ijTdčji slovcnaki 77! V Zdruiemh državah ,ja za vm Uto ... $6.00 pol leia.....$3.00 New York celo lato - $7.00 inozemstvo celo leto $7.00 telefon: chelsea 3878 no. i. — Ste v. i. Entered as Second Class Matter, September 2 1903, at the Post Office at New York, N. Y.. under Act of Congress of March 3, 1879 TELEFON: CHELSEA 3878 new york, thursday. january 2. 1930. — četrtek. 2. januarja 1930 STRAHA KATASTROFA V S VOLUME XXXVIU. — LETNIK XXXVIII. DVAINSEDEMDESET 0TR0K LINDBERGH INDIJCI ZA JE ZGORELO OZIROMA BILO I JE NAJBOLJ ABSOLUTNO DO SMRTI P0MANDRANIH OBČUDOVAN j NEODVISNOST V škotskem gledišču je izbruhnila vsled požara panika, in dvainsedemdeset otrok je našlo smrt. Pretresljivi prizori pred gledališčem in v mrtvašnici. — Kaj je povzročilo nesrečo, se zaenkrat še ni dalo dognati. — Reševalna akcija. Dijaki v Maine so označi- Indijski nacijonalistični li Lindbergha kot človc- kongres j e soglas n o ka, katerega najbolj ob- sprejel resolucijo, naj se čudujejo. — Za njim so | prekine vse politične ve-«nati, Edison in Hoover, zi z Anglijo, i PAISLLY, Škotska, [.januarja. — Dva in sedemdeset otrok, v starosti med osemnajstimi meseci in štirinajstimi leti je našlo smrt v Glen Motion Picture, V gledišču je včeraj popoldne izbruhnila panika, ko se je unel film v delavnici operatorja. To je bila najhujša nesreča v zgodovini angleške 11!make industrije. f Gledišče je bilo natlačeno polno z nekako dva isoč otroci pri neki posebni predstavi, ki je bila llel škotske proslave Novega leta. Naenkrat pa je ^priletel operator iz svoje celice, noseč zvitek go-uečega filma. S pomočjo gledališkega upravitelja ca je vrgel iz poslopja, a še predno je bilo mogoče pregnati dim in škodljive pline, se je pričela panika in več ducatov otrok je bilo pomandranih do :srnrti ali pa zadušenih od strupenih plinov. Sedem in trideset poškodovanih se nahaja v bolnicah. Očividci izjavljajo, da niso videii nikakih pk-tnenov. pač pa je prihajal iz celice operatorja du-fVč plin, predno so pričeli otroci bežati proti izho-1 iu za kulisami. Majhni otroci so popadali po tleh , n naenkrat je bila živa masa visoka več čevljev. Jokajoče matere so se zbirale na cestah pred i^ledalisčem. Mrtve in ranjene otroke so z ambulancami prevažali v bol nice. Stariši so se zbirali krog mrtvašnice, kjer se je nahajalo 69 trupel. Ljudje so sme-ii vstopiti le posanvč, da identificirajo svoje drage. Nekatere družine so izgubile po tri otroke. Načelnik požarne brambe je sporočil, da je dospel dve minuti zatem, ko je bil oddan alarm, na lice mesta, ;n takoj pričel z rešilno akcijo. ISKANJE EIELSONA Young, eden reševalnih letalcev, je mnenja, da sta bil* ameriška letalca prisiljena od megle pristati na Wranglovem otoku. NOME, Ala&ka, 21. decembra. -Avljatik Ed Young. Je sporočil iz Alaske, da sta Karl Ben Eielson in Earl Borland najbrž še iiva in da ju bo mot ode najti na Juini stran: Wranglovega otoka. Wrangel otok leii direktno severno od North Cap* kjer J® »am rtnjen v Led parnik "Na-nuk". V svojem ladnjem poročilu Je rekel avijatlk Young; Na poletu na Istočni rt ter na drugih poletih imo naleteli na močan »eveiotzUčni veter, ki Je piha dolgo časa Prinesel Je gosto meglo iz