jjjued dali/ a«*Pt Sundajs aed Holidajs. PROSVETA GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE Uradniški ta upravnlškl prostori: MS7 South Lavndale An. Offlo« of PubUcatlon. 1017 South Lawndala Av% Talephona, Rockirsll 4*04 leto-teah . _ . . — ■»>>■ Januar? M. lin. at Um i ■t CIUCMO. IIUmI* under Um Aot of Comgtrnm of Utrah t, m chicaoo 23. ill.. ponedeljek. ii. sept. (sept. ii). 1944 SubaerlpUon ffl.OO Yaarly žtev.—number 182 Zavezniška armada invadirala ozemlje AccepUnce for mailmg.tt ipecial rata of potUf« providad ft>r tn aaction 1103, Act ot Oct S, 1917, autborUed on Juna 4, 1911. y ozadju nemške črte v Holandiji! LEWIS zmagal MS na konvenciji km« otoke unije umwa Cez tisoč transportnih in jadralnih letal pri- 1 peljalo vojaške čete. Ameriške oklopne in Zapletena sitUaCVO pehotne kolone zdrobile utrdbe Siegfriedovč ~ ' linije na južnovzhodni strani Aachena. Pat- nn Finebom i * .;U Alri.mr»U Nune v in Foin»l ti*™. 11111 l,IAKe"1 tonova sila okupirala Nancy in Epinal, nemški trdnjavi ob reki Moselle.—Rusi začeli prodirati proti Jugoslaviji po okupaciji Sofi je, bolgarskega glavnega mesta.—Ameriške čete in pomorščaki invadirali otok v bližini Filipinov Masna evakuacija civilistov v teku Predlog glede avtonomije rudarskih dis-striktov porazen EDMUNDSON SE VR NIL V SPfUNGFlELD Stockholm. Švedaka. 16. sept Situacija na Finskem je za • pletena kot posledica revizije so britske in kanadske čete za- stališča generala Lotharja Ren. sedle višine Corianskeg^ gorov- duliča, poveljnika nemških di-ja. Prve so oddaljene samo eno vizij v severnih finskih pokrajl-miljo od .Riminija, kjer se od- nah. Izgleda, da se ne bo poko-pira pot v doline ob reki Po. ril zahtevi finske vlade, cfc mo-Na strani osme britske arma- rajo njegove divizije zapustiti de se bore proti Nemcem tudi Finsko. francoske in grške čete Okupi- Fingki dsednik Manner_ rale so San Lorenzo, štiri milje heim je v' ti zaradi staliWa -žno od Riminija. ^ poveljnika nemške oborožene Enote pete ameriške armade, sile< odločiti se bo moral za in-katere poveljnik je general Mark temacijo nemških vojakov, ali aHir.i« irraie na /u m»jiClark' so v akcijl na zaPac*nl pa dovoliti ruskim armadam, ki 7 ' strani nemške gotske linije. Za- s0 pripravljene za akcijo, vstop fronti od ustja Rane do|sedle SQ Catin0) ponti di MariaJ K no in Pietrabuono in s tem dobi-. le kontrolo nad prelazi. I Očitno je, da Mannerheim ne mara ruskih čet na finskem o-London, 16. sept. — Ruske in I zemlju, ker bi to vrglo Finsko a a ■ .P0^8^ čete so odpirale enajst L odprto vojno z Nemci. Finske linu. velikemu nemikemtfflndus- naseibin na severni stfani reke Lete se fcj morale boriti na stra-trijskemu in komunlkaclJakemu|Visle in prage. predmestja Var-|ni rusov proti Nemcem, svojim bivšim zaveznikom. LONDON, 18. sept.—Zavezniška iračna armada le Invadirala ozemlje v osadju nemške, bojne črie v Holandiji, zasedla več naselbin in ustanovila mostišče čet reko Reno v kraju, ki Je oddaljen 315 milj od Berlina. . Uradni komunike pravi da Je čez tisoč transportnih ln Jadralnih letal pripeljalo čete ▼ ozadje nemške črte. Radio Berlin poroča. da Je zavezniška zračna si la invadirala kraje na 70 milj dolgi Nijmegena Oddelki prve ameriške arma de, ki so prebili Siefrledovo trd njavsko linijo, ae vale proti Ko linu. velikemu nemškemiMndUa Visle in Prage, predmestja Var centru. Prvi so dospeli do toč- §ave Moskva poroča, da so eno-ke, ki je oddaljena samo 20 milj ruske sile udrle v poljsko pre-. cd Kolina. stolnico po okupaciji Prage. Masna evakuacija civilistov iz _ .. » • . zapadnih finskih pokrajin doka- MOSKVA. 18. sept. — Ruske Berlin poroča, da so ruske ar- P ljudstvo Vidi znamenja čete so začele prodirati proti Ju-lmade začele novo ofenzivo na' - - - ^ čete so začele prodirati proti Ju- maae začete novo uien. vu n« ^ ^^ t Clvi. gcslavljl po okupaciji Sofije.!?« milj dolgi fronti v Lavijiinl ^ ^ nevarnogtl ob_ glavnega mesta Bolgarije. _ ^T^l^t^V H kroženja s str^ nemške .ile in . . Xl_ fronti Ruske in rumunske vojaške y južnem deiu Poljske so za- kolone so savojevane v bitkah s Rusj prodirati proti prela- ogrskimi in nemškimi četami na zu Lupkovu, kjer se odpira pot 50 milj dolgi fronti, ki se razteza L glovakijo. Nekatere ruske severovzhodni Rumunljl so oku- * v * tO jagnuje ^g iz krajev, ki plrale čez 50 naselbin,— «fc^S v" gi ^postanejo bojišča. - —i.,, - Berlin pojasnil smrt poslanika Umorili so ga rumunski miličniki London, 16. sept. — Radio Berlin je pojasnil smrt barona .....jmt...#..... rwie uwjfc ..............Manfreda von Killingerja, nem- i® strani *XacVenar"ob-l^lldal.so ruski* letalci^^dpirali Ukega poslanika v Bpkarešti in .-ga nemškega mesta.L^racije finskih čet proti Nem- bivšega konzula v San Francis-i ln UnlnrtP nnrušilo utrd- I______* |CU. od Lipova do Belusa. enote so že udrle v Slovakijo. Lcndon, 16. sept. — Oklopne I Stockholm, Švedska, 16. sept. | in pehotne kolone prve ameriške I _ Finske čete so zavojevane v armade katere poveljnik je ge- bitkah z Nemci na otoku Hog-] neral Courtney H. Hodges, so jaodu, se glasi poročilo. Pj-ičele zdrobile glavne utrdbe Siegfrie- Lo se> ^ so nemške čete invadi-dovc trdnjavske linije na južno-1 raje 0tok. Vest iz Helsinka pra-vzhodni krožene Nemci zapuščajo Domače vesti IAVTNA UNIJA SE Vojaška posadka v Atenah ojačena Kairo. Egipt 16. sept. — Sem I dospela poročila pravijo, da nemške čete za pudra jo Khios, Myteline in druge grške otoke | na Egejskem morju. Člani u befcne grške vlade smatrajo eva kurijo nacijskih čet za strategič no potezo. Prej so .te kolone porušile utrd bi« na zapadni strani Aachena. Berlin trdi, da so poslanika u- šk jaškimi enotami .v cem. Pearl H ar bor. Havaji, 16. sept »klopne kolone zavojevane I- Ameriške četesin ga Škimi vo- so invadirali otok reieiiu v „ - ^ ^ Ru|)0m> To nekaterih Uini Filipinov in "stan°vl» U je zgodilo po odcepitvi Ru-—irjm vec miij aoige fronte, stišča. Na tem otokui se nanaja i ^ Nemčije Ameriške kolone so najprej ob- jspoiMka vojsšks posadka g |nja ^ „ M glftfli si" in potem obkrožile Aachen, 40(K)0 mo2 8ilovitemu la, da je Killinger izvršil samo nemško obmejno trdnjavo. Top- Invazija je sieaim > , ustrelil svojo taj bruhajo - k ' In vll^oi^Lbi, r». - i«nonskih letal. Ameriške glavo, rrrtja ameriška armada pod|.w« japonsKin i® Poveljstvom generala Pattona čete sc-mvadirade tudi otok Mo^ jo okupirala Nancy in Epinal, rotaj, ki lezi 300 .milj južno »a /adnji nemški trdnjavi ob reki I Filipinov. Moselle, in začela prodirati pro-| / " t' Metzu, francoskemu mestu, kil nmpriŠRP J v nemških rokah. Prvi od-|I OTUSl UmtTloKZ delki c;r, d,,speli na ozemlje, ki si je pognal Jtroglo v ClncinnatL O-. 16. sept. — John L. Lewi> je izvojeval delno zmago na konvenciji rudarske unije, ko jf izsilil sprejetje resolucije, ki ostro obsoja predsednika Roosevelta in hvali guvernerja Thomasa E. Deweyja, predsedniškega kandidata re-lublikanske stranke, kljub opoziciji s strani grupe delegatov. Resolucijo je sestavil po Lewisu dominirani odbor ■■ Resolucija vsebuje obdoliitev, da je Rooaevelf skušal x uničiti unijo z napadi pa Lewisa, da je preprečil enotnost med delavci in jim odvzel pravice. Delegat je so sprejeli tudi resolucijo z obsodbo Rayja Kdmundsona, voditelja grupe, ki je vodila boj za avtonomijo rudarskih distrik tov. Predlog da 21 izmed 31 distriktov dobi avtonomijo, je bil poražen z veliko večino gla sov. To ie bila zmaga Lewisa, ki je prej povedtl delegatom, da ga morajo podpirati v vseh ozi rih kot predsednika UMWA. Le okrog, sto ifemed 2800 delegatov je glasovalo ža predlog potem, ko je Levvis v svojem govoru obsodili voditelW|'gibanja za avtonomijo 1aot orldje o-peratorjev. Ray EdmiMdkon. bivši predsednik illinoiskega rudarskega distrlkla in glavni vodja gibttnfe nh konven«Trt dvorani, ko so delegstje glasovali o predlogu, i Pozneje je o-značit" Lewisa za nesramnega lainika, ketl je izjavilrda je njegov blok orodje operatofjev. Edmundson ni dobil sedežs na konvenciji, ker je bila njegova poverilnica kot delegata odklonjena pod pretvezo, da ni bil pravilno izvoljen. Izjavil je, da ga je konvencija pod Lewi sovo dominacijo obsodila brez zaslišanja. Debata o vprašanju avtonomi je je trajala štiri ure. Okrog 40 delegatov je govorijo za in proti poročilu resolucijskega odbora, ki je priporočal sankcioniranje sedanje politike eksekutive gle-^e administracije rudarskih distriktov. • Levvis je dejal, ds Je illinoiski distrikt, čigar predsednik je bil Edmundson, izvolil uradnike na svojo pest, nakar je morala mednarodna unij|a intervenirati. To se je zgodilo p<> razkritju, da je bil izvoljeni pr« dsednik na pla čilnl listi premogovne kompani- Druga vest omenja ječanje nemške vojaške posadke v Atenah, glavnem mestu Grčije. Tr di se, da je bil del nemške alle potegnjen is solunskega distrik ta in poslan na jugoslovansko ozemlje med Skopljem in Ni šem. Bolgarske čete, ki so se nahajale na tem ozemlju, so se umaknile. Nov grob Bridgeport, O. Dne 12. sept I je tukaj umrl John Klep, star 70 let in član društva 13 SN1'J | Zadela ga je srčna kap in v petih urah je bil mrtev. Doma je bil, iz vasi Zaboje na Štajerskem j Tukaj zapušča /eno in tu hčere j Na dopustu Belle Vernon, Pa.