Darove v košarah	Jlaš tedničL,	Lepa Jgt T fi
dobite letos v strokovni trgovini		Božu m
Schmied 10.-0KT0BER-STR ASSE nasproti kina Prechtl in	k^mno	Juvele, ure in nakit pri GOTTFRIED ANRATHER
Paar		Klagenfurt. Paulitschg.9
KANALTALER SIEDLUNG	9. teto / Številka 50	V Celovcu, dne 12. decembra 1957	Cena 1.50 šilinga	Strokovna delavnica za popravila
Korak k pomirjenju
Po intervenciji Narodnega sveta koroških Slovencev in Zveze slovenskih organizacij zvezni vladi na Dunaju dne 18. novembra 1957 glede uresničitve čl. 7 državne pogodbe sta obe osrednji slovenski organizaciji sklicali na Dunaju tudi tiskovno konferenco. Tu je bila priložnost, da domačim in tujim časnikarjem obrazložimo položaj koroških Slovencev v zvezi s členom 7 avstrijske državne pogodbe. Radio Celovec in koroški časopisi so o tej konferenci zelo enostransko poročali in bruhali napade na Slovence. Celovški Usti so celo pisali, da se Slovenci bojimo domačega koroškega tiska in se zatekamo na Dunaj.
Ta trditev in na drugi strani izjave nekaterih poslancev v glavnem odboru dunajskega parlamenta, češ da je z ratifikacijo državne pogodbe člen 7 že uresničen in da smo koroški Slovenci v zavidljivem položaju v primeri z Nemci v Južnem Tirolu, so izzvale potrebo po ponovni tiskovni konferenci v Celovcu. Ta konferenca se je vršila v ponedeljek, dne 9. decembra. Razgovora so se udeležili zastopniki skoraj vseh koroških l^tov. Značilno pa na to konferenco nista • jfdali svojih zastopnikov Allgemeine Bau-ernzeitung und Karntner Nachrichten. Le slednji list je izostanek obrazložil z zadržanostjo urednika.
Razgovor sam je trajal tri ure in bil stvaren ter razgiban in se je dotaknil vseh perečih vprašanj. Seve je bilo v gotovih važnih vprašanjih mnenje proti mnenju, pač pa je bilo slovensko stališče iznešeno in *zeba je ugotoviti) z veseljem, da so treznejši Nemci pokazali resno stremljenje za spoznanje in razumevanje našega stališča, ki ga pa seveda v marsičem niso odobravali.
Tudi celovško tiskovno konferenco smo i zaključili s kratko Hzjavo na celovškem radiu.
Naše stališče smo v listu ponovno naglasili in obrazložili, vladi je bilo to stališče j predloženo v obliki Spomenice in drugih številnih vlog.
Tudi tokrat smo za vsakogar jasno naka-[ z di, da je člen 7 državne pogodbe ena ce-J> a. Ta celota se ne da raztrgati v posamezne dele. člen sedem enoumno govori o slo-jzenskem in jezikovno mešanem ozemlju, ki Je za časa poganja za državno pogodbo tudi z°pet in zopet bilo v razpravi. Prav gotovo sta odstavka 3 in 4 člena 7 enako važna kakor odstavek 2. Ko bo točno določeno, da je slovenščina dodatno k nemščini polnovreden in enakopraven uradni jezik, ko bo določeno, da je pogoj nastavitve v jezikovno Ttešanem ozemlju znanje obeh jezikov, tedaj bo postala še bolj jasna potreba po slovenskem pouku v šoli. Eno je z drugim tes-Oo povezano. Seve bi očividno vlada najprej hotela rešiti šolsko vprašanje. V smislu se-danjega osnutka bi se naj to zgodilo tako, da bi bil slovenski jezik praktično iz šole Iztrebljen. S tem bi likvidirali jezikovno mešano ozemlje, torej bi slovenščina kot dodatni uradni jezik na tem ozemlju postala brezpredmetna. Potem bi se šele pokazalo, da slovenščina nikomur ni potrebna in člen sedem bi bij- „uresničen”.
Jasno je, da mora to jezikovno mešano ozemlje tudii na zunaj dobiti oznake takega ozemlja v dvojezičnih napisih in tablah.
Tudi v takih napisih bi se izpričevala vo-Jja merodajnih v deželi in državi, da so dejansko tudi onii za realizacijo člena 7. Ureditev jezikovnega vprašanja na sodniji in Pri upravnih oblasteh bi sama po sebi že trinogo pripomogla k primerni ureditvi šolskega vprašanja.
Slovenci hočemo doprinesti svoj del k rešitvi vprašanja, ki na sebi gotovo ni lahko, ki ga pa je moč rešiti z dobro voljo na obeh straneh. To sta jasno pokazali tudi obe tiskovni konferenci. Na eni strani smo vide-ii. da je oseben stik s časnikarji nujno potreben, na drugi strani pa smo tudi videli, da gotovini nemškim časnikarjem ravno za-radji neznanja slovenskega jezika manjka
Razočaranje na raketnem pogorišču
Že pred nekako dvema letoma je bil za konec leta 1957 napovedan start prve ameriške umetne lune. Po velikem presenečenju, ki sta ga izzvala oba ruska „sputnika”, je ves svet z veliko napetostjo pričakoval' izstrelitev ameriške lune, čeprav so jo krstili „dojenčka” v primeri z obema ruskima satelitoma, ki še vedno nemoteno krožita v svetovju. Ameriška luna ima v premeru sa-ino 15 centimetrov in je podobna otroški žogi, iz katere pa molijo radijske antene.
Na poskusni bazi v Cap Canaveral v sončni Floridi je že več tednov bilo videti živahno vrvenje. Strokovnjaki so se pripravljali na veliki dan, tehniki so imeli polne roke deia. Izstrelitev bi se morala izvršiti že v prvih dneh tedna, toda radi nepredvidenih težav in komplikacij so jo morali večkrat odložiti. Enkrat je puščal nek ventil, potem zopet vetrovi niso bili ugodni.
O vsem tem je ameriško in inozemsko časopisje po vsem svetu pisalo na dolgo in široko. Žogici podobna krogla v Cap Cana-veralu je postala svetovno politični problem, ki je tudi urednike nekaterih koroških listov pripravila do tega, da sq ji dali prvo mesto na naslovni strani z bobnečimi naslovi kot: „Ameriška luna pred poletom v vse-mirje”. Kljub manjšim meram bi naj ta ameriška luna simbolično predstavljala, da je Zapad dohitel Sovjetsko zvezo v raketni tehniki.
V petek pa je prišla iz Cap Canaverala v ameriško vojno ministrstvo kratka brzojavka: ..Eksplozija — nobenih človeških žrtev.”
Ko je namreč nek mladi tehnik ob določenem času pritisni]1 na gumb, se je nekaj sto metrov vstran k ploščadi, kjer je stala velikanska raketa, zasvetil oranžen sij, raketa je poskočila dva metra, se prelomila, pri tem je tanjši vrhnji konec v velikem loku vrglo na tla, a večji del' pa se je sesede! v oblaku belega dima ter zgorel. Poskus se je ponesrečil.
Razočaranje je bilo veliko, tako v Ameriki kot v inozemstvu. Ameriški senator Johnson je dejal „da je bila to najbolje vnaprej razglašena in propagirana polomija.”
Trajalo je nekaj dni), da so si Amerikanci opomogli od razočaranja, dočim je po Evropi še vedno slišati ironične, nekoliko škodoželjne komentarje na račun Amerikancev; čudno je le, da prav pri tistih, ki so stav-Ijali svoja največja upanja v ameriško luno. Tako smo slišali pred nekaj dnevi! komentar nekje iz obrobnega pasu ..dvojezičnega o-zemlja. Bolj na nemško plat nagibajoči Hanzej je reke] Jozeju: „S temi onkraj morja menda ne bo nič, bo le bolje, da se začnemo učiti slovensko. Leta 1945, ko sem se vračal z vzhodne fronte, sem se izogni! ujetništvu, ker sem se z ruskimi vojaki po slovenje zmarnvalL”
Bogve, ali se Hanzej ne bo premislil, ko bo slišal, da bo — prej ali slej gotovo — tudi ameriška luna v vsemirju, posebno ker bodo takrat nemški listi pisali, da so Amerikancem pripomogli do uspeha nemški tehniki! Vsekakor borba za premoč v vsemirju še ni končana. Upajmo, da samo s črnilom in ne s krvjo.
On ni kriv, pravi sedaj v. Braun
Wernher v. Braun, bivši glavni nemški strokovnjak za V-orožja med 2. svetovno vojno in sedaj glavni svetovalec ameriške vojske za rakete, je izjavil, da nima pomena iskati krivca ali ..klavnega kozla” radi neuspeha pri prvi izstrelitvi ameriške lune. Predsednik demokratske stranke Butler ga je namreč obdolžil, da je on kriv za zastoj v raketnem programu, katerega vodstvo je imel v rokah pod prejšnjim državnim predsednikom Trumanom. Sedaj v. Braun pravi, da trtkrat še ni bil ameriški državljan in da ni imel glavne besede.
Jugoslavija med Vzhodom in Zapadom
Zasedanje osrednjega odbora jugoslovanske komunistične stranke na Brionih pod predsedstvom njenega tajnika maršala Tita je zavzelo stališče k nedavnemu posvetovanju vseh komunističnih strank sveta, ki so se bile zbrale v Moskvi za proslavo 40-letnice boljševiške revolucije v Rusiji. Ob tej priložnosti je bila izdana skupna izjava vseh strank, ki vsebuje program za zmago komunizma po vsem svetu. Jugoslovanski predstavniki se posvetovanj za to resolucijo niso udeleževali ter je tudi niso podpisali. Posvetovanje na Brionih je po poročilih Edvarda Kardelja stališče delegacije odobrilo. V posebni izjavi je bilo nato rečeho, da obstoje glede „poti k socializmu” med podpisniki moskovske izjave in jugoslovansko komunistično stranko znatne razlike in maršal Tito se je v svojem govoru branil očitka revizionizma, ki prihajajo iz Vzhoda. Poudaril je tudi pravico do lastne politike na podlagi miroljubne koeksistence.
Isti teden je maršaPTito sprejel na Brionih ameriškega poslanika v Beogradu, Rid-dlebergerja, s katerim se je zadržal poldrugo uro v razgovoru. Maršal Tito je po vesteh iz Beograda sporočil ameriškemu veleposlaniku sklep jugoslovanske vlrfde, da
vpogled v najosnovnejše slovenske življenjske okoliščine.
Jasno pa se je pokazalo, da bi bili taki razgovori v krogu časnikarjev koristni in bila je izražena želja, da bi se v resnici tudi večkrat sestali in o perečih vprašanjih poraz-govorilii. Bil je to dober začetek, ki naj pripomore k pomirjenju duhov ter stvarnejše-mu obveščanju javnosti. Vprav na področju ustvarjanja javnega mnenja more tisk napraviti dragoceno uslugo miru in sožitju v deželi.
se vnaprej odreče ameriški vojaški pomoči, ker je ameriška vlada v zadnjem času to pomoč podvrgla preiskavam, ki so za Jugoslavijo bile nesprejemljive in se radi njih na nadaljevanje pomoči ni bilo-moč zanesti. Res je nekaj dni nato ameriška Vlada izdala sklep o ustavitvi te pomoči, ki je že itak bila blizu izčrpanja, kajti v zadnjem času je Jugoslavija prejela večjo pošiljko reakcijskih letal, za katera se je dolgo borila. Obvestilo iz Washimgtona pa pušča odprto možnost, da Jugoslavija v manjšem obsegu z. dolgoročnimi krediti prejema še vna-prej iz. Amerike nadomestne dele za orožje in vojaško opremo, ki jo je doslej dobila od Amerike. Gospodarska pomoč, ki v glavnem obstoji v dobavah odvišnih ameriških živil, se bo pa v dogovorjenem obsegu nadaljevala. Izgleda, da so se v zadnjem tednu od-nošaji med obema državama znatno normalizirali.
Aristokrati v zaporu
Stroge kazni za uživalce mamilnih strupov je izreklo rimsko sodišče prejšnji teden, ko je zaključilo obravnavo proti 34 obtožencem. Največ pozornosti so zbudili trije pokvarjeni mladi aristokrati, potomci odličnih in starih italijanskih družin. So to knez Giuseppe Pignatelli, ki bo sedel dve leti, knez Augusto Torlonia mu bo delal družbo prav isti čas, a markiz Emanuel le del la Seta bo premišljeval svoje grehe v luknji 2 leti in tri, mesece. - Glavni obtoženec je bi] Max Mugnani, ki je dobil 4 leta. Je to bivši visoki fašistični oficir. Med ostalimi obtoženci jih je 24 dobilo manjše prostostne in denarne kazni, časopisje je ta škandal imenovalo „proces pokvarjenosti našega stoletja”.
-KRATKE VESTI —
DVA VLAKA STA TRČILA v gosti megli v nekem predmestju Londona. Doslej je bilo 97 mrtvih in več sto ranjenih. Megla je tudi ovirala prevoz ranjencev v bolnice. Trčenje se je pripetilo na neki premikalni postaji in sicer prav na mostu. Pod silovitim sunkom udarca Se je most vdrl in razbitine obeh Vlakov so padle na tretji vlak, ki je stal na tirnicah pod mostom.
STAVKA IN NEMIRI NA CIPRU so vrgli temno senco na zasedanje Združenih narodov v New Yorku, kjer je prav sedaj na dnevnem redu ciprsko vprašanje. Začetek stavke je napovedalo zvonenje vseh cerkva na otoku. Po mestih so se takoj zbrale -velike skupine demonstrantov, ki jih je policija razgnala s solzilnim plinom in gumi jastimi palicami. V New Yorku sta predstavnik Grčije in Turčije obtoževala eden drugega osvojevalnih namenov na Cipru. Angleži bi se sedaj radi znebili otoka na ta način, da bii naj postal skupno oporišče Atlantskega pakta.
SKLADIŠČA STRELIVA SO ZLETELA V ZRAK v okolici Bandunga v Indoneziji. Razdejana je bila tudi priključena tovarna orožja. Nesreča je zahtevala 20 smrtnih žrtev med vojaki, ki so skladišča stražili. Vlada je takoj razglasila nad mestom Bandun-gom in okolico izjemno stanje ter uvedla cenzuro nad časopisjem. Eksplozije so poškodovale mnogo hiš v bližini ter so ceste polne beguncev. Menijo, da je eksplozija delo saboterjev, kajti v Bandungu živi najštevilnejša holandska kolonija. (Glej več v ..Političnem tednu”.)
NOVO ČISTKO v MOSKVI je izvedel Nikita Hruščev, sedanji tajnik boljševiške stranke in gospodar Rusije. Kot poroča uradna ..Pravda” je -bilo „več tovarišev” izključenih iz osrednjega odbora stranke radi ..zmotnih mnenj” ter ..osebnih neredno-sti”, iki so prišle na dan pri preiskavi o njihovem izvrševanju uradnih dolžnosti. Imena izključenih niso navedena, ipač pa je jasno, da niso mišljeni Molotov, Kaganovič, Šepilov in Žukov, amphk cela vrsta drugih, Včasih je Stalin uprizarjal velike procese, na katerih sp vsi obtoženci obžalovali svoje grehe preden so jih poslali na oni svet. Danes, po 20. kongresu komunistične stranke, kjer je v svojem slovitem govoru Hruščev obsodil Stalinove metode in stalinizem, to pač ni več mogoče. Izključevati pa kljub temu mora tudi Hruščev, kajti sicer se mu lahko zgodi, da drugi njega nekega Jepega dne izključijo.
