85. številka
Ljubljana, v petek 15. aprila 1904
XXXVII. leto
Izhaja vsak dan zvečer, izimši nedeye in praznike, ter vejja po pošti prejeman za avstro-ogrska dežele za vse leto 25 K, za pol leta 13 K, za četrt leta 6 K BO h, za eden mesec 2 K 30 h. Za LJubljano ■ pošiljanjem na dom za vse leto 24 K, za pol leta 12 K, za Četrt leta 6 K, za eden mesec 2 K. Kdor hodi sam ponj, placa za vse leto 22 K, za pol leta 11 K, za četrt leta 6 K 50 h, za eden mesec 1 K 90 h. — Za tuje dežeie toliko v©3, kolikor znaša poštnina. — Na naroCbe brez istodobne vpofiiljatve naročnine se ne ozira. — Za oznanila se plačuje od peterostopne petit-vrste po 12 h, če se oznanilo enkrat tiska, po 10 h, če ee dvakrat, in po 8 h, če se trikrat ali večkrat tiska.  —  Dopisi naj se izvole" frankovati. —- Rokopisi se ne vračajo.  —  Uredništvo in upravnlštvo je v Knaflovih ulicah St. 5, in sicer uredništvo v L nadstropju, upravnifitvo pa v pritličju. —
UpravniStvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t j. administrativne stvari.
13
Slovenski Narod" telefon št. 34.
Posamezne številke po lO h.
u
Narodna tiskarna'1 telefon št. 85.
——
Represalije.
Tradicijonalna neodkritosrČnosi avstrijske politike se kaže tako pri velikih, kakor pri malih zadevah. Besede ne soglašajo nikdar z dejanji — to je edino stalno načelo v vseh sistemih, to se ponavlja dan na dan v vseh variacijah in to se je pokazalo tudi na raznih visokih šolah.
be vselej, kadar je nemška brutalnost na dunajskih in graških visokih šolah poskusila uveljaviti s silo načelo, da so ti zavodi nemški in slovenski akademiki na njih samo gostje, ki se jih pač trpi, ki pa nimajo nikakih pravic, vselej so se oglasili sladkobesedni avstrijski ministri in slovesno besedičili. da te šole niso nemške, nego c. kr. avstrijske šole in da so akademiki na teh šolah ravnopravni ne glede na njihovo narodnosti. Takih izjav smo slišali že stokrat. Slišali smo take izjave tudi iz ust ministrskega predsednika Korberja. Ali ostalo je vedno pri besedah — še nikdar pa ni noben minister ganil s prstom, da bi svoje besede in svoje obljube uresničil.
Nasprotno! Medtem, ko ministri govore, da te visoke šole niso nemške, nego c. kr. avstrijske in da so vsi akademiki ravnopravni — med tem trpe in dopuščajo, da njihovi organi z brezobzirno roko uresničujejo to, kar so ministri obsodili. To se godi že leta in leta in zdaj j imtmo nov dokaz za to.
Povodom zadnjih dogodkov na dunajskih visokih šolah, ko je ministrski predsednik Korber zopet stresel cele košare svojih neslanih fraz in delal obljube, na katerih izpolnitev nikdar ni mislil, je profesorski zbor dunajske tehnike vzel slo vanskim visokošolcem staro pravico, katere se do tedaj ni nikd«r upal dotakniti, in ki so jo slovanski tehniki smatrali kot nekak simbolični izraz ravnopravnosti.  Vzel jim je pravico,
da smejo slovanska akademična dru š>tv* v jeziku dotične narodnosti pisana naznanila nabijati v prostorih tehnike ter je odredil, da morajo slovanska društva vsa svoja naznanila pisati v nemškem jeziku.
S tem je profesorski zbor poteptal pravico, ki so jo akademična društva dolga leta uživala, s tem je slovanskim akademikom vzel edini vidni izraz, da so tudi v narodnem oziru ravnopravni. Namen temu ukrepu je jasen kot beli dan. Na ta način se hoče dunajski tehniki zagotoviti samo nemški značaj in pokazati, da so Slovani na teh zavodih brezpravni gostje.
Ni čuda, da so slovanski visoko-šolci vložili proti temu nečuvenemu ukrepu ogorečen protest. A naleteli so slabo. Profesorski zbor dunajske tehnike se pri svojem delu ne da motiti in ker je naletel na odpor, je začel svojo voljo z represali-jami uveljavljati. Iztaknil je, da protest v svojih starih pravicah prikrajšanih dijakov ni pisan v dovolj ponižnih izrazih in zaradi te nezadostne ponižnosti je sklenil obgla-viti tri slovenske visokošolce. Enega je za vedno relegiral, dva sta dobila consilium abeundi.
Mi čisto nič ne dvomimo, da so premalo ponižni izrazi t protestu le pretveza, ki naj maskira pravi nagib, vstrahovati slovanske akade mike, da se ne bodo upali upirati se sklepu profesorskega zbora, s katerim so se prikrajšale njih pravice in žalila njihova čutila. V očeh teh nadutih vsenemških fanatikov je Slovan pač manjvredno bitje.
Postopanje profesorskega zbora dunajske tehnike je nekaj tako ne-čuvenega, da mora zbuditi povsod največje ogorčenje. To brezprimerno kruto uničenje slovanskih visokosol-cev, te barbarske represalije ne morejo in ne smejo ostati brez odgovora na pristojnem mestu.
Vojna na Daljnem Vztokn.
Ob smrti admirala Makarova.
Nobenega dvoma ni več, da je tudi admiral Makarov postni žrtev strahovite katastrofe pred Port Ar-turjem.
Za Rusijo samo je to hujši uda rec, kakor ako bi na mah izgubila celo vrsto svojih najboljših oklopoio.
Makarova, moža dejanja in Železne volje, čigar fzredne sposobnosti, izborno tehnično znanje in te oretično na višku stoječa izobraženost in izvežbanost v vseh pomorskih strokah, je bila poznata ne samo v Rusiji, ampak vsemu svetu, ki je bil poklican, da pridobi ruski vojni mornarici zopet nazaj oni ugled in veljavo, ki jo je izgubila deloma pač po svoji krivdi pri prvem napadu na Port Artur, je ugrabila bleda smrt in pokopala ž njim vse načrte, ki jih je zasnoval po resnem preudarku, po temeljitem razmišljevanju in po marljivih študijah, na podlagi katerih bi se mu bilo končno gotovo posrečilo streti japonsko premoč na morju, ali vsaj ohraniti rusko vojno brodovje na Daljnem Vztoku nedotakneno, dokler bi ne dobil napovedane pomoči z domovine, katera bi ga usposobila preiti napram Japoncem iz defenzive v ofenzivo in uničiti japonsko vojno mer narico.
Vsi ti krasno zasnovani načrti so sedaj pokopani in kdo ve, ako se bo še našel mož, ki bo imel dovolj vztrajnosti in energije, da bo nada Ijeval od admirala Makarova započeto delo in po njegovih intencijah vodil obrambo portarturške trdnjave?
Tragičen konec Stepana Osipo-viča Makarova je spravil Rusijo ▼ težaven, morda celo nevaren položaj.
Nenadoma, nepričakovano je izgubilo rusko brodovje na Daljnem Vztoku svojega poveljnika in nikogar ni, ki bi ga mogel takoj popolnoma nadomestiti.
Vrhovno poveljstvo je 8«daj pač prevzel podadmiral  knez Uhtomski,
ki je sicer, kakor se naglasa, izvrsten vojak in mornar, ki je tudi zelo nadarjen in kot pomorski čaBtnik izborno izvežban, a vendar še premlad, da bi mogel z uspehom vršiti svojo nalogo na toli težavnem in odgovornem mestu, kaker je mesto poveljnika ruske vojne eskadre v Tihem oceanu pod sedanjimi okoliščinami.
Vendar pa se zdi, da se kneza Uhtomskega ne sme podcenjevati. Ako so namreč resnična poročila, da so Japonci po katastrofi, ki je zadela oklopnico »Petropavlovsk«, napadli rusko brodovje, kateri napad pa je knez Uhtomski z uspehom odbil, znači to, da je Uhtomski izredna moč, mož na svojem mestu, da se s polnim pravom sme trditi, da je vrhovno poveljstvo ruske eskadre začasno v dobrih in spretnih rekah.
Upoštevati je namreč treba, koliko energije, koliko treznega preudarka, koliko železne volje, koliko ugleda in veljave mora imeti mož, ki vzpričo take strahovite katastrofe, ki je zadela Ruse, da se je potopila admiralska ladja in ž njo tudi utonil vrhovni poveljnik, ohrani red in disciplino med moštvom vkljub občni zmedenosti in konsterniranesti! Ako bi Uhtomski ne izvršil ničesar drugega, kakor samo to, hi že zaslužil pohvalo kot izboren poveljnik.
Sicer pa je tudi popolnoma verjetno, da, gotovo, da je admiral Togo, ki je oddaleč gledal žaloigro, ki se je v nekaj trenotkih odigrala pred port-arturškim pristaniščem, splošno zmedenost takoj porabil za svoje svrhe in Ruse znova napadel, misleč, da se mu bo ob občni konsterniranosti napad temložje posrečil.
Da se ta njegova kalkulacija ni izpolnila, je pač največja zasluga pod-admirala Uhtomskega.
To spričuje, da ee za usodo ostalega ruskega brodovja pred Peri Ar-turjem ni resno bati, dokler mu bo začasno podeljeval knez Uhtomski, ki se je v najopasnejšem trenotku pokazal kot moža na svojem mestu. In da bo vrhovno poveljstvo ostalo
dlje časa v njegovih rokah, o tem ni nikakega dvoma.
Na Dal.Dem Vztoku sedaj ni moža, ki bi bil popolnoma sposoben izpolniti Makarovo mesto Namestnik Aleksejev je morda dober diplomat, politik in administrator, za vrhovnega poveljnika ruskega brodovja pa gotovo ni, zlasti ne pod danimi okol-nostmi.
Kdo bo torej imenovan na to važno, a težavno in odgovorno mesto ?
Vsa pozornost v Rusiji je sedaj obrnena na dva admirala — S kri d-lova in R o ž d e s t ve n s k e g a, ki edino prideta resno v poŠtev.