—Na deset-I dnevnem dopustu se nahaja jThomas W. Podbevsek, ki Je 8 sept. napravil izpit za drugega poročnika v Stuttgartu, Ark. Sedaj bo šel v Seebring, Fla., kjer bo vežbal svojo posadko na leteči trdnjavi, nakar bo odšel I na južni Pacifik nad Japonce, i On je član društva 505 SNPJ Nepotrjena poročila iz nemških virov trdijo, da so ruske vojaške enote prodrle v blišino Soluna, Skopi j a in Niša ter o-zemlja ob Egejskem morju in da so navezale stike z grškimi ge-rilci. Izgleda, da je namen teh poročil povzročitev razkola med zavezniki. Grški gerilci kažejo simpatije napram sovjetom, kar vznemirja novo grško vlado, katere predsednik je Georges Papandreou. Člani te se nahajajo v Neaplu, Italija, kjer čakajo na priliko, da se vrnejo v Grčijo. Odločitev o poveljstvu na Pacifiku Deweyjevo vmeiav* jiii v kanadske razgovore Ouebec. Kanada, 16. sept. — sept. — Poskus Thomasa B. Do-weyja, predsedniškega kandidata republikanske stranke, da povzroči kontroverzo v zvezi z razgovori med predsednikom Rooseveltomin premierjem Churchillom, se je izjalovil. Dewey je na sestanku s Čas nikarji v Valentinu, Neb, pred lugal imenovanje generala Doug-lasa MacArthurja za vrhovnega poveljnikii zavezniških sil na Pacifiku in Daljnem vzhodu, Njegov predlog je dobil odmev v uradni deklaraciji, da vprašanje vrhovhega poveljstva nI predmet diskuzij na kanadski konferenci. Brotvder nastopi pred kongresnim odsekom a ozemlje, ki i •« "fifI 'ljfno samo 15 milj od bo- InnnMŽPne Sile Saarskc industrijske kotli-VOUTUttllC Oil^ Kaline. F i |neozi v Nancyju so navdu-'> pozdravili ameriške voja-| k', o vkorakali v mesto. Ameriške sile so prodrle deset ^mpv Nemčijo na severni FiTnerag b P« V armadi in mornari- Washington, D. C., 16. sept. — Earl Browder, vodja ameriških komunistov, bo prihodnji torek nastopil pred člani kongresnega odseka, kateremu je bila poverjena preiskava trošenja denarja financirnje političnih kam- Ji "u 11.800,000 mož I panj. Načelnik odseka je konci je grešnik Anderson, demokrat iz Waahlnaton, D. C» 16. sept.- Nove Mehike. Slednji Je izjavil, .........^.....Po^T Francu V. Kc^sling, da bo moral Browder odgovar Era, trdn avskega me-direki0r federalne na- Jati na vprašanja o financah no-adlo zadnjo sredo. Od- g^f Administracije, je razkril ve komunistične organizacije, ki & je bil zdrobljen vKu^ obodne sile, je bil. »»T^Z^ ^jtki. Američani so ubili | ^ nasLil pri zaslišanju pred | komunistične stranke, tisoč sovražnikov. * i vec Anter <1\ M .'up mesto le Mi vi. ko je nastopil pri člani kongresnega odseka za vo- k« i note so Rim. i < ke čete ho okupirale tu-l^* ^^ " I y0jja nemške komu ina črta ha južni stra- mado in mornarico povprečno^^ M krrrUio. h r bils preblU, ko 100,000 novincev mesečno. I* i i J4, od katere Je dobival $25,000( R Edmundson je zapustil Cin-I cinnati in odpnUival v Spring field, 111., da s« udeleži seje u nije, katere član sta on in Lewls. Pred odhodom je Izjavil, da bo zahteval izključitev Lewlsa iz unije zaradi njegovih akcij na convenclji. Cez tisoč stavkarjev se vrnilo na delo Chicago, 16 »ept. — ^ z Unni delavcev, ki so zastavkall v to-varni TooU- hi m. Gear A Ma-chine Corp., se je vrnilo n. del«), Ko so dobili zagotovilo, d. bo konflikt med r.jimi ,ln k»rpor.-cijo izravnan Delavci so čl.m unije United Electrkal, Radu> Bi M«chine Work« rs CIO. Orkan zajel vzhodne d rta ve New Vork, 16. ^pt - Ork.n je divjel v vzt"idnlh državah ln povzročil Je ogromno škodo Samo v At lan tir Clty)u, N J , -e pfjvzročen. šk"da ceni čez štiri milijone dolarji. Najmanj devet oeeb Je bilo ubitih tn več tisoč ljudi Je brez strehe. Stephen Early, Rooseveltov tajnik, Je dejal, du Je bilo vpra šanje vrhovnega poveljstva re šeno pred kanadsko konferenco. Roosevelt se Je izrekel za status quf) v poveljstvu. Anthony Eden, brltski zunsnji minister, je dospel v JCsnsdo. Njegov prihod Je dokaz, da so razgovori med Rooseveltom ln Churchillom tudi političnega ln diplomatičnega značaja. N.n. šajo se na spor med poljsko u bežno vlado in Rusijo, bslkanske probleme ln okupacijo Nemčije Značilno Je to, da je Htanlsl.v Mikolajczyk, predsednik poljskf ubežne vlade konferlril i Ede nom, preden Je slednji der Je prišel v Kanado pred 17 leti. Bolehal Je štiri leta za naduho, katero si je nakopal v zlatih rudnikih, kjer je delal več let. Tukaj zapušča drugo Ženo, 17-letnega sina iz prvega zakona in triletnega sina iz drugega zakona, v Ameriki -Ohiu - sestro in brata, v sta rern kraju pa tudi več sester In bratov. izrekla proti p stavkam Konina odločitev zaviti od ilanov organizacije HILLMAN GOVORIL NA KONVENCIJI Orand Raplda, Mlch., 16. sept. — Delegartje na konvenciji unije sdruženih avtnih delavcev, včlanjene v Kongresu industrijskih organizacij, so po vroči debati - potrdili zagotovilo, dano ~ predsedniku Rooseveltu, da u-nija ne bo vodila stavk, d<)kh>r traja vojna, s pridržkom, da o tem končno odločijo člani pri splošnem glasovanju. Unija ima 1,200,000 članov in je največja delavska orgunizacija v deželi. Sprejet je bil predlog, ki prepoveduje uradnikom trošenje denarja iz blagajne unije za šir-enje svoje ^propagande, Glaso-vane mora biti zaključeno v dobi 00 dni po zaključenju konvencije., Mnenje prevladuje, da bodo člani glasovali za preklic zagotovilu. Kontroverza na konvenciji avtne unije o protistavkovnem zagotovilu je izvala splošno pozornost. Nekateri delegatje so aigumentirali, da sagotovilo služi delodajalcem kot sredstvo za oviranje procesa kolektivnega pogajanja. R. J. Thomas, predsednik unije, je sapretil, preden so je konvencija pričela, da ne bo sprejel kandidature, če bo konvencija preklicala protistavkovno zagotovilo. Delegatom Je povedal, da so vsi vojaki, s katerimi je govoril, ko je z drugimi delavskimi voditelji vred dblskal bo-jišča v Franciji, obsuj«!