LETALO JE PADLO na finančni urad nekje blizu Diisseldorfa v Nemčiji. Pri tem je bilo osem oseb mrtvih. Davkoplačevalci so z. obžalovanjem zvedeli, da se davčnim aktom ni nič hudega zgodilo, ker se je finančni urad nekaj dni prej preselil drugam.
DOBITEK 3 MILIJONOV ŠIL. na loteriji je zapadel v Berlinu, ker se srečni dobitnik ni zglasil kljub pozivom po radiu televiziji in časopisju. Zglasilo se je 20 oseb, vendar nobena ni mogla dokazati lastninske pravice s predložitvijo potrebnega potrdila o stavi. Eden izmed zahtevnikov je trdil, češ dp mu gre pravica do milijonov zategadelj, ker je par dni prej umrl njegov oče, ki je bil stalni igralec v loteriji. Toda potrdila ni imel in mu vse zatrjevanje ni nič pomagalo in milijoni so šli v državno blagajno.
/ _____
Vendar letališče v Celovcu
Po razgovorih med obema koalicijskima strankama in po intervencijah pri zveznem finančnem ministru Kamitzu ter pri koroški deželni vladi je načrt za gradnjo modernega letališča v Celovcu nekoliko napredoval. Tako je zagotovljen prispevek zvezne vlade v znesku 60 odst. stroškov, naslednjih 20 odst. bo prispevala koroška deždna vlada. Sedaj se tudi celovški- mestni svet ne bo smel dolgo obotavljati.
Politični teden
Po svetu ...
Zunanji minister se je izgubil v megli
Prejšnjii teden je namesto obolelega za-oadnonemškega kanclerja Adenauerja od->otoval v London na posvet z angleškimi državniki zunanji minister v. Brentano. Namen njegovega potovanja je bil razgovor z mgleškiim zunanjim ministrom Selvynom Lloydom o nekaterih odprtih vprašanjih ned obema državama ter o njunem skupnem stališču na bližnji veliki Atlantski kon-ierenci v Parizu. Ti napovedani dvostranski razgovori so zbudili takoj nezaupanje ostalih zaveznikov, kajti Francozi, Italijani im tudi Amerikanci niso bili prav nič navdušeni nad mislijo morebitne povezave obeh tradicionalnih „bratrancev” Angležev in Nemcev. Vendar do take povezave ni prišlo, kajti potovanje v. Brentana je bilo od vsega početka pod nesrečno zvezdo. Najprej je letalo zašlo v gosti angleški megli in potem z zadnjimi kapljicami bencina pristalo na nekem vojaškem letališču. Iz letala je stopil nemški zunanji minister tako „izčr-pan”, da ni bi! sposoben za razgovore. Morali so ga odpeljati v hotel, da si opomore.
»Straža ob Renu« ni več zastonj
Ena izmed točk v. Brentanovih londonskih razgovorov je bila tudi vprašanje stroškov za vzdrževanje angleških čet na zapad-nonemškem ozemlju. Tam namreč stoji angleška „Rhine Army” ali porenska armada, ki obenem z ameriškimi in francoskimi četami bdi nad zapadnonemŠko varnostjo. Med tem ko stoje angleški, ameriški in francoski mladeniči brezdelno na straži ob Renu, pa vsi Nemci pridno delajo v tovarnah. Nemško blago konkurira na svetovnih trgih prav tistim državam, ki s svojimi vojaki in denarjem za njih vzdrževanje v Nemčiji zagotavljajo vojaško varnost slednje. Že lani so Angleži z grožnjo, da svoje čete umaknejo, izsilili od Nemcev prispevek za vzdrževanje čet. Letos se zapadnonemška vlada zopet brani povračila teh stroškov in to vprašanje je nameraval v Londonu v. Brentano najprej urediti. Zadeva bi bila najbrž kako urejena s kompromisom, da se niso naenkrat Amerikanci in Francozi, ki so doslej svoje čete sami vzdrževali, tudi zglasilii z zahtevami po povračilu. Ako bi v. Brentano pristal na plačilo Angležem, bi s tem priznal tudi upravičenost drugih zahtevkov. Zdi se, da so Amerikanci postavili to zahtevo v tem trenutku prav zato, da preprečijo angleško povezavo glede drugih zadev. To se jim je tudi posrečilo.
Alžir pred Združenimi narodi
Francozom bi Nemci končno plačali kar zahtevajo, kajti znesek je malenkosten. Večina francoske vojske je namreč v Severni Afriki, kjer v Alžiru bojuje brezupen boj proti alžirskim upornikom.
Toda alžirski uporniki ne delajo hudih preglavic samo francoskim četam v Alžiru, ampak so s pomočjo afriških in azijskih prijateljev prešli v napad na mednarodni fronti in spravili zadevo pred Združene narode. Tu je francoski diplomaciji s skrajnim naporom uspelo, da je, sklicujoč se na svoje atlantsko zavezništvo, pripravila Angleže, Amerikance in druge zapadnjake do tega, da so jo podprli. Res je bila resolucija afri-ško-azijskega bloka, ki bi naj Alžiru priznala neodvisnost, preglasovana z enim glasom večine, to 36 proti 37. Te pičle zmage Francozi nikakor ne morejo biti veseli.
Indonezija v vrtincu nereda in strasti
Kam pa vodi prenagla zapustitev kolonij, pa je minuli teden pokazal primer Indonezije. Po koncu 2. svetovne vojne je na otočju Java, dotedanji holandski koloniji, nastala samostojna država pod vodstvom domačih politikov. Holandski upravni uradniki im strokovnjaki so odšli, na njihove položaje so prišli domačini brez izkušenj. Zavladala je gospodarska zmešnjava in večji del trgo-vime ter prometa se je mogel vzdrževati le radi tega, ker so v deželi ostali holandski trgovci, bankirji, pomorščaki, železničarji ter industrijski tehniki. Holandska vlada je 'takrat le nerada zapustila svojo bogato tihomorsko posest, toda morala je to storiti predvsem na ameriški pritisk. Takrat je v Ameriki prevladovalo „protikolbnialno razpoloženje”. Pač pa so si Holandci: obdržali nekaj manjših otokov, med katerimi je bila tudi Nova Gvineja. V kasnejših letih je indonezijska vlada zahtevala vselej' povračilo tudi dega otoka, toda vlada v Haagu je bila nepopustljiva. Na otoku se nahajajo bogata ležišča petroleja in veliki gozdovi.
Pretekli teden pa je indonezijska vlada
naenkrat razglasila, da bo kot represalijo prekinila stike s holandsko vlado, zaplenila vso holandsko zasebnp posest v Indoneziji ter izgnala vse holandske državljane. Razdivjane mnpžice pa so napadle holandske banke, hotele in ladje.
Vso deželo je zajel val srda proti tujcem. Poznavalci položaja pa pravijo, da se pri tej gonji ne gre toliko za posest Nove Gvineje, kajti indonezijska vlada ima drugod dovolj petroleja, gozdov in raznovrstnih surovin, ki jih ne more izkoriščati radi pomanjkanja strokovnjakov in naprav. Sedanja gonja proti Holandcem naj odvrne nevoljo ljudskih množic proti nezmožni vladi radi splošnega nereda im slabega gospodarstva v državi. Ta nered pa izrabljajo komunisti za rovarjenje. Ukrepi proti holandskim državljanom, katerim celo sama indonezijska vlada ne more očitati političnega vmešavanja, bodo spravili gospodarstvo države v še večji nered. Posebno zunanja trgovina bo skoraj popolnoma zastala po izločitvi Holandcev.
Na razburkanih valovih daljnega Tihega oceana pluje Indonezija s svojimi 81 milijoni prebivalcev negotovi bodočnosti nasproti.
... in pri nas v Avstriji
Koalicija: Bel nagelj in rdeča vrtnica
V zadnjih tednih se je razmerje med obema koalicijskima strankama nekoliko izboljšalo, čeprav ne popolnoma pomirilo. Nek zapadnoneški list je to sodelovanje primerjal ..ženitvi po pameti”, kjer sta oba zakonca prišla skupaj ne radi ljubezni temveč radi obojestranskih koristi. In če nastajajo prepiri celo v zakonih iz najčistejše ljubezni, kako jih ne bi bilo v teh razumarskih zvezah, ko enega partnerja ne privlači k drugemu vroče srce ampak hladen račun.
Kljub prepirom se je po ozdravitvi zveznega kanclerja ing. Raaba, ki ga je zopet položila gripa za nekaj časa v posteljo, razmerje med obema strankama nekoliko ugla-dilo, kar je prišlo do izraza v voščilu, ki ga je k duhovitosti nagibajoči se socialistični podkancler dr. Pittermann poslal svojemu predstojniku in nasprotniku, kanclerju ing. Raabu za 66-rojstni dan: polno razcvetel bel nagelj in bujen, razcvitajoči se popek rdeče vrtnice.
Voščilo je voščilo in treba ga je s prijaznim smehljajem sprejeti. To je z dobrodušnim obrazom kancler tudi storil, čeprav je vedel, da se za cvetlično čestitko skriva namig mlajšega, zdravega in temperamentnega podkanclerja na to, kako si on predstavlja bodoči razcvit notranje politike v Avstrijk Vendar je ta prispodoba združena z enim velikim če ... namreč če bodo volilci tudi istega mnenja.
Poljak - mojster angleike besede
Ob 100-letnici rojstva Josepha Conrada
Tako je londonski dnevnik „The Times” naslovil članek ob 100-lctnici rojstva pisatelja Josepha Conrada, avtorja dolge vrste knjig med katerimi sta dve njegovi najvažnejši ,rSenčna črta” (,Shadow line’) in „Taj£un” (Typhoon) prevedena tudi v slovenščino. Je to eden izmed vrhov angleške književnosti vseh časov, toda ni Anglež, temveč Poljak. Joseph Conrad sta samo njegovi krstni imeni, njegovo rodbinsko ime pa je Korzeniowski. Po rodu Poljak, rojen pa je bil v okolici Kijeva v Ukrajini. Že njegovi predniki so imeli burno življenje. Takrat je bil poljski narod po nesrečni delitvi med Prusijo, Rusijo in Avstrijo, ki jo je spočel pruski kralj Friderik II („Der alte Fritz”) in na katero je avstrijska cesarica Marija Terezija le nerada pristala, razdeljen na tri države. Vedno znova so vstajali med poljskim ljudstvom rodoljubi, ki so se upirali tujemu jarmu. V zgodovini so znani veliki, junaški poljski upori, ki so pa vedno končali v strašnih kr-voprclitjih. Stari oče Josepha Conrada je bil izgnan v Sibirijo, kjer je umrl, oče se je tudi udeležil upora proti Rusom in moral v pregnanstvo v severno Rusijo, kamor sta mu sledila žena in takrat petletni Conrad. Mati je umrla v tujini, ko pa se je oče z doraščajočim dečkom vrnil domov, je tudi bil za umret. Po nekaj letih hiranja je odšel na drugi svet. Siroto Conrada je vzel v svoje varstvo neki stric po materini strani in ga poslal v šole v Krakov. Trinajstletni mladenič pa se po eni strani ni hotel podvreči Rusom, ki so takrat tlačili Poljake, po drugi strani pa je na dedovem in očetovem zgledu spoznal, da je vsak upor zaman. Tako je kot 16-lctni deček zapustil Poljsko in odšel v Francijo. V pristanišču Marseille se je vkrcal kot mornar na neko tihotapsko ladjo. Upal je, da bo na morju dosegel svobodo, ki mu jo domovina ni mogla dati. Res mu je morje postalo življenjska usoda, kajti večji del
Južna Tirolska: Figi preveč okleva ...
južna Tirolska je zopet v ospredju. Po vrsti jeznoritih govorov v Innsbrucku ter v državnem zboru je moral zunanji minister Figi, ki mu očitajo, da se za Južne Tirolce ne pretegne, vendar priznati, da dosedanji razgovori po redni diplomatski poti z Italijo niso prinesli nič drugega, kot globoke razlike mnenj. Da se ubrani očitkov preveč mlačnega patriotizma, se je Figi končno le povzpel; do izjave, da, ako tudi nadaljnji razgovori z Italijo ne bodo privedli do kakih uspehov, bo pač treba napraviti priziv na kak mednarodni forum.. Katerega misli s tem, ni povedal g. zunanji: minister. Prihajata pa v poštev Evropski svet ter Združeni narodi.
V debati v državnem zboru je pa spet zrastlo nekaj cvet, ki jih našim bralcem ne moremo zamolčati. Kot glavni govornik, socialistov je izjavil dr. Koref k južnotirolske-mu vprašanju: „Narodne manjšine v Avstriji se ne morejo pritoževati; nemški Južni Tirolci bi bili srečni, ako bi na vseh življenjskih področjih uživali tako široko avtonomijo, kot jo imata slovenska in hrvaška manjšina v Avstriji”. — Gospod župan iz Linza naj enkrat gre na Južno Tirolsko im se .potem na povratku zglasi na Južnem Koroškem. Potem se naj vpraša, kje so dvoje žične napisne table, ki dičijo vse južnotirol-ske kraje v nemškem in italijanskem jeziku, dočim so pri nas potem, ko je državna pogodba stopila v veljavo, „neznani storilci” odstranili tiste redko sejane slovenske napise iz prejšnjih časov, ko pravice manjšin še niso bile tako natačno določene.
Kravja kupčija?
Pa tudi glavni govornik Ljudske stranke dr. Tončič ni zaostajali Dejal je, da so pritožbe o kratenju pravic slovenske manjšine neutemeljene. ..Avstrija ima sama interes na tem, da s svojimi, manjšinami lepo ravna. To pa seveda ne sme iti tako daleč, da bi bile radi tega oškodovane pravice in vloga večine, kot se je to doslej dogajalo na Koroškem.” Gospodu poslancu bi svetovali, da pride sam na Koroško in malo povpraša ljudi, kdo je koga zatiral in kdo komu pravice krati in mu jih sploh more kratiti. Gotovo ne manjšina, ki nima oblasti, ampak večina, ki ima v rokah — škarje in platno.
Izjavil je nadalje, da kljub dobri volji Avstrije na drugi strani .Jugoslavija ni pokazala nobenega razumevanja proti Avstriji glede premoženjske ureditve.” Po drugi strani pa je čudno, da ta učeni gospod, ki, v svoje govore tako rad vpleta lepa načela o pravičnosti' 'in evropskem duhu posebno kadar gre za Južne Tirolce, presoja vprašanje slovenske manjšine v ozki povezavi z zadevo odškodnine za avstrijsko premoženje v Jugoslaviji, ali po domače, v duhu kravje kupčije. In pri vsem tem veljajo njegova mnenja za skoraj uradna.
svojega življenja je potem preživel na ladijskih deskah, ki so jih nosili valovi vseh svetovnih oceanov.
Med francoskimi pomorskimi tihotapci je preživel komaj dve leti, toda malenkostno tihotapstvo ga ni zadovoljilo. Odšel je na Angleško, kjer je vstopil v trgovsko mornarico. Bil je komaj ID let star, ko je začel kot ladijski vajenec. Nato se je dvigal na lestvici mornariške kariere in končno postal častnik trgovske mornarice.
Vendar mu sreče in svobode tudi morje ni dalo.