Arktičnega morja, ki J« popolnoma tak rila severno oba i &ewart polotoka. Beringovo oil no in severno obal Sibirije MoJa teorija »e glasi, da Je bU Eieteaon ta Jet nad meglo ob sibirski obali, da Je severa) veter 4e vedno pihal in da se «e spustil k morju na kratko raadaljo. Če J« storil tako, je moral rasktčno videti južno stran Wragiovega otoka. Razmere na obaU In ob Rogers Harbor so btie take, da mu je bilo rtjo-necreča Jima Je aoptt odleti ta in Ju ne doseie po- IZGREDI NASAMOI Policist in osem domačinov je bilo ubitih tekom izgredov na Samoi. — Med žrtvami je bil tudi načelnik, ki je bil lansko leto zaprt. APIA. Angleška Samoa. 29. dec feki bel konštabler ter osem Sa-nimncev. med katerimi Je bil tudi Uavni načelnik Tamasese, je bilo abiLih tekom boja med policijo in Hani Man, to Je Domače lige Sa-noancev Pretep se Je za vršil včeraj rvečer. Vznemirjenje Je sledilo domači dent nstracijl ob priliki povratka Al-reda Smytha, trgovca, ki je bil deportiran za dobo dveh let. ker se Je meša val v administracijo vlade >Iove Zelandije. Veliko Število Mau organizacije e obkolilo Smytha ter paradlralo x> glavnem bregu, dočim jt skuša a policija Izročiti warrant za are-acijo. Enega konštablerja je pobil la tla neki domačin. Drugi pa so pričeli metati kamenje in policija je morala potegniti svoje revolverje, da pomiri razburjenje. Več policistov in več kot trideset domačinov Je bilo poškodovanih Olavar Tamesese. ki je preživel test mesecev v je mitnici Nove Zelandije, ker je hujskal domačine, naj ne plačajo vladnih davkov. Je umrl v bolnici na posledicah ran, katere Je i dobil tekom Izgredov. AUGUSTA, Mine. 31. decembra Odgovori na vprašalno polo, ki je bil poslana več kot 3000 dijakom, ki so dovršili zadnjega junija šolo so pokazali, da si je večina njih izbrala za svoje geslo četrto božjo zapoved: — Spoštuj očeta In mater, da pa je polkovnik Charles Lindbergh sedaj živeči značaj, katerega najbolj občudujejo. "Mati" je bila takoj druga na vr-' ti, Edison je bil na tretji in predsednik Hoover četrti. Odgovori nn vprašalno polo, katere je razposlr.l kemitej šolskih ravnateljev in vzgojni department države Maine so bili objavljeni danes. Skoro dva tison dijakov se je zavzelo za osemnajsti amendment, a skoro 500 narialjnih s? je izreklo ; proti njemu. Dvanajst jih je odo brilo prohlblcijo, a niti edi n sedanje prohiblcijskc postave, j Skoro 95 odstotkov dekli" je. ki nameravajo postati učiteljice, bolniške strežnice ali pa stenografke Avijatika in druge mehanične znanosti zavzemajo prvo mesto med različnimi poklici po mnenju di-kov. GDANSK IN KONFERENCA V HAAGU GDANSK, Prosta država, 1. j an V posebni noti na reparacijsko komisijo zahteva gdanski senat, nai ga pripuste k drugi haaški konferenci, da se bo lahko prosto mesto udeležilo konečnih posvetovanj glede reparacijskega problema. Vlada utemeljuje svojo zahtevo s tem. da Je treba smatrati Gdansk za neko vrsto nadsledstvene države in to Je že poprej potrdila konferenca poslanikov, ki se je sestajala v Parizu. Vlada upa doseči, da bodo pri haaških razpravah črtani vsi dolgovi, katere bi moralo plačati zaveznikom mesta Gdansk. AHORE, Indija, 1. januarja. — Na kongresu indijskih