Nikolaj Ivanovič Skridlov je sedaj poveljnik crnomorske vojne mornarice in je bil baje že itak določen, da poleti prevzame vodstvo vsega ruskega bojnega brodovja v Tihem oceanu. Skridlov, ki je rojen 1. 1844, se je zlasti odlikoval v rusko turški vojni 1 1877. kot poveljnik vojne ladje »Šutka« in je znan kot eden najbolj izobraženih in nadarjenih pomorskih oficirjev, ki se zlasti še odlikuje ■ veliko srčnostjo in energijo.
Admiral Roždestvenski, rojen 1. 1848, je sedaj načelnik generalnega štaba ruske mornarice. Roždestvenski je Rusiji poznat radi svojega obsežnega tehničnega znanja in izvenredne hrabrosti, zlasti na polju pomorskega topničarstva je znan kot prva kapaciteta. Kakor Skridlov, se je tudi on posebno odlikoval v rusko-turški vojni in slovi kot izboren poznavalec razmer na Daljnem Vztoau.
Naj že stopi na Makarovo mesto Skridlov ali Roždestvenski, zajamčeno je, da bo vreden naslednik junaškega Makarova!
Vesti o katastrofi pred Port Arturjem.
Včeraj je brzojavil podadmiral knez Uhtomski iz Port Arturja carju Nikolaju. Ta brzojavka se glasi: Včeraj ob 10 uri dopoldne, ko je eskadra vočigled bližajočih se sovražnih ladij manevrirali  na  redi  pred Port
LISTEK.
Uspehi slovenske umetnosti.
(Konec.)
Da pa je bila slovenska umetniška razstava na Dunaju nekaj ne-običnega, da je bila v umetniškem oziru nekaj izrednega, dokazuje že samo dejstvo, da jo je posetil celo dr. Hartl v svoji lastnosti kot naučni minister in več del nakupil v naučne svrhe. Ta poset naučnega ministra slovenske umetniške razstave pa je tudi še v drugem oziru znamenit, ker se je imel dr. Hartl priliko na svoje oči prepričati, da Slovenci nismo oni barbari, kakor se nas navadno slika, marveč se pošteno in uspešno udeležujemo vseobčega kulturnega napredka.)
»Slovenski Narod« je že priobčil razne ocene slovenske umetniške razstave na Dunaju, koje so bile vseskozi vrlo laskave za razstavljalce. Bile so to ponajveč ocene, priobČene v političnih listih.
Nedavno tega pa je priobčil »Wiener Salonblatt«, veleugledni aristokratski list, ki se čita v najvišjih krogih, pod naslovom »Das Ervvachen der Slavena o razstavljenih umotvorih slovenskih umetnikov prekrasno oceno, v kateri priznani dunajski kritik I. R. Liebwein odkrito priznava, da so bila dela slovenskih umetnikov najboljša, kar se jih je razstavilo v tej sezoni na Dunaju
I. R. L«ebwein piše:
»Orcenili smo že, da so v zadnjem času tudi Slovenci stopili v krog umetniških narodov. Sicer se je v zadnjih štirih ali petih letih že pojavil kak posameznik s kako sliko in preteklega poletja smo imeli priliko na regionalnih razstavah v Celovcu in Vidmu fideti več del slov. umetnikov. Sedaj naenkrat pa so nastopili v završenih vrstah v kolektivni razstavi dunajske galerije M i (»tlike, kateri gre tudi zasluga, da je vsemu svetu razkrila slovaškega mojstra Jana Uprko. Pri Miethkeju so razstavljena meseca marca in aprila dela slovenske umetniške združitve »Sava«, zveze umetnikov,
o katerih še doslej med nami ni imel nikdo niti pojma. Zato uči kuje vse ono, kar nam nudi »Sava«, tem bolj presenetljivo. Čudovito krasne so pokrajinske slike, krepko in s plemenito resnostjo zasnovane, sveže in neprisiljene, moderne, a vendar k sreči ne hipermoderne, slikovite in sanjave; nato nekaj izvrstnih portretov in cela vrsta ljubkih žanrskih slik in tipov iz slovanskega narodnega žitja. Iz vsega pa veje oživljajoči vonj pristnosti, prožet z globoko bolestjo, katera je lastna, kakor se zdi, samo onim narodom, katerim je v naših svobodnejših dneh zasinila po tisočletnem robstvu zora kras nejše bodočnosti. In baš zbog tega se mora vsakdo veseliti, da so se Slovenci zbudili kot umetniški narod, in naša naloga je, da j<h tudi gmotno podpiramo v njihovih najlepših kulturnih stremljenjih. Saj so pa tudi Slovenci tako ubogi in se brez tuje pomoči niti ne morejo dvigniti v zračnejše višave. Razen tega pa i m m o mi Nemci in Italijani poravnati m ar sika tero krivico, katero smo zadali  v teku   izzvenelih sto-
letij temu najrevnejšemu plemenu izmed narodov avstrijskih.
Prehajajoč na podrobnosti te vrlo zanimive razstave, omenjamo najprvo semtertja s Segantinijevo tehniko zasnovane, očarujoče sliko vite in solnčnelvan Groharjeve pokrajine. Njegove zimske studije, njegove slike »V spomladi«, »Reka Alberone«, »Vas Ocenit.s« ali »Polje Rafolško« so dostojne vsake moderne javne ali privatne galerije. Isto se sme tudi trditi o delih Rikarda Jakopiča v Ljubljani. Njegovi bizantinski stilizovani svetniki i roŽ-natobliščečim svitom nad glavami, njegova slika »Žalostna zima«, njegove divne, solnčnega zlata se zadnjikrat veseleče »Breze v jeseni«, njegov v violičnatih, rdečih in rjavih tonih se gubeči »Listopad«, njegovo prijetno ogrevajoče »Jesensko solnce« in njegovo »Barje« — gotovo del ljubljanskega barja pri Borovnici — vse to upravičuje najkrasnejše nade v njegovo bodočnost.
Mato Jama (Monakovo) je razstavil »Jelov gozd« z briljantno zasnovanim   pogledom na rumeno
žitno polje, ki se blišči izza modro-zelenega lesnega mraku, ljubko sliko »Na Amperi«, pokojne solnčnojasne »Breze«, zelo karakterističnega »Hrvatskega kmeta«, »Po dežju«, »Hra-stovje« in druge izredno lepe stvari.
Tudi Mato S t r n e n v Ljubljani, Ferdo Vesel na Dolenjskem, čigar »Usmiljenost« je bila obdarovana v Monakovem s prvim darilom, in Re-pinov učenec Peter Žmitek v Pragi so razstavili slike, ki se morajo prištevali k najboljšim, kar jih je bilo videti v tej sezoni.
Ne smemo pozabiti tudi mladega in nadarjenega kiparja Frana Berne k e r j a.
Njegov očarujoče lepi »Dekličji portret« je ie prešel v posest njegove prevzvišenosti grofa Harracha. Njegove plastike »Uboštvo« in »Pri-plavljeni mrtveci« pa so dokaz za to, da se tudi ii navidezno odurnih tarnat lahko napravijo umetniško lepe stvari. Vsi ljudje pač niso pristali novo zvarjene teorije o preustrojitvi principov lepote.
»Savi« pa kličemo vzneseno io prisrčno: »Slava«! T
Arturjem, se je potopila oklopnica »Petropavlovsk*, katera je imela admiralski prapor, v Bled eksplozije podmorske mine. Admiral Maka rov i u njegov štab so utonili. Rešeni so bili: veliki knez Ciril Vla-dimiroviČ, poveljnik »Petropavlovska« kapitan Jakovlev, 3 poročniki, 2 ka deta in 52 mornarjev. Iz morja smo potegnili več mrtvecev, med njimi 1 kapitana, 2 kadeta in 1 zdravnika. V sredo ponoči je odšla t o r-pedovka »B r e z a t r a š n i« na morje v s v r h o r ekognoscira-Dja; vsled nepredorne megle je izgubila dotiko z našim brodovjem; japonske torpedo vke so jo napadle in uničile. Rešilo se je 5 m o i. Po katastrofi, katera je zadela oklopnico »Petropavlovsk« sem jaz prevzel začasno vrhovno poveljstvo mornarice. Ko je eskadra manevrirala, je oklopnico »Pobjeda« zadel na sredi desnega krova torpedo, a se je navzlic temu še brez po mo č i 1 ah k o vrnila v pristanišče. Ubit ali ranjen ni bil nikdo.
Angležki listi pa navzlic poročilom iz Petrograda ne verjamejo, da bi bila oklopnica žrtev podmorske mine, marveč trde, da so jo potopile japonske torpedovke. Londonski listi pišejo v tem oziru:
Prvo poročilo o usodi »Petropavlovska« je donesla brzojavka velikega kneza Cirila, katero je poslal svojemu očetu Viadimiru v Petro-grad. Sprva temu poročilu ni hotel nikdo verjeti, dokler ni došla vest, da je Admiral Makarov utonil. Car Nikolaj, ki je vse svoje upanje stavil na Makarova, je bil popolnoma obupan. Kakor se zatrjuje, so sovražne torpedovke sprva nameravale napasti križarko »Bajan«, ki je iz pristanišča odplula v svrho rekognosciranja. Ker je bil »Bajan« v nevarnosti, mu je hotel Makarov pribiteti na pomoč in je v tO svrho s svojo admiralsko ladjo odplul iz luke. Vsled japonske premoči pa se je moral umakniti, pri tem so ga pa prehitele japonske hi treje pluicče torpedovke in ga napadle. Potopivši se »Petropavlovsk« je vozil samo 16 vozlov. Torpedovke so ga vsled tega prehitele, napadle in uničile. Da se je veliki knez Ciril rešil smrti, zveni kakor čudež. S svojim adju-tantom je stal na robu ladje. Ko se je prigodila eksplozija, mu je adju-tant še zaklical, da naj skoči preko krova. V istem hipu ga je zadel podirajoči se jambor. Tudi velikega kneza je zadel kosec bombe, a vendar ne toliko, da bi se ne mogel rešiti.
»Matinu« v Parizu poroča njegov korespondect:   Makarov je s svojo
Izza temnih dni.
(Sličice iz življenja raznih papežev.) (Dalje.)