V	'eni izmed svojih knjig je zapisal: „Kdor je bridkost oceana okusil, je vse svoje življenje ne bo pozabil”.
Iz tega spoznanja se je potem obrnil k. človeku. Vprav pred neskončnostjo naravnih sil, ki sc v svoji najbolj grozljivi veličastnosti kažejo na brezkončnih oceanih, je človek najbolj sam, navezan na zgolj lastne sile. Za Josepha Conrada, človeka, ki je izgubil domovino in te izgube ni mogel nikoli docela preboleti, je bila ta borba še težja. Na dolgih pomorskih vožnjah Conrad preganja čas z branjem in kasneje s pisanjem. Sprva zase, kajti prvi roman, je napisal kot tridesetleten mož.
Dolga leta ga je spremljal po njegovih pomorskih vožnjah in nekoč bi skoraj postal žrtev valov, kajti ladja, na kateri je bil vkrcan Conrad, se je v viharju potopila.
Ko se končno Conrad le odloči, da pokaže svoje delo nekemu založniku, se začne njegova pot k književni slavi. „Alainjerjeva blaznost” je naslov njegovemu prvencu in slika zgodbo holandskega mornarja Allmaycrja, ki je bil s svojo posadko izpostavljen na nekem tropskem otoku sredi širnega oceana. V svet, kamor ne spada in se v njem ne more znajti ter je radi tega neizogibno zapisan poginu.
V	njem je mnogo podobnosti s človeško usodo pi. satelja samega. Le s to razliko, da Conrad ni bil slabič, ki bi se v usodi vdal. Iz naravne odpornosti njegovega žilavega poljskega naroda, ki je preživel vse svoje zatiralce, Imjuje tudi Conrad svoj boj proti tujini, tujini povsod na zemlji in na morju.
SLOVENCI
dama in pa meta
Ljubljanska opera gostovala v Beogradu
Po uspelem gostovanju v Celovcu sc je ljubljanska opera odpravila proti jugu. Nastopila je v Beogradu s tremi deli. Najprej je predvajala izvirno | delo Danila Švare (ki smo ga kot dirigenta imeli priliko občudovati v Celovcu) „Klcopatra”, nato pa še „Jenufo” češkega skladatelja Janačka ter Zaljubljen v tri oranže” Rusa Prokofjeva. Vsa gostovanja so doživela velik uspeh in beograjska kritika hvali posebno pevce in oba dirigenta, Bogomirja Leskovica in Danila Švaro.	'
Mariborska opera na obisku v Ljubljani
Ljubljančani v času potovanj svojega opernega ansambla po svetu niso hoteli imeti zaprtega gleda-lišča, zato so povabili v goste mariborsko oper« Mariborčani so se predstavili z dvema zelo zahtevnima operama in sicer Verdijevo „A*do” in Mozartovo „Figarovo svatbo”. Dirigiral je ravnatelj mariborskega opernega gledališča Jakov Cipci.
Miklavževanje v Clevelandu
Slovensko farno šolo pri župniji sv. Vida v Clevelandu je tudi obiskal sv. Miklavž. Na posebni akademiji je z obilnimi darovi osrečil okrog sto slovenskih otrok. Dvorana farnega doma je bila do zadnjega kotička polna. Prireditelji so pripravili pester in okusen program, ki je vse navdušil. Sodelovali so malčki in odrasli s pesmimi, deklamacijami, rajanjem in spevoigro „Babica pripoveduje”.
,Nova doktorica v Trstu
Na rimski univerzi je promovirala za doktorja filozofije in književnosti gdč. Marija Kacinova, hčerka dr. Antona Kacina, ravnatelja slovenskega učiteljišča v Trstu. Mladi doktorici, ki bo poučevala na slovenski srednji šoli v Trstu, iskreno čestitamo!
Ivo Kermavner - 60-letnlk
V Clevelandu je praznoval 60-letnico rojstva Ivo Kermavner, ki je bil po prvi svetovni vojni eden izmed najboljših telovadcev v Sloveniji ter si j orlovski telovadni vrsti tudi na mednarodnih tekmah priboril lepo vrsto uspehov. Tako je na „Deut-sches Tumfest”, leta 1927 v Kolnu, v mednarodni konkurenci zasedel prvo mesto v mešanem dvanaj-steroboju, najtežjem telovadskem tekmovanju. Kljub številni mednarodni udeležbi je bil edini nencmšk, zmagovalec.
Leta 1929 pa je na vseslovanskem orlovskem taboru v Brnu na Češkoslovaškem načeloval slovenski telovadni vrsti, ki si je priborila v celotni kvalifikaciji prvo mesto. On sam je v posamični lestvici zasedel prvo mesto, drugo pa je bil tudi Slovenec, Drago Ulaga.
Kasneje se je posvetil športni organizaciji ter je bil dolga leta trener športnega društva ,,1’lanina" v Ljubljani. Posegel je tudi v novinarstvo in je bii vrsto let športni urednik dnevnika „Slovenec”. Leta 1944 ga je v Ljubljani zaprla Gestapo in je ostal v zaporu vse do zloma, nakar je prišel na Koroško-Sedaj živi v Združenih državah in tam v prosteiO času otroke pri slovenski šoli v Clevelandu uči rajanje in telovadbo.
Izredna jezikovna nadarjenost je Conradu pripomogla, da si je prisvojil popolno oblast nad angleškim jezikom, ki ga je oblikoval kot voljno testo io se uvrstil med največje mojstre angleške besede.
Vrsta njegovih knjig je dolga. Ponavadi srečavamo v Conradovih zgodbah opise razburkanega morja, silovitih neviht, gorečih ladij ter dramatičnih brodolomov. Toda to je samo okolje za glavno dramo, ki se bije v notranjosti ljudi, ki jih opisuje-Srečamo kapitana, ki vede svojo krhko tovorno ladjo, na kateri je vkrcana tolpa preplašenih kitajskih kulijev, skozi tajfun (vihar). V drugi zopet popisU" je mladega ladijskega poveljnika, ki na valovih Siamskega morja doživi svoj „ognjcni krst”. En*" mu izmed svojih junakov, umirajočemu Hcystu )c položil te besede na ustnice: „Gorje človeku, čigar srce se ni naučilo ljubiti, upati in staviti svoje zaupanje v življenje, ko je bil še mlad!” Hcyst je 111 resnico spoznal prepozno, toda ni prepozno za drU"
se-
Pravijo, da se je že postarni pomorski častnik angleške mornarice ter slavni angleški pisatelj na svojih potovanjih večkrat po zvezdnih večerih sprehajal po samotnem krovu svoje ladje in se pogova* jal s sel K) j - poljsko. Tudi on je boril s seboj boj svojih junakov. Kot mladenič se je umaknil premoč' tujega tlačitelja na Poljskem ter odšel v tujino, f upanju, da bo tam našel svobotlo in mir. Toda sp" znati je moral, da mora človek svoj boj bojeva1' povsod in vedno proti veliki premoči. V eni izn,e< svojih knjig je zapisal: „Neka gotova pripravljen0*1 za pogin ni tako redka med ljudmi; redkejši so P11 možje, ki — oboroženi z neprodirljivim oklcpo*11 trdnega sklepa — so voljni, izgubljeno bitko izboje vati do konca.”	j
To je Conratl storil in zmagal. Priboril sc je ^ le do pisateljske slave, ampak tudi do „neizbrisl'r ga spoznanja, da človeštvo druži neka skupnost, " v naših sanjah, naših skrbeh in žalosti, željah ''' utvarah, upanju in strahu, ncštevilna osamljena s,c^ povezuje v občestvo.”
Ir I.	& o-.	>=•	g- ^ fe. S: s a. ¥	Ž S S- 3 ? 3
ikmmsU mmske^a Sfutnja mati
S prihodom mrzlega zimskega časa se nekatere živali zavlečejo v votline in se zazibljejo v več mesecev dolgo zimsko spanje. So to velike in male živali, od medveda pa do netopirja. Ta pojav je od nekdaj vzbujal zanimanje znanstvenikov, pa tudi domišljijo priprostih ljudi.
V	celotnem živaiskem svetu so samo sesalci (Saugetiere) in ptiči sposobni, da vzdržujejo v lastnem telesu toploto, ki je različna od toplote njihovega okolja. Te „toplokrv-ne” živali se imajo za to prednost zahvaliti nekemu kompliciranemu organu, ki avto-matiično uravnava njihovo toploto. Nahaja se -v vmesnih možganih. Je neke vrste živ ..termostat”, ki ohranja zdravi živali njeno telesno temperaturo na tako stalni ravni, da nihanja od enega dneva do drugega ne dosežejo niti pol stopinje razlike. Povečanje ali zmanjšanje telesne temperature pri ljudeh im živalih, ki presega eno stopinjo, je Ponavadi že znak bolezni.
Ta ..notranji termostat” ima nalogo, da vzdržuje ravnotežje med proizvajanjem toplote v telesu in oddajanjem toplote v okolico. Kot znano, se pri prebavljanju hrane v telesu snov spreminja v toploto, zato je tako za človeško kot tudi za živalsko telo hrana ali živež isto kot premog ali drva za Peč. Naravoslovci so ugotovili, da ta notranji uravnavalec toplote preneha delovati pri narkozi ali omamljenju živcev s posebni-mi mamilnimi sredstvi. Njegovo delovanje pa je nekoliko omejeno tudi v navadnem spanju. Prav zato je tako nevarno za človeka pri velikem mrazu zaspati na prostem.
Zima, čas sfiske za štirinožce
Čim bolj globoko pade zunanja temperatura, toliko več toplote oddaja telo okolici, zato pa mora toliko več toplote v sebi proizvajati; zato pa zopet potrebuje več hrane, '•n tako vzdržuje telesno toploto na isti normalni ravni.
V	zimi pa je v naravi manj hrane in zato se sesalci in ptiči s prihodom mraza in snega znajdejo v resnih težavah. Mnogi ptiči se enostavno preselijo v toplejše kraje, kjer ne zapade sneg in je tudi! dovolj živeža. Toda za štirinožne živali je zadeva mnogo bolj zapletena, kaj'ti one se ne morejo dvigniti v zrak in poleteti na jug, ampak morajo gledati, da se kako preživijo tam kjer pač so. Mnogi izmed njih se za zimo „bolje oblečejo”, to je zraste jim g<!>stejše perje ali debelejši kožuh, obenem se pa ob obilni jesenski paši zredijo, a kljub temu je zanje zima vedno čas stradanja in zmrzovanja. Mraz in takota večkrat še tako plašne in divje žiiva-h prižene v bližino Človeških naselbin.
Le manjše število sesalcev prebije zimo tako, da se začasno odpove svoji normalni telesni toploti ter ..prespi” zilmo v nekakem napol omrtvelem stanju. Ker se ne gibljejo, J>ijo manj hrane in obnavljanje snovi k njihovih telesih je za to dobo skoraj ustavljeno, kajti povečini se ta čas tudi ne hranijo.
Temu otrplemu stanju pravimo »zim-
sko spanje”, vendar nima z navadnim spancem ničesar skupnega. Živali iz njihovega zimskega spanja ni moč zbuditi, dočim je prii navadnem spanju, pri katerem ostane toplota telesa ista, žival ali človeka moč vsak trenutek zdramiti. Z visokega severa poročajo o Eskimih ter o nekaterih prebivalcih Sibirije, da so tudi oni zmožni pozimi za dalj časa zaspati, vendar tudi to spanje s pravim zimskim spancem nima ničesar opraviti, kajti v teh primerih se toplota človeškega telesa ne zniža. Človek ne prenese tako velikega znižanja telesne toplote kot nekatere živali. Prosluli poskusi nacističnih zločincev na živih ljudeh v koncentracijskih taboriščih v Dachau so jasno dokazali, da človek ne prenese znižanja telesne toplote pod 26 stopinj. Prav tako ne prenesejo večjega znižanja telesne toplote psi, mačke, zajci, podgane, miši, morski prašički, opice Itd. Te živali tudi ne „zaspe” pozimi.
Vsaka žival .(Spi" drugače
Živali pa, ki jih je narava obdarila s sposobnostjo »zimskega spanca”, se v tem spa-cu različno obnašajo. Netopirji že pri navadnem spancu oddajajo manj toplote, kajti njihova prebava in obnova snovi postane počasnejša. Zato prav zlahka zapadejo zimskemu spancu. Otrdeli vise negibno s stropa podzemskih jam. Vendar kadar jim postane 'le premrzlo, se za kratek čas zbudijo in gredo globlje v votlino, kjer mraz nil tako hud. Netopirji so tudi edini zimski »zaspanci”, ki se pri spanju ne zvijejo v klobčič. Zavitje v klopčič omogoči manjšo izgubo telesne toplote. Največ zimskih zaspancev je med gledalci (Nagetiere), ki se hranijo z raznovrstnim poljskim zrnjem. Tega seveda pozimi ne morejo dobiti, zato morajo pač zimo prespati, da ne poginejo. Svizec (Murmeltier) se v jeseni nažre tako, da si pod kožo nabere debelo plast maščobe. Ob prihodu zime se zavleče v kako votlino, zvije v klobčič in tako pričaka pomladi, ne da bi se enkrat zbudil. Orgapiizem pa črpa potrebno hrano iz tolšče pod kožo, zato se pomladi svizec zbudi zelo mršav. Hrček (Hamster) pa si v svojo zimsko bivališče že v jeseni nanosi zalogo živeža; pozimi se večkrat zbudi in se potem v kratkih premorih dodobra naje ter zopet zaziblje v spanec. Tudi medved je zimski zaspanec, a v naših krajih je že posta] zelo redek. Pač pa živi v precejšnjih množinah v kočevskih gozdovih v Sloveniji ter v južnih pokrajinah Jugosla-vije.
Narava še skriva mnogo fajnosti
Pri ptičih vsaj v naših krajih ni zimskih zaspancev. Pač pa so v Ameriki odkrili 'la-stavice, ki so »spale” pri telesni temperaturi samo 16 stopinj. Tudi najmanjši ptiči, ko-
libriji', lahko znižajo svojo telesno temperatura in zaspijo.
O vzrokih zimskega spanja si še danes znanstveniki niso na jasnem. Spočetka so menili, da živali v njihovih tesno zaprtih votlinah omami; plin ogljikov dioksid, ki ga same izločajo pri dihanju, skratka slab zrak. Vendar te teorije niso mogli z ničemer dokazati. Danes menijo, da je zimski spanec v zvezi s spremembami nekaterih notranjih hormonskih žlez pri določenih živalih. Gotovo je, da med temi notranjimi žlezami in zimskim spanjem obstoji! zveza, toda doslej zimskega spanca še niso mogli umetno povzročiti. Z vbrizganjem gotovih sredstev n. pr. insulina je sicer moč živali uspavati, toda ako jim kasneje ne vbrizgamo odgovarjajočega protisredstva, se nikoli več ne zbudijo.
Zelo natančno so znanstveniki preučevali možgane živali v zimskem spanju. Ugotovili so, da nekateri živci, ki uravnavajo najosnovnejše življenjske funkcije živali, tudi v zimskem spanju ne prenehajo delovati. Pač pa večina možganskih centrov preneha delovanje in otrpne, ako se telesna toplota zniža pod 20 stopinj. Med temi je tudi slušni center. Zato menijo, da so živali v zimskem snu gluhe, kajti tudi z. največjim ropotom jih ni moč zbuditi. Toda notranji termostat ali uravnavalec temperature ne preneha popolnoma delovati, kajti v zimskem spanju mu ostane važna naloga, namreč, da prepreči padec telesne temperature tako nizko, da bj žival zmrznila. Kako to nalogo vrši, pa za sedaj znanost še ni ugotovila. Je še torej mnogo skrivnosti, ne le v daljnem vse-mirju, ampak tudi v naši najbližji okolici, ki čakajo na razvozlanje.