nacijonalistov ; je bila včeraj sprejeta resolucija 1 Mahatme Ghandija, ki zahteva po polno neodvisnost Indije. Ta sklep pomenja, da se je naci-jonalistična stranka, ki predstavlja stremljenja tristo miiljonov Indijcev raznih veroizpovedi, plemen ir. jezikov, izrekla za popolno prciti-njen je vseh političnih v~zi z Anglijo. S tem je ustvarjen položaj kot je obstojal leta 1858. Takrat je namreč stopila angleška vlada na mesto Iztočne Indijske družbe, ki j^ izza leta 1G00 vladala Iztočni Indiji. Včeraj opolnoči je potekel ultimat im enega leta. Ultimat zahtevi. /a Indijo dominijski statu* Anglija pa ni ugodila prošnji Indijcev. in naeijonalistiena stranka je odgovorila s proglasitvijo popolne neorivinosti. Sprejeta ji. bila G ha ndijeva resolucija, ki zahteva pasivni odpor oziroma samovlado za Indijo. KARDINAL HAYES V SANREMO SAN REMO. Italija. 31. deceem-bra. — Kardinal Hayes, ki bo preživel deset dni ob Italijanski Rivi-jeri. je dospel včeraj semkaj iz Na-poljp na Jahti George McDonalda z New Yorka. Vrnil se bo v Napol} da se vkrca za Združene države. PISATELJ REMAROUE SE JE PONESREČIL PERLIN. Nemčija, 30. decembra Avlor knjige "Nič novega :ia za pad-ni fronti", Erich Maria Remarque se je težko ponesrečil v neki avtomobilski nezgodi. Nahaja se v bolnišnici. in zdravniki upajo, da se mu bo kmalu obrnilo na boljše. Naročite se na "Glas Naroda** — največji slovenski dnevnik ▼ Združenih državah. NOV NAČIN ZA ODSTRANJEVANJE SNEGA V New Yerku delajo poskuse z novim sredstvom za odstranjevanje snega. Sneg polivajo s kalcija kim kloridom nakar se sproti Spreminja v slano vodo. FRANC. ŽELEZNIČARJI MORAJO BITI TREZNI PARIZ. Francija, 1 januuija. Železniški ravnatelj Raul Dautry je izjavil včeraj, da bo vsak fran-oski železničar brezpogojno odpuščen. katerega bodo zasačili pijanega v službi. — Nadalje bodo zdravjiiki preiskali vse železničarje ter odbrali one. ki so jim vsled pijače živci oslebeli. Vsi taki železničarji bodo penzijonirani. Ravnatelj je rekel, da se bo to zgodilo iz razlogov varnosti in da ne tiči za tem nobena suhaška propaganda PLEMENSKO SOVRAŠTVO Vodstvo hotela je zavr nilo črnce. — Važni sklepi n a zborovanju. Policija je pretila z fere taci jam i. PITTSBURGH. Pa., 1. januarja Četrta narodna konvencija International Labor Defense se je pričela tukaj v delavskem liceja. 238 delegatov je bilo navzočih. Le deset držav ni poslalo zastopnikov in nekako štirideset čincev je bilo med delegati, med njimi tudi več Mehikancev. Prva akcija kongresa je bila jav-nn demonstracija proti vodstvu Monongahela hotela, ki ni hotelo dovoliti črnskim delegatom prostora. Nekako dvesto prijateljev iz Pittsburpha je odkorakalo s par sto delrgati pred hotel, kjer so voditelji zahtevali, naj se dovoli črnskim delegatom sobe v hotelu pod istimi pogoji kot njih bolim tovarišem. Vodstvo hotela pa nt hotelo dovoliti tega, nakar jo neki delegat stopil na govorniški oder ter Impro-vizgiral protestno zborovanje. Po-Ii?ija je pretila udeležencem zborovanja z aretacijami. Zborovanje je trajalo približno eno uro ter se končalo s sprejemom protestne resolur.ilje preti zapostavljanju črncev. Frank Williams, eden črnih delegatov. je bil i>ozrioje