* stavke v vojnih industrijah. Kot govornik je nastopil na konvenciji Sidney Hlllman, načelnik odbora za politično skcl-Jo CIO ln predsednik unije A-malgamated Clothlng Workers. Dejal je med drugim, da skuša stara garda v republikanski stranki pod pretvezo nsglsšanja pravic ameriških držav uničiti vik* pridobitve, katere so organizirani cjeluvci Izvpjevall pod Rooseveltovo administracijo. "Republikanci skušajo ustvariti Inflacijsko anarhijo z namenom, da postane Amerika ogromno črno tržišče," Je rekel Hlllman. "Dolžnost ameriških delavcev je aktivna soudeležba v volilni kampanji, da se prepreči zmaga reakciji, ki spet dviga svojo glavo." Francoske delegacija prevzame pošt op je poslaništva VVashlngton, D C, 16 sept. — Državni tajnik llull je informiral delegacij? francoskega odbo-r. za n.n>dno osvoboditev, da lahko prevzame poslopje fr.n-coskcga poslaništva v Washing* tonu. llull je dejal, da t. akcija ne |h »meni revizije »ed«njih diplom.ličnih odnotajov med A-meriko in francoskim zadeva predlošena predsedniku Itooaeveltu v odločitev, Unija jeklarskih delavcev, vč.njena v Kongresu industrijskih organizacij, zahteva zvUa-nje plače za 17 centov na uro. Jekl.raki delavci so že dobili zvišanje plače na podlagi mezdne formule. Če bodo uspeli v svoji kampanji, se bodo njihovi i dohodki povečali za $211,000,000 letno. • -. - ^ 11» PROSVZTA PONEDELJEK, 18. SEPTEMBH A PROSVETA THE ENLIGHTDVMEMT ^ OLASILO DV LAiTiraiA SLOVO«« MABODVS PODPOMI ot and Naročnina M Z4rui*o* drUv« { »3.00 M pol fi.50 M fcotrt WU, M CklcBfO ta o*ouco w $7M « colo Uto. Hn u pd lela, » riplion ralMt lor th. Uelied Mas> (M*JJf* MjOO por tmi. Chicafo and Cook Couaty P« couniri«. IMO PPr T"^ . . . p« d«yo»ora. KokopUl Cook C«« Susbcriptkm ratM UmJmt M ~ tt^^o. Itokopid Uleran* pmmi tld.) m vn*Jo poftUJalelJ« to v A4v«rtUing ralM ob Md MMoUciiMl artkto« will nol Olbar ■•muci . \ maim ll(L. Wlll W IVtliraM M M »torte«. pUy». po*«*- to occomponlod hf Mll-addi MMIot MW,| PROSVETA 2«57-59 So. UmnUU Ato. Chicago 29, Illinois MCMBCR or THE rCDBSATED PftSSS IM Datum v oklepaju na primer (SeptemRor 30, 1944), poleg vaAega imena J^ovu pomeni, d. v.m )e . te« datumom potekla naročnina. Ponovite Jo pravočasno, da m vam li«t no ustavi. _____ 11 Boj za "sveto" nemško zemljo Ko je Winston Churchill nekako pred petimi leti, kmalu po nastopu svoje službe kot premier Anglije, dejal pred parlamentom, da se bo vojna zaključila leta 1943, mu j« Hitler odgovoril, da bo pri tem imel on besedo in nihče drugi! Churchill k je v tisti napovedi res zmotil, ampak še bolj se je zmotil Hitler! Odkar je napadi Rusijo junija 1941, posebno pa potem, ko je Amerika stopila v vojno po napadu na Pearl Harbor, m) taktično odpadle vse možnosti za Hitlerjevo odločevanje, kdaj ali kako se bo zaključila vojna. Z ameriškim vstopom v vojno je ta beseda pripadla tej deželi. S temi besedami ni izrečeno nobeno podcenjevanje gigantskih zaslug sovjetske Rusije za poraz Hitlerjeve morilne mašine, kakor tudi ne špartanskega odpora angleškega ljudstva, ko je po porazu Francije ostalo osamljeno v vojni z vsemogočno Nemčijo. Ampak dejstvo je, da brez totalnega industrijskega In vojaškega napora Amerike bi Hitler ne bij poražen, kakor tudi ne brez herojske Rusije. Toda slednja je bila proti svoji volji potisnjena v vojno na stran zaveznikov in ji ni preostajalo drugega kot obramba lastne zemlje na vsaj črti in do zadnjega moža. Na drugi strani pa si je Amerika več ali manj sama izbrala pot, po kateri koraka zadnja leta. Pearl Harbor je bil le zgodovinski incident, ki je to deželo le nekoliko mesecev prej potisnil v vojno kot bi bila brez tega zahrbtnega napada sama stopilo vanjo. Japonski Imperialisti so s tem napadom le zedinili ameriški narod, da je opozicija proti vstopu v vojno odpadla preko noči. Da ameriško orožje in bogastvo odločuje v tej vojni, to je priznal sam Stalin na teheranski konferenci. In danes posebno odločuje na zapadni fronti, ki po udarnosti In strateški briljantnoati nič ne zaostaja od najbolj sijajnih zmag ruske rdeča armade. Generalu Eisenhowerju in njegovemu štabu bo vojna zgodovina sigurno odkazala najvišje mest«), kajti njegova naloga: amfibijaki vdor na francosko ozemlje In »razbitje Hitlerjeve "evropske trdnjave"—vse to je bilo najtežje >n najbolj hazardno podvzetje. In Eisenhower je s svojim štabom in svojo vojsko to težko nalogo sijajno izvršil. J/kazal se je tudi kot dober diplomat v Franciji, ko je kot vrhovni poveljnik prepustil politične zadeve na svoboje-nem ozemlju Francozom samim, in to več ali manj proti volji ali smernicam Washingtona, v resnici Dele hiše, ki vodi zunanjo politiko. Danes se zavezniške armade Xt bijejo na "svetih" nemških tleh! SIcer vsak narod smatra svojo zemljo kot "sveto," toda najmanj prlstoja barbarskim nacijem, Ha zdaj histerično pozivajo nemški narod na obrambo svoja "svete zemlje." Najmanj jim pristoja zato, ker jim ni bila nobena druga zemlja sveta, kakor tudi ne nobtn drug narod. Ampak njim ni svet niti nemški narod, nemško ljudstvo, katerega so pripravljeni prav tako barbarsko moriti kot so morili Ruse, Žide, Pollake, Slovence, Hrvat«, Srbe, Cehe, Noivežane, Francoze, Holandce, Belgijca in zadnja čase tudi Ru-mune—sploh vse podjarmljenc in nepokorjene narode. Sploh so nacijl organizirali ptav tako barbarsko morllno mašlno pioti lastnemu ljudstvu kot proti pod jarmi jencem. Faktlčno drže nemški narod še bolj v kleščah kot so mogli to delati na Francoskem, v Jugoslaviji, sploh kjetkoli v podjarmi jenih deželah. Posebno v Jugoslaviji, na Poljskem, Norveškem In v Franciji niso mogli preprečiti ali zadušiti uoorniškega in podtalnega gibanja, čepiav so se posluževali vsakršnega barbarstva. Uupeli pa so teh prizadevanjih na "sveti" nomšk* zemlji, ki je vsa preprežena s hitlerjansko teroristično maši no in je takoj v krvi ln strahovladi zadušeno vsako |>odzemako gibanje. Tudi de bi se nemško civilno piebivalstvo hotelo dvigniti pioti njim, tega ne more storiti, ker noč in dan pazi nanj. tajna policija in "šturmarj!" 88. Ampak tudi zanje prihaja dan obračuna, dan maščevanja. Ta dan ni več daleč. Kdaj pride, je odvisno od tega, koliko čaaa bo mogla nemška vojska zadr/avati nazaj zavezniške sile na za padtu fronti. Na poljski in baltiški fronti se je nacijom oči vidno potreba za obleko med jugoslovanskimi begunci velika, še večja pa bo med jugoslovanskim ljudstvom na domačih tleh, čim bo osvobojeno. Da se zagotovi stalna količina obleke in blaga za Jugoslovane, omenjena relif-na organizacija apelira na vse rojke, ki imajo kaj obleke za begunce, da jo pošljejo na naslov: 41 W. 29th st., New York, N. Y. Naprošajo se tudi oni, ki bi Sili pripravljeni pomagati, da se izdela nova obleka iz blaga, ga že ima UJRF na roki, da se pripravijo. Dela se vsak dan od 2. do 5. popoldne, ob sredah pa od 7. do 10. zvečer. Vsi, ki so pripravljeni pomagati, naj pišejo za nadaljne informacije na naslov: M»ry Vidošič, 11 W. 57th st., New York City, telefon Plaza 3-7291. Mary Vidošič. tajnica. Po $1 so prispevali sledeči: Cecilija Zakrajšek, John Yanko-vich, Amalija Vidic, Johri Ser-cel, Frank AnŽur, John Kalče-vič, Dragica Majconich, Marko Harambasich, Mary Krajac, A Boanic, Mfle Bulit, Stevo Mažar, Geo. Ujdbinac, Ana Arbutina, Louis Chotiner, Paul YakUch, Frank Strubl«; Jennie Rupnik, Bara Stofac, John Janežič, Frank Derglin, Carolina VVanshock, Andy Antončič, France« Berlich, Frank Vidic, S. P. Bayley, Tom Medved, »Vojn. Krikieh, Frank Progar, Paul Smerigan, Joseph Yaklich ml., Mike Zakrajšek ml., Mary Fatur, Fr. Simonah, Bdike Zmich, Geo. Palch, Geo. Miloch-nick, Angela Yakalch in Mike Gerand; po 50c: Stevo Petrich, Pero Trbovich, Anton Ščurk in Joseph F. Derglin. Iskrena hvala vsem darovalcem, posebno pa društvu Sokol! poleg tega sem odposlala Pro-^resivnim Slovenkami v Cleve-land za ambulant o nabrano VfOr to $38 in $5 sem izročila osebno Josephini Zakrajšek v Clevelan-du. Kdor želi še kaj prispevati ta namen, naj prinese kar meni na dom in bom dragevolje odposlala na pristojno mesto. Za Jugoslovanske begunce sem pretočeni teden odposlala Zojsu 76 šolskih paketov. Na tem mestu se želim prav iskreno zahvaliti vsem, ki so kaj prispevali, in sicer Mattu Fatur ju, Ani Ranics, Greti Bizjak, Anabeli Wiegel, Johnu Donaldaonu in E. Lieber-manu. Hvala vsem skupaj! Gorsol, tajnica. POROČILO O PRISPEVKIH Woat Allqulppa, Pa^-Vsota $213.39, ki sva jo nabrala s Fran« kom Strublom v pomoč našemu ljudstvu za JPO-SS, je bila od-poslana br. Cainkarju (dne 21. avgusta, kakor je že bilo poro« čano v Prosveti. To pot pa sva šla z br. Strublom tudi okrog bratov Hrvatov, ki so člani tu« kajšnjega društva 122 SNPJ, in moram reči, da so vai rade vol je prlapevali. Imena darovalcev so sledeča: , Samostojno duštvo Sokol $50, Joaeph Yuklich $10, po $5 pa John Bizyak, Louis Gerzel, Frank Strubel, Geo. Smrekar, Štefan Ogrizek, Andrej Fatur, John Esley, John Sivec ln Nlck Plodinec; po $3: Mary Pink, Ma ry Prosenc, Frank Simončič, To-ny Žagar, Mary Yaklich in Phi lip Abramovlch; Peter Bila $2.90; po $2: Ann Chesnic, John Sercel ml., John Yager st., Stella Ciccone, Anton Groznik, Bartol Yerant, Milka Kukich, Tony Ha-bich, Tomo Marjanovich, Joe Pušak, Joaeph Smrekar, družina L. Raub, Simo Celap, John Ranico, FranceB Lampich, Štefan Jurčič, Mary Carjak, Joha-na Hribar, Joe Prosenc, Bartol Kamnikar in John Ogrizek; John Steklasa $1.50 in Frances Lehockv $1.35. U. Da bi videli kako lepo in častno »o bili ti možje od vseh navzočih zborovalcev—tudi od katoličanov—pozdravljeni, zlasti pa še Louis Adamič! Ampak njih ni bilo na spregled, temveč so poslali v konvenčno dvorano le svoja "opasovaloe." Nič zato, prav, da so jih; upam, da so jim poročali resnico. Na konvenciji sem videl mnogo mojih starih prijateljev in delavskih borcev ter članov SNPJ, • katerimi tmo se lepo VTISI S PRVE KONVENCIJE SLOV. NARODNEGA SVETA Clavalaad, O.