Anton Grdina - umrl
Dne 2. decembra je v bolnišnici Highland View Hospital v Clevelandu (USA) umrl g. Anton GRDINA. V starosti 83 let ga je zatekla bolja dekla smrt in ga pozvala po večno plačilo k Stvarniku.
Tehtnica dobrih del pokojnika bo bogato obtežena. Z lastno pridnostjo in sposobnostjo si je ustvaril lepo premoženje v Ameriki ter velik javni ugled. Oboje pa je uporabljal v prid svojim rojakom, posebno tistim v potrebi.
Rodil se je pokojnik v Preserjah na Kranjskem leta 1874, kot sin Luke Grdina iz koroških Prevalj in Marije roj. Jerebič iz Žirov na Gorenjskem. Kot 23 leten mladenič je prišel v Ameriko. Začel je kot cestni pometač, nato je delal v tovarni cevi, potem v tovarni klobukov. S skromnimi prihranki je leta 1903 odprl trgovinico z železom, ki jo je počasi širil. Dodal ji je trgovino s pohištvom in nato še pogrebni zavod. Toda Grdina se ni zadovoljil s tem, da je zagotovil sebi in svoji družini blagostanje. Leta 1920 je začel organizirati naše rojake, ki so bili v Ameriki prepuščeni izsesavanju posojevalcev denarja. Ustanovil je posebno banko, katere namen je bil zbirati prihranke Slovencev ter nuditi ceneni kredit drugim rojakom, ki so ga rabili za zidavo hiš, za začetek lastnih trgovin in obrtnih podjetij. Ko so ga takrat vprašali, kako si upa začeti bančno podjetje, ko vendar nima potrebnih izkušenj, je odvrnil: ,J\Timarn pojma o bankarstvu, pač pa poznam naše ljudi.” In prav je imel, kajti njegova , JVort h American Bank” se je razvila v finančno močan in trden denarni zavod, ki je mnogim slovenskim rojakom pomagal gospodarsko na noge.
Pokojni A. Grdina se je posebno izkazal v času stiske. Ko je pred več kot 20 leti velikanska eksplozija neke plinarne v bližini slovenske naselbine v Clevelandu uničila večji del slovenskih domov, ki šo bili ondi zrastli vprav po njegovi zaslugi, je ustano-
vil posebno družbo oškodovancev, ki je z združenimi močmi in podoporo prijateljev preprečila, da niso ruševin in zemljišč pokupile velike industrijske družbe za cenen denar, izrabljajoč stisko nesrečnežev. Tako je slovenska naselbina tia St. Clair Ave. znova zrastla tam, kjer je bila poprej in še lepša in večja kot prej.
BilJje navdušen fotograf ter prijatelj petja.'Zato' je bil častni član 16 slovenskih društev. Rad je prihajal na koncerte, posebno veselje pajiF~i-mels fo t o graf i ran jem. Zato so njegove slike spremijaie~'šlSviina predavanja, ki jih je imel po slovenskih društvih.
Po drugi svetovni vojni se je zelo zavzel za slovenske begunce in po strojih močeh podprl vse akcije tako za pomoč v taboriščih kot tudi za njihovo vselitev v Združene države.
Bil je predsednik Jugoslovanskega kulturnega vrta v Clevelandu in je zato prejel od jugoslovanske vlade več visokih odlikovanj.
Vse njegovo delo pa je navdihovala živa vera v Boga in Marijo. Podpiral je slovenske župnije v Clevelandu ter si kot laik prizadeval za dvig verskega življenja. Za njegove zasluge ga je sv. oče leta 1954 imenoval za viteza sv. Gregorija.
Po vojni je obiskal Slovenijo in je ob tej priliki tudi prišel na Koroško. Bil je velik podpornik Mohorjeve družbe.
Njegove posmrtne ostanke so položili na mrtvaški oder v Slovenskem narodnem domu v Clevelandu. Prišla ga je kropit velikanska množica Slovencev, kar je še po smrti izpričalo resničnost naslova, ki mu ga je nadel veliki ameriški list Cleveland Plain Dealer — ,,Mali oče Slovencev v Ameriki”.
Nekdanjega cestnega pometača, ki se je s svojim delom in sposobnostjo povzpel do blagostanja in ugleda ter je svoje darove uporabljal zato, da je služil svojim rojakom v sili, je pokopal sam nadškof clevelandski Edward F. floban.
t FRAN ERJAVEC, Pariz:	169
; koroški	Slovenci
*	II. DEL
£• < . ' . .
,1 V poznejših letih je izdal dve knjižici modro-I, plovne vsebine. V njih pravi sam o sebi: »Jaz ljubim in j. vsega srca cenim blagodejno svetlobo pravega prosvet-l, Ijenstva...”. In na drugem mestu pravi: »Moji modro t. slovni in verski nazori in prepričanja ostajajo vedno ista jf jaz ostanem — hvala Bogu — vedno enako oddaljen od ^ vm mračnjakov, kakor tudi ultra-prosvetljencev in si la-sLam, da sem našel in varoval pravo pot”.
„ Leta med 1781—1785 so pomenjala pravo zlato dobo za avstrijsko in tudi koroško fannasonstvo, ker je tedaj neomejeno obvladovalo skoro vse javno življenje. Toda v to je dne 11. XII. 1785. kakor strela z jasnega treščil ‘Jramasonski patent” cesarja Jožefa II. (graški gubernij Y 8a je objavil dne 21. XII. 1785), ki je v svojem § 2 do-r. ioČal, da smejo od 1. II. 1786. dalje obstojati Lože samo še J v tistih glavnih mestih, kjer se nahajajo tudi deželne ob-lasti, razen tega je bilo pa še določeno, da morajo tudi , °ne lože, ki bi lahko obstojale še nadalje, javiti oblastem r sezname svojih članov in dneve svojih sestankov. Ker i Lelovec tedaj ni imel svoje lastne deželne vlade, se je ji "lorala torej tamošnja loža raziti (enako tudi ljubljanska) i *n ostala je le še graška za vse slovenske dežele. Najzve-, stejši framasoni so se sedaj seveda prevčlanili v graško , ložo, vendar je bilo teh s Koroškega (in s Kranjske) le J 'halo in framasonska organizacija je začela naglo hirati, dokler ni bila potem že 1. 1794. sploh najstrožje prepove-c dana.
Z ukinitvijo celovške lože »Pri dobrodelni Marjani” i Ra seveda ni izginil tudi že globoko zakoreninjeni fra-, ,l>asonski duh. „Bratje” so vzdrževali še nadalje tesne , družabne stike in prirejali redne sestanke v raznih fra-'hasonskih rodbinah, zlasti pa na Eggerjevem Trojarje-
vem gradu (Thalenstein) nad Velikovcem. Njih duhovni vodja je bil bivši jezuit in poznejši knjižni cenzor ter knjigarnar I. B li u m a u e r, ob svojem času dokaj upoštevan književnik, velik prijatelj opata Edlinga in navdušen pristaš Kantovega modroslovja. Za tedanje koroško nemštvo je bil ta Blumauer-Eggerjev framasonski krožek dokaj važen, dočim ni znano, da bi imel z njim stike tudi kak koroški Slovenec. Jako značilno za licemerstvo koroških framasonskih prosvetljencev je pa to, da so se na vse krjplje upirali dolžnim prispevkom za tedaj nastajajoče ljudsko šolstvo, kar smo že videli n. pr. ravno pri grofu Eggerju, stolnem mojstru celovške lože.
Drug podoben krožek, sestoječ po večini prav tako iz bivših framasonov, se je pa stvoril okoli celovškega tovarnarja svinčene beline, barona F. P. Herberta (1759-1811), enega najvidnejših koroških prosvetljencev. Zanimanje za Kantovo filozofijo ga je gnalo, da je odšel že tri leta po razidu celovške lože v Weimar in v Jeno, kjer se je spoprijateljil z večino tamošnjih vodilnih nemških duhov (VVielandom, Schillerjem, Reinhoklom i. dr.), seveda tudi framasoni. Ko se je spomladi 1. 1791 vrnil v Celovec, je sicer vnovič prevzel vodstvo svoje tovarne, toda glavno zanimanje je posvečal še nadalje filozofiji in okoli njega se je zbirala tudi vrsta drugih celovških izobražencev. Po trgovskih poslih je potoval večkrat tudi v Švico in tu se je spoprijateljil še z danskim pesnikom }. B a g e e s e n o m (ta ga je l. 1794. obiskal tudi v Celovcu) in z znanim šivcarskim vzgojeslovcem Pesta! oz zi-j e m tef postal tako navdušen njegov pristaš, da je želel preživeti zadnje dni svojega življenja v njegovi družbi (bil je neozdravljivo bolan in je izvršil dne 13. III. 1811. samomor v stanovanju svoje sestre v Trstu). Toda s kakimi preporodnimi načrti, kakor n. pr. istočasno znameniti literarni krožek barona Zoisa v Ljubljani, se Herbertov krožek ni bavil in zato tudi ni mogel imeti nobenega neposrednega vpliva na razvoj koroškega slovenstva.
Toda brez odpora pa tudi ti framasonski kantovci ni-
so ostali. Dokler je obstojal jezuitski red, so bili njih najmočnejši in najnevarnejši nasprotniki seveda oni, čeprav je zlasti pozneje tudi par jezuitov zašlo med frama-sone (n. pr. ravno Blumauer in Denis), a že za cesarja Jožefa II. sta vodila na Koroškem najostrejšo borbo proti njim bivši predstojnik grebinjskih premonstratenzov, J. G. Mayerhofer in bivši jezuit Storchenau.ki sta oba opozarjala, da je kantovstvo nezdružljivo s katoliškimi nauki. Pa tudi sicer niso ostajali! neframasoni brezplodni, saj je n. pr. ostal znameniti tedanji prirodopisec W u 'l f e n še tudi po razpustu svojega reda na Koroškem in nadaljeval z izdajanjem svojih študij (zanimivo je, da je bil Wulfen rojen v Beogradu). Toda 'literatura in druge lepe umetnosti se med koroškimi Nemci še dolgo niso mogle kaj prida raziti. Omeniti bii bilo pa vsekakor treba še to, da je bilo 1. 1784. s pomočjo deželnih stanov prenovljeno celovško gledališče, v katerem so potem stalno gostovale razne gledališke družbe, vendar je bilo tudi to trdno v rokah framasonov (njegov intendant je bil grof Christalnigg, ravnatelj pa igralec J. F r i e d e 1).
Prvi čas po vsej priliki tudi v Herbertovem krožku — razen morda Miča — ni bilo nobenega Slovenca. Prof. Kidrič meni, da »izmed Slovencev je bil morda F r. Grundtner... v območju Herbertovega vpliva” (o Grundtnerju bomo govorili več v prihodnjem zvezku). V celovški loži Grudtnerja vsekakor še ni bilo in skoraj gotovo še tudi ne v Herbertovem krožku pred njegovim obiskom v Nemčiji, ker je bil za to tedaj še premlad (rojen je bil okoli 1. 1767. v Celovcu), pač je pa jako verjetno, da je prišel že zgodaj pod vpliv framasonskega in Herbertovega duha po Herbertovi vrnitvi iz Nemčije. Bil je namreč uradnik glave koroškega framasonstva, grofa Eggerja, v čigar službi je bil tudi tajnik celovške lože, M. Dudon in vemo, da se je ravno v Eggerjevi hiši stalno zbirala tedanja najodličnejša koroška framasonska družba.
(Dalje prihodnjič)
CELOVEC
RED SLUŽBE BOŽJE V CELOVCU Vsako nedeljo in praznik je sv. maša s slovensko pridigo in petjem ob 7. uri v kapeli provincialne hiše — Viktringer Ring 19 (poleg Koschatmuseum).
Ob 9. uri je šolarska sv. maša v cerkvi novega bogoslovja (Neue Priesterhauskir-che, Tarviser Strasse 30, ob Lendkanalu).
Ob delavnikih pa je vsak dan ob 14 na 7 sv. maša v kapeli provincialne hiše.
Slovenski verniki v Celovcu so vabljeni k božjim službam.
DRVEŠA VES PRI PLIBERKU
Franc Potočnik — 80-letnik
Minulo nedeljo je obhajal 80. rojstni dan gospod Franc Potočnik, gostilničar in posestnik v Drveši vesi pri Pliberku. Splošno znani im priljubljeni slavljenec se je rodil leta 1877 v Žireh na Gorenjskem. Kot mliad
fant je prišel na Koroško, kjer je bil nekaj let pomožni natakar („šankpurš”) v hotelu Sandwiirt v Celovcu. Marljivi mladenič si je s svojim dobrim vedenjem pridobil naklonjenost gospodarja in gostov. S prihranki od svoje skromne plače si je nato kupil gostilno v Drveši vesi. Prišel je k nam točno pred 50 leti. S svojo soprogo Julijano je ves čas pridno delal; kot gostilničar in kmet je zrasel z dušo in telesom z našo vasjo. Za politiko se ni brigal, vendar je bil vedno zaveden narodnjak in svojega slovenskega rodu tudi v težkih časih ni zatajil. S svojo poštenostjo in odkritosrčnostjo si je tudi pri našemu rodu ne prav naklonjenih ljudeh pridobil spoštovanje. Krepkemu in čilemu možu še želimo mnogo let zdravja in vedrosti med nami!
ŠMIHEL PRI PLIBERKU
Strpna ves
Filip in Marija Janšek sta prinesla h krstu 23. novembra Marijo šest. Stanko in Kristina, rojena Sitar, imata s tem drugega otroka.
Bistrica
Poltnikova mama gospa Marija Kraut, rojena Šator, je prinesla drugega fantka v Poltnikovo hišo. Pri: krstu so mu dali ime Alojzij! Upamo, da bo posnemal svojega velikega sorodnika, dekana Alojzija Kraut in postal tudi duhovnik! Botra sta bila Karel in Helena Kraut.
Bistrica
Botra Jakob in Barb. Pajank sta prinesla h krstu Alfred a Pernat. Očetu Pernat Han-zeju, materi Lojzki, roj. Ivartnik, čestitamo.
BLATO
Vsa leta .štejejo po vaseh (lastni števci živimo. Mnogi jim povedo resnico, mnogi se jim napletejo. Izid njihovega požrtvovalnega štetja v naši občini je sledeč:
Občina Blato ima samo 162 konj. Žrebe je trenutno le eno. število konj se je v enem letu zmanjšalo za 15. Izpodrivajo jih traktorji. Mdlznih krav ima občina 520, 19 manj kot lani. 174 krav mora vprežno delati, 29 več kot lani. Volov za vprego je samo še 18 parov. Bo menda res umrla volovja mati. Pomnožile so se svinje. Lani 1852, letos pa 1989. Enako pri kurah. Ovac je v občini le še 7, koz pa 14 več. Razen tega imamo še 20 gosi in 7 rac.
Iz te statistike je razvidno, kako pri nas gospodarimo pri živimi.