Kamorkoli se je Inocencij III. s svojega prestola ozrl, povsod je videl samo razvaline. Posvetna oblast papežev je bila uničena. Vse oddaljenejše province papeževe drŽave je bil cesar Henrik dal nemškim grofom, Rim je bil v rokah senata, okolica pa v rokah pa-peŠtvu sovražnih plemenitašev. Inocencij pa je hotel obnoviti in zagotoviti posvetno gospodstvo papežev. Najprej si je poizkusil zagotoviti gospodstvo nad Rimom in to se mu je tem laglje posrečilo, ker ni bilo pravega cesarja, ki bi se mu bil zoperstavil.JL. 1198. je bilo konec zadnjemu ostanku impera-torske oblasti in isto leto si je znal podvreči tudi rimski senat. Sicer ni imel papež nad [Rimom direktne, kraljevske oblasti. Papež si še misliti ni upal, da naj bi se uničila samostojnost rimske mestne občine. Pripoznal je občino kot 8uverensko politično moč, ali znal si je pridobiti principijelno pripo-znanje, da stoji kot avtoriteta nad mestno občino. Rimljani so imeli slej kakor prej svoj parlament, svoje finance, in tudi svojo armado in so odločevali o vojni in o miru, ne da bi papeža vprašali, da, vojskovali so se celo z raznimi občinami papeževe dr-
eskadro odplul v svrho rekognosciranja ii Port Arturja, kar je zapazil, da se mu bliža japonsko brodovje, obstoječe iz 30 ladij. Ker ni smatral aa dovolj močnega, se je vrnil v Port Artur. Oddaljen je bil samo še dve milji od pristana, ko se je prigodila strahovita eksplozija, vrgla ogromno oklopnica v zrak, jo zavrtela in jo z velikansko močjo zopet treščila v morje. Vso posadko so požrli valovi razen 5 častnikov, velikega kneza Cirila in 50 mož, ki so Be plavaje rešili na obrežje. Navzlic vsem naporom se doslej še ni posrečilo, najti truplo admirala Makarova, ki je s celim svojim štabom utonil.
»Times« v Londonu poročajo, da so Japonoi rusko brodovje izvabili iz pristanišča. Makarov ni mogel sumiti, da ga zunaj Čaka vsa japonska mornarica. Ob petih zjutraj so se japonske ladje približale Port Arturju in se skrile pri otokih Miaotan. V neposredno bližino trdnjave je priplulo samo 6 križark, ki so takoj začele streljati na luko, vsled česar je Makarov s celo svojo eskadro ođplul iz pristana in začel boj. Po bitki, ki je trajala do opoldne, se je japonsko brodovje umaknilo proti jugu.
»Dailj Mailu« pa poroča njegov korespondent iz Vejhajveja, da so Japonci Port Artur napadli dvakrat. Prvi napad so izvršili ob zori. Boj je trajal dve uri. Rusi bo zapustili luko. Japonci so se začeli navidezno umikati, v resnici pa so se združili z ostalim brodovjem admirala Toga, kar je Makarova prisililo, da se je umaknil ob 8. uri zjutraj. V tem času se je potopil »Petropavlovsk«. Pol ure pozneje so Japonci znova napadli Port Artur in ga bombardirali, toda ta napad je trajal samo kratko časa. K o so Rusi pripluli iz luke, so Ja poneem še ostaleladje prišle na pomoč in admiral Togo je namer a v al ruski m križarkam zapreti pot v luko, kar se mu pa po zaslugi »Askolda« in neke druge ruske oklopnioe ni posrečilo.
Vtis katastrofe v Tokiju.
Vest o sedmem napadu admirala Toga na Port Artur in o pogibelji oklopnice »Petropavlovsk« se je izvedela v Tokiju potom privatnih brzojavk in je vzbudila v vseh krogih največje veselje in zadoščenje. Vseeno pa se iskreno obžaluje tragična smrt hrabrega ruskega poveljnika. Admiral Makarov je užival pri svojih sovražnikih veliko spoštovanje; zlasti se je občudovala njegova spretnost in njegov talent, da je mogel po prvem napadu na Port Artur rehabilitirati r u s ko b r o d o v j e in z uspehom voditi neenaki boj.
zave in sklepali z njimi državnopravne pogodbe — ali priznali so Inocenciju avtoriteto, ki mu je omogočila, da si je pridobil četudi omejeno oblast nad nekdanjo papeževo državo in odstranil fevdalne velikaše, med katere je bil cesar Henrik VI. razdelil papeževo državo. Inocencij je pri tem nastopal kot vodja in borilec za neodvisnost Italije od nemškega cesarstva, dasi mu je bilo za utesnitev cesarske oblasti le toliko, v kolikor je to bilo na korist razširjenju njogove lastne oblasti. In pri tem je imel velikansko srečo ter seje tekom dveh let povspel do silne moči in veljave.
Rim mu je začel prvi kljubovati. Dcmokratje so se začeli upirati novim razmeram. Ni jim bilo prav, da so v senatu sedeli sami papeževi podrepniki in da mestno ozemlje ni bilo več pod kapitoliusko jurisdikcijo. Ivan Capocci in Ivan Pierleone Raineri, dva bivša senatorja, sta ljudstvo ščuvala, češ, da skubi papež Rim kakor jastreb piščanca. Vojna proti Viterbu, v kateri se je papež zavzel za Rim, ni v tem oziru nič vplivala na Rimljane. Njih nezadovoljnost je rasla in provzročala v mestu vedno večjih bojev, dokler ni prišlo do revolucije. V tistih dneh, ko so latinski križarji zavzeli Bizancij (1. 1202.) je moral papež Inocencij III. pred rimskim ljudstvom bežati iz večnega mesta. Dve leti je moral papež živeti v pregnau-
Admiral Urin je v aredo popoldne brzojavil v Tokijo, da je eskadra admiralaToga napadla vsredo zjutraj rusko oklopnico »Petropavlovsk« in neko uničeval k o torpedovk ter jih potopila. Japonoi niso baje imeli rasen enega ranjenca nobenih izgub. Admiral Togo bo poročal podrobnosti.
Izrazi sožalja
čim je predsednik Loubet izve del o strašni nesreči oklopnice Petropavlovsk, jo takoj odposlal na carja Nikolaja brzojavko, o kateri mu izraža najiakrenejie sožalje Francije povodom nesreče, ki je zadela ruski narod in njegovo mornarico na tako grozovit način. Tudi minister zunanjih zadev Deloaase je kondoliral.
Cesar Viljem je carju brzojavil: »Tuga Rusije je tudi tuga Nemčije. Smrt admirala Makarova pomeni iz gubo za vse mornarice sveta.«
Iz severne Koreje.
General Kačkalinski poroča, da so Rusi v boju izgubili 3 vojake in poročnika 12. polka Dimitroviča. Nekaj vojakov je bilo ranjenih. Iz Tokija pa ee poroča, da bo s a Japonci prepričali, da se Rusi ne nameravajo držati na reki Jalu, kjer imajo sedaj samo 1 voj sibirskih strelcev. Dosedaj so se Japonci in Rusi spoprijeli samo v dveh spopadih, p r katerih so bili Japonci premagani.
Sibirska železnica.
»Daily Mailu« se poroča iz Har-bina, da sibirska železnica navzlic vsem težkočam izvrstno funkcijonira. Vsak dan dohaja 7 vlakov, ki pripeljejo 7000 vojakov. Že leznica na reko Jalu bo ekoro dograjena in se v nekaj tednih izroči prometu.
Zadnji pozdrav.
Včeraj nam došlo »Novoe Vremja« z dne 11. t m. priobčuje iz Port Arturja z dne 10. t. m. to-le brzojavko:
»Poveljnik in častniki »Petropavlovska« pozdravljajo v r e sorodnike in znance in jim k velikonočnim praznikom žele vse najboljše« To je bil njih zadnji pozdrav; junaki, ki so svojim rojakom želeli za praznike vse najboljše, so dva dni pozneje umrli slavne smrti za domovino.
Proti vinski klavzuli.
Zadar, 14 aprila. Deželni od bor dalmatinski se je z ozirom na predstojeČe ministrske konference v Budimpešti brzojavno obrnil na ministrskega predsednika dr. K5r-berja ter na poljedelskega in trgovinskega ministra 8 prošnjo, naj vlada odreče uvozu italijanskega vina vsakršno carinsko olajšavo. Nadalie
stvu, medtem ko so njegovi pristaši vodili ljuto borbo proti rimskemu narodu. Šele 1. 1204. se je mogel papež vrniti v Rim ali demokratična stranka ga ni hotela pripoznati iu vnela se je strašna vojna med meščani. Na eni strani je stala papeška stranka, na drugi demokratična. Papež je svoje pristaše podpiral na vse načine, a iz La-terana se ni upal. Na strani demokratov je bil rimski narod, papeževi pristaši pa so se borili s tujimi najetimi ljudmi, ki so bili prej roparji kakor vojaki. Papež sam se je bojeval z denarjem in s tem je končno premagal sestradano in povse obubožano rimsko prebivalstvo. Papež je bil pa toliko premeten, da je svojo zmago previdno izkoristil dasi je v bistvu zadal rimski neodvisnosti smrtni udarec. Leta 1205. je bil med papežem in med rimskim narodom sklenjen mir, s katerim se je korenito izpremenila mestna ustava. Vsa izvršilna oblast je zdaj prišla v roke enega samega senatorja (župana), a senator je mogel postati le tisti, ki ga je papež bodisi direktno ali indirektno iz-bral. Zupan ni bil ves od papeža neodvisni zaupnik rimskega naroda, nego od naroda skoro popolnoma neodvisni zaupnik rimskega papeža.
S tem je rimski narod izgubil zadnjo izmed svojih velikih pravic: papeži so ga oropali pravice, odločevati
ae ministri prosijo, naj naklonijo go Bpodarskim interesom Dalmacije ob sežnejŠe varstvo.
Ogrski državni zbor.