—Mnogo različnih vtisov sem dobil na prvi konvenciji Sansa, ki se je vršila v tukajšnjem SND na St. Clair Ave. dne 2, in 3. sept. Konvencija se je prav do^o za vršila, in sicer tako,"kot se je pričakoval^. Vsi vemo, da so si nasprotniki SANSa veliko,prizadevali, da bi oblatili izvršm,jodbor našega narodnega sveta, zlasti pa častnega predsednika Adamiča, predsednik^ Kristana in takratnega iz- tnega rj.Na' vrftnega tajnikf Kuhlj^. IN a vse načine so jih akušali očrniti in pri vladi prikajMti za komuniste, obenem pa so upali, da bodo uničili SANS ali pa vsaj zanetili razdor, a vse zaman. To jih sedaj zelo jezi in peče, pa so se spravili na svoje pristaše, posebno na Albino Novakovo, uredni co Zarje, glasil« SŽZ. Razume se, da tudi rev. Matija Kebe Jim ni po volji, ker se je udeležil konvencije, tako tudi ne Louis Železnikar in še nekaj drugih katoliških zastopnikov. Naša stvar pa gre kljub vsemu temu imenitno naprej. Prav rad pa bi bil videl, da bi bili vsi zakrknjeni sovražniki SANSa na vzoči ko so bila j>odana poročila izvršnih odbornikov, ki so bila z odobravanjem aeglasno spreje- Palroc H—o Id sla 40 pooUlt kateri peodalavtU pokol druAbo o Nov Torku, ogleduj. CIO direktor!« Mm* "Wtlaoa. t Woodrowi Wklaoni ta pozdravili v naši metropoli, le škoda, da ni bilo več čaaa na razpolago za kramljanje. Le bežnih par besed s tem in dftiim, to je Jiilo vse. Kako ti gre? S, po navadi, okej. In tako dalje. Na konvenciji sem zastopal podružnico 48 SANS s tremi drugimi zastopniki ali delegati. To je druga ali tretja najbolj aktivna podružniea v SANSu. Pri mizi poleg mene so sedeli John Zaje in Johanna MrVar iz Cleve-landa, Anton Jerftin iz Denver-ja, ki je tajnik Zapadhe zveze, dalje Frank Klun, Ribničan iz Chisholma, Minn., nekaj časa pa ja pri naši mizi sedel tudi Tone Zbašnik, glavni tajnik ABZ.< Miza je bila blizu odra, zato se je dobro videlo in slišalo, nisem pa mogel videti zborovalcev zadaj v dvorani; videli smo se pa pri kosilu tn pri bari. , Prvo neprijetno presenečenje je bila izvolitev konvenčnega predsednika, kajti bil sem gotov, da bo izvoljeni član SANSovega širšega odbora Anton Zbašnik, pa je bil Joseph Zavertnik, ki je bil skoraj' nepoznan, toliko bolj pa je bil poznan njegov pokojni oče. Torej ime pokojnega Zavertnika še vedno vlače! Za-vertnika ml. sem pred leti poznal, ampak po 24 letih sem ga popolnoma zgrešil, tako tudi on mene. On je pravi tip svojega pokojnega očeta Jožeta, ki je bil gl. urednik publikacij SNPJ mnogo let. Konvenčna podpredsednika sta bila Josephine Zakrajšek, gl. tajnica Progresivnih Slovenk, in Fred Vider, gl. tajnik SNPJ. Oziral sem se po dvorani, če je navzoč kakšen duhovnik, in videl sem samo enega, fev. Matijo Kebeta, župnika pittsburške fare, ki je res fant o4 fare. Na vprašanje so mi Pittsburzani povedali, da rev. Kebe ni taklen kot njegovi kolegi kanonik Oman, pater Ambrožič, Jager, Slaje in Hribar, ampak razumen mož, ki je blagajnik pri lokalni podružnici SANSa v Pittsburghu in zelo delaven/ On ljubi svoj narod in jugoslovanske partizane ter njihovo osvobodilno armado. O vsem tem sem se pozneje tudi sam uveril, ko je kot član širšega odbora z odra poročal o svojem delovanju, še bolj pa potem, kq sem se z njim osebno spoznal in razgovarjal naslednji dan. Spoznal sem, da govorim s pametnim in razumnim duhovnikom, ki ljubi svoj narod in stoji ne* ustrašen na svojem stališču, ne pa kot nekateri drugi, ki bi svoj narod iadali, kadar gre aa njihovo osebno korist. Tako delajo nekateri tudi v starem kraju. Priznanje vsem tistim, Id naato-pajo kot nastopa rev. M. Kebe! K temu naj dodam^da sem od pittsburških rojakov izvedel, da tam nič ne vedo o kakšni zvezi slovenskih župnij, četudi je njihova slovenska župnija. Kaj naj to pomeni? V Clevelandu pa tako strašno oglašajo to zveso slovenskih župnij, ki je menda le na papirju, aluži pa jim aa napade in izdajanje strupenih tiskovin pioti Adamiču in Kristanu ter proti partizanom. Ko je Janko Rogelj, član SANSove ekaakutive, poročal o svoji govorniiki turi, je med drugim omenil, da je'v nekaterih krajih govoril o veliki revščini in trpljenju naših ljudi v starem kraju, kako zverinsko postopajo c njimi v koncentracijskih taboriščih In tudi nedolžne otroke vpričo mater trpinčijo —ko je poslušalcem to predočll v besedi, so ljudje jokali, ampak ko je prišel čas za prispevke, so tisti ljudie prsv malo prispevali ali pa celo nič. (Menda so se jokali. ker ao so bali, da bo treba kaj dati.) Jok ne pomaga nič! A ko ae bi naši ljudje VWarem kraju le jokali, ne bi bilo danes junaške partiaanske fronte! Nekdo je nekje poročal, da je nekdanji naš miren In katoliško vzgojen narod bil bogabojev, kar čok noč pa ae ja prelevil v Skupina ameriških delavskih voditeljev si ogleduje poškodbe cerkve v Valognoau. Francija, Id Jo bila zgrajena v srednjem veku. Od leve na deano: H. J. Thom»s, predsednik avtne unije CIO. Da-vid J. McDonald, iajnik-blagajnik jeklarske unije CIO. francoski civilist, irancoski vojak. Erlc Peterson, podpredsednik unije strqj. nikov ADF. Frank P. Fenion. organisator ADF in major A h 1 ' krvoločnega roparskega morilca in brezbožnega komunista. To je seyeda podla jiropaganda proti našemu hrabremu ljudstvu. Kljub temu, daje naš narod imel stoletja katoliške vzgoje za seboj, pa mu sedaj očitajo krvoločnost! Ali ni bilo nekaj narobe s to vzgojo, kaj pravite pri A. D., ki je svetovno znan list? Ne, vsekakor je moral biti velikanski vzrok, da se je naše ljudstvo odločilo za odpor proti svojim domačim in tujim tlačite-ljem in kvizlingom, ki pomagajo Hitlerjevim trinogom tam v Beli Ljubljani s škofovim žegnom. Slovenski narod si sam piše svojo junaško zgodovino v vrstah osvobodilne armade—v vrstah hrabrih partizanov, ki vsako sekundo tvegajo svoje življenje za končno osvoboditev Slovenije v okviru demokratične Jugoslavije. Združena Slovenija bo postala kri in meso s prizadevanji partizanov in s pomočjo zavezniških zmagovitih armad. Anton Jankovich. PRISPEVKI ZA JPO-SS Cleveland, O.—Poročilo o prispevkih za JPO-SS pri podružnici št. 35 za julij in avgust. V juliju, nabiralec Dum, so pri spevali sledeči: Mary Mezgec $5, Peter Lustik namesto venca za pok. 'Leo Belingerjem $10, The-resa in Andirew Gorjanc $2, društvo 283 MACC članarino $6, rojakinja J. Česnik $1 in Joško Jerkič $1. Skupaj $25. , Istega meseca je nabral An-drew Božič (k) sledečo vsoto: Anton Leskovec $5, A. Božič $2. Skupaj $7. Društvo 312 SNPJ dalo članarino $3, Skupaj nabranega v juliju $35. V avgustu je J. F. Dum nabral kot sledi: po $5 so prispevali Mike Križmančič, Mike Gole, Frances Bostič in družina John Rome; po $2: Jos. Maslo in Frank Kobal; društvo 53 SNPJ članarino za julij in avgust v znesku $25, društvo 71 ABZ $2 in društvo 312 SNPJ $3. Skupaj $54. Nabrala Mary Dodič. Po $2 so prispevali Frank Požar, Jos. Spa-capan in Matt Klemen; po $1: Frank Gorjanc in Matt Nemec; Mary Dodič $1.35. Skupaj $9.35. Skupaj nabranega v avgustu $63.35. V dveh mcsecih se ni nabral niti stotak. Rojaki, ali je to kaka naša mesečna pomoč, za kate-1 ro smo organizirani pri JPO-SS? 