DOBRLA VES
Dne 17. novembra sta si obljubila zvestobo za življenje ob obilni udeležbi ljudstva s poročno sv. mašo Avgust H a i m b u r -g e r in Elizabeta Tischler v Sinči vesi.
n im m
roškem
Dne 24. novembra pa je bila kar invazija” poročnih parov. Danijel Ronacher in Hildegard P r u n č sta si v farni cerkvi podala roke in prstane. Pol ure pozneje pa Janez Stadler in Matilda W a u c h . V Kokju je pripeljal Paul Lah Marijo Hanscho, p. d. Tratnikovo pred poročni oltar. Vsem mladim zakoncem čestitamo in želimo zemeljske in nebeške sreče.
GOSELNA VES
Kar zaporedoma se je oglasila smrt v naši vasi. Dne 20. oktobra t. L, je Bog poklical Antona Lesjak, p. d. Kadevovega očeta v 80. letu starosti v večnost.
Dan navrh je po srčni kapi nenadne smrti zapustil svojo družino Florijan R i e g 1, p. d. Bedenik. Rajni je bil vesten gospodar in skozi 40 'let član cerkvenega pevskega zbora ter skozi dolgo vrsto let pri naši podružnici cerkveni ključar.
Dne 31. oktobra je odšel v večno domovino Matevž P a r t e j, p. d. Zapornikov oče v visoki starosti 87 liet. Bil je marljiv in spoštovan gospodar. N. v m. p.
LOVANKE
Tudi v Lovankah je bila 24. novembra dopoldne poroka s poročno sv. mašo. Stanko Rutar, p. d. Pintarjev, in Marija L e i t s o n i, p. d. Močilnikova, sta sklenila pred Bogom in cerkvijo svojo življenjsko zvezo. Oba sta iž uglednih in vernih družin. Ženin si je pozidal svojo hišico, ker je marljiv zidar. Svojčas je pri restavraciji) cerkve v Dobrli vesi in pri zidanju Farnega doma skupno s svojim bratom veliko in pridno pomagal.
Želimo jima v njihovem novem domu obilo sreče, zadovoljnosti) ter božjega blagoslova.
ŠT. VID V PODJUNI
Dne L decembra smo spremljali na farno pokopališče Loparjevo Mico Mohar, ki je umrla v celovški bolnici. Pogreb od doma je vodil preč. g. župnik Kunstelj ob asistenci preč. g. župnika Feliksa Zulechner.
Dne 5. decembra pa je bil v št. Danijelu pogreb Jurija Hodil, Bučevega v Pudabu. Rajnima želimo večni pokoj, žalujočim pa iskreno sožalje.
ŠMARJETA V ROŽU
Tudi iz naše fare obiskujejo dekleta gospodinjske šole, ki imajo namen, da pripravijo dekleta za najtežji, najlepši in najodgovornejši poklic gospodinje in matere.
Tako je pred šestimi 'leti tudi naša Nani IVutte, pd. Jerončeva na Sdu, obiskala gospodinjsko šolo v št. Rupertu. Po vsej verjetnosti se ji je že takrat ob lepih naukih častite sestre o gospodinjstvu in materinstvu vzbudila želja: tudi jaz hočem nekoč postati dobra gospodinja in ljubeča mati. In
za vedno združil. Kot zvesta absolventka je pokazala vso zvestobo v tem, da je želela obhajati svoj najlepši dan tam, kjer se je šolala za življenje, v Št. Rupertu. V nedeljo 24. novembra so se po blagoslovu staršev odpeljali ženin in nevesta s pričama ter z č. g. duhovnikom k poročni sv. maši v šent-ruperškit cerkvi. Poročne obrede in sv. mašo je imel domačin preč. g. Maksej Mihor, ki je v lepem nagovoru nakazal poročence-ma namen zveze, ki jo sklepata. Božjo službo so pa olepšale gojenke pod vodstvom č. s. Bertolde s prelepim petjem.
Po končanih slovesnostih v cerkvi so se nato podali v „Narodno šolo”, kjer je bil zanje pripravljen obed. Že v veži pa so presenečene pozdravile gojenke s pesmijo. Sledili je pozdrav č. s. Gonzage, sestre, ki je bila tudi nevesti najljubša učiteljica. Pozdravila jo je v imenu šole, sošolk, vseh nekdanjih gojenk in sester učiteljic. Zarosillo se je nevesti oko ob spominu vseh teh lepih besedah č. sestre, da naj si z božjo pomočjo ustanovi družino po božji zamisli, v kateri bo kraljevala s svojim možem kot zvesta žena in nadvse skrbna mati in vzgojiteljica! Kar po vrsti so zatem deklamirala dekleta in v deklamacijah izražala svoja srčna voščila. Pri kosilu, ki je bilo najokusnejše napravljeno in je vse opozarjalo in simboliziralo na pomen slavja, je prevladovala neprestano dobra volja, za katero so skrbele tudi gojenke s svojim petjem. Ne le ženinu in nevesti, ampak vsem se je zdela ta poroka kakor prisrčna in domača in bi bilo prav, da bi dekleta absolventke prav v tem posnemale našo nevesto Nani in na tak način pokazale zvestobo in ljubezen gospodinjski šoli.
Naši nevesti Nani pa želimo vsi šmarješki farani, da bi bila v novi fari tam pod Obirjem srečna s svojim možem in srečna v Bogu!
PODRAVLJE
Popoldan prve adventne nedelje je! Jasen hladen dan! Svetlo sonce na nebu! Silia ljudi pred žalno hišo ter v sprevodu do po-družne cerkve in pokopališča v Podravljah. Okrog 400—500 mOž in žena je spremljalo na zadnjem potu svojega sorodiiika, soseda, souslužbenca, prijatelja in farana na kraj miru, g. Janeza Plaschitz, nastavljenca zveznih železnic v Beljaku, starega 48 let.
Pred tremi leti šele mu je umrla mati Neža in letos v zgodnji jeseni pa tudi njegov oče, bivši železniški upokojeni nadsprevod-nik Julij Plaschitz, in zdaj je nemila usoda pretrgala nit življenja tudi njemu, sinu. V petek po polnoči gre s svojo ženo in svojim bratom po strmem in zmrzlem klancu, ,,Rebra” imenovanem, doli proti železnici, krene od navadne steze malo stran, se spotakne, dobi omah in trenutek nato strmoglavi po 3 m visokem obronku ceste na trdo
V nedeljo bomo prižgali na naših adventnih vencih žc 3. svečo; — vedno hitreje se približujejo božični prazniki.
ko je pozneje listala po zvezku, ki ji je bil najdražji o »gospodinjstvu”, je tam našla prelepe besede kakor: »Samo prave matere bodo spet vrnile narodu največje, nenadomestljive zaklade:- vero, upanje v Boga in pravo ljubezen.” Na drugi strani pa, kar pravi Cankar: »Mater imeti je lepo, mati biti je najlepše!” Vse to in pa lep zgled domače družine jo je navdušil, da se je z veseljem odločila za skupno pot s svojim ženinom Simonom Ibounig iz apaške tare pd. Trobej.
V tihi sreči, brez zunanjih hrupnih običajev sta se pripravljala na dan, ki ju bo
Kmetje pozor!
Poljedelske stroje naročite sedaj, ker so cenejši kot spomladi in vrhu tega dobite še visoki zimski popust (Winterrabatt bis 6 odst.) ter ugodne dolgotrajne brezobrestne plačilne ugodnosti pri vašem domačem podjetju
Joh. Lomšek
ŠT. LIPŠ, Tihoja 2 — P. Dobrla ves, Koroška
Zaloga raznih strojev, vozil, radioaparatov, šivalnih strojev, kakor tudi vseh električnih predmetov. — Cenike dobite po želji brezplačno.
(Lotita
VELIKA IZBIRA
Moško in damsko perilo Blago
L. MAURER
KLAGENFURT. Alter Platz 35
fte- p-fcza&ite na k&ziina
in nmohina i/aštila !
Kakor vsako leto, tako vam nudimo tudi letos možnost, da v „Na$em tedniku-Kroniki” izrazite svojim > sorodnikom, znancem in prijateljem božična in novoletna voščila.
Najenostavneje naročite to voščilo, ako izpolnite spodnjo naročilnico in jo TAKOJ pošljete na naslov Našega tednika - Kronike” v Celovcu, Viktringer Ring 26.
Cena za velikost voščila v širini enega stolpca in dva cm višine je ista kot lansko leto (25.— šil.). Voščilo v večjem obsegu stane sorazmerno več. Pohitite z naročilom, najkasneje do nedelje, 15. decembra t. I. pa mora biti vaše naročilo v uredništvu Našega tednika - Kronike”.
Naročilnica
Ime: .......1.......................
Poklic: .......................,. • •
Kraj bivališča:.....................
Naročam navadno, dvojno, trojno velikost voščila.
Pripomba:	........................
podpis
pot, kjer si zlomi tilnik in onstran ceste i. J dihne svojo dušo tri minute od svojega pred par leti sezidanega domka. Bilo je to na predzadnji dan minulega cerkvenega leta.
Zibelka mu je tekla v Ukvah v Kanalski dolini, po očetu je bil nemškega, po materi | slovenskega rodu in je vedno rad poslušal 1 slovensko besedo in slovensko pesem. Učil 1 se je sedlarstva, a komaj 20-leten je dobil | službo pri železnici v Beljaku. Kot mlad ! fant je bival nekaj let prej tudi v Zahomcu v hiši pd. Millonigovih, odkoder se je dru- s žina preselila v Tehanče župnije Štebenj, j kjer se je tudi poročil. S.svojimi starši, z bratom iq sestro, in z svojo ženo Ano je pred | petimi 'leti našel v Podravljah svoje tretje j domovje. Bil je vedrega značaja. Pogreba se j je udeležil tudi preč. g. Filip Millonig. Naj ! tako nepričakovano in naglo odpoklicani v sveti zemlji v miru spi! Po blagoslovitvi zvo-nov je dejal: »Komu neki bodo prvemu peli?” Ni pa si mislil, da bodo njemu. Ob gre \\ bu sta mu govorila lepe besede v slovo tui " uradnik-zastopnik postaje Beljak-W in po- 1 oblaščenec železniške strokovne zveze. Farni j cerkveni zbor pa mu je po sveti maši v cer- 1 kvi zapel v slovo. Za njim žalujeta brat dn i sestra ter žena in sin-edinec, filoz. bogoslov- i ski vseučiliščnik v Solnogradu, vse sorodstvo I in znanstvo. Telesu Bog mir sveti daj, a du- I ši pa nebeški raj !
Oblačila za deževne dni, plašče iz balonske svile, pristne Hubertus-plašče in zimske plašče dobite samo v strokovni trgovini
V. TARMANN
KLAGENFURT, Vblkermarktcr Strasse 16
WiENER PELZWERKSTKTTE
(j . r()e s ehi
KLAGENFURT. 0BSTPLATZ 2
1932 - 1957
JCohduuti-
/ v v •
planer
• »v •
{Opin
obešalniki
Vsako delo je kakovostno izvedeno. Veliko skladišče kozuhovin.
VAŠE BOŽIČNO DARILO
o Jlindumrsn-tff^ooini za okraske
Parlumerijske In toileiskci predmete
Ttnlncthof
Klagenfurt, Tel. 52-55
Trgovina - gospodarska posrednica
Med gospodarskimi panogami je menda trgovina na najslabšem glasu. Že pred davnimi stoletji je nek filozof izgovoril besede, ki se ponavljajo do danes: „Trgovec ne more biti brez greha”. Še v prejšnjem stoletju je veljala trgovina kot nekaka pastorka gospodarstva med ostalimi panogami. V zadnjih 50 letih pa je prišla do veljave in ugleda, kakršnega ne uživa nobeno drugo gospodarsko delo.
Kaj je naloga trgovine?
Naziranje, da trgovci blago podražujejo, danes ne drži več. Vemo, da je koristno vsakršno delo, ki zvišuje vrednost katerega koli blaga. Nekako pred tremi stoletji so gospodarstveniki v Franciji menili, da je resnično donosno samo kmetijstvo, ki pridela iz 10 kg sto kg žita ali mesa, in so zato smatrali zemljiški davek za edino upravičeno obdavčenje. Danes to ne drži več. Industrija ima svoj pomen v predelavi in obdelavi surovin. Trgovina pa zmaguje za potrošnika (konzumenta) razdalje, če zanj nakupuje v daljnjih deželah, in količine, če mu prodaja tudi v najmanjši množini. Trgovina omogočuje konzumentom izbiro raznih kakovostnih vrst. Trgovina premosti čas, če nakupuje v času žetve in hran} blago za vse leto na razpolago. Mislimo si samo, v kakšnih težavah bi bili, če bi si hoteli pripraviti eno samo južino brez trgovca, kje bi kupovali sol, začimbe, sladkor, krožnike, pribor in drugo? Le redka produkcija velepodjetja zmorejo prodajo blaga konzumentom neposredno brez trgovine. Trgovec pomaga podjetnikom, da jim prevzame delo prodaje in jim tako prištedi kapital in delo ter odvzame še riziko morebitne izgube. S pomočjo poštene trgovine je blago za nas ceneje in ne dražje.
O zgodovini trgovine
Prvi trgovec se je pojavil z denarjem, ki je sredstvo za merjenje vrednosti dobrin ter tako omogoča 1 blagovno zamenjavo. Pred denarjem so gospodarji medsebojno blago menjavali, to se pravi: vsak je kupoval blago, ki ga je rabil in prodajal hkrati blago, kil ga je sam imel od več. Danes pa s pomočjo denarja delimo kupčijo v nakup in prodajo, posrednik take kupčije pa je trgovec. Prvi trgovci so potovali iz kraja v kraj, od sejmišča do sejmišča, iz mesta v mesto. Trgovina z mešanim blagom je prva oblika stalnega trgovskega podjetja. Nekoč se je tako podjetje nahajalo v vsaki vasi, navadno nasproti cerkvi ali šoli. Kma^u nato se mestne trgovine pričnejo omejevati na prodajo določenega blaga. V velemestih se pojavijo veliki trgovski domovi, ki nudijo predvsem pestro izbiro tekstilij in konfekcije (perila in obleke), za njimi} pa tako imenovane veleblagovnice (Warenhaus),
kjer kot nekoč spet dobiš vse mogoče blago od šivanke do avtomobila, od živil do pohištva. Znamenite so ameriške veleblagovnice z dvajset in več nadstropji, napolnjenimi z najrazličnejšim blagom. Najmodernejša trgovska podjetja si ustvarjajo svoj krog odjemalcev s pomočjo podružnic ali pa so po vzorcu švicarskih Migros-trgovin velike dvorane, kjer si odjemalci kar sami postrežejo iz bogato obloženih predalov in potem izbrano blago pri izhodu piačajo, ali pa po ameriškem načinu trgovine, ki potujejo h konzumentom z avtomobili, ladjami in celo letali.
Kaj nas je naučila trgovina?
V trgovini sta svinčnik in papir najvažnejša. V trgovini so se pojavile prve kalkulacije, to je izračunavanje cen. V trgovini se je najprej udomačilo knjigovodstvo, to je računovodstvo, ki skozi vso 'leto beleži stroške in dohodke in na koncu v posebnem obračunu določa letni donos. Danes je gospodarski račun doma v vsakem naprednem gospodarskem podjetju. Po vzorcu trgovcev kalkulirajo in vodijo računske knjige tudi industrijec in prevoznik, za njima pa obrt-
nik lin rokodelec. Res je, da je vprav trgovanje najlažje izraziti v številkah, ker trgovec kupuje v številkah in prodaja v številkah. Vsekakor pa danes ni več pravega gospodarjenja brez svinčnika in številk. — Drugo, kar je za trgovca značilno, je njegovo neizmerno spoštovanje odjemalcev. Kaj vse bi trgovec storil na ljubo svojemu odjemalcu! Kakor kakemu kraljeviču mu streže v zavesti, da je povsem odvisen od trga in odjemalca. Te nelahke prijaznosti se je navzela tudi že industrija, če si predočimo samo avtomobilsko industrijo, ki prepreza s svojim ..servisom” cele dežele in streže odjemalcem tudi po nakupu vozila.