izvoljen predsednikom za prvi dan zborovanja POSTA IN DNEVNIKI V Ženevi zboruje pod predsedstvom lorda Barnhama, urednika "Daily Tclegraplia". mednarodna konferenca za izboljšanje poštnega prometa z dnevniki in časopisi. Konferenca se Je zahvalila Zvezi narodov, ki je dala pobudo za to posvetovanje. Natisnila je poročilo, iz katerega je razvidno, da se Je natisnilo leta 1923, na zemlji dnevno 35 milijonov 700 tisoč izvodov listov. Zdaj bo to število še večje. Na Angleškem samem izhaja 2400 dnevnikov in imajo nekateri po en milijon izvodov dnevne naklade. V Parizu samem se tiska nad 100 dnevnikov. Na Nemškem so imeli i. 1926, 3812 dnevnikov. Sovjetska vlada je poslala prvo število dnevnika "Narjan vinder" (Rdeči tečajnik) v samojedskem jeziku, ki Je izšla 22. nov. lani. Izhaja v samo-jedski prestolici. vasi Telvlsočnem. in je sploh prvi list v tem Jeziku. GLEDALIŠČU SPORAZUM MED RUSI IN KITAJCI Sovjetski železniški z a • stopnik je odšel iz Har-bina v Kirin, da oprosti tri tisoč sovjetskih jetni kov. HINDENBURG SE NE PUSTI ZMERJATI Očital mu je, da je židovski in marksistični svetovalec. — Predsednik je vložil tožbo proti 1:. stu "Der Angriff". BERLIN. Nemčija. 1. januarja. -Državni predsednik Hindenburg je vložil proti listu "Dcr Angriff". katerega izdaja državnozborski poslanec Goebell. tožbo radi razžaljenja časti, radi članka, ki je nosil naslov: Ali Hindenburg še živi? Članek je izšel v nedeljo na prvi strani ter je bil opremljen s karikaturo. V njem se očita državnemu predsedniku, da ni glasoval proti Yuungovemu načrtu, ker so mu le njegovi židovski in marksistični svetovalei drugače natrobili. Ob priliki novega leta je izdal predsednik Hindenburg proklama-cijo na nemško Reichwehr in na mornarico, v kateri jima iskreno čestita pri doseglih uspehih. Raz-vent»ga vsebuje proklamacija !<■ cn odstavek, v katerem izjavlja, da je rjih glavna dolžnost pokorščina t^r zvesto izpolnjevanje dolžnosti. Obrambni minister Grocner je i.-totako izdal proglas, v katerem j loudarja, da čakajo nemški narod i važne zunanje in notranj? odlo-' čitve in da mora Reichv/ehr stati ! nad strankami in politic. s;>ori ter i služiti izključno le republiki. Na sličen način sta se izrazila tudi načelnik armade Heye in načelnik mornariškega vodstva, admiral I Ilaedr-r. MUKDEN. Madžarska 31. dec. Danes je bilo objavljeno, da je od št 1 M. Simanovski, sovjetski zastopnik pri pogajanjih glede kitajske iztočne železnice, iz Harbina ter se napotil v Kirin, v centralni Mandžuriji. Ugotovilo se je nadalje tuch, da je bil M. Motessoj imenovan generalnim ravnateljem železnice. TOKIO. Japonska, 31. decembra, j Tri tisoč Rusov bo oproščenih jutri po petmesečnem pridržanju v Ilarbinu, kot Je sporočila semkaj Rengo časnikarska agentura. Rusi so bili aretirani, ko .'-<> se KitaJrl polastili iztočne kitajske železnice, pri kateri so bili usluibenl Obdolženi so bili, da so hujskal) na u;»r pn>ti nacijonalistični vladi. Polagoma so bo vse zlepa razšla, in Rusija so ne bo borila proti Kitajski. ker je skoro celi svet proti nji. POGODBA MED FRANCIJO IN NEMČIJO ___ i BERLIN. Nemčija. 