Budimpešta, 14. aprila. V odgovoru na interpelacijo glede i z -Bolniškega zakona je rekel ministrski predsednik grof T is za, da stopi dotični zakon dne 20. t. m. v veljavo. Ker ao nemške družbe stavile previsoke zahteve, sklenila bb je pogodba z družbo »Cunard«, ki bo spravljala v Ameriko ljudi prek Reke mnogo ceneje kot druge parobrodne družbe. Toda pogojeno je, da spravi dežela vsako leto 30.000 ljudi čez morje. Pogodba velja za 10 let (Kakor vidimo, j«* ogrska vlada monopolizirala nekako moderno kupčijo a sužnji) Posl. Bernath je vložil nujno interpelaoijo v zadevi italijan ske vinske klavzule. Vprašal je, ali bo je na ministrskem sestauku v Opatiji ali pri posvetovanju s senatorjem Mira g lio kaj dogovorilo v zadevi vinske klavzule in kako stališče zavzema vlada v tem vprašanju: ali še vedno vztraja pri carini 20 cekinov, ali pa dopusti uvažanje italijanskega vina s carinsko olajšavo za mešanje močnejšega domačega vina. Končno je vprašal, ali hoče vlada odpovedati italijansko trgovin Bko pogodbo, ki je na kvar ogrskim vinorejcem ter skleniti z Italijo novo pogodbo, ki bo varovala ogrske ko risti. — Poljedelski minister je od govoril na interpelacijo, zakaj je država prodala knezu Hohenlohe obširne gozde v Tatri. Predložil je zbornici tudi dotično kupao pogodbo, iz katere je razvidno, da je vlada primorala kneza, da mora zdrževati pota in ceste za turiste ter spioh ne sme nikomur omejiti potovanja po njegovih gozdih. Posl. Rakovskv je zahteval, naj se to poročilo natisne. Predlog je bil sprejet ter se bo o njem glasovalo po imenih v jutrišnji seji.
Položaj v Macedoniji.
Solun, 13. aprila. Vplivni albanski voditelji so odšli v močnem spremstvu k pogajanjem zaradi miru v Skoplje. Toda Albanci že v naprej vedo, da Turška njihovih pogojev ne sprejme, zato divja doma vstaja prej kot slej. Blizu 100000 (?) Albancev je oboroženih, ki širijo strah in gorje med kristjanskim prebivalstvom. Albanci niti ne žele miru, zato zahtevajo, da se v pokrajinah, kjer oni bivajo, ne sme nič reformirati, a pregnanim njihovim poglavarjem se mora dovoliti prosta vrnitev v domovino. To so zahteve, ki jih Turška ne sme izpolniti, ako bi jih tudi rada izpolnila.
Carigrad, 13. aprila. Za izvršitev bolgarsko-turškega dogovora se je sestavila komisija visokih čini-teljev.
pri volitvi cerkvenega poglavarja, papeži so ga z zvijačo in prevaro spravili ob njega pravice pri volitvi cesarja in končno so ga spravili ob pravico, si izbirati mestni senat. Ko je bil narod oropan vseh najvažnejših svojih pravic, ga je bilo potem lahko popolnoma zasužnjiti.
Veliki in težki so bih boji, ki jih je moral bojevati papež Inocencij in. v Italiji in le iztežka je zmagoval, ali še večje težave kakor v Italiji, je imel Inocencij z Nemčijo, kjer se je bil vnel boj za cesarsko krono. Inocencij je kakor Gregor VII. izkoristil boj med nemškimi velikaši, da bi na stroške iu na škodo nemške države povečal in razširil papeško oblast. Kristjansko to pač ni bilo, da je papež netil razpore in boje in pravično tudi ni bilo, da je skušal oškodovati državo, da poveča svojo moč — ali kdaj so se papeži brigali, Če je kaj kristjansko iu pravično ali ne ? Papež Inocencij III. je kakor Gregor VII. delal na to, da bi podjarmil posvetne drŽave in je sebe proglasil za vladarja vseh vladarjev. Tri leta je trajal v Nemčiji strašen boj, ki ga je papež netil, končno jo pripoznal Otona za cesarja, a le ker se je ta odpovedal cesarski oblasti nad večjim delom Italije iu pripoznal suvercniteto nove papeske drŽave. (Dalje prih.)
Sofija, 14. aprila. V političnih krogih so zelo vznemirjeni, ker ne izide sultanov ukaz, ki bi odobril bolgarsko tuniki dogovor, dssi je isti že davno podpisan. Upravičeno se boje kake turške pasti.
Carigrad, 14. aprila. V Smirm sta baje Avstro-Ogrska in Italija naročili toliko premoga in živeža, kakor da nameravate prispeti tja z močnim brodovjem.
Carigrad, 14. aprila. Romunski poalanik je naznanil turški vladi, da Romunska ne bo več trpela, da bi turške oblasti b svojim vojaštvom preganjale macedonske Valahe po grškem patrijarhatu. Turčija mora prisiliti grški patrijarhat, da dovoli Valahom kulturno svobodo.
Trgovinske pogodbe.
Berolin, 14. aprila. V proračunski komisiji ie izjavil državni tajnik baron Richthofen: »Pogajanja z Italijo bo dovedla do sklenitve trgovinske pogodbe; z Rusijo in Sviao se to Še ni zgodilo; z Avstro-Ogrsko in Romunsko se menjajo zahteve de v tem mesecu. Dosedaj se tarifi še niso od nobene strani odpovedali«
Angleži v Tibetu.
London, 14 aprila. Dne 11. t. m. je prišlo zopet do spopada med Ti betanci in angleško ekspedici|o. Ti-bttanci imajo 200 mrtvih. V nižji zbornici se je sprejela resolucija, ki Be Ž njo vlada pooblašča, da sme izvenredno indijsko vojaštvo rabiti tudi v Tibetu. Lord Bal f o ur je izjavil, da Angleška ne namerava si priklopiti Tibeta. Kaj takega bi bila velika nesreča za Indijo in za Angleško. Za Indijo pa bi bila tudi velika nevarnost, ako bi prišel Tibet pod vpliv kake druge evropske velesile. Angleška želi Tibetu status quo.
Dopisi.
Iz Središča, šola je temelj, na katerem sloni blagostanje naroda. Mi Slovenci smo tisti nesrt-čni narod, kateremu vladajoči smrtni sovražnik kljubu opravičenim zahtevam najpotrebnejših nižjih šol ne privošči in vsako razširjenje ljudske šole moramo si s trdim bojem izvojevati, ko vlada nasprotno za peščico Nemcev ustanovi večrazredne nemške šole, katere bi primerjali predenici v de telji in tež z.o delo nam bode, dokler to »grinto« iz slovenskih deteljišč spravimo. Središčani izvojevali smo si šest razredno ljudsko šolo, nje uspehi so po poročih nadzornika prav povoljni obiak pa tako reden, kakor v nobeni šoli okrajnega glavarstva ptujskega. Dolžnost šolskih oblasti bi bila podpirati Šolo, kjer je prebivalstvo tako vneto za njo, kjer atarši videč napredek svoje otroke tako vrlo k poduku pciiljijo. Pa temu ni tako. Okrajni šolski svet ormoški potrebuje ne namesto obo lelega g. nadučitelja pri Svetinjah, ampak na mesto suplenta, kateri (mimogrede povedano) se z gospodom župnikom ne sporazume — poslušnega suplenta. Ta zadeva se je v predzadnji a ji okrajnega šolskega Bveta povoljno rnltta, « zadnji se/ se je pa isti sklep predrugačil in (v odsotnosti srediskih zastopnikov) določil učitelj sredrske šole za sup lenta k Svetinjam — ko je gospo i nadzornik člane zagotovil, da pošlje mesto tega učiteljico v Središče Čudna res bo pota nemške previd nosti nasproti slovenskim šolam Zelo se bojimo (ko naših zastopm kov pri aeji ne bo) da načelnik okrai nega Šolskega sveta prihodnjič predlaga, da se na naši šoli uvede nemški učni jezik. Gospod nadzornik pa Sfdaj ne more svoje obljube izpolniti, ker mu manjka učiteljske moči Mi bi mu radi pomagali, z&to vijuduo prosimo gg. supleme in suplentinje, da se blagovolijo pri okrajnem šot skem svetu ormoškem za to mesto oglasiti, mi jim bodemo zelo hva ležni, ker nam aatrežejo, našeg* nadzornika pa iz zagate rešijo.
Dnevne vesti.
V Ljubljani, 15. aprila.
— Imenovanje. Deielnovladi i konoeptni praktikant pri okrajnei glavarstvu v Beljaku, Avgust Sedlar, je imenovan konoeptmrn praktikantom pri 'inančneu* ravnateljstvu v Ljubljani.
— Prorok iz Libeli«.4 I menita  knjigu   nN ostra m a z i m a
c a 1 p a" ki jo je spisal pošteni slov katoliški župnik Anton Vogrinec, je v nič dejana in ž njo vred tudi pi satelj.   „Slov.u je  :>39 strani velike osmerke obsežno knjigo s 33 vrsticami rumuru." „Slov.u  pravi, da je knjiga „polna nezrelih nazorov in enostranskih mislij," da župnik Vogrinec razmotriva vse s svojega subjektivnega stališča. O celibatu pravi „Slov.u da ima župnik Vogrinec „jako zmešane pojme44 in do stavlja:  „Ako pravi on, (župnik Vogrinec), da velik del duhovščine ne iz polnjuje celibata, pa mi (dr. Ignacij Žitnik), lahko rečemo, da ga velik del jako vestno izpolnjuje."   To je dokaz, kaj? To drži, kakor bi bilo pribito, in to bo tudi „Slov." vsakdo verjel, ker se vsakdo lahko na svoje oči prepriča, kako se „prečastiti" drže celibata in varujejo krono čistosti. Nam se le smili župnik Vogrinec, o katerem čujemo, da je  jako   Častivreden  duhovnik. Poln iskrene vernosti in prave pobožnosti, v goreči  želji, rešiti vero iu  cerkev, je sad svojih dolgoletnih izkušenj in študij obelodanil v knjigi, ki je po vsem izobraženem svetu vzbudila resno zanimanje — pri nas pa ga smejo praznoglavi paglavci duhovskega stanu, ki so zbrani okrog ..Slov.", krtačiti in brcati kakor kakega pobiča, ne da bi poskusili njegove trditve ovreči z argumenti in dokazi. A kako naj tudi zahtevamo argumentov in dokazov od ljudi, ki ne znajo  druzega  kakor psovati   in huj-skati, katerih vsak je živa priča, kako prav je pisal Vogrinec, daje duhovščina kriva, da gineva vera in propada cerkev.