Trgovina nas je razvadila!
Najbolj iznajdljiva pa je trgovina v reklami. Menda ni več načina, katerega bi se trgovina ne poSlužila, da zbudi v ljudeh veselje do nakupa. Kaj vse nam danes ponuja in mi nikakor nismo „brez srca” in vedno raje kupujemo. Visoki življenjski standard, ki ga imamo tudi že na deželi, je v prvi vrsti zasluga trgovine, ki zna vzbujati skomine lin množiti naše želje do skrajnih mejit.
Človekova pravica je, da si svoje vsakdanje življenje čim bolj udobno in prijetno uredi, vendar je tudi njegova dolžnost, da pri tem ne trpi škode njegov značaj. Ne sme zanemarjati duhovne plati življenja v prid snovnim dobrinam.
Našim gospodinjam
Postopanje z volnenimi predmeti
Volna nas spremlja vse življenje. Dojenčku oblečemo volneno jopico, kapico, rokavičke in copatke, ko ga peljemo ven. Otroke oblečemo v ..volneno”, ki je zelo hvaležno, saj kar raste z njimi. Mi se zavijamo v jopice, puloverje, natikamo tople nogavice in rokavice. Volna greje dedka in babico, tako da še poleti ne moreta biti brez gorke jopice. Kako pa naj ravnamo z volnenimi stvarmi, da bodo ostale trpežne in lepe.
1.	Že pri nakupu vprašajte, če se volneni predmet, ki ste ga kupile sme prati. Če se ne sme prati, potem rajši žrtvujte denar za kemično čiščenje tistega kosa.
2.	Na splošno se ne sme volnenemu kosu pri skrbnem pranju nič zgoditi. Pripravite mlačno vodo, kateri dodate samo milne kosmiče ali kako rahlo, za volno primerno pralno sredstvo(Luks, Fewa). Kos je treba samo stiskati, nič drgniti. Splaknemo ga v mrzli vodi, zadnji vod} dodamo nekaj kisa, ki barve osveži. Oprani volneni predmet stisnemo, da odteče voda in ga zavijemo v bisačo, katero krepko stiskamo, da voda odteče. Sušit damo volnene stvari na kako podlago iz blaga, nikdar jih ne obešamo, ker se potegnejo. Da se hitreje posuše, jih lahko denemo na leseno reto( reta za retanje žita), pottem ko smo kosu dale prvotne oblike.
Najbolje je sušiti na prepihu, ne pa na soncu ali ob vroči pečk Volnene nogavice seveda lahko obesimo.
3.	Volnenih stvari ne likamo. Volna izgubi svojo prožnost.
4.	Otroška volnena obleka je zelo trpežna. Če hočemo, da rokave in život pozneje, ko otrok zraste, lahko podaljšamo, začnimo rokave, zadnjik in prednjik plesti zgoraj, ne spodaj. Tako bomo prekratke dele lahko dopletle.
5.	Volneni predmeti, ki se radi raztegnejo, ne smejo v omarah viseti. Lepo zložene denemo na police. Sami od sebe zadobe spet prvotno obliko.
6.	Skoro novo volneno nit dobimo pri paranju volnenih predmetov. Nit navijemo na primerno deščico, da se zravna in operemo ter posušimo. Med vojno so gospodinje vso staro volno spet skrtačile in spredle v novo nit. Iz celih volnenih kosov, nogavic lahko izgotovimo krpe, ki jih uporabljamo za dviganje vročih loncev. Tudi za snaženje usnja
Če verjameš ali pa ne
Po dolgem času se je zglasil znova naš nekdanji dopisnik Kranjski Janez in s peresom na papirju pokazal, da je še živ. Zdrav je tudi, kajti kot boste sami videli, ima še vedno dober apetit. Objavljamo ta dopis v upanju, da nam bo še kdaj kakega napisal.	'	'	Ur.
.... prav na široko sem se smejal — pa kaj pravim smejal — režal sem se, kakor reži na lesenih tečajih stara prukna vrata.
Kaj ni res vse skupaj smešno?
Kranjc, še vedno lepo rejen šalobari tu po medeni deželi; njemu zveste dečve pa so (tako mi je prišlo v uho) že davno po-žebrale nekaj očenašev za pokoj n jegovi duši. Nekaj časa se res že nisem oglasil, da bi pa radi tega bil oklican med pokojne, ne, tega si pa nisem mislil.
Saj veste — pred dnevi smo praznovali .zahvalni dan’. Dopoldan sem v cerkvi pel »hvala večnemu Bogu” popoldne pa gostija. Kranjska Micka me je na južino povabila. Po starem običaju — pečen puran, vse mogoče prikuhe, sladki oblizki in seveda že kaplica rujnega. Jaz sem tako .prištiman’, če sem povabljen — ali če se povabim — pospravljam z mize vse od kraja in nisem kakšna špičasta Metka. Pravim — pil sem tudi precej in ker sem rahločutnega srca, je pijača v meni delovala tako, da .sem priče} s tisto: „Jaz pa ti, pa Židana marela”.
Tisti večer, po zahvalnem dnevu — naj m} bo odpuščeno — tisti večer pravim, so se mi preti očmi porajale prave koroške Moj-
ce. Zdaj sem videl eno v coklah, tam od pi-tovnika z mevtro — zdaj spet skupino pokrite s slamniki pr} rženi žetvi — Tona se mi je prikazala na pragu in me prav z visokim glasom klicala k mali južini. Zamahnil sem z roko, zlomka poželjivega pregnal, sklenil pa v srcu prav trdno, da ko se streznim napišem za „Naš tednik” nekaj nedolžnih stavkov.
Sedaj pišem--------
-------da ostanem mož beseda,
pišem, da veste, da sem še med živimi zemljani —
pa blagoslovljene božične praznike in srečno leto 1958 prijateljem in vsem čitate-ijem »Našega tednika”.
Kranjski Janez.

KLAGENFURT, HERRENGASSE 1
Ulster, Velour	.	.	 ......... 685.—
športni plašči,	Kamel	lasje........ 680,—
športni plašči,	več	vzorcev.........415.—
Dufflecoat......................... 498.—
Hubertus .........................  368.—
Otroški plašči....................  340.—
Sakoji ............................ 235.—
Hlače...............................150.-
Obleke ........................     580.—
Srajce............f...............69.—
NA OBROKE
O zakolu perutnine
Gospodinja se navadno težko pripravi k zakolu pridne putke ali lepega petelina. Večkrat to delo prepusti možu, ki kuri krat-komalo odseka glavo. To seveda ni pravilen zakol, ker žival trpi.
Pred zakolom je treba žival omamiti, da hipno otrpne in je brezčutna. V otrplem stanju zaklana žival spusti perje, ne da bi jo bilo treba popariti. Tako dobimo suho perje, k} ga lahko uporabimo v gospodinjstvu za polnjenje pernic in blazin. Kokoš je v dveh do treh minutah živa, mrtva in oskubena. Seveda je treba imeti malo vaje.
Kako torej zakoljemo kokoš? Denemo jo med noge, peresa perutnic prekrižamo, glavo kokoši pa naslonimo na desno kdleno. Z nekaj krepkimi udarci (s primernim ploščatim lesenim predmetom) po kurji glavi — in ta otrpne. Potem jo primemo z levico za perutnice in za glavo, z desnico sežemo po ostre, kratke, koničaste škarje. S temi sežemo v kljun }n prerežemo žile. Kokoš hitro izkrvavi. Nato jo pritisnemo s desnim kolenom za vrat h kakemu zaboju in jo oskubemo. Čreva potegnemo iz nje tako, da gremo s prstom v danko, jo pretrgamo, zavijemo in izvlečemo čreva. Vse to mora biti kar najhitreje izvršeno. Perje pa kar sproti odbiramo. Veliko perje repa in perutnic mečemo posebej.
Zaklano perutnino primerno oblikujemo. Noge zasučemo za peruti, peruti pa prekrižamo na hrbtu. Posebno če perutnino nesemo na trg, mora biti njena zunanjost lepa. Natančno jo oskubemo, odstranimo le čreva, golšo (krof) in jajcevod. Po prsni kosti potolčemo s topim lesom, da se kost udre in kokoš dobi lepo obliko. Gornji del vratu ponekod puste neoskuben, da tvori lep venec okrog glave.
Torej ne boste odsekale kuri glave, ali prerezale vratu. Poskusite zaklati na ta način. Saj zdaj za božič boste dale morda na mizo kuro, raco ali morda celo gos ali purana. Torej dober tek!
(čevljev), medenine (Messing) in drugih kovin so najbolj primerne volnene krpe.
7.	Ko volnenih predmetov ne nosimo več (poleti) jih operemo in shranimo tako, da ne pridejo do njih molji. Zato tudi starih volnenih stvari ne 'pustimo ležati kjerkoli« na podstrešju, da ne postanejo gnezdo za molje. Sicer se pa že dobi volna, ki se je molji ne lotijo.
8.	Da bodo otroške pletenine delj držale, jih podložimo na kolenu in komolcu s koščkom blaga. Peto in stopalo lahko pletemo dvojno ali pa vsaj z nitjo pavole ali sukanca. Tako jim zelo podaljšamo življenje.
Rabljene avtomobile z garancijo brez rizika dobite po zelo ugodnih cenah in najvetji izbiri
TcatnpitscU & C&
Klagenfurt
Villacher Strafie 181 Telefon 26-60 in 54-30
Žrebanje
Pri žrebanju dne I. decembra 1957 v prisotnosti javnega notarja je bila v poslovnih prostorih direkcije izžrebana številka
2629
Vsi upravičenci-zavarovanci tega žrebanja, katerih zavarovalne pole posedujejo v svojih tekočih številkah na zadnjem mestu zgornjo številko in so stare najmanj tri mesece, dobe brez odbitkov takoj izplačano. Zavarovalnine, ki niso bile izžrebane, ostanejo v veljavi.
Naslednje žrebanje bo dne 1. junija 1958.
JUPITER V. V. a. G,
Filialdirektion ftir Kamten und Osttirol Klagenfurt, St. Vciter Strasse 1
Praktische Weihnachtsgeschenke
Bastlervverkzeuge
EMCO-Unimat
B e s t e c k e
WOLF-CUB
Espresso - Maschinen
Universal Bratpfannen - Dampfkochtopfe
KARNTNER EISEN UND EISENVVARENGROSSHANDEL
FILLI & CO
KLAGENFURT	BahnhofstraBe Nr 6
List izhaja vsak četrtek. — Naroča se pod naslovom: »Naš tednik—Kronika”, Celovec, Viktrdnger Ring 26. — Naročnina mesečno 5 šil., za inozemstvo 5 dolarjev letno. Odpoved en mesec naprej. — Lastnik in izdajatelj: Narodni svet koroških Slovencev. — Odgovorni urednik: Janko Janežič, Leše pri St. Jakobu. —Tiskarna P”>ibe sv. Mohorja, Celovec, Viktringer Ring 26. — TeL štev. uredništva in uprave 43-58.
IZ SLOVENSKEQA KULTURNEC/A ŽIVLJENJA
KNJIGA — fvoj najboljši prijafelj
fte ttubi . . .
Rnd bi Ti, dragi prijatelj, pot)edal v tem kratkem članku par misli, ki Ti bodo morda prav prišle v življenju — seveda, če se Ti jih bo ljubilo prebrati. Pa vendar, vzemi enkrat stvar zares.
Večkrat sem Te ie opazoval. Opazoval tako, da me Ti nisi videl; opazoval tako, da sva si gledala iz oči v oči; opazoval na cesti, v družbi, doma, v kinu, na igrišču, pri delu, v vozilih in drugod. Pa veš, kaj sem opazil? Ne veš? Radoveden pa si vseeno: Torej: opazil sem, da se Ti marsikaj ne ljubi, kar bi Ti moralo biti ljubo, za kar bi se moral zavzemati.
Kaj takega? Pojdiva kar po vrsti! Mlad si še in kot v vsakem mladem fantu neko dobo vse kipi, človeka kar nekam razganja, tako se godi tudi Tebi. Meni se je tudi, ko sem bil v Tvojih letih. Mladost je to, življenjska sila je, ki se kopiči v Tvojih udih. In Ti včasih kar ne veš, kam bi z njo. O, ko bi jo vedno prav obrnil! Pa jo včasih obrneš tja, kjer nimaš haska, kjer Ti ne bo kaj prida koristila ali pa še morda škodila. Potem je pa glavobol tu in kasneje, da je nisem — te življenjske sile namreč — prav izkoristil.
In prav zaradi tega Ti pišem te vrstice, da bi Ti vsaj nekoliko pomagal, da ne bi imel kdaj takega glavobola, da bi svojo življenjsko silo, ki Ti polje po žilah in udih, izkoristil tako, da se boš nekoč z veseljem spominjal mladih, lepo preživetih let.
„Kam naj torej se obrnem,
srečo boljšo kje imam?’’
bi lahko naobrnil pesnikove besede na najin primer. Kakor nekdaj jaz in danes Ti, sva imela isto željo: postati nekoč veljavna moža. Veljaven mož je oni, ki ga spoštujejo, ki mu verjamejo, ki mu zaupajo. Tudi vodilna mesta: vodstvo organizacij, vodstvo občine, vodstvo države. Saj Te kar slišim, kako mi ugovarjaš. Za taka mesta morajo biti ljudje izobraženi, šola?ii, talentirani, sposobni. Jaz pa nimam prilike in ne denarja, da bi se šolal.
Počasi, prijatelj! Vse to je res, kar mi stavljaš kot ugovor. Res je pa tudi, da se lahko visoko povzpneš — ne čudi se! — 5 samo močno voljo.
Močna volja! Naj Ti zaupam, da sem nekoč obiskal dijaka srednješolca, sina revnih staršev, ki je stanoval v kletnih prostorih neke hiše. Prav notri za Dravo. Pa ni imel električne luči, ob brleči petrolejki se je skupno s svojimi prijatelji sklanjal nad ■ knjige. Po kratkem pozdravu je potožit, da je hudo lačen. Povedali so mi, da imajo trikrat na teden kosilo in štirikrat na teden večerjo. Pa je bil kljub vsemu temu v šoli odličnjak. Gotovo bi veliko pomenil v življenju, če ne bi prišel po naključju na tragičen način v smrt.
Pa ta primer ni osamljen. Naštel bi Ti jih lahko mnogo. Enega pa Ti naj le še povem. Poznam fanta, danes bi bil že odrasel, ki je bij doma v hribovski vasi. Torej preprost kmečki fant. Kaplan dotične fare se je začel zanimati zanj in ga povabil v fantovski odsek, pozneje v prosvetno društvo, v dramat-ski krožek, v pevski zbor in ne vem, kam še vse. Si moreš predstavljati utrujenost po celodnevni košnji, setvi, žetvi, spravljanju pridelkov itd. No, in veš kaj je ta fant naredil? Pustil je dostikrat večerjo in v naglici stekel tri četrt ure daleč v dolino k pevski ali igralni vaji. Potem pa ob enajstih ali dvanajstih domov zopet tri četrt ure navkreber. Ob svitu, to je ob štirih pa je že oče poskrbel, da je bil pravočasno zopet na travniku. Če ga ne bi zajela ravno vojna vihra z vsemi grozotami in posledicami, bi bil danes že veljak v fari in občini.