'Ali kdaj pomislimo in se vprašamo v svojem srcu, če smo ae prispevali—ali sem že prispeval ali prispevala? Ali nas ne prime rdečica sramu ob misli na trpljenje in stradanje ter umiranje naših preko oceana? Čas prihaja—skoraj je že tu— ko bo možno, da bomo lahko direktno pomagali našim ljudem v Sloveniji. Ali smo pripravljeni na to vsaj deloma? Ako bomo zbirali skupaj le po teh malih vsotah, bo naša pomoč reki pičla. Ali ne bi bilo dobro, da bi vsak rojak in rojakinja prispevala cnotedAisko plačo ali zaslužek v ta namen? Saj vslod tega ne bi bil nihče prikrajšan na svojem življenjskem standardu. Morda ne vsi, mnogi izmed nas pa bi to lahko storili, tako trgovci kot delavci, prvi še celo lažje, namreč ta** da bi prispevali en teden dobička. Nihče ne bi šel zato na "kantM. Le na ta način bo moguče, da bomo skupaj zbrali izdatno vsoto in izdat- no pomoč; le na ta način bomo ameriški Slovenci lahko rekli, da smo resnično poskušali pomagati našim trpečim rojakom v do- movifti. > Zadnja konvenciia Sansa se je tudi pečala s tem vprašanjem. Poročano je bilo, da je v Sloveniji potreba zelo velika, kajti sovražnik je uničil in odpeljal vse, kar je mogei: živino, hrano in pridelke, obleko in druge stvari, poleg tega pa je bilo uničenih na tisoče hiš. Zato, rojaki, je skrajni čas, da se resno zavzamemo za pomoč našim bednim rojakom, ki živijo v neverjetno obupnih razmerah, kljub temu pa se tako junaško borijo proti tujim in domačim tiranom To njihovo borbo za svobodo v takiJr razmerah moramo podpreti vsi in jim pomagati. Kakor kaže, bodo naši slovenski kraji kmalu osvobojeni in pomoč bo nujno potrebna. Res je, da bo Amerika nudila pomoč, ampak naša dolžnost je, da storimo svojo sveto dolžnost in pomagamo. Naša postojanka št. 35 JPO-SS zbira prispevke v ta namen že tri leta in je priredila že vec veselic, da se pomaga prizadetim v stari domovini. Razume se, da za naše lokalne razmere bi lahko beležili večje uspehe, ako bi bilo več zavesti med nami. Zastopniki si resno prizadevajo, da se zbere velika vsota, ampak odziv ni zadovoljiv, ne"od strani vseh tistih, ki bi lahko dali. To ni kritika, temveč apel na razum in na sočustvovanje. Na konvenciji je br. Jurjovec poročal, da smo zbrali nekpj nad $76,000, to je celotna vsota. Kaj je to v primeri z veliko potrebo in pa v primeri števila ameriških Slovencev, ki se računa na četrt milijona! In še to smo skupaj zbrali v dobi treh let. Delajo le nekateri, dočim večina ne stori ničesar. Ker se ponašamo z našo naprednostjo in kulturo, bi morali to pokazati s tem, da se zavedamo potrebe v starem kraju in pomagati v veliko vetji meri. Dne 8. oktobra bo podružnica št. 35 JPO-SS priredila plesno veselico v SDD na Waterloo rd., prioetek ob 7. zvečer. To bo plesna in domača zabava. Poskrbite, da bo finančno velik uspeh, kajti ves prebitek gre v blag namen. Ne pozabite, da so oči našega trpečega naroda uprte v ameriške Slovence, od katerih pričakujejo pomoti. Pomislite na bedno s|Lanje mater in nedolžnih otročičev v Sloveniji! Pomislite, da ste sinovi in hčere tega malega, bičanega in križa-nega naroda, ki doprina.ša neverjetno veliko za zmago nad sovražnikom. Zato pa se udeležite veselice dne 8. oktobra vsi. ki j* zavedate resnične potrebr F. J. Durn. tajnik. Benešev vzgled ^22. maja je Češkoslovaška na ■Klika doma in v vujuu, »» ^ani na svoj način, pražil rojstni dan državnega ri j- p^identa dredvar- r^neša Ta proslava pa m L »m notranja domoljubna ^bratskega češkoslovaške-naroda, pač pa je bil to do- u priinerno ^Inila vsa demokratična eve-5? vnost in ga tudi ocenila. Edvard Beneš ni samo * "JJ vodilnih političnih ^včTškoslovaskčmtudisa- T^tmni evropski državnik, na ie to politični mož sve-P^AJku. Dr. Edvard K eden izmed redkih pri- rudnikov malih evropskih naro-l ki imajo pri velikih zavez- klh ne samo veliko, pač pa S?h celo Odločilno besedo. To Ltvo je posebno važno danes tbo le važnejše v prihodnjo--^ko se tako radi pojavljajo načrti po katerih bi naj bile male m srednje države potisnjene na slepi tir in bi z njihovo usodo opravljale velesile. Zato z »so upravičenostjo in z vsemi upi in nadami stavljajo mali na-Ndi skoro neomejeno zaupanje v roke tega moža, ki naj bi po-Hal njihov zagovornik in tudi laščitnik. Dr. Edvard Bensi Maršal Smuts ni brez vzroka A Native Returns pred kratkim dejal: "Hvala Bogu, v tej vojni so nas vodili veliki možje." Da, veliki možje so vodili samo nekatere države, ki jim je bila usoda prav posebno naklonjena in jih obvarovala pred strankarsko zagrenjenimi, kratkovidnimi, ozkosrčnimi namišljenimi političnimi prvaki so se v tej vojni sukali kakor tke na vrtiljaku in si pri tem imišljevali, da se bo svet ob-čal tako, kakor se jim zdi prav ugodno. Take majhne ljudi je usodnem zgodovinskem pre-mu Evrope rodila Francija, in udi Jugoslavija se z njimi lah-) ponaša. So pa v življenju gotovi nuj-stni zakoni, po katerih se su- življenje ljudi in narodov. Pri ouku nacionalne ekonomije smo k'»č v seminarju za špecijelno rodno gospodarstvo dobili od rfesorja nalogo, da ugotovi-kako dolga je povprečna do-* izjemnega blagostanja boga-[ evropske družine, ki spada v Tsto tistih 200 francoskih obi-ki so držale v rokah Fran-■ |o narodno banko. Sam pro-e*" je rabil ugotovitev za svojstveno delo in-nam je dal k«j podatkov. Napotil pa nas Mudi v univerzitetno knjižni-kjn the outakirts of Falaise after Mlied forces bad luccoeded in cap-urinf th« town. Despitt the fact :hat ahe may flnd her home Ih ruini »he'» stili overJoyed b y the protpect >f returnlni home. A Canadian »oldier aasista her. j nekakem prirodnem "•"i. približno isto ugo-ka/.uje zgodovina ,/;'V\ ki so se po-nena- >ov*pele nad pov- vrasih " Franc,J *' v"jni stv ikk v« ^H. k ** d, j »veujvn; ,Uvv»n}e "^»fljK J ki ze cez kratko povprečje. Zrna- 1 J«? po prvi svetno |K)stala prva I1''1- Sam narod pa ' J*' bil "v rožeah" ^'ancija sploh pr-vilesila. Samopo-J^ opravilo narod pretiranega prece-phtično življenje ikj 1,1 ko, kakor v tr /,T'mosti in dela pred r;' vojno. V tem vr no splavali na ro nega prezidenta? Ali bi mogel kdo smelo trditi, da je' češkoslovaška država man< kapitalistič na od Jugoslavije? Ali bi mogel kdo zagovarjati, da je katoiičan-stvo na Moravskem in na Slovaškem manj goreče od slovenskega in hrvaškega katoličanstva? bili v češkoslovaški republiki najmanj tako, če že ne bolj trdno zabetonirani, kakor pa v Jugoslaviji. In vendar se dr. Edvard Beneš ni prav nič oziral na vse to stebrovje že davno pred vojno, še manj pa je imel predsodkov lansko jesen, ko je odšel k maršalu Stalinu na obisk. Njegova vlada v izgnanstvu je danes ena izmed redkih emigrantskih vlad, ki je popolnoma razumela vse naloge, ki jih je v njene roke položil zasužnjeni češkoslovaški narod. Nič se niso kregali in prepirali med seboj Čehi in Slovaki v emigraciji. K skupni mizi so se vsedli, se sporazumeli, zavihali rokave in delali. Pri svojem zadnjem obisku v Kairu je prezident dr. Edvard Beneš izjavil našemu predsedniku med drugim tudi tole: "Naša notranja uprava je izdelana do vseh, tudi najmanjših podrobnosti. Vsak okrajni poglavar, po-stajenačelnik, davčni upravitelj, srednješolski ravnatelj, ljudsko-šolski voditelj, sodnik, notar, carinik in orožnik imajo odrejena svoja mesta ravno tako, kakor vsi ostali najvišji nosilci državne oblasti v republiki." Obnovi tveno delo češkoslovaške države je v načrtih pripravljeno do zadnjega kvadratnega kilometra državnega ozemlja. Taki so državniki, ki se do vrha zavedajo svojih nacionalnih dolžnosti in odgovornosti nasproti lastnemu narodu v najtežjih dneh zgodovine. Po Beneše-vem vzgledu bi se morali uriti mladi bodoči voditelji narodov in usodi Evrope bi bilo marsika, prihranjenega. Na samih domačih tleh naše domovine pa je lik dr. Edvarda Beneša našel neka marljivih učencev in posnemal cev. Po njegovih vzorih korakajo mlada pokolenja narodnoosvobodilnega gibanja v domovini, in če mu bodo tudi v bodočnosti sledila, bo usoda našega naroda v dobrih rokah. Zaradi tega je 60-letnica rojstva dr Edvarda Beneša tudi nai praz FHPSVETA Kaj je UNRRA? Jurij Solovvjčlk Dne 10. decembra 1943 je bila ustanovljena UKRKA (United Nations Relief * Rehabilitation Administration>—Uprava Združenih narodov za oskrbo in obnovo. UNRRA danes ni več samo pisarniški načrt, pač pa je to združba strokovnjakov, ki so vse svoje sile posvetili praktični pomoči na obširnih območjih v svetu. Imel sem phliko od bliiu spoznati vsa začetna dela tah marljivih pionirjev. Zato lahko nekaj povem a UNKKA, posebno pa lahko povem, kaj nI ta organizacija, i , UNRRA ni mednarodna dobrodelna ustanova. To tudi ni neka borza dala* ki bi po osvo-bojenju preskrbela delo tisočim in tisočim telesnim in duševnim delavcem. UNRRA ni politični inštrument, s katerim naj. bi se ustvaril novi svat ali s katerim naj bi se obnovila družba politikov v Ženevi. Smoter UNRRA ja strogo praktična prirode. UNRRA naj bi pomagala narodom zopet na noge in naj bi vcepila Iz borbene Jugoslavije Bilka predstavila delavska voditelje, ki so oblsksll generala Blseakowerla v Franciji. Od leve na desno: Frank P. Fenton. organlsactjskl direktor ADF. gan. Elsenhower. R. J. Thomas. pred* aednlk avtna unije CIO. In David J. McDonald, tajnik blagajnik Jeklarske unija CIO. ^e, vsi ti stebri starega reda so nik.