— Spoštuj nedelje in praznike ■ . • Iz Savinske dolina se nam piše: Di Centa, ta po »Slo venčevem« hvalospevu g. knezoŠkofu Sonaventuri naravnost od »božje previdnosti« poslani oskrbnik v Gornjem grada, jo na Beio nedeljo prav pridno plovil graščinski les po Savinji, čemur se je ljudstvo močno čudilo. Će se pomisli, da se tej plovi v nobenem oziru ni mudilo, marveč da se je v nedeljo plovilo samo zato, da bi lastnikom žag za jim vzeto vodo ne bilo treba dati nekoliko odškodnine, kakor morda ob delavnikih, potem moramo pač vprašati: ee li da tako ravnanje škofovega oskrbnika opra viči ti? Naši, Četudi baje »moralno sprideni« lesni trgovci pa nedelj in praznikov iz verskega spoštovanja brez posebno nujne potrebe vendar le še ne oskrunjavajo s tazo mirnim srcem, kafcor Di Centa, oni od »božje previdnosti« poslani oskrbnik knezo-škofovih graščin v Gornjem gradu. Gosr.6i8, ne hvalite dneva pred večerom!
— Žensko telovadno dnu-Čtvo V Ljubljttni naznanja, da se pri javni ietcv*csbi jutr?, t. j. v mo boto odpre biagjejna ob 1/18 uri zvečer. Začetek telovadbe ]a točno ob osmih in se prosi »»lavno ob&inatvo, da pride pravočasno, da ne bo neprijetnega motenja mad telovadbo.
— Solnisko in podporno društvo pomoćnih in zasebnih uradnikov za Kranjsko
je za dne 16 t. m. nameravani izvanredni občr.i zbor zaradi nastalih za Dr»k preložio na 21. dan aprila. Zborovalo se bo v salonu »Auerjevih oedičev« ob osmih zvečer, to pa le v slučaju, da zadostno število članov svojo udaiežbo priglasi.
— Bolniško podporno dru-stwo  čevljarjev v Ljubljani
bo praznovalo svojo 25 letnico v nedeljo d. e 17. aprila 1904 v dvorani Puntigamske pivarne, Turjaški trg st. L Začetek točno ob 1j2S. uri zvečer — Vstopnina za osebo 40 kr. Ker je čisti dobiček namenjen v korist za ustanovitev zaklada za oskrbo starosti onemoglih članov tega društva, se prepiačila hvaležno sprejemajo.
— Za trgovce. Vsako leto se zgodi enkrat ali dvakrat, da se pri trgovcih, ki prodajajo denaturi-ran špirit, zglase finanoarji in zahtevajo en liter tega den&tusiranega špirita, ki gt rabijo za preiskavo, Če je špirit res de:iaturir«n. Ta Špirit dajejo trgovci finančni upravi zastonj. Našel se je pa trgovec, ki je rekel finanoarjem, da plačuje že itak dovolj davkov in se ne čuti poklicanega finančni upravi svoj špirit darovati. Ta odgovor je seveda pro vzročil začudenje. Trgovcu se je zagrozilo., da izgubi licenco, če ne da špir.ta zastonj. Trgovec pa se ni UvSaf, če£, če hoče finančna uprava dobiti špirit, naj ga plača Stvar je šla do fioančnega ministrstva in to )e  z  ukazom  z  dne  25. februarja
1904 št. 3610 naročilo finančni direk eiji, da se mora trgovou ta špirit, ki se rabi za preiskavo, Če je denaturi ran, plačati. Opozarjamo torej vse trgovoe, da za ta špirit in za steklenico lahko zahtevajo plačilo
— Nagle smrti je umrl sinoči na svojem rtoma v Rebri št. 7 hišni posestnik in železniški strojni kurjač v pokoju g. Valentin Žagar, v starosti 82 let. Se včeraj popoldne se je šel skupaj a drugimi veterani iz laške vojne fotografirat, priiedši do mov se je pa na stopnioah zgrudil in takoj umrl. Naj v miru peciva!
— Veselica v Šiški. Jutri, dne 16. t m., priredi podruiniea »Spodnja Š škaa pravovarstvenega in strokovnega društva v gostilni gosp. Toaieha (pri »Kankertu«) v Spodnji Šiški zabavni v« čer s predstavami. Po predstavah prosta zabava in ples. Pri tej veselioi sodeluje tamburaški klub »Triglav«. Začetek ob 8. uri zvečer. Vstopnina 40 vin. za os*bo. Odbor vabi k obilni udeležbi.
— Slovenski tamburaški in pevski klub „Siska" priredi v nedelje, dne 17 t. m. zabavni večer s plesom, korijaudoli korzo in šaljivo poŠto v zimskem salonu Koslerjeve pivarne. Vstopnina 30 vin. za osebo. Začetek nb 5  uri popoldne.
— Dr. Karol Gestrin f. Z Dolenjskega ae nam piše: Vest o smrti g. dr. Karo J a Gestrina nas je silno pr*«tres'.a, vsij le bil izza svojega &!užbovauja v Kostanjevici in v Noteoi mestu takorekoČ po vsem Dolenjskem znan. Sedaj, ko počiva v hladni zemlji, zdi se nam potrebno, povdarjati njegov značaj in žarko rodoljubje njegovo. Rajni dr. Karol Gesf-rin je bi kremenit in odločen narodnjak, ki svojega narodnega mišljenja ni prikrival tudi tedaj, ko so bili z nami čuteči uradniki Še jako zedki in si morda našel na vsem Dolenjskem kvečjemu tri nurodno misleče uradnike. Zaradi svojega narodnega mišljenja je moral tedaj veliko trpeti; največ pa je pretrpel kot sodnik v Kostanjevici, kjer ga je neka klika anonimno ovadila pri višjih oblastvih. Zgodilo se je celo, kakor je dr. Gestrin rad pravil v prijateljskih krogih, da se je zoper njega odposlala anonimna ovadba na Kabinetno pisarno. Končno mu pa na veliko žalost klike, katera je tudi pozneje še rada delovala z aparatom anonimnih ovadeb, niso lasu skrivili. A vse to ni omajalo njegovoga značaja. Ođtal je do zadnjega hipa odločen narodnjak, plemenit rodoljub in velik prijatelj slovenske mladine, če tudi ni mogel pozabiti, da so ga baš v Kostanjevici preganjali zaradi njegovega rodoljubja in zasledovali taki ljudje, ki mu niso mogli tudi najmanjše nepravilnosti očitati. Zato bodi njegovi plemeniti duši lahka zemljica domača!
— Narodna čitalnica v Kranju. Za v nedeljo 17. t. m. napovedana igra »Legi|Onarji« mora radi nepričakovanih ovir izostati. Predstava te igre se vrši potem v nedeljo 24. t. m. zvečer ob 1/2S. uri.
— Ogenj na Bučki. Piše se nam: Dne 15 t. m. ob S11. uri popoldne je začela goreti mesnica gostilničarja J žcf* Seleka. V par minutah je bila vsa v ognju. Z njo v zvezi je bilo tudi več drugih abramb. Rešilo se ni iz tega poslopja sfcon ničesar. Le iz gostilne se je pridno pobiralo, ker se je mislilo, da se ogenj dalje razširi. To se mora reči, da so se naši BuČkljanoi res potrudili, ter preprečili razširjevanje ognja po bližnjih gospod rakih poslopjih. Njih niso samo napotili lastni interesi — braniti ogenj —, ampak tudi simpatije do g. gostilničarja Selaka, kateri revež ravno te dni nekaj boleha. Ženske naše le pazite na ogenj in vi, g. dimnikarji dobro anažite saje v dimniku, da ne bode potem vaša krivda. Zlasti sedaj pomladi je treba paziti, ko ie tako suho.
— Zborovanje učiteljskega društva za gornje-grajski okraj bo v nedeljo, dne 1. majnika pri Korenu v Št. Janžn ob 10. uri dopoldne. Na zanimivem vzpo-redu je med dragim tudi predavanje gosp. Kocbeka o njegovem potovanja v Norimberk.
— Krojaški pomočnik — duhovnik. Kakor smo svoječasno poročali, obiskaval je župnišča po Murskem polju neki mož, ki se je izdajal za ameriškega misijonarja, potem za hrvatskega župnika itd. ter dobro živel. Tudi v ljutomerskem župnišČu je napravil v začetku u#o den utis kot misijonar iz Amerike ter so ga povabili k nalašč bolje pripravljenemu kosilu. Med kosilom, in ko je že menda pro?; č pil, pa se je zapletel v razgovo in pokazal, da ima zelo pomanjkljive teologicne štu dije. Poslali so tajno po orožnika, ki je peljal »misijonarja« k okrajnemu glavarstvu. In tam so imeli ostre|še oči ter takoj dognali, da je misijonar 551etni krojaški pomoćoik Anton Jager iz nemške Štajerske, ki je bil res 10 let tudi v Ameriki, pa tudi že
v prisilni delavnici in po vs* h večjih štajerskih ječah. Sleparil je na podoben način Že par let po Avstriji in Italiji. Dobi! je 18 mesecev ječ«
— Lov na divje peteline je letos prav uspešen. Tudi nadvojvoda Josip  Ferdinand je imel srečo in je davi v revirja Podutik ustrelil le pega petelina.
— 11 Zagorju ob Savi je obč. odbor izvolil za Častna občana vpo-ko j enega rudniškega ravnatelja g. R. Wriessniga in postajenačelnika g. Fr. Strleta.
— Nesreča« Mliaarski hlapec Anton Knžnik iz Kala je   v mlinu g. Vehovca v Žužemberku ponesrečil. Pri jelo ga je kolo, mu odtrgalo  glavo in jo zmečkalo.
— Samomor. V Mariboru se je zastrupil 27(etni pisar južne že leznice Gabrijel Sorre, ker je bil zaradi neredne manipulacije z denarjem odslovtian iz službe. Z«pustil je vdovo in dva mlada ot ročica.
— Zopet zapreka pri gradbi železnice skozi Bohinj. Projektovana proga od Stenge v Bohinjsko Bistrico se je morala zopet preložiti. Kopati bo treba 3 km dolg pr«*dor.
