihodnji!.) Za ¿Une 8. N. P. J. «Une Mladinski list, «amo 30 cen* tov letno. Dve darili za nov« naročnike mmrnmmmm • Kdor n potmdi v Bedaki kampanji la dobi hm poBetsik «U štiri csloletn« »šrolnia« ga daev-nlk "Proivtto" la po«Ue celo vioto aprsviiitva, dobi kraiao tamonapojno piialno pero ■ ' f "v avtomatični svinčnik petlačtafaa saakaai i lepim S. N. P. J. Il AI) J|I IZVKDKL, kje se nahajajo mojl prijatelji Frank Arko it Llpoété, Frank Knific in Paul Tu*14, dorna il Zagorja na Plvki, po domafri ttikJov in John FidelJ iz Htare-Aies. Pred nedmtmi loti snui bill *ku4»aj v Clevelsivdu, O., In sedsj, kskor izgltsls, so pozsbili na moj naslov, vsled U»ga pro-sim rojake Airom Amerike s!«o kdo vo za njili naslove, naj mi to tiatiiani, ta kar so te v na-t>rej zahvslim. Ali ,pa naj ae sa- mt javijo na nioj naulov: Frank Hterle, Koritnice, ixiAla Knetsk pri ftt. Petru na Krasu, Vsn<*zia Glulis, Italia. - (Adv.) 1KZNAN PaiBKDM nuUWKMMLlt ORGANIZACIJ V chkaou. IVv.ko inAf« 4nt M. maj* f Hrv«Uk*m a«, chitâfo. Ork«Uf a. W. F. J,-IUf»c»»t » mis d)n«ku igr» dru g». M*> f dvwrmii a. n. p j. IV«!r- H M I«, junljs. "II®-Wtttow Hprmgê Vf—t «•■M »'M Mans. 1». )M«ltM l'ibnik 4r«Mva "Uri sljs ft\ U t I P,1,4m* pr\ Vi4»ar)ii t Willow èr» 27 b 9 WllWw SIJAJEN JESENSKI IZLET V JUGOSLAVIJO na najbitrejtom parniku na aveiu AQUITANIA odpluje Is luks C her bourn • pod spremstvom |M>puisrnegs in veščegs jKitovsI-ca Cunard árutAn-, Mr. J. Ksmpotirhem, ki xns dobro skrili ts |s>tnlke, skrbeti zs njih prtljsgo in vse njih potni* na )>otu. Izvrstna postrežba druzega in tretjega razrs bi bila in zakaj aa al ustavila — nato pa jo ja pregnal is gisve in obrnil pozomoat na svoje o-pravilo. Noč ja postsjsls vedno bolj temns in oblsčns. Bila ja 10. ura, šum vozov Ja utihnil, raztreeene luči ao jele ugašati, posamezni pešci ao izginjali, mesto ja leglo k počitku In puatl-lo malega čuvaja aatnega pri duhovih in v nočni tišini. Prišla js enajata ura In ugasnili ao luči po krčmah; povsod aama tema. Huck ja čakal, kakor se mu Ja zdelo, strašno dolgo, pa se ni nič pripetilo. Njegova vara ja------- Ali ja bilo treba vaega tega? Ali ja bilo ras trs-ba vaega tega? čemu na bi popuatil vsega in šal apat? Sum ja udaril aa njegovo uho. Kot bi trenil ja bil šiva potornoat. Vrata v zadaj leiači u-licl ao ae narahlo ssprls. Skočil ja sa vogal akla-davnlee opeka. V naslednjem trenutku sta švignila mimo njega dva človeka in se ja videlo enemu, da naaa nekaj pod pazduho. To je moral biti tisti zaboj! Torej sta nesla zaklad proč. Čemu bi aadaj klical Toma? Nespametno bi bilo - — možaka bi izginila f zabojem, tako, da jih na bi bilo mogoče najti. Na, hotel as Jim Je oba» aitl na pete In Jima aladltl ter se zanašati na temo. S tam sklepom ae je postavil Huck na toge, ae plašil bosonog za možakoma kot mačka in jih puščal samo toliko ntafej, da mu nista izginila izpred oči. dla «ta po ulici ob reki mimo treh hišnih oddelkov, nato pa zavila v neko stransko pot na levo. Stopala sta naravnost, dokler nista do-»pela do steza, ki Je peljala gori na Cardlff HM; In po tej sta Jo udarilo dalje. Sla sta ml-mo hiše starega Waleščana sredi hriba, ne da bi ae odpočila, in hodila vedno dalja navkreber. Dobro, si Je mlalil Huck. zakopati ga ho-četa v starem kamnolomu. Pa sta Da dalje proti vrhu. Stopila sta na ozko stezo med grmovjem In se v temi takoj skrila. Huck je atopil hitreje in zmanjšal razdaljo, kajti videti ga ni» 1 sta mogla. Nekoliko čaaa je tavol dalje, zadrževal svoj korak, boječ ae. da ne bi šal prehitro; kmalu ee je popolnoma ustavil in prisluškoval ; nobenega gtaau «amo «delo ae mu je, da aiiši utripanje lastnega srca. Glas sove se Je iačul čez hrib — unodrpoin glas! Pa nobenih korakov. Sveta nebeaa. ali je bilo vse iz-guhljenb? Znova Je hotel pohiteti dalje, ko je komaj štiri koraka od njc*p nekdo pokašljall !>uša mu je planila v grlo. *» jo je zopet po-goltnll; nato se je začel tresti, kakor bi se ga bilo polastilo cel tueat mrzlic obenem in obšla ga je Uka slaboetrda je mislil, da ee mora zgruditi na'zemljo. Dobro je vedel. Vje Je bil. Dobro je vedel, da Je bil komaj pet korokov od plota, ob katerem se j«» prišlo do posestva Dougtaeove vdove. "Pa dobro.'* si je mislil, "pa ga zakopajta tamkaj; ne bo ga tdtko najti." Naenkrat ae Je začul zamolkel glas — Indijanca Jova: ►I - morda ima driižbo — Js pnanoJ lik." '7.1 od*J Jo loči aa tamkaj. laajevo. a katero pa ni imel mir- Iga, aH tudi druga dela ao priče nega življenja. Umrla mu je čez njegovega genija. Druga naj-mn let. botfša njegova dela ao: "Poni- Trpljenje med kriminalci je žani in razžaljeni", "Besi". "Mi-nudllo Doatojevskemu izvan- jotT in "Bratje Karamazov" redno dober vpogled v najbolj Dostojevski se jo stalno nase-črno stran ruakega življenja, ni v Ruai ji lete 186«. kjer je v Njegovo pojmovanje o življenj«Ipiaatetjakih in političnih krogih ae je ispremenilo, drugače je našel stike s panalovani. Začel tafetal dobro in slo v človeku in ae je zanimati za alovanako pro-ruaki značaj sploh. Ni ga piaa- pegasto in to je povzročilo, da tefja, kateri bi bil a tako točno- ae js popolnoma zadolžil. Da u-stjo razvijal peihoiogične Atu»» W Xeelse ••,aa,aaa,aa,*a»aa.aaa«aaaaa,a«a.aaAa,,a,aa,a,a«a, a «a a a a • •