—Bazovica. je bila odposlana v Alžir in Tu-nis posebna gospodarska misija, ki ji je stal na čelu Kred K. Hoehler, ki mi }e med drugim , , - . isjavil: "Izkušnja v severni Afri- novo življenje^ njihova gospo- w nam pokaJalc lelc smcrnl. darstva. UNRRA bo tem naro-f dom nudila živila, oblačHa, me- dikamente in druge potrebšči ne. Jasno je, da niti Velika Britanije, niti Združene države niti Sovjetska zveza kot posamezne cej 1. Osebje misije za pomoč v osvobojenih krajih mora biti čim manjše in šteje lahko samo [nekaj izkušenih tehnikov. 2. Misije za prvo pomoč bodo Ina vsakem pzemlju našle dovolj- državne tvorbe ne morejo same I ^ RJ ^ )rftv- izvršiti tega orjaškega de a. Po- ,jene ^^vati in ki bodo na trebna je hitra in učinkovita mo- K, popolnQma disinteresira-bilizacija vseh mednarodnih do- L < Zasebna ln državna uprava brin, da bi se Ur dalo moglo moMta sodelovati tako/ da bo uspešno izvršiti. UNHRA obse- ^ zajamfona Vsemu prebl ga 44 Združenih narodov. Celo vajstvu nevtralci, ftvictf in Švedska ter UNRRA bo samo jedro, okrog nekatere druge države so njene katerega se bodo zbirali ljudje, članice. m jjm je blagostanje celote pri Glavno vprašanje, ki zanima Lrcu in ki bodo s svojimi moral organizacijo, je način plačeva- nimi in strokovnimi kvalitetami nja posameznih dobav. UNRRA jamčili, da bo pomoč čim hitrej mora predvsem preprečiti, da bi Ua in čim pravičnejša, obnova pa države, ki bodo deležne njene iavršana v čim krajšem času in pomoči, ne postale čez noč pre- brei težkih pretresov. Osvobo-zadolžene z dolgovi. jene države pač z vso pravico ne Dejal sem v začetku, d. UN- ^ ^^ ustanova UNRRA pj tudi ni ne- J golipodarJ na svoji semlji Jco nadaljevanja medvojnega si- J ngob^mJHlučaju ne bi pri SteT M'Vg!!jt ln,.naj*T stali, da se odpovedo svojim pra nja". UNRRA bo Mkupovala, MmtljH-r razdeljevala ln prhala (kadar mlt?ka^ii zaboJček aspirina bo to mogoče) najvažnejše po- • UNRRA je mednarodna agen- trebščine. Mad temi potrebšči- » u urč na ln bogate? Glede odgovor« na to vprašanje pa Je namigni naslednje: "Naša dežela bo m» gla Izvrševati svoje naloge kol voditeljica sveta edino le, ak< bodo njeni državljani tudi v b<# dočnosti znali 'kako'.* ftola pa Je Usti kraj, Je objas nil. kjer se moremo učiti 'kako vsled česar )e nujno potrebo« da ae povrne vsa mladina, moš ka in ženska, meseca septembra v šolo. Mladeniči in mladenka, pojdi le nasaj * šolol Ne saprsvlt« svoja priliko, da so dobro Uob rasi le--čeravno imale sačasno dobro službo J U VI. Čuvajte otrokom prve zobe Mlečni zobje otrok vršijo svojo nalogo le nekoliko let, a potem sami od sobe izpadajo. Vendar ie tudi tem tobovom zelo potrebna palnja, to je, da se Jih neguje. Ker, če ostanejo otroku njegovi prvi zobje v dobrem stanju vse do tedaj, dokler Jih ne odrinejo trajni, Je tem drugim, trojnim, zagotovljen zdrav temelj. Vsak mlečni zob, ki izpa de pred časom ali se pokvari, vpliva škodljivo na pravilen razvoj trajnega zobovja. In posledico so lahko zelo težke; kajti ne samo, da bo vsled te^a trpelo trojno zobovje, nego se rado dogodi, da lahko prezgodnje odpo danje mfcčnega zobovja i/poči čeljusti. Dostikrat povzročajo tudi otroci sami s svojimi nele-pimi navadami,1 do se pokvari zobovje. Nepravilno zraŠčeno zobovje ne somo do ni estetično, nego je tudi zo zdravje zelo škodljivo ker ni sposobno, do bi hrano do volj dobro zdrobilo in prežvc ČUo. A nezadosno prežvečeno hrano želodeč težko prebavijo Neposredna posledica tako po manjklJiveRa zobovja so v noj več slučajih bolezni želodca Bolnika, ki se pritožuje o bule činoh v želodcu, 'vpraša zdrav nik najpieje, če ima zdravo zo bovje. Čc se pojavi kakšna poškodba no mlečnem zobu, Je trebo ts koj podvzeti potrebne mera, kaj ti pogosto se tista bolezen po javlja pri trojnem zobu. Zo bovje ju pravi predpogoj zdrav ja in je dolžnost staršev, do sloma in si 4urno oosveti že v zgod nji mlad'wti skrb zobovju ter ija čisti z dobrimi srefistvl I «naženje, moiojo izostali pMtož* l>e /.otiobola. Uporabljajte r n snažen Je zob Ssrgov Kahidoor, proizvod dolgoletne znanstvene piel/kušnje, ki da|e /olx#vju sljšj alabaotra, s onemogoča vsako nakopi^enje fkodljivlh ostankov jedi. V neosvobojenih področjih Jugoslavije se že več tednov bije boj za žetev. Ženske in omla-dinske delavske brigade pobirajo zemeljske pridelke pred nosom okupatorja. Partizanske enote neprenehoma napadajo sovražnikove prometne žile, da bi onemogočile sovražniku prevažanje koruzi« v Nemčijo. V eni noči je bilo požetih 231)] hektarjev žito blizu sovražnike linije, v Slavoniji. V nekem dnini kraju Slavonije je vse žito, katero je pustil sovražnik, prevzelo ljudstvo in odpeljalo v >!18 vagonih narodni osvobo-bodilni vojski. V Bamji blUu P. tuoje je mladino pobralo 38,820 storžev ko- uze v dveh nočeh, v neposredni bližini nemških bunkerjev. V drugih krajih Honijc se je 1400 srbskih in hrvaških otrok vrglo na delo, in so zbrali vse žito v kopiranih krajih, so ga odpeljali v osvobojeni del Banije. V Istri, je 400 Ženo, zaščitenih s stražo prve istrsko brigade, prišlo na cetinjsko polje, (Miželo vse žito in ga prenealo v sigurno skrivališču. Oblasti osvobodilnega gibanja poizkušajo oživeti obrt. Na o-svobojenem slovenskem ojr.em-u je bil sklican prvi sestanek zustopnikov oblasti in obrtnikov. Odločeno je, da se osnujejo trgovske zadruge v avrho, da se zunaj kot v deželi takoj noba-ijo nujni Industrijski in obrtni produkti. Obrtniki in trgovci bodo Imo-1 po|Xilno svobodo ustanavljati menovanc zadruge, ali cene bodo kontrolirane po oblosteh. Denarni zavodi so ponudili obrtnim n trgovskim zadrugam potreben kredit. * V Slavoniji so mnoge Češke in slovaške žene organizirane v antlfašistični ženski borbi. Žene dveh vasi, ki so nastanjene po Čehih — Otkapi in Lipovac Bremu — doprinašajo največ hrane narodni osvobodilni vojski v tem okraju, čeprav so obe vasi precej majhne. Val njihovi sinovi so v češki brigadi na« rodno osvobodilne vojske. * Tristopedeset delegatov iz celega hrvaškega Primorja ln otokov Krka in Kaba je bilo prisotnih na prvi okrožni konferenci Ženske antifašlstlčne fronte ta hrvaško Primorja, Na konferenci Je bilo ustanovljeno organizacija Primorskih žena, ki znatno prispevajo osvobodilni borbi. Okrožni odbor, tiska po-litično-kulturni časopis pod Imenom "Primorko". Ta časopis se raziftša tudi v vseh okupiranih krajih Primorja. Mladina naj se vrne v šolo! m nt iTAMK John W, Htudebaker, zvesnl komisar zs vzgojo, piše v svojem pismu, naslovljenem "Mla-,in,i Amerika", naaiadftje: Fantje in dukluta v starosti za IumIi sehool* so najbolj no mestu v gvojlb šolah, da se v njih pripravljajo na Jutri." "Vojsko in mornarica zahte* vajo, da šolska mladina, fantje in dekleta, dopolni svojo šolsko Izobrazbo v srednjih šoloh predrto stopi v vojaško službo," pravi komisar za vzgojo. "Komisija za War Mynpower pravi tudi, da jo šolska Izobrazba na prvem mestu. Oni, ki bodo morali radi lega v mesecu septembru opustiti dobro plačan posel, bodo s tem doprinesli malo, toda začasno frtev. Kazen dohodka boste moida navidezno tudi opustili delo, ki je koristno za vojni napor. Toda kljub temu morate biti na jasnem, da ju vaša postojanka v bitki—4olaka klop. "Vaša domovina vas poziva, da se vrnete ris svoje mesto tja, kamor va» kliče dolitnost, namreč v 'hljtdi sehool', in da tam ostanete tako dolgo, da bost«* končali svoj posel", Je končsl svoje pismo komisar za vrgojo. Psnlje In doklola—aasaj v šo lol Ne salffrajte al lope prlloi noatl. kl vam Jo na raapolafe. da »m dobro IsofcraaUe. Začasno Ipa I udi dobro plačano delo loga nI vredno."