1. Januarja, j Časopisje je z navdušenjem pozdra-i vilo francosko-ncmško pogodbo, k.» i j»* bila podpisana v torek v Parizu Pogodba določa, naj se prenehajo likvidacije nemškega premoženja v Franciji in v kolonijah. HEYE JE POSTAL GENERALNI POLKOVNIK BERLIN. Nemčija, 1. januarja. — Načelnik armadnega vodstva general Heye Je bil Imenovan generalnim polkovnikom. KORISTEN IZUM Neki pariški založnik tiska zdaj knjige, v kateri ima sleherna stran po dve številki. Gori si sledijo kakor običajno od ene do konca, spodaj pa v nasprotnem redu 'zadnja stran nosi številko eno). To se je zgodilo na zahtevo nervoznih či-tateljev. V časih so požrli v eni sapi zanimivo knjigo in so bili žalostni, ko so nepričakovano zagledali besedo "konec". Francoski "Fin" zveni Itak precej osorno, kakor kratek stik. .. Včasih zopet čitajo ljudje dolgočasno delo ali izposojeno knjigo ln ne vedo, koliko strani morajo še prebrati. Novi izum u-streže vsakemu. Nihče več ne bo razočaran ln na vsaki strani bo toč no vedel, koliko užitka ali nadloge mu preostane do pomembne, za-željene ali neljub, toda vselej o-svobodllne besede "konec". ADVERTISE in "GLAS NARODA" NIKAKIH TAKOJŠNJIH KAN-CELIRANJ PRIVILIGIJEV INOZEMCEV 6ANGHAJ, Kitajska. 1 jan Zunanji minister Wang je izjav.i danes, da ne bodo takoj uveljavljeni ukreni glede razveljavljenja posebnih pravic inozemcev na Kitajskem. Predsednik Kaj-Sek Je namreč obljubil, da ne bodo inozemci takoj podvrženi pravosodju kitajskih sodišč. ITALIJANSKA RAZSTAVA LONDON. Anglija, 1. januarja V Burlington House je bila danes otvorjena največja razstava italijanske umetnosti. Pri otvoritvi so bili navzoči tudi člani kabineta in diplomati. Slike ln kipi na razstavi predstavljajo vrednost $70.000.000 Največja dragocenost je Botticelli-Jevo delo "Rojstvo Venere". ra DENARNA NAKAZILA ZA VASE RAVNANJE NAZNANJAMO, DA IZ VRŠU JEMO NAKAZILA V DINARJIH IN LIRAH PO SLEDEČEM CENIKU: v Jugoslavijo Din 500 ...................... % 9.35 w 1000 .......................... $18.50 " 2500 ........................ $ 46 00 " 5000 ................... f 91.00 " 10,000 ........................ $181.00 v Italijo Lir 100 ....................... $ 5.75 200..........................$ 1130 300 , 500 . 1000 8 16.80 $ 27 40 $ 54.25 Pristojbina znaša sedaj za izplačila do $30 — 60e; za $60 — $1; za $100 — $2; za $200 — $4; za $300 — $6. Stranke, ki nam naročajo izplačila v ameriških dolarjih, opozarjamo, da smo vsled sporazuma z našimi zvezami v starem kraju v stanu znižati pristojbino za taka Izplačila od 3% na 2% Za Izplačilo večjih zneskov kot gora j navedeno, bodisi v dinarjih lirah ali dolarjih dovoljujemo še boljše pogoje. Pri velikih nakazilih priporočamo, da se poprej z nami sporazumete glede načina nakazila. IzpačUa po posti so redno Izvršena v dveh do treh tednih, i NUJNA NAKAZILA IZVRŠUJEMO PO CABLE LETTER ZA PRISTOJBINO 75c. SAKSER STATE BANK 82 Gortlandt Street New York, N. Y. Telephone: Barclay 0380 "O LAS H A R O O h* N£W YORK, THURSDAY, JANUARY 2. 