— Požar v Pristavi pri Podgori. Velikanski požar je 11. t. m. upepelil 11 hiš z vsemi gospodarskimi poslopji vred, vkup 5 2 poslopij. Zgorele so 3 govedi in 4 svinje in vse gospodarsko orodie. Škoda se ceni na 80.000 K, zavarovani so ljudje samo za 11.820 K. Vas šteje 28 hišnih številk. Vode ni, le mlakuže. Poročilo sledi. —
— Slovenska predstava v Opatiji. Jutri, v soboto, no v »Hotelu Liburnijfc« v Voloski-Opatiji «le dališka predstava « koncertom Kon certne točke bodeta pela tenorist g. Orželski in gdč. K o ć ».i v a r j e v a , na klavirju ju bo spremljal kapelnik g. Beni še k. Povrh s» uprizori veseloigra »Kdor se poslednji smeje«, v kateri nastopijo gospa Danilova, gdč Kočevarjeva, g. Danilo in g. N u č i č
— Protiklerikalna demonstracija v Pulju. V sredo zvečer je imel v Pulju jezuvit Pavi-sioh nekako predavanje seveda socialno in politično. Socialni demokratje so zaradi tega vprizorili proti njemu veliko demonstracijo. Prepevajo socialistične pesmi, kakih 2000 dela v cev je demonstriralo. Končno so na skočili dvorano, kjer ie jezuvit prodajal svojo modrost. Radarji so sioer delavne zavrnili, a tezuvic je vendar ustavil svoje predavanje in se skrivaj v nekem vozu odpeljal. Sjdi so, na a ■* bodo te demonstracije ponav ljale.
— Izpred okrožnega sodišča v Novem mestu. Alojzij Kostner, Alojzij Laknar in Josef Kost-ner so bih obtoženi radi tatvine, češ, da so v Oneku 20. januvarja t. 1. kradli klobase. Kostner je pri preiskovalnem sodnika rekel, da so vsi trije kradli, pri obravnavi pa je pripoznal, da je kradel sam. Ker se je to tudi po pričah izkazalo, je drž. pravnik nato odstopil od zatožbe proti Alojziju Lak-narju in Jožeta Kostnarju; a razširil tožbo proti Alojziju Kostnerjn tudi radi obrekovanja. Alojzij Kostner je bil radi hudodelstva tatvine in obrekovanja obsojen na 8 mesecev težke ječe. — M a-tija Jak se iz Kala in Matija Cesar tudi iz Kala sta 28. februvarja v lovskem revirju Emanuela Kaftana srne lovila. Tožena sta radi poskušene lovske tatvine in obsojena vsak na šest mesecev težke ječe poostrene s 4 posti.
- Ljubavni r o m an. Gorenje Štefan iz Studenca, rudar v Trbovljah, in Neža Jerman iz ArtiČ imata se ^zagovarjati radi žive tatvine po g 96. Štefan Gorenje je v noči dne 14. februvarja odpeljal od doma svoje matere in očima svojo ljubico Genovefo Blatnik. Geno-vefa je v 17. letu, a je že pred nekaj meseci to je v 16. letu porodila nezakonsko dete. Radi tega je bila doma večkrat karana. Ker pa so njeni roditelji vedno na njo pazili, da bi ne bila v pismeni zvezi s Štefanom, šla je k šivilji Neži in jo naprosila, da naj Gorenjcu piše, da pride v noči 14. februvarja po njo. Ta je res prišel in klical pri oknu. Pri stranskih vratih pride deklica z otrokom na plan, ne da bi čula mati ali očem. In haj d, v Trbovlje. Neža Jerman pa, ki je pisala v imenu Genovete pismo je sokriva in je tudi obtožena na podlagi § 96. Ta se zagovarja, da je pisala le iz prijateljstva. Genovefa Blatnik, lepega obraza, po-sestnikova hči pri Sv. Primožu pove, da je res ona naprosila Nežo Jerman, da naj v njenem imenu piše pismo. Očem je vedno zabavljal in jo tepel. Neža Selak, mati Geuovefe pod prisego pove, da se je Gorenjcu enkrat za vselej prepovedalo priti k hiši. Za otroka bi bili že sami skrbeli in mu tudi preskrbeli doto. Huje pa se je izrazil očem Jože Selak. Pove, da je Genovefa že v jeseni zahtevala bukvice, da gre v Trbovlje, a da je on deklici odgovoril: „Dokler bodem jaz živ, Gorenjca ne dobiš. Gorenje je bil obsojen na 6 tednov, Jerman  Neža na 4   tedne. —
Amerikanec Smrke France iz Vrha pri Čateža jo je, ne da bi zadostil vojaškim dolžnostim, popihal pred tremi leti v Ameriko. Tam si je prislužil 6000 K. Vrnivfii se domov, je plačal očetove in materine dolgove in se sam /glasil pri oblastvu. Dobil je 10 kron denarne kazni.
— Nesrečen slučaj. Dne
12. t. m. je vrgel 5 let stari Ladko Pavčič, stanujoč v Sodnijskih ulicah št. 4 15 mesecev staremu otroku Rudolfu Mrzlikarju, stanujočerou ravno tam, kamen v glavo pri Invem očesu tako nevarno da otrok še sedaj ne vidi na levo oko ter zavoljo strahu od udarca še vedno trpi hude muke in ga viie božjaat.
— Tatvina. Mariji Bukovčevi je bila dne 13. t. m iz odprte sobe ukradena srebrna ženska ura, vredna 19 K Tatvine sumljiva je neka brez poletna služkinja.
— Krč je prijel na Dunajski cesti pred »Figovcem« zidarskega delavca pri Acc-tt.ua Franca Zupančiča, tako hudo, da so g« na odredbo zdravnika dr. Ilinerja z rezilnim vozom prepeljali domov v Hradeckega vas.
— Delavsko gibanje. Včeraj se je pripeljalo iz Amerike 7 Hrvatov. — 60 Hrvatov se je odpeljalo z južnega kolodvora v Hrušico, od tam pa se je pripeljalo 47 Macedonoev. ki so namenjen' v Zagreb — Na Dunaj se  )e odpeljalo  300  laških delavcev.
—   Koncert društvene godbe se vrši jutri  v soboto v re stavracijskih prostorih „Narod, doma.4 Radi javne telovadbe je pričetek šele ob 9. uri. Vstop prost.
* Najnovejše   novice. —
— Čin „slabe j še polovice". V Velikem Varadinu je bogati posestnik Matvikrics grozil svoji ženi, da jo bo izključil iz dedščine zaradi njenega lahkomiselnega življenja. Ponoči je žena moža s sekiro ubila, traplo razkosala ter ga spravila v sod. Sod je imela več dni v svoji sobi, potem ga pa ponoči s pomočjo svoje 131etne dekle zvalila v bližnjo reko. Oblasti pa so kmalu zvedele za zločin in morilko zaprle.
— Hudičev stroj se je raz-letel v hotelu „Nord" v Petrogradu. Hotel je deloma zgorel.  Ubil je. anar hista, ki je razstrelilo prinesel v hotel, in sina generala Kozarkova.
— Velika eksplozija. Na ameriški bojni ladji „Misouri- se je vnelo 1600 kg smodnik?. Ubitih je 5 častnikov in 25 vojakov.
— Poslancu Fr. Kossuthu se je bolezen shujšala, da ni upati na rešitev. PridrmŽila se je dosedanji bolezni še vodenica.
— V blaznosti je zastrupil v Curihu premožen meščan sebe, svojo ženo in dva otroka.
* Prijetno gledališče. V Nižjem Nov^orodu t*o nedavno igrali »Kralja Learja«.   Ko  se je igra že pričela, je vstal neki gospod v pritlični loži ter z močnim glasom za klical proti odru:   »Igra nas dolgo Časi, želimo si druge,  vesele igre!« Večina v občinstvu je gospodu glasno pritrjevala in začeta igra se je morala prekiniti. Kmalu se je prikazal ua odru gtadališčni ravnatelj S*r iz javil, da ja pripravljen dati namesto tega komada Gorkega »Višnjev vrt«, ako se mu plača odškodnina 150 rub Ijev.   In nezadovoljnež v loži je potegnil listnico ter izročil ravnatelju 150 rubljev, nakar se je igrala nova igra.
* Tri tedne zapora za — poljub. Pri petrograjskem sodišču )e bil obtožen 18letni cestni pometač Trinkin, da je neko lepo mlado dan.o iz aristokratskih krogov na ulic: posiloma poljubi). Dama se je sprehajala ob roki svojega moža, a pometač je moža sunil na stran ter damo poljubil. Obtoženi je zatrjeval, da je bil pijan ter zgrevano prosil odpuščanja. Toda sodnik ga je vkljub temu obsodil v tritedenski zapor.
Telefonska in brzojavna poročila.
Rusko-japonska vojna.
Petrograd 15 aprila. Admiral Skridlov, poveljnik crnomorske vojne mornarice, je imenovan naslednikom Maka-rova.
Petrograd 15. aprila. Vzlic veliki bolesti in žalosti zaradi nesreče pri Port Arturju pišejo ruski listi samozavestno in gledajo po gumno v prihodnost „Novoe Vremja" pravi: Rusija ima več kakor enega Makarova. Kdor postane njegov naslednik, vsak bo hodil po istih potih, kakor on. Sicer pa pride čas, ko se bo ruska mornarica lotila ofenzive in kakor bo Rusija zmagala na kopnem, tako bo zmagala tudi na morju. Rus" piše: Glejmo mirno in za-
upno v prihodnost. Pred nami leži svet odprt — mi se borimo za bodočnost slovanstva in zato moramo zmagati.
Petrograd 15. aprila V admiralski cerkvi je bil včeraj popoldne parastos za Makarova in vse druge ponesrečence „Petropavlov-ska" Zbrab se je na tisoče in tisoče naroda. Car, oblečen v admiralsko uniformo, je bil smrtno bled in prepaden. Z njim sta prišla carica-vdova in prestolonaslednik. Carica je tako potrta, da ni mogla priti. Zbrali so se vsi veliki knezi s soprogami v žalni obleki, generaliteta in diplomatični zbor. Ko je prišla gospa Makarov s svojo hčerjo in s sinom, so pohiteli c?r, carica-vdova in prestolonaslednik k nji in jo skušali potolažiti. Med službo božjo je gospa Makarov glasoo jokala. Car je nesrečno ženo spremil do voza.