Pa zakaj sem Ti povedal ta dva primera? Zato, da poudarim tole: Ta dva fanta nista poznala besede, ki si jo Ti oni dan izustil, poprej pa že tolikokrat: ,jSe mi ne ljubi ..Kakor prx>emu tako drugemu se je ljubilo vse. Drugi, oni kmečki fant, je namreč ohranil v spominu besede svojega nekdanjega ljudskošolskega učitelja: „Uči se vse od kraja, kajti prav nič ne veš, kaj Ti bo v življneju prav prišlo.’’ Vsak trenutek je izkoristil, da je preštudiral kak odstavek iz knjige. T udi leposlovje je rad prebiral.
„Pa res nimaš drugih primerov?” me sprašuješ. O, pa še koliko bi Ti jih lahko naštel! Vsi veliki možje so šli po tej poti. Njihova volja jih je silila. Njih življenjska sila je bila tisti motor, ki je gnala njih energijo, da so se izšolali in potem ustvarjali velika dela. Povedal pa sem Ti ta dva primera zato, da ne porečeš: Oni možje so previsoko nad na?ni, da bi jih mogel posnemati.
In Ti? Glej prijatelj, zadnjič sem Te videl, ko si kupil na trgu neko tujo revijo. Po pravici Ti povem, da me je nekaj zgrabilo
»Dober prijatelj je boljši bd denarja”, pravil star slovenski pregovor. O resničnosti tega reka smo se mogli že neštetokrat v življenju prepričati. Pridejo momenti v življenju, ko smo tako potrebni! prijatelja, ki bi nas učil, tolažil, razvedril in — vodil. Daši se nam pogosto dozdeva, da smo trdni, da ne rabimo opore in nasveta, se vendar pre-mnogokrat zgodi, da ne vemo ne kod, ne kam. Blagor človeku, ki ima v takih trenutkih dobrega in zvestega prijatelja.
Tudi ti si lahko pridobiš takega zvestega prijatelja. Mordai ga ne poznaš ali pa se ne zmeniš zanj. Ta prijatelj je — dobra knjiga.
Skoro povsod po kmečkih domovih leže stare knjilge, morda tudi kake novejše, zaprašene po podstrešjih, največkrat neprečitane. Nik-do se zanje ne zmeni, puste jih ležati v prahu, kamor jilh je kdo vrgel ali položil.
Stikali sem nekoč za knjigami po podstrešjih in našel prav zanimive iin koristne knjige seveda lastniki zanje sploh niso vedeli. Poglej, prijatelj, morda tudi na tvojem podstrešju težil kaj knjig? Ne izgovarjaj se, češ: »Nimam časa!” če ima kdo le voljo, se bo gotovo našel tudi čas za čiltanje. Potrebno je, da se poglobiš včasih v leposlovno čtivo, še bolj pa ti bodo koristile strokovne knji-
SLOVENSKE ODDAJE V RADIU
PONEDELJEK, 16. 12.: 14.00 Poročila. Objave. Pregled sporeda. Odlomki iz Forsterjeve opere »Gorenjski slavček”. 18.46 Za našo vas. — TOREK, 17. 12.: 14.00 Poročila. Objave. Dušik, ključ za rešitev problema prehrane naraščajočega prebivalstva. — SREDA, 18. 12.: 14.00 Poročila. Objave. Kar želite, zaigramo. 18.45 Za ženo in družino. — ČETRTEK, 19. 12.: 14.00 Poročila. Objave. Zvoki citer. Igra A. Bauer. - PETEK, 20. 12.: 14.00 Poročila. Objave. Otroci, poslušajte! 18.45 Ob večerni uri. — SOBOTA, 21. 12.: 9.00 Od pesmi do pesmi — od srca do srca. 18.10 Mojstri glasbe: VV. A. Mozart. — NEDELJA, 22. 12.: 7.20 Duhovni nagovor. 7.25 S pesmijo pozdravljamo in voščimo.
llllllllllllllllllllillllllllliiiililllilllliillllllllillliiiilllllllllllliiiinilllllllli
v prsih. Zakaj? Dvoje stvari je, ki so me pri tem užalostile.
Prva: Revija je bila natrpana z vsemogočimi slikami in branjem, ki pomnožuje in razburja spolno slo, ki ravno v teh letih začne siliti na dan. To je prav tako, kot bi ogenj z oljem gasil. Saj me razumeš. Za to je namreč še čas. Ko boš dozorel za to, jo boš znal bolj pametno uporabljati. Zato to zadevo zaenkrat kar ob strani pusti.
Druga pa je: Ali ne bi raje kupil slovenske revije ali knjige in bi si obogatil svoje znanje, ki ga boš nekoč tako silno potreboval? Če se pa s tem hočeš učiti drugega jezika, potem pa kupi dobro revijo ali knjigo in boš imel od nje dx>ojno korist: učil se boš jezika in obenem izpolnjeval svoje znanje.
Naj T i torej vse pravkar povedano še na kratko ponovim:
Prvič: Svojo žitdjenjsko silo bom poskušal uravnavati x> pravo smer.
Drugič: Voljo bom krepil, kar mi bo mogoče.
Tretjič: Ne bom izgubljal časa z branjem plehkega čtiva in obiskaval nedostojne loka-litete.
Četrtič: Kar najbolj mogoče si bom prizadeval za izpopohiitev svojega znanja na xjseh področjih človeškega udejstvovanja, da bom čimbolj razgledan, najbolj pa bom skrbel za svojo strokoxmo usposobljenost.
Petič: Besede: „S e mi ne ljubi.. ne bom izustil nikdar več, ker vem, da ni vredna fantox>skega dostojanstva.
Iskren pozdrav!
Tvoj zvesti prijatelj!
ge, posebna tebi, kmečki fant in kmečko dekle, gospodarske in gospodinjske knjige. V dobrih založbah dobiš dostikrat tudi nove knjige zelo poceni.
Vtopi se v knjigo in počasi študiraj, stavek za stavkom! Premisli i'n primerjaj potem s svojim gospodarstvom. Poglej, kaj bi se dalo izboljšati v hlevu, na skednju, pri strojih, v kleti, v sadovnjaku, na polju, na travniku in v gozdu.
Morda mi boš ugovarjal: »Berem itak časopise”. Prav, saj tudi naši slovenski časopisi prinašajo nekaj strokovnih člankov, toda to je vendar premalol Za tebe je potrebno, da študiraš več, da se izpopolnjuješ iz dneva v dan, da greš z duhom časa na-prej. Le poglej druge stanove, kako napredujejo! Kaj pa kmečki stan? Čas je, da tudi on tekmuje z vsemi ostalimi stanovi. To bo pa mogoče le, če se bo vsak posameznik — tudjl ti — zato zavzel. Pripravljaj se torej na bodočnost, usposabljaj se, stremi za tem, da se čimbolj izobraziš, da boš kos tekmi v napredku, ki leži pred teboj. Izobražuj se najprej s pomočjo knjig, dalje pa tu-
Miklavže vanj e
Na prvo adventno nedeljo je prišel v našo farno dvorano sveti Miklavž. K tej prireditvi Farne mladine so bili povabljeni starši z otroki. Zlasti zadnji so prišli polnoštevilno, tako da se je prostorna dvorana napolnila kakor malokdaj. Najprej so šli vsi k popoldanski pobožnosti v cerkev, potem pa že kar niso mogli dočakati, kdaj se bo farna dvorana odprla. V veselem ž.ivž.av-raz-pbloženju smo po pozdravu milostljivega g. prošta videli prizor: »Sveti Miklavž” kot uvodno igrico pred obdarovanjem otrok.
Največje veselje je bilo seveda za malčke, ko jih je sv. Miklavž imenoma poklical in obdaril. Oba angela sta imela kar dosti opravka, prvi je držal težko knjigo, v kateri je vse zapisano, drugi pa je moral hiteti po darila in jih izročati mallim ali večjim po-rednežem.
Večina otrok je sprejela dar od Miklavža, vseh pa nebeški odposlanec ni mogel obdariti, ker ima še drugod toliko pridnih otrok. Obljubi'! pa je, predno se je napoti'1 na-
KRŠČANSKA KULTURNA ZVEZA naznanja
ftaš mladi UacoštU svet
Ob začetku nove kulturno-prosvetne sezone, dragi prijatelji, bi imeli do vas še neko posebno prošnjo: Naše prosvetne dvorane so spet na široko odprle svoja vrata in vabijo k prireditvam staro in mlado. Tu pa bomo predvsem potrebovali vaših mladih moči na odru, pri organizacijskem delu, v odborih kulturno-prosvetnih društev itd. Ne pozabite med drugim na slovensko branje. V tem pogledu vam bodo šli knjiilžni-
NaSc mlade kuharice pripravljajo že za božične praznike
di v kmetijskih in gospodinjskih tečajih, t šolah in prosvetnih društvih.
Društvene knjižnice
Med kulturne ustanove prvega reda Štejemo po vsej pravici društvene in javne knjižnice. Saj so v njih spravljene in občinstvu na razpolago dane več ali manj skrbno izbrane knjige, pisane v narodnem jeziku. Velike knjižnice pa vsebujejo poleg domačih knjig tudi spise v tujih jezikih. Mnoga dela med njimi imajo v svojih zbirkah svetovno veljavo in vrednost. Dobra knjiga je.v splošnem najdragocenejši pripomočnik pri oblikovanju Človeškega duha in njegove duševnosti sploh. Na drugi strani pa slaba, pohujšljiva knjiga napravi nepopravlji-vo škodo predvsem pri mladilni, ki ne zna ločiti med pravo umetnostjo in resnično kulturo ter med kičem iin šundom. Naše društvene knjižnice ne vršijo samo važnega kulturnega poslanstva s tem, da nudijo ljudem neke knjige, marveč tudi s tem, da jilm nudijo izbrane dobre knjige, v katerih človek resnično najde zdrave duševne hrane.
Povečini imajo že naša katoliška prosvetna društva svoje knjižnice prav lepo in praktično urejene. Kjer pa jih še ni, pa se bodo morda ustanovila v 'letošnji prosvetni sezoni. Kakor nam poročajo, so v nekaterih krajih že pričeli z urejevanjem društvenih knjižnic. To je korilstno in jako potrebno delo, primerno zlasti za zimske večere. Priporočali bi, da naj bi pričela vsa naša prosvetna društva, ki še nimajo svojih knjižnic, zbirati knjige in bi si tako ustvarjala lepe knjižnice. Tudi na tajništvu Krščanske kulturne zveze v Celovcu lahko dobite razne kolekcije knjig.
v Dobrli vesi
prej, da pride gotovo drugo leto, če bodo otroci pridni, ubogljivi in radi prihajali k Jezusu v cerkev.
Želeli bi, da bi s pomočjo in razumevanjem staršev še bolj lepo pripravili mi-klavževanje, da bo res vsem v veselo in lepo versko doživetje.
Naše prireditve
VABILO
Katoliško prosx>etno društvo v Šmihelu bo na dan Sv. Štefana popoldne uprizorilo v Šercerje vi dvorani lepo igro
»TIHOTAPEC”.
S to igro pričnemo pri nas spet z odrskimi prireditvami in bi želeli, da se občinstvo šmihelske fare kulturne prireditve na Štefanovo udeleži v čim lepšem številu!
Društveni odbor
čarji naših društvenih knjižnic pri izbilri knjig gotovo na roko.
Ko stopamo za svojimi vzori, bi koroška mladina gotovo rada tudi v našem listu spregovorila in zapisala materino besedo, ki jo nosimo globoko v svojih srcih. Radi bi peli; o svoji lepi mladosti. Hoteli bi govoriti o naših skromnih vasicah, dolinah, tem in onem.
Zato bo vam, draga mladina, tudi vnaprej na razpolago kotiček mladinske strani pod naslovom »Mladina piše”. Tu se vam nudi možnost, da sil dopisujete in poveste, kar imate na srcu. Veselilo bi nas, če bi se v lepem številu javila k besedi spet naša dekleta iz Švice kot svojčas. Na ta način bomo namreč lažje obdržali) medsebojno vez in se spopolnjevali ter povedali eden drugemu marsikaj novega.
Čeprav vam je morda še beseda trda in neokretna, pogum velja, urednik bo že popravil in prilagodil tisku primerno. Ne smemo pa izpustiti naših dijakov, tudi! te toplo vabimo k sodelovanju, da tako zapoje in zadiha v tem mladinsko-prosvetnem kotičku ves naš mladi! koroški svet!
Mladina piše:
Pogled na umetniško podobo
Med največja moja doživetja spada tre- « nutek, ko uživamo umetniško podobo. To je čas čiste sreče in notranjega zadovoljstva, ko pozabim na vse, samo lepoto uživam in postajam notranje bogatejši in boljši človek. Seveda moram najti pravi odnos do umetnine, skušam se ji približati lin jo razumeti. Morda se mi to niti ne posreči, tudi v tem se učim in zorim.
Osterreielusoliv 'T/OefankuJiur IM HAUS DER GUTEN
M O B E L
GROSSTE MODERNE MOBELSCHAU	I CD
Reiche Auswahi an Teppichen und Gardinen	^u-i1teI|1l(ns frei Haus	I AA	Mr* nA
KLAGENFURT
THEATERGASSE 4
a
7
SAMONIG-Preise erleiditern das Stheiiken
. I
FRAUEN-SEIDENSTRUMPFE.
Kohle verstiirkt . . . .
FRAUEN-RIPPSTRUMPFE.
perlonverstSrkt . . . .
NVLON- u. PERLON-STRUMPFE. Markenware DAMENVVUNDERSTRUMPFE aus gutem 'KrSuselgar* DAMEN-MAKO-HOSEN
aus gu(;em Rippgarn • • DAMEN-PELZHOSEN
mit Seideneffekt . . . . DAMEN-FLAUSCI1HOSEN.
innen gerauht ........
SEIDEN-UNTERKLEIDER.
maschenfest ..........
0AMEN-WXSCHEGARNITUR, Hemd und Hose aus \ Baumwolltrikot . . . . FRAUEN-PELZUNTER-
KLEIDER. sehr warm - -DAMEN-NACHTHEMDEN aus gutem Wasdief!anell PERLON-UNTERKLEIDER mit schSner Spitze . . . DAMEN-TASCHENTUCHER.
3 Stil ek ............
WASCH-KOPFTUCHER . .
frauen-trkgerschurzen.
DurdischnittsgrdBe
		jpiPl		
8.90	FRAUEN-WIRTSCHAFTS-	19.80	HEREN-PVJAMA. gute	79.80
	SCHURZEN, extra groB .		Flanellqualitat	....	