—UVI IAUTI SAVOr *ONT|llMAt « ■■ ■ i'1" :®55£MEDITERRANEAN SEA PROSVETA GORNJE MESTO POVEST IZ ZAGREBŠKEGA ŽIVLJENJA BOGOMIR M A G A J H A (Nadaljevanj«) , ' 7. Popoldne ni odiel iz hiše. Ležal je vso noč in še do poznega popoldneva, ne da bi jedel. Ko je Jelka prišla vprašat, ali j* bolan, jo je odslovil in zakleni) vrata za njo. Priila je trkat le dvakrat, pa ni odprl. Ležal je oblečen nepremično na postelji in kadil cigareto za cigareto. Njegove oči A> enakomerno potovale od odeje za dimom navzgor in zopet na odejo nazaj f Od časa do časa so se mu razširile ustnice v bolesten nasmeh, pa se je spet zagledal v dim. Modrikasti kolobarčki nad njim so se poigravali in spreminjali barve v svetlobi nastajajočega jutra. Pozno popoldne se je »pomnil, da mora odgovoriti materi. Gledal jih je, toda ni Jih videl in je odpiral predal za predalom. Sele ko ni naiel dopisnic v njih, je le-te zapazil na mizi. Hotel je napisati mnogo vrstic, a je napisal samo: "Prejel sem pismo. Ne bojte se zame! Denarja ni treba pošiljati!" Potem se je spomnil na srečanje včerajšnjega dne: Ko se je vračal od Marije, je srečal nekdanjega prija-tela z gimnazije, Miroslava Krilana. Ta se ga je silno razveselil in skoraj bi bil objel Simona. "Kako je, dragi moj?" mu je zaklical in mu stiskal roko. "Jaz sem prišel že pred mesecem in sem te iskal na kliniki, tebe pa ni nikjer. Tudi ostali žele, da bi prišel mednje in si želijo tvoje violine, ki smo jo poslušali v Ljubljani. Je vse polno zabavišč v tem mestu. A rečem ti, mi smo našli prostor, kjer smo čisto zase. Tam je vesela pesem in godba in Še ples. Nikolaj Benčina nam igra na klavir. Nič drugega ne dela, kakor igra. Sama muzika ga je, s«t vina noče piti preveč, tako je ves v muzikl. Židinja Mancika — to ti je viharno nebo! In druge — spet bo oživelo tvoje srce in boš spet pisal pesmi, katerih smo zaman iskali že tri leta. Najlepše pa je pri "Črnem jagnjetu", da smo res sami. Malokdo drugih prihaja tja. Prinesi gosli s seboj in ti ni treba skrbeti za vino!" * Simon se je sedaj spomnil na te besede. Stopil j« k zrcalu in gibal z glavo sem in tja. Zrcalo je bilo skrivenčeno in njegove oči so se širile v njem na široko; poteze ob ustnicah so se speči le v vijugaste, grebenčaste črte. "Dober sem; še tisto ovratnico!" Odprl je omaro in poiskal široko, črno pentljo, ki jo je nosil ob maturi na gimnaziji. Spet je stopil k zrcalu m si jo vezal in bil zadovoljen; širok nasmeh ae mu je razlil čez ustnice. "Mislim, da ni nadutosti in samopašnosti v tem, 6e se imam sedaj za preroka, za katerega me j!e hotela nsrediti moja lepa In nesrečna pa gostoljubna devica iz Gornjega mesta. Ha, čustev je sedaj v preobilici In kupil bom pet kil papirja za pesmi." | Stisnil je gosli In lok pod pazduho, se napotil iz sobe in zagledal zopet Jelko pred vrati. "Kaj pa ti tu, deklica draga? Ali hočeš, da ti zaigram vslček ali polko? Kaj?" Ne da bi čakal odgovora je odhitel po stopnicah. Jelka pa je smuknila takoj v njegovo sobo in prečitala materino pismo. Roka j^je trepetala. Vrgla j« pismo v kot in zbežala za njim po stopnicah, da bi ga ustavila; toda Simon sc je že skril med ljudmi. Zelo je hitel po llici, ki je bila vsa živa in razsvetljena. Visoko na nebu se je zlatil mesec, njegova svetloba se je priila v; svetlobo žarnic. "Pozdravljena, lepa mesečina, pozdravljeno ti, mojo življenje, ti, pesem, blagoslovljena od samegs pekla. Življenje, tvoj otrok, tvoj ljub-leni otrok, ki niti k smrti svoje sestre ne sme in ki ga je lepa devica poslala, naj poišče v temi hiacinto, ae ti klanja in te pozdravlja. Neobrit, kosmat je moj obraz in ponoiena moja obleka. Lepa devica pa hoče angela, bogca, ki bo prišel k njej. Po vijolicah mu bo dišal obraz in njegova beseda bo sladka kot medica. Pozdravljena ti, I lica, ti cesta, ki ne nehaš živeti niti eno samo uro, ti ne počivai nikdar, ti neutrudljiva, vedno živa, vedno lepa! Glasovi mojih korakov tonejo vate. Pozdravljen Me-dulič! Toliko ur sem presedel ob tebi. Bele knjige sem listal v tebi in potoval skozi tisočere vrstice lepo, da sem razumeval znanost sveta in sanjaril iz tebe po sinjem morju, po belih, kamenitih planotah; in godbe v tebi so pele Pastirsko pesem velecenjenega Griega, hudo resnega Wagnerja in drugih sto resno velikih ljudi, ds, navdahnjenih od Boga, ki naj nosijo luč v naše življenje. Pozdravljeni, Jadran, Royal in Lovski rog! Ustavil se je pfed velikim plakatom in strmel v žensko, ki je bila tiskana nanj, in zopet ae je iiroko zasmejal in poltiho zapel: "O, ti, lepa Gre-U Gar-bova, o, ti lepa Greta Gar-bova, ranila si srce „* Sel je dalje in vedno bolj se je smejal; tod* jz oči so mu polzele solze po licih in si jih je brisal z rokavom. Ljudje so začudeno gledali vanj, a on se ni menil zanje. Šele tam na sredi Ilice se je spomnil, da ne ve, kje je Črno jagnje. Iskal je z očmi stražnika in ga zagledal na križiiču. Stražnik je nepremično stal na mestu in gledal v nebo. Simon ga je opazoval in začutil veliko prijateljstvo do njega. Gledal je v tisti, v nebo strmeči obraz in zazdelo se mu je, da vidi vse njegovo življenje pred seboj. Pohitel je med vozovi k njemu in mu položil roko na ramo. Stražnik se je okrenil in stresel roko s sebe. "Prosim vas, ne bojte se me! Jaz nisem pijan. Jaz sem muzikant in bi rad vedel, kje je Črno jagnje." Stražnik je mislil, da se hoče nepoznani norčevati, in mu je nejevoljno obrnil hrbet. "Zakaj ste obrnili hrbet?" je rekel in se zopet postavil pred stražnika. "V oči mi glejte! Jaz se ne bojim nikomur gledati v oči. Pošten muzikant sem in nikak potepuh. Imam še petdeset dinarjev v žepu. Če hočete, vam dam deset dinarjev, če mi poveste, kje je Črno jagnje." Stražnik ga je pričel sedaj gledati z začudenjem. Simon je nadaljeval. "Jaz vem, stražnik, kaj je dober človek. Vi ste na primer dober človek in ste gotovo iz predmestja Kustošija. Vi stojite na primer tu vso noč in strmite v nebo. In če strmite v nebo, morate imeti svoj vzrok zato. Vi gledate v mesečino in hodite med zvezdami. Vaš obraz je tih in zamišljen. Žena vam je umrla pred kratkim." "Kako vi to veste? Kaj me poznate?" "Poznaitf vas, dasi se ne spominjam, da vas kdaj videl. Tudi nisem rtbben čarodej si se bavim tudf z medicino in sem tudi štUdent medicine in vem, da ima dufeslovje več vrteli, kot jih je imelo pred Adamom i\» Evo. ^VaŠa žena je bila jako lepa in vi trdno/verujte, da je sedaj nad mesečino med zvezddmir Saj ni to nič čudnega, da mislite tako, in bi jaz hotel tudi o svoji sestri misliti kaj takega. Vaš obraz Je srečen radi tega, pa še radi nečesa je srečen. Vi imate hčerko. Stara je sedaj kakih trinajst let in mora biti selo podobna vaši ženi. Ime ji je gotovo Jurkica. Ne morem si misliti, da bi ji vi ne dali tega imena." "Vi me poznate," je ugotovil stražnik. (Dalje prihodnjič.) ČRTICE (1111.1113) IVAN CANKAR ŠOPEK CVETIC Njegova Žena, mala in drobna, je bila otrok, kf je prezgodaj ovenel. Oči so gledale nezaupljivo in skrbljivo, pogled Je tjega! kakor »plašen ptič. Sedela jt na skrinji za vratmi, stiskala je Itcs v dlani in je težko •opis. "Jezus! Jezus! Jezus!" Msla Jelenka je stala ob oknu, gledala j»- x velikimi, svet-lomodrimi. tilol>oktml očmi na obadva. na očeta in mater. Tisti dnevi so bili /anjo dolga leta; črno spoznanje je »eglo v srce kakor tat Nenadoma |»a se je prigodtlo, kakor da )«• bilo udarilo nebeško sol nit v | n cd zimsko moglo. Oče se je vzdignil na pofttelji. mati bi v«* ihtrla. tudi Jelrnka ae Je nasmehnila Mati je rekla "Moi. jo J. mj je Jutri gospoda! jev god!" Stvar je bila namreč taka, da Jan Vymetal že tri meneče ni plačal stanovanja, kar se v šestnajstem dunajlkem okraju mnogokrat zgodi. Gospodar ga Jt tirjal ter je navsezadnje zaiu-gal, da pomeče vso lačno »odrgo na cesto; kar se v šestnajstem dunajakem okraju tudi mnogo* krat zgodi. In nadalje Je reWa mati—• svetla misel Ji je bllsnlls mimo oči: "Joj, Jelenka. joj!