Petrograd 15. aprila. Veliki knez Boris VladimiroviČ je iz Ljaojanga brzojavil svojemu očetu velikemu knezu Vladimiru Ale-ksandroviču, da je s kopnega videl, kako je „Petropavlovsk" ponesrečil. Pokazal se je hipoma strahovit plamen in že je ladja izginila. Katastrofa se ja izvršila v 115 sekundah. Veliki knez Ciril je v trenotku eksplozije skočil s svojega mostiča na krov, od koder ga je val vrgel v morje. Pogreznil se je globoko, potem pa prišel zopet na površje. Posrečilo se mu je zgrabiti strešico neke kalupe, ki je plula na vodi, in te se je držal kacih 10 minut, dokler ni prišel čo!n in ga rešil. Cirilov ad-jutant Kube in sluga Rudejkov sta ponesrečila. Ciril je ožgan na vratu in ranjen na nogi. Zdaj leži v nekem železniškem vagonu, a ima hudo mrzlico.
London 15. aprila Nesreča pri Port-Arturju je dala nasprotnikom Rusije peguma, da skušajo javno mrenje razdražiti proti Rusiji in razgreti za Japonsko. Posebno skušajo razširiti mnenje, da je „ Petropavlovsk1 ponesrečil v sled ene tistih min, ki jih je japonski admiral Togo natresel pred Port-Arturom Druga verzija, ki se raz širja, je ta, da imajo Japonci štiri torpedovke, ki plovejo pod vodo in ena izmed teh, da je uničila ladjo „Petropavlovska". Strokovnjaki opozarjajo, da je to kratko malo izključeno.
London 15. aprila. Poročila iz Ćifu javljajo, da je bilo rusko brodovje, ko je zapustilo Port Artur, napadeno. Okrog „ Petropa vlovska" je bilo več torpedovk in je bil petkrat zadet, isto t? ko je bilo zadetih tudi več drugih ladij.
Petrograd 15. aprila. Uradno se razglaša, da je pri nesreči Petr opa v lovska ■ utonil tudi slavni ruski slikar Vere-ščagin.
London 15. aprila. „Daily Chronicle" javlja, da je japonski cesar enega prvih japonskih državnikov s posebno misijo poslal v Evropo.
Petrograd 15 aprila Potrebščina za carski dvor se je znižala za dva milijona rubljev.
Borovnica 15. aprila Danes zjutraj je nagloma umrl načelnik železniške postaje v pokoju Josip Gabriel.
Dunaj 15. aprila. Uradno se razglaša, da je cesar sankcijo-niral novi volilni red za de3. zbor štajerski.
Dunaj 15 aprila. Ministrski predsednik Korber in tinančni minister Bohm-Bawerk sta se davi odpeljala v Pešto na posvetovanja o skupnem proračunu za L 1904.
Carigrad 15. aprila General de Georgisje odpotoval v Solun, ne da bi ga bil sultan sprejel.
Pariz 15. aprila Sinočna predstava v korist ruskim ranjencem v gledališču Sarah-Bernhardt je vrgla čistega prebitka 75.000 frankov.
' zvrsian oktn »•»• do»el«M » pometanjem
l/jfdrove žitne Jtaiie
POSKUSITE I Vioreh ar»«o»oi|no.
3o»mi 5 »c po*.t)kj 4 K 60 h Iranom
'„DOMAĆI PRIJATELJ"
•--•tr od*>maicMD utloig oo*J)an> minCriJL ZjfrtCš Mirni JtTnt igOe i3rug a Mil
1
Borzna poročila.
Ljubljanska
„Kreditna banka" v Ljubljani.
Dradni kurai dunaj. borze 14. aprila 1904
Nttfošttenl p«s»trjl.
4 2° o majeva renta 4-SVo srebrna renta
4°
avstr. kronska renta 4«/a    „ zlata 4*-/0 ogrska kronska „ 40/«     „    zlata „ 4°/0 posojilo dežele Kranjske **/»*/• posojilo mesta Spljet 4V,°/o     m Zadei »'/»"/o bos -herc žel. pos. 1902 #•/, češka dež. banka k. o. .
41 V/0 zst. pisma gal. d hip. b. 4*V/o pest. kom. k. o. z j
10°/0 pr......B 106-65
4Vj0/oZast.pi8maInnerst. hr. i lOI — «      »   ogrske cen. j; |
dež. hr. .....100'BOJ
ftViV« z Pi». ogr hip. ban. | 10025 4Vi° o obl. ogr. lokalnih že- i
leznic d. dr.....j 10010!
Denar
99 80 99 60 9960 U 9*50 98-11856 100*— 100-25 100*— 100*10 100—!
100- 1
101- 66
4lVo obl. češke ind. banke 4° 0 prior. Trst-Poreč lok. žel. 4% prior. dol. žel. . . . 3C o „ juž. žel. kup. V/i 41 V, o avst. pos. za žel. p. o. .
8 recite.
Srečke od 1. 1854   .   .  . . m m 1860V«, . m h 1864   ... .
tiz8ke.....
zem. kred. I. emisije
ti       ri     ~ h ogr. hip. banke   . . I    srbske a trs. 100 —
turske.....
Basilika srečke   .   . .
Kreditne M      .   . •
Inomoške • •
Krakovske „ . . . ljubljanske „ ... Avst. rud. križa „       .   . .
Ogr     „ „ .....
Rndolfove „ ... Saloburške „ ... Dunajske kom. „ ...
Južne železnice .... Držav Qb železnice .... Avstr.-ogrske bančne delnice Avstr. kreditne banke . . pErske „ » • • Zivnostenske „ . • Premogokop v Mostu (Brux) Alpinske montan .... PraSke žel indr. dr. .  . .
Rima-Murdnyi.....
Trbovljske prem. družbe Avstr. orožne tovr. družbe Češke sladkorne družbe . .
Val nte.
C. kr. cekin......
20 franki 20 marke
100-50
98- 6C
99- 50 299 75 101 —
190--182-J59 50 162 50 2^7 — 293 — 269—: 89—1 130 60 81*— 465-81-78-68— 53-29-67-77"— 504 -
80 75 64225 1600 -642'DOj 758 50 249*— 622*-: 413-1930 —j 488*76 341—1
457 — 152 —
11*34 1907 23*44
Sovereigns....... 2.^96
Marke........11715
Laški bankovci..... 95 25
Rublji......... 252 75
Dolarji........I 4-84J
Žitne cene v Budimpešti.
Dne 15. aprila 1904
Termin.
PSenica za april 1904 h maj 1904
Blngo
1C0-998"» 99*80 11970 98 20 11*75 100*76 10125 100* -101-60
100 30 100*30 10185
107*65 102.—
10130 10125
101*— 101*—
100-30175
101 70
194 — 184-60 26160 i 164r0 ! 307 — 297*— 274 — 93 — 13160 22 — 475 -85-82 -71*50 55-30-75-80*50 515 —
81 75 64325 1610-643 50 759 50 251 — 628-414 -1940 — 48950 345-460 — 155 —
11*38 19 09 23.50 2404 117*35 95 45 263 50 5 —
oktober 1904. „ Rž ,', april . . . „ Koruza „ maj 1904 . .
Oves     „ maj.....t
Efektiv. Nespremenjeno.
za 50 kg K 7*90 „ 60 „ „ 7*92 50 || ,i 783 „ 60 „ „ 631 ., 50 „ „ 6*12 ,. 60 ., „ 6*25
Meteorologično poročilo.
7j«tn» ud nanna S06*fi.   Srninr **»£xxi tuuc 9 \8■ O mzri
	1 * Op*lS.''	Stanje fip H3XO- j  9. * metra  g g	i Vetrovi : Neoo
^*	Mil]*		|
14 |9. zv. 15
738 1
7. zj. I 7. 6 6 2. pop. 735 7
12 7
126 195
sr. jzahod;pol. oblač.
sr. jzahodj oblačno p.m.jzah. oblačno
Srednia včerajšnja temperatura : 15 1', lormale- 9*5° Mokrin** v 94 nrah : 00 n**0).
V vili „Danica" na Bledu
se odda
dvoje stanovanj
1070-1      $ kuhinjo.
Več v upravništvu „SIov. Naroda".
Zahvala.
Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, kateri so nam o priliki nenadne smrti našega nepozabnega, iskreno ljubljenega soproga, brata in strica, gospoda
dr. Karola Gestrina
izkazali svoje sočutje, ki so predragemu pokojniku darovali krasne vence ter ga spremili na dolgi poti k zadnjemu počitku, izrekamo naj-prisrčnejso zahvalo. 1067
Ljubljana, 15. aprila 1904.
Žalujoči ostali.
Hiša
z gospodarskim poslopjem in vrtom, pripravna za vsako obrt, blizu železniške postaje
se proda pod zelo ugodnimi pogoji.
Natančneja pojasnila daje Aut. TJmek v Brežicah. .04H—2
Išče se vesten in marljiv
in
za razprodajo dobro vpeljanega blaga po celi Kranjski.
Velik konzum! Vpeljana tvrdka!
Blagohotne ponudbe pod šifro I. F. K. 500 na upravništvo ,,Slovenskega Naroda". 1047 2
Filialist
strojne stroke za svetovno trgovino
se išče. 10591
Natančne ponudbe v slovenskem in nemškem jeziku z navedbo referenc, prejšnjih služb in zmožnosti položitve kevcije, naj se pošiljajo pod ,Tuc h tiger organisationsfahiger Kauf-mann 42092* anončni ekspediciji M. Dukes Nachf., VVien, L
Zgodovinska povest
Uradnik v pokoju i ti če za maj veliko, zračno, meblovano
mesečno sobo
najraje v novi stavbi.  Če mogoče tudi s hrano.
Ponudbe pod „maj" na upravništvo „Slov. Naroda". 1060—1
1066-1
Dobro urejena
pekarija
s stanovanjnm na Brezjah pri Mariji Pomagaj — se takoj odda v najem skušenemu pekovskemu mojstru.
Natančneje pri Alojziju Froh-lichu na Brezjah, Gorenjsko.
(ponatis iz „Slov. Naroda")
sr je izšla!
Ta povest je, izhajaje v „Slov. Narodu", vzbudila mnogo pozornosti in živo zanimanje po vsej deželi ter smo jo morali na mnogostransko izrecno zahtevo izdati v posebni knjigi.
Dobi se edino-le pri
L. Schvventnerju v Ljubljani.
Iztis po K l*60, po pošti K l'80.
Mednarodna panorama.
v Ljufcijani — Pogačaijev trg. Najstarejši umetni zavod
za zložna in cena
»optična11 potovanja po vsem svetu.