9.80	DAMEN-SEIDENSCHAL.	14.90	HERREN-VVESTEN.	137.90
	in zarten Farben ....		reine Wol!e		
15.90	DAMEN-HANDSCHUHE,	28.90	ti ER REN-F AU ŠILINGE,	18.90
	reine Wolle			Schladminger			
25.90	PERLON-BUSTENHALTER. gute PaBform 		11.90	MODE-SEIDENBINDER	11.90 12.90
12.90	DAMEN-GUMMISCHLUPFER.	19.80	STECKBINDER, Hochmode	
	sehr preiswert ...		HERREN-TASCHENTUCHER.	2.75
19.80	HERREN-FLANELLHEMDEN	47.90	Zephir			
	aus prima Sportflaneli .		HERREN-HOSENTRKGER.	9.50
22.90	GLORIETTE-HEMDEN.		Ganzgummi			
	mit Reservekragen . . .	69.-	HERREN-SEIDENSCHALS,	19.80
24.90	MODEHEMDEN, Gloriette,		in Modefarbcn .....	
	aus Schaftpopelin? mit		KNABEN-HEMDEN aus ge-	25.90
	Reservekragen	99.—	webtem Sportflaneli . .	
21.90	HERREN-UNTERHOSEN aus		MADCHEN-PELZHOSEN,	6.90
	prima Pelztrlkott	. . .	29.80	BaumwolIe . . . . . ...	
35.50	HERREN-BARCHENTHOSEN. gute PaBform	32.90	KINDERSTRUMPFG, Baum-wollgarn, pcrlonverstSrkt	5.90
48.—	HERREN-FLANELL-NACHT-		MADCHEN-HEMDEN, Achsel- schluB aus Makogam . .	10.90
55.90	qualitat			59.80	STRUMPFHOSEN. reine Baumwolle, perlonverstarkt	24.90
4.95	HERREN-SOCKEN. StrapaznualitUt	....	6.90	STRAMPELHOSEN, Baurmvolle			18.90
7.50	HERREN-KRKUSEL- WUNDERSOCKEN	. . .	15.90	BABV-GARNITUR, Rockerl mit Hauberl . .	34.90
10.90	HERREN-SPORTSTRUMPFE aus gutem Baumwollearn	17.90	KINDER-TRAININGSHOSEN, gute Baumwollware	24.90
SAMONIG
KINDER-TRAININGS-ANZUGE mit ZippverschluB
WOLLTUCHER in modemen
Karodessins ............
MODE-WOLLSCHALS. warm,
weich, vollig ..........
DAMEN-PULLI aus feinstem
Mako .................. .
FRAUEN-BLUSEN aus modernem Sportflaneli
DAMEN-SEIDENBLUSEN,
gute Fasson .........
FRAUENKLEIDER aus
Barchent .............
DAMEN-SCHLAFROCKE aus
gutem Bardient . . . . .
NVLON-TISCHTUCHER,
FLANELL-LEINTUCHER.
Baumwolle, extra groB . .
WASCHEFLANELL, Banmwo)le PVJAMA-FLANELL
moderne Streifmuster
kleidervvollin.
knitterfrei ....
dU bl)aUl dec (jescUcnkc ■

AM SAMONIG-ECK

DazLla <za Bbžic
Šivalni stroji kolesa
V VELIKI IZBIRI
fQmlwliaus
KERN
Celovec-Klagenfurt. Burggatte
Ugodno plačilo na obroke
JULES VERNE:	5
Potovanje na	)
Pred odrom so bile razpostavljene klopi v cikcakastih vrstah, podobnih utrjenim pasovom / zaporednimi okopi in valujočim obzidjem in te so zasedli vsi člani ..Topniškega kluba”, tako da so bile tisti večer ..utrdbe polnoštevilno zasedene”. Predsednika so dobro poznali in so vedeli, da svojih tovarišev ne bi nadlegoval z vabili, če ne bi imel1 za to silno važnega vzroka.
Impey Barbicane je bil štiridesetleten, miren, hladen in strog mož, izredno resnega in zbranega duha; točen ko precizna ura, prekaljen za vse preskušnje in neomajno značajen; viteških navad je imel sicer malo, bil pa je podjeten in pustlovsko navdahnjen; vendar je znal ostati tudi pri najdrznejših podjemih >jtyaren in praktičen; bil je značilen predstavnik Nove Anglije, tip nordijskega kolonizatorja, potomec tistih „Okro-glih butic”1, ki so ugonobile Stuarte in neizprosen sovražnik gospode z Juga, ki so se borili za Staro Anglijo. Skratka bil je od glave do nog pravi Yankee.
1) Vzdevek za gladko ostrižene Croimvellove vojake. (Opomba prev.)
Barbicane si je bili nakopičil veliko bogastvo s trgovino z lesom; ko so ga med vojno imenovali za topniškega intendanta, se je izkazal za zelo plodovitega izumitelja; s svojimi drznimi domisleki je silno pripomogel k napredku te vrste orožja in je zlasti na področju eksperimentiranja vdahnil zagon brez primere.
Bil je mož srednje postave in je imel vse ude nepoškodovane, kar je bil v „Topni-škem klubu” redek primer. Izrazite poteze njegovega obraza so delale vtis, ko da jih je nekdo začrtal z oglomerom in ravnilom in če je res, da uganeš človekov značaj, če ga pogledaš od strani, potem je kazal Barbi-canov profil zanesljive znake odločnosti,vpo-guma in hladnokrvnosti.
Zdajle je nepremično sedel v svojem naslanjaču; tih in vase zatopljen je pobešal oči pod visokim cilindrom iz črne svile, ki je menda z vijaki pritrjen na ameriške lobanje.
Njegovi tovariši so se okrog njega hrupno pogovarjali, ne da bi se on za to kaj zmenil; spraševali so se in se spuščali v domneve, o-g!edoyali predsednika in zaman skušali razbrati uganke Iz njegovega neskaljenega mirnega obraza..
Ko je ura v veliki dvorani odgrmela osem, se je Barbicane naenkrat vzravnal, ko da ga je usločila neka vzmet; zborovaki so utihnila in govornik jih je /. nekoliko vznesenim
£epa
bokicfta davila
Radio-aparate, likalnike, lustre kakor vse električne potrebščine dobite pri
Ernst Schneider
Villach, Bahnhofstrafie 9
glasom nagovoril s temile besedami:
— Dragi tovariši! Že vse preveč dolgo nas mrtviči mir in pogreza člane ..Topniškega kluba” v obžalovanje vredno brezdelje. Po nekaj letih, polnih burnih dogodkov, smo morali prenehati z delom in se ustavili na poti napredka. Brez pomislekov izjavljam tukaj na ves glas, da bi nam bila dobrodošla vsaka vojna, ki bi nam potisnila orožje v roke...
— Da, vojna! je bruhnil neugnani J. T. Maston.
— Poslušajte, poslušajte, so ga zavrnili z vseh strani.
— Toda vojna, je dejal Barbicane, je v sedanjih razmerah nemogoča in — naj se vdaja spoštovani tovariš, ki me je prekinil, še tako lepim nadam — minila bodo še dolga leta, preden bodo naši topovi grmeli na bojiščih. Moramo torej s tem računati in usmeriti našo prekipevajočo dejavnost kam dru-gam.
Zborovaki so začutili', da bo predsednik zdaj prišel h kočljivi točki in so svojo pozornost podvojili.
(Dalje prihodnjič)
Božična darila
Steklo - Porcelan
Keramika - Pribor
Kuhinjske predmete
dobite v veliki izbiri in poceni v strokovni trgovini za gospodinjstvo
M. SEHER
Klagenfurt, BahnhofstraBe (Verkaufshallen) Podnižnica v Ursulinengasse 1 (Unulinenkloiter)
Brez kemičnih dodatkov
bazična darila
vseh vrst, posebno ure, nakit, optične in foto-predmctc dobite pri strokovnjaku
losef Kremer
URARSKI MOJSTER
ŽELEZNA KAPLA - Eisenkappel
TBoniruc P R A U S E
I C mr I 'to BI C KLAGENFURT, BahnhofstraBe - Fleischmarkt
Sterne, Herzen, eine Pracht, und das alles selbstgemacht! AuBen knusprig — innen zart Back mit ons, nach Konig-Art!
wir backen mit
u
|Das groBe Konig-Buch
Ein modernes Handbuch der Back-kunst. Fiir Mutti, Tante, GroBmama das wertvolle Weihnachtsgescbenk! Auskunft bei Ihrem Kaufmann.
Sfoefarotett
N
D
E
R
F
A
H
R
Z
E
U
G
E

p1.
^moENFURT
RAINER HO F
B
A
B
Y
A
U
S
S
T
A
T
T
U
N
G
Kinderbekleidung von 1-16 Jahren
JEEP — odprte ali zaprte rabljene in poceni vedno dobavlja AUTO-VERWERTUNG - RUM\VOLF, Klagenfurt, Flatschacher Strasse 18.
«auft SCNUHC ___

ENOOSNI PRIKLOPNIKI, osi za priklopnike, platišča, vzmeti in obroče dobavlja rabljene in poceni AUTOVERVVERTUNG RUM-W O L F , Klagenfurt, Flatschacher Strasse 18.
f Vnm nudi
lewUWtous iodimoift
'PRI NAKUPU PREPROG ■ PREGRINJAL - BLAGA ZA POHIŠTVO - NAMIZNEGA IN POSTELJNEGA PERILA
OEmsana
iimm.iMinCTCT
O
NIZKE CENE . PLAČILNE OLAJŠAVE
BELJAK-VILLACH - POSTGASSE 3 - TEL. 47-67
!•: .4 y	'v.j.v' ''Sk,7 •'*>■ *	■ -V
KOVČKE
torbe za potovanje iz lepega blaga, aktovke, kakor vse druge potrebščine za potovanja, moderne damske taš-ke v največji izbiri poceni v stari znani strokovni trgovini torb
Hans Pather
KLAGENFURT, Burgg. 12
Nudimo vam v znani najboljši kvaliteti
^Bozihta davila:
► ^Perilo ► Flutranp luluijt. ► OZLuze ► SuktifA
^ OMziu’ ► in Kožuhe

KLAGENFURT
BahnhofstraBe
Radio-apaiate
v najnovejših modelih, godala, plošče.
Vse dobite na ugodne obroke pri
Truppe & Ermann
VILLACH Widmanngasse Ecke Kirchenplalz
OPTIKER SEKERKA
klagenfurt, io.-oktoper-strt.
POSEBNO UGODNE BOŽIČNE CENE
Moške flanelaste srajce 43.— Moške volnene veste 155.— Flanelaste pižame 89.— Tople damske spalne
jopiče 159.—
SATTLER
Klagenfurt, am Heuplatz.
Dufilecoats - PaletoSs Zimski plašči Hubertus-plašči za lovce Anoraks - Klinaste hlače
H. Winkler
KLAGENFURT, PernhartgasselO
Ugodna plačila na obroke in vsa popravila prompt!
Otroški vozički - Moško in damsko perilo - Hubertus - plašči za otroke
^Trgovska hišaf
VJUULACIIj WIdmanng«La»«.J®
im richtigcn Augenblick, das bringt den entscheidenden Erfolg! Wcnn Sie jetzt in unserer Zeitung aut die Artikel Ihrer Firma himvcisen, die sich hervorragend als Weihnachtsgeschenke cignen, wird der Erfolg — und die Kundschalt — nicht ausbleibcn!
rP>tižihut darila
Potovalni kovčki, damske torbice vseh vrst, nahrbtniki, denarnice samo v strokovni trgovini
Veit Miihlbacher
KLAGENFURT, RAINERHOF	,	•
Bolje
oblečen
DAMSKI ZIMSKI PLAŠČI
iz volnenega blaga, s svilo polnjeni, z vato vloženi S .1*0. Športni plašči, s svilo polnjeni in drugimi desimsi	. S	450.—
Plašči iz čiste volne v vseli barvah, z vato in svilo
polnjeni ........................................S	540,—
Velour-plašči iz čiste volne in v vseh barvali, z vato
in svilo polnjeni............................... *	680,—
Zibcline-plašči iz čiste volne, angleški import, modcl-
,kosci ........................................s
Ekspertni plašči iz čiste volne, angleški import, Double
v izvrstnih modelih in barvah, na svilo polnjeni S 998,— športni plašči, modeli s kožuhastim ovratnikom, z vato ^
na svilo polnjeni................................S	1050,—
Zibeline iz bobrove dlake, čista volna, francoski import,
vse na svilo	polnjeno.........................Sl 150,—
Angleški brumer iz čiste volne, perzijska imitacija v več
barvah, prvovrstni modeli, na svilo polnjeno . S 1250,—
Hopsack-Twed-plašči, športne fazonc, najmodernejše,
avstrijska eksportna roba, na svilo polnjeni in z vato podloženi......................................s	H40.-
MOŠKI ZIMSKI PLAŠČI
Touring-plašči, na svilo obloženi in z vato polnjeni	S 460.—
1000-e..............................Plaščev
10.000-	e metrov blaga
100.000-	kratna izbira
Homespune-plašči iz čiste volne, na svilo obloženi
z vato polnjeni .........................S	560.—
Fischgrat-plašči iz čiste volne, na svilo obloženi in
z vato polnjeni..........................S	570,—
Moški ulster iz Cromby......................S	560.—
Velour-plašči...............................S	610.—
Doublc-plašči .......................■ .	. S 650.—
Moški plašči iz čiste volne.................S	698.—
Moški plašči, Cromby, import................S	890.—
Moški plašči z Opossum-ovratnikom...........S	900,—
Moški plašči, najboljša importna roba.......S	1120.—
Moški plašči, Cromby, angleški import.......S	1350,—
Moški plašči, z kožuhovino obloženi in z kožuhastim
ovratnikom...............................S	1980.—
MOŠKE OBLEKE
Moška športna obleka.......................  S	350.—
Moška športna obleka, Fischgrat.............S	460.—
Štajerska obleka, čisti volneni loden.......S	398.—
štajerska obleka, Kamgarn...................S	538.—
Koroška obleka, loden iz čiste volne........S	480,—
Moška obleka iz kamgarna, na dve vrsti......S	690.—
...za mani denarja
1000če moških hlač ]>o raznih cenah, kvalitetah in desimsih 10.000ČC metrov blaga
Blago za plašče, za dame in gospode iz športnega blaga, Velour, Zibeline, Double, Cfomiby (angleški import) .	. . 49.-, 69.-, 89.-, 149.-, 235.-, 320.-, 469,-
Blago za moške obleke, športno blago, fresko, gabardine,
cord, kamgarn (angl. import) .	. 29.-, 39.-, 45.-,59.-, 84,-
119.-, 129.-, 149.-, 178.-, 240.-, 280.-, 320.-.
Blago za obleke, 130 cm široko .	.	19.80, 22.80, 24.80, 39-
Oblcke iz volnenega blaga
140 cm široko 45.-, 56.-, 59.-, 68.-, 75.-, 83.-, 90.-, 98.-, 118.-
Flancl za srajce, pižame in nočne srajce
9.80, 13.80, 14.60, 16.80, 17.50, 17.80, 18.90
Flanelaste obleke in barhent v desimsih
15.10, 16.90, 19.90,20.80
Spalne jopice iz velourja, lepi desimsi 19.90, 20.80, 24.80 Spalne jopice-double, v lepih barvah in desimsih . S 37.-Wollin, 80 cm široko.................... 19.80, 20.80, 22.50,23.80
Hlače z kožuhovino za dame, gospode in otroke.
Damske garniture, spodnjo obleko z kožuhovino podloženo.
Flanel-pižame za dame, gospode in otroke Damske flanelaste nočne srajce
6Žiat& (Mii bo (UCUL hožii tii niiUnp v trgovini korošca
Ugodni planini pogoji.
Na željo pošljemo na dom.

KLAGENFURT, BahnhofstraBe 7