193« The LARGEST SLOVENE DAILY in U. S. A.I "Glas Naroda" i fiMk Pite« tii w Ow4 and Published by SLOVKN1C PI BUSHING COMPANY (A Corporation) >* Louis Becedlk, DVA VOJAŠKA ZDRAVNIKA PRED SODIŠČEM ZANIMIVI in KORISTNI PODATKI FOREIGN LANGUAGE INFORMATION SERVICE—J ti gosi* v Bureau ©f bustneae of th« corporation and addresses of above officers: lilb street »oroafh af M an h a tan. New York City. N. Y. - O L A 8 NARODA** e ImnIo hale < I ruga dru^e tr lie Iwxlo uptr Je rizkirati napovedi vojne. ft. Po Uarvanovein mnenju ho kemija pripravila svetu mir, ne pa pacifisti. Njegove /asiu/.ij«i ti'inveejo pozornost ker so bile objavljene v svetem hoži<"nem raisu. — Mirovne pogodbe, -— pravi (iarvan, — si eunje papirja, ki nimajo nobene veljave. Mir bodo zajaiiirili strupeni [»lini, ki se varijo v kemikovem laboratoriju. — (V 1st j>a navzlic temu izbruhnila bodora vojna, | ho kratka te.r se hu kotirala brez posebnega prelivanja! krvi. Strupi v solidni, tekoči in plinski obliki, bodo napa- | dali bojujoče se z vsake fronte, v posebno obilni meri j pa iz zraka. — Vojaku ne bosta koristila niti jeklena čelada, niti jeklen prsni ščit. Zavarovati se ho moral proti plinom, ki povzročajo smejanje, solzenje, kašelj, kihanje, duše-i nje in bljuvanje. I — Ozračje ho pulim eksplozivnih snovi, trupeni oblaki dima se ImhIo vlačili po nebu še dneve in tedne po zavrsenem boju, strup ho vse hrez izjeme kot kuga uničeval. — Prebivalstvo bo umiralo v masah, mesta se bodo „ rušila, letina ho uničena, transportaeija ho ohromljena, ladje se bodo potapljale. — Ko se je začela vojna je poznala znanost tridese1 smrtonosnih plinov. Danes jih pozna nad tisoč. Pred vojnim sodiščem za častnike v Beogradu sU dfa vojaška zdravnika dr. Rihard Jug in Mihajlo Andrijanov. Proces jc bil jz sodnomedicinskega vidika zelo zanimiv. Oba zdravnika sta bila ob-totena, da sta zakrivila smrt vojaka mariborskega vojnega okruga Anton Pernega. Obravnava je prt pokazala, da nista kriva in zate sta bila oproščena. Dr. Rihard Jug je sanitetni polkovnik in načelnik sanitetnega oddelka dravske divlzijske oblasti. Kot odličen kirurg je v Ljubljani in v Sloveniji splošno znan. Medicinsko fakulteto je dovi.il v Gradcu Za zasluge v vojaški službi je bil odlikovan z redom sv. Save V. stopnje. Mihajlo Andrijanov je kon-tragtualni vojaški zdravnik 40. pešpolka "Triglavskega'' v Ljubljani. Rodom je lz Poltave v Rusiji, a mericinsko fakulteto je absol-viral v Harkovu. Vojno ministrstvo je odredilo, da se dvigne proti obema vojaškim \ Zdravnikoma obtožba in kot državni tožilec je nastopal vojnosodni major Slavko Miletič. Dr. Rihard Jug je bil cbtožen. da je kot šef internega oddelka dravske stalno vojne bolnice zapovedal v bolnici uslužbenemu maserju Ivanu Ko-rinu, naj v navzočnosti dežurnega zdravnika Andrijanova s pomočjo pantostata elektrizira rekruta mariborskega vojnega okroga Antoni Pernega. ki je bil v bolnici na o-pazovanju zaradi gluhonerrosti. Treba je bilo ugotoviti, ali je Per-neg res gluhonem ali pa simulant Vojaka so res elektrizirali, toda takoj po elektriziranju je umrl. — Smrt je nastopila po mnenju državnega tožilca zlasti zato. ker Per-neg zaradi timolimfatičnega stanja ni mogel prenesti električnega toka. Mihajlo Andrijanov je bil obtožen, da kot dežurni zdravnik dravske stalne bojne bolnice 20. maja 1928. ni znal ravnati s pantosta-tom. z aparatom za faradiziranj". V sobi za previjanje je dal elektri-zirati vojaka Anton Pernega, ki "te