V soboto, 16. aprila 1904:
zadnji dan razstave:
Slikovita vožnja
po vodi in po kopnem na obali
Sicilije«
Od nedelje, 17. aprila 1904 do sobote, 23. aprila 1904s
Zanimivo potovanje v krasni
Salzkammergut.
Serija 40 vin. Otroci 20 vin. 6 serij 2 K.       10 serij 3 K.
Za šola in društva znižana vstopnina.
Vnuk dan — tudi ob nedeljah In praznikih — odprto od 9. do 19. ure dopoldne In od 9. do 9. ure popoldne.
Z odličnim spoštovanjem
1C68 rsL*rm.SLtelj©tTro.
Na svetovni razstavi v Parizu 1900 „GRAND PRiX".
Sveiovnoznani ruski karavanski čaj
bratov
K. ic C. Popoff v Moskvi,
tj^^   H   l^^l Dobavitelj več evropskih dvorov.
Najfinejša znamka.
V izvirnih zavojih na prodaj po vseh fmejšib trgovinah
Zakonito vpisana varstv. znamka. te stroke. 2772 -10
es. Kr. avstrijske    ^    državne železnice
C. kr. ravnat, istvo drž. železnice v Beljaku.
veljaven od dne i. oktobra 1903. leta. ODHOD IZ LJUBLJANE juž. kol. PhOGA ČEZ TRBIŽ. Ob 12. uri 24 m ponoCi osobni ?iHk v Trbiž, Beljak, Celovec, Franzen^f dte, Inomost, Monakovo, Ljubno, čez Selzthal v Anasee, Solnograd, Cez K^in-Reiflinf, v Steyr, v L«nc na Dunaj via Amstetten. - Ob 7. uri 5 m. zjutraj osobni ak v Trbiž, Punt&bel, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljubno, Dunaj, Cez Selzthal v Somo **adf Inomost, Cez Amstetten na Dunaj. — Ob 11. uri 51 m dopoldne osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Boljak, Celovec, Ljubno, Selzthal, Dunaj. — Ob 3 uri 66 m popoldne osobni vlaK v Trbiž, Šmohor, Boljak, Celovec, FranzensfesUi, Monakovo, Ljubno, Cez Selzthal v Solnograd, Lend-Gastein, Zeli ob jezeru, Inomost, Bregenc. Curih, Genevo, Pariz, čez Klein-Reifling v Steyr, Line, Budjevice, Plzen, Marijine vare, Heb, Francove vare, Karlove vare, Prago (direktni voz I. in II. razr.), Lipsko, ca Dunaj Cez Amatetten — Ob 10. uri ponoCi osobni vlak v Trbiž, Beljak, Franzensfeste, Inomost, Monakovo (direktni vozovi 1. in II. razreda Trst-Monakovo). - PROGA V N0V0MEST0 IN V KOČEVJE. Osobni vlaki Ob 7. uri 17 m zjutraj v Novomesto, Stražo, Toplice, KoCevje, ob 1 uri 5 m popoldne: istotako, ob 7. uri 8 m zvečer v Novomesto, KoCevje. PRIHOD V LJUBLJANO juž. kol. PROGA IZ TRBIŽA. Ob 8. uri 26 tn zjutraj osobni vlak z Dunaja Cez Amstetten, Monakovo, Inomost. Franzensfeste, Solnograd, Lmc, Steyr, IS1, Aussee, Ljubno, uelovec, Beljak (direktni vozovi I. in D. razreda Monakovo-Trst). — Ob 7. uri 12 m zjutraj osobni vlak iz Trbiža. — Ob 11. uri 16 m dopoldne osobni vlak z Dunaja Cez Amstetten, Lipsko Prago t direktni vozovi I in II. razr.), Francove vare, Karlove vare, Heb, Marijine vare, Plzen, Budejevice, Solnograd, Line, Steyr, Pariz, Genevo, Curih, Bregenc, Inomost, Zeli ob jezeru, Lend-Gaatein, Ljubno, Celovec, Št. Mohor, Pontabel. — Ob 4. uri 44 m popoldne osobni vlak z Dunaja, Ljubna, Selzthala, Beljaka, Celovca, Monakovega, Inomosta, Franzensfesta, Pontabla. — Ob 8. uri 61 m zvečer osobni vlak z Dunaja, Ljubna, Beljaka, Šmohora, Celovca, Pontabla, Cez Selzthal iz Inomosta v Solnograd. — PROGA IZ NOVEGAMESTA IN KOĆEVJA. Osobni vlaki: Ob 8 uri 44 m zjutraj iz Novega mesta in Kočevja, ob 2. uri 32 m popoldne iz Straže, Toplic, Novega mesta, KoCevja in ob 8. uri 35 m zvečer istotako. — ODHOD IZ LJUBLJANE drž. kol. V KAMNIK. Mešani vlaki: Ob 7. uri 28 m zjutraj, ob 2. uri 5 m popoldne, ob 7. uri 10 m in ob 10. uri 45 m ponoCi samo ob nedeljah in praznikih, samo oktobra. — PRIHOD V LJUBLJANO drž. kol. IZ KAMNIKA. Mešani vlaki: Ob 6. uri 49 m zjutraj, ob 11. uri 6 m dopoludne, ob 6. uri 10 m in ob 9. uri 55 m zveCer samo ob nedeljah in praznikih in 2amo v oktobru. — Čas pri- in odhoda je označen po srednjeevropejskem času, ki je za s min. pred krajevnim časom v Ljubljani. 1
iz dobre hiše in kateri bi imel veselje do trgovine, se takoj sprejme.
Več se poizve v manufakturni trgovini J. Keber v Ljubljani.
Mizarski pomočniki
dobijo lahko takoj stavbeno delo z
dobrimi pogoji. 1042—2
Jakob Homovc
mizarski mojster v Cerknici.
se da takoj v najem v Sp. Idriji.
Več o tem se izve pri Fr. Li« pahu v Dobrunjah, pošta Sp. Hru-šica pri Ljubljani. 1040-;^
d
rta Dim
no
Takoj se sprejme spreten
knjigovodja in trgovski dopisnik
za hrvatski, nemški in eventuelno italijanski jezik. — Strojarske stroke vajeni imajo prednost. 1054—2
Ponudbe na naslov :
,Hrvatska dionička tvornica koža', Karlovec.
==   sprejme takoj =
Franc Vičič 105i!-2
sedlar v Zagorju  pri Št. Petru.
Postranski zaslužek
za risanje stavbenih načrtov.
Ponudbe pod „Št. I55f P. Vič"
takoj. 1(J46
Spiejraejo se
pod  jako   ugodnimi pogoji solidni in spretni
Ponudbe   naj   se   pošiljajo pod »zavarovalni   potovalci"  na uprav ništvo „Slov. Naroda". 921—5
samo 6 dni
vozijo zanesljivo najhitrejši brzoparoiki
^Francoske prskomerske drnibo".
—Edina
direktna in najkrajša črta.
Veljavne vozne HM* in brezplačna pojasnila daje edino 236—7
oblastveno potrjena potovalna pisarna
v Ljubljani, Dunajska cesta 6
blizo znane gostilne „pri Figovcu*'.
Poskusite
pristni
rastlinski liker
Varstvena znamka.
Ogreva In oživlja lelo, Budi tak in prebavo, Daje dobro spanje.
Lastnik:
Po okusu in zdravem učinku prvak likerjev.
b—SL
EDMUND KAVČIČ, Ljubljana.
Vzurci ae rado voljno dajejo brezplačno.
Splošno kreditno društvo
registrovana zadruga z omejeno zavezo
sklicuje
VI. redni občni zbor
na ponedeljek, 25. aprila 1904, ob 3. uri popoldne
v društvenih prostorih, Gosposke ulice št 7.
T>tte^rui rod:
1. Poročilo predsedništva. i'.t
2. Predložitev letnega računa in bilance.
3. Poročilo upravnega sveta in predlogi zastran razdelitve dobička.
4. Volitev norega upravnega sveta in nadzorstva.
Zaradi važnosti poročil in predlogov se vabijo druStveniki na uailno udeležbo. V Ljubljani, dne 13. aprila 1904. Upravni SVet.
v m-I leršenE lopi torej nlltnlt platnen Mofor.
ioci-1
Latermanov drevored -
^5o 131*t tvil*:*ij !
Thurmov atelje za fotografije na dopisnicah
Kakor že leta in leta znano, izvrSujem samo solidna dela na laMtcam načic ter jamčim za tako delo, kakor je razstatljeno v izložbi.
Kot novoNt priporočam izvrševanje skupinskih slik, ki so v 2 urah gotove, po čudovito nizkih cenah
S pomočjo najfinejših optičnih priprav posnemljem vsak Se tako hitro se premi kajoč predmet — kakor konje v vsaki vrsti hoje, voaove, avtomobile, kolesarje, igralce iawn*tennisa m na žogo v vsaki kretnji.
Dekoracije, kakršnih nima noben potujoč atelje.
Delo, kakršnega ne izvršuje nob«n potujoč fotograf.
Latermanov drevored"
f i*ae^I !«^t-nl lopi torej nikak pUlnrn »otor.
Sprejema zavarovanja Človeškega življenja po najraznovrstnejših kombinacijah pod tako ugodnimi pogoji, ko nobena druga zavarovalnica. Zlasti je ugodno zavarovanje na doživetje in smrt z zmanjSujočimi se vplačili.
Vsak član ima po preteku petih let pravico do dividende.
■vzajemna zavarovalna banka v UP r a grl. Rozorvni fondi: 25,000.000 K. Izplačano odškodnino in kapitalije: 75,000.000 S. Po velikosti druga vzajemna zavarovalnica naše države
b Y«e»ltozl Mlo«aiiMku-iiaroduo upravo* 3-43
Vm pojam Hm dajo.
Generalni za Stop v Ljubljani., čegar pisarno so v lastne j bančnej hiši
Zavaruje poslopja in premičnine proti požarnim škodam po najnižjih cenah Škode cenjuje takoj in najkulantneje Uživa najboljši sloves, koder poaluie
Dovoljuje iz čistega dobička izdatne podpore v narodne in občnokoristne namene.
1
Izdajatelj in odgovorni urednik: Dr. Ivan Ta v žar.
Lastnina in tisk „Narodne tiskarne41.
JQ
MV
26