-SaJ nI po* treba, da bi ttlaj. v tej strahoti in bolezni na cesti prezimavali. Vsakemu človeku Je dal I log ar* ce, saj ga Je še živalim dal.—« Joj. Jelenka. joj!—Na to deseti« co, to zadnjo, pa pojdi In kupi šopek aster, belih aster! Zdaj m poceni, o Vsehsvetih!" Moi ae Je začudil. "Ksj bi z sstrsml? Kupi kru* ha'" Ona ae je 'asmejala* Pojdi. Jelenka. in kupi. ka- kor sem rekla!—Jutri je gospodarjev god; ne moremo mu dati cekinov, dajmo mu šopek pye-tic; tudi živalim je dal £og «r- ct!—Pojdi, Jelenka!" „„ Jelenka je šla. Mati je hodila po Izbi, od okna do vrat, od vrat do okna; oči so gledale veselo, ozka lica so bila zardela. "Glej, Jan—prijazna misel je vsč kakor cekin! Kako bi naju mogel tlrjatl, če mu poiljeva otroka, tega ljubfga, s šopkom cvetic? Nssmehnll se bo In bo rekel: Dobri ljudje so, le zdravja Jim dodeli Bog!" "Da bi le bilo, da bi se zgodilo" ja rekel mož In Je gledal na svojo malo ženo c vsem žalostno veselim srcem. Domislila se je: "Ali povedati mora nekaj! čuj, nekaj mora povedati! Jat znam —nikar ne mlall. da sem tako neumna!.. . Potrpi' Ksko bi rekla? V jemati se mora!** Hodila je po izbi s hitrimi drobnimi koraki, čelo v dlaneh ^Vjemati se mora'" Postala Je sredi izbe. veselo se Je nasmejala. "Glej. da znam! — čisto na-kratko naj pove, brez dolgih, nepotrebnih besedL Tako naj reč« ROM JOY TO TERROR IN PARIŠ Ti naš dobp gospocUr, sprejmi te cvetice t d&r! Ali ni dobijb? Vjema se!" Jelenka se je vrnila, prinesla je šopek belih aster. "Se rdeč trak, še rdečo pentljo!" je rekla mati; šla j?, našla je rdeč trak in je napravila rdečo pentljo za šopek. Nato je posadila Jelenko poleg sebe. "Zdaj pa bistro poslušaj, Jelenka, in dobro si zapomni!" Ti naš dobri gospodar, sprejmi te cvetice v dar! .. s No?" Jelenka se je z modrim in smehljajočim obrazom okrenila k materi "Kaj?" "To se nauči! To pesem sem jaz zložila, za gospodarja, ker je jutri njegov god! Ti mu pone-seš te cvetice . . . ojoj. Jelenka, saj imamo še tvojo oblekco od obhajili, to belo . . . koj jo bo treba spoglatiN. . . Kako boš rekla, Jelehka?" ' > Jelenka se je nasmehnila; in, spoznarijd božje, v tem nasmehu je bfld skoraj sočutje; sočutje s človekom, ki je radosten, zato ker je preveč trpel. 1"T1 naš dobri gdipodar, Ki' "sptejmi te cvetice v dar!" 'Mati je tlesknila dlanmi. "Kako je brž naučila! Sa-mp^eiikrat sem ji povedala!" "Pa clobro si zapomni, večkrat na /tihem reci!" je opominjal oče. Nenadoma se je materi zazdelo, da je utrujena in sedla le na posteljo. "Skoraj se mi zdi, da sem lačna!" je rekla smehljaje. "Tudi jaz bi skoraj mislil, da sem lačen!" se je nasmehnil mož. Jelenka je molčala. In ko se je znočllo, so zaspali vsi trije in so trudno sopll; in vsi trije so se še v sanjah smehljali.— Zjutraj si je oblekla Jelenka belo oblekco od prvega obhajila, vzela je beli šopek, ki je bil prevezan z lepo rdečo pentljo, ter se je napotila h gospodarju. Narahlo je potrkala, stopila je v gosposko izbo. Srce ji je bilo plaho in majhno, kakor kanarček. Za mizo je široko sedel gospodar, v silna lica rdeč in za-ripljen; zjutraj je pil brinjevec, pivo šele dopoldne. Bil je slabe volje, zato ker mu je bil prinesel čevljar pretesne čevlje. Jelenka je vsa trepetala, da sama ni vedela zakaj; in je govorila s tenkim, pojočim glasom: f> | "Ti naš dobri gospodar, sprejmi te cvetice v dir!" "Kaj?" je rekel gospodar in je gledal z zalitimi očmi na poniž ne bele astre, ki jih je bila Jelenka položila na mizo. Jelenka je sklonila glavo, kakor da bi se bala udarca. Vstal je ogromen. "Kaj? Ali še norčevali se boste iz mene? Kaj, ali sem že na parah, da mi dajete to mrtvaško listje? . . . Prokleta sodrga!" Pograbil je šopek in ga je za-lučil Jelenki v obraz, naravnost na tiste preplašene oči. "Kaj? Že tri mesece ne vidim solda, in ta sodrga mi zdaj še komedije uganja! Stran! Vsi stran! Še to uro stran!" Jelenka jQ vztrepetala, vzkliknila, in njen glas je bil takrat čisto podoben glasu njene matere. "Jezus! Jezus! Jezus!" Tekla je, majhna, vsa bela, kakor je bila, k domačim du-rim; za njo je priletel šopek ter se je razsul po stopnjicah. "Stran! Se to uro stran!" : yanks race north from coast '^TUHIN taČy * ar rac« narthwsrd of " *®d teke« new eour*as m (1) the te a 110 mite duh »hirb. Germ.n (D. Wlth Mararill* tsken and IU»oo« vsllvjr galna steadilr. itNrsted rST FWh *Pfln*r' Cfn- In še tisto uro so se napotili vsi trije, sam Bog nebeški ve, kam. Astre na stopnicah niso ostale čisto bele, ker je kapala nanje kri iz usta Jana Vymetala.— Take zgodbe se vrše, posebno še na zimo, v šestnajstem okraju dunajskem.— (Dalje prihodnjič.) - Ostanite pri delu! (Office of War Information, Washington, D. C.) Ugo Carusi, eksekutivni pomočnik justičnega tajnika, ka terega je predsednik pred kratkim imenoval za komisarja priseljevanja in naturalizacije, po- jah, 1ti so priseljenci, da jo na svojem poslu prav do gc- Carusi je dejal: "Med Amerikam ki * » dijo na domači fronti, da bi gočili one sijajne uspehe, kai so dosegle naše zavezniške made na bojnih poljih, nikdo dela tako trdo in pridno Amerikanci tujega rodu. Z* je ta vojna ista stvar kot u druge Amerika n c t m §e ne več. Spominjajo se svoje ! stare domovine. Oni vedol je pomenila 'invazija. Oni prav lahko predočujejo, kaj Nemci razdejali in porušili, žalujejo za svojimi starimi p jatelji ali sorodniki, katere! nacisti poklali. "Ti Amerikanci tujega re vedo tudi, da vojna se ni kori na. Oni vedo, da toliko časa, kler se nahaja še en sani Ner na ozemlju drugih dežel, m« jo zavezniki nadaljevati sv borbo. Pričakujem od vsakt teh Amerikancev, da bodo ost pri svojem delu, katere koli \ ste je, in da bodo delali na s jem mestu vse dokler ne bo pisan mir. Amerikanci na nih frontah potrebujejo ved; več onega orožja in municijt! katerim podirajo sovražni kjer koli jih srečajo. In An rikanci tujega rodu bodo j«le na to, da bodo to vse tudi bili." Ostani na svojem poslu in magaj kriti bistvene vojne treba—- to Je naše edino upa na čim hitrejšo popolno zm AGITIRAJTE ZA PROSI Razni mali oglati STOCK MAN AND SIIIPPIN CLERK Stalno delo tudi po končani vojni močnega, zanesljivega dclavca. Priglasite se tukoj. A. A. REDDERSON 1500 So. Wc8tern Avenue PRODA SE 2 stan. zidana dvakrat sob hiša. Vroča ^voda gorkota. P^ Hcnderson. C TISKARNA S.N.P.J. v tiskartko obrt upadajoča dela Tiska vabift za veselice in shode, vizitnice, časnike, knjige, koledarje, letake itd. v slovenskem, hrvatskem, slovaškem, češkem, angleškem jeziku in drugih........ VODSTVO TISKARNE APELIRA NA ČLANSTVO SNPJ, DA TISKOVINE NAROČA V SVOJI TISKARNI .... Vsa pojasnila daje vodstvo tiskarne .... Cene smerne, unUsko delo prva vrat« Pišite po informacije na naalov: SNPJ PRINTERY 8. Lawndale Avenue - • Chlcago 23. IUlnofe tel. rockwell 4904 naroČite si dnevnik prosveto Po sklep« 12. radns konvencija se lahko naroči na liti Promto In prišteje eden. dva. tri. štiri ali pel članov Is mm drušina k ani nuot ninL Lisi Prosvaia stana n vse enako, sa dlan« ali na£lan« M 00 u •no letno naročnino. Kai oa člani še plačajo pri aseamaniu $1.20 u tednik. m jim to prišteje k naročnini. Torej sodaj ni vsrok«. fti da Jo Uri predrag la člane SNPJ. Lisi Prosvoia Je vaša lastnin* la gotovo Jo v vsaki drušini nekdo, ki bi rad čttal lisi vsak dan. Pojasnilo:—Vselej kakor hitro kateri teh članov preneha biti član SNIPJ, ali če se preseli proč od družin« in bo cahteval sam svoj lat tednik, bode moral tisti član iz dotične družine, ki je tsko skupno naročena na dnevnik Prosveto, to takoj naznaniti upravniitvu liste, in obenem doplačati dotično vsoto listu Prosveta. Ako trga ne stori, tedaj mora upravništvo znižati datum za to vsoto naročniku. Cona listu Prosvoia Joi Za Zdruš. drftav« in Kanado 9S.M 1 tednik in_____ t tednik« in.___ 3 tednik« 4 tednik« in..... I tednik «▼ in Za Chlcago In okolico J* 1 tednik In.-- 3 tednik« trn__________ 4 tednik« In . ft tednikov in . _____jm9 .1750 „ 1.30 - 5.10 .. 3.K .. 2.70 .. 1J0 Za Evropo Jo---- Ispolnlte spodnji kupon, priložite potrebno vaoto denarja ali Men*y Or