simuliral gluhonemost, da bi ga prisilili spregovoriti. Nastopila je paraliza srca in vojak je umrl. Dr. Jug je v zagovoru trdil, da je poslal Pernega na elektriziranje ne kot simulanta, temveč kot živčno bolnega. Po zdravniški vedi se leči taka bolezen z elektriziranjem. S pantostatom pa lahko elektrizira vsak človek, ker to ni nevarno za zdravje in življenje in je aparat sam tako konstruiran, da ga lahko upravlja vsak človek. Na istem aparatu elektrizirajo v vojni bolnici živčno bolne že nad 10 let. Per- DIPLIKATI RAZNIH DOKUMENTOV. KAJ TREBA STORITI, AKO KDO IZGUBI IZVIRNIK? "Immigrant Identifications Cards", l Začenši od 1, julija 1928. vsaK priseljenec, ki je zakonito pripuš-čen za stalno bivanje v Združenih državah, dobiva takezvano karto identitete 'Identification Card*. To karto debivajo vsi kvotni in lzven-kvetni priseljenci »razun onih priseljencev, ki prihajajo kot dijaki i. Tc karto pripravlja ameriški konzul. kadar izdaje vizo priseljencu, ali ta jc takoj ne dobi v roke. Kon-zu' jc priloži vizi in priseljenec dobi karto, čini je bil pripuščen v Zdr države. Duplikat te karte konzui poiilja skupaj s priseljeniško vizo na Bureau of Naturalization, kjer ostane v spisih Obe karti nosita serijalne številko državnega de-partmenta in ta department ima zapis o vseh številkah, izdanih po konzulatih. Poskrbljeno je, da ta dokument nc pride v napačne roke Da sc lnemogoči prevara, je doku-ment izdan na posebnem papirju Ako priseljenec izgubi karto in vizo, mera konzul takoj obvestiti Stale department. Istočasno oblasti opozerijo priseljeniške nadzor- nem jc bi] edini, ki je podlegel c-Icktrizirr\nju. Andrijanov jc v zagovoru samo izjavil, da je Pernega elektriziral po odredbi dr. Juga. Dr. Juga je zagovarjal sanitetni general dr. Jordan Stajic, Andrijanova pa poveljnik avtoodelka dunavske divizijske oblasti Drago-Ijub Erič. General dr. Stajič je kot strokov njak v daljšem zagovoru dokazal,; da obtoženca ne zadene nobena i krivda. Med drugim je izjavil, da j je obtoženec ket kirurg splošno j znan, da deluje na polju kirurgije, že več let in da ima v tem pogle-lu zelo bogate izkušnje. Aparat sam je tako konstruiran, da je izključeno. da bi električni tok ubil nor- j malnega človeka. Smrt je nastop1.-1 la zaradi posebnih telesnih s^oj-j stev umrlega. Zagovornik drugega cbtcženca je med dmgim izjavila da je posebna komisija iz Ljublja-I ne ugotovila, "H pantostat dravske | stalne voj;*e bclnice ne more spu- | sti'i močnejšega toka: nego ga kaže miliampermeter na aparatu. Ml- ■ liampermeter pa kaže samo 50 mi-j liamperov in ta tok ne more pov- , zročiti smrti. Pc daljšem posvetovanju je vojno sodišče oba obtoženca oprostilo, ker se je prepričalo, da je Per- ' ne umrl zaradi nenormalnega stanja. POMEMBNE BESEDE Prijatelj našega lista nam j*1 poslal zanimiv članek, katerega objavljamo naslednje: — — Kaj mislite o Sloveniji in o novi Jugoslaviji t Ali bo mala Slovenija prevedrila vihar, ki že deset let buta ob njo, ali bo vihar (Italija) zajel zeleno in hribovito l*rešernovo deželo! — Ciiubolj premišljujem naš narod, nje^a neslogo, njegovo oboževanje vsega, kar je tuje itd., t end »olj prihajam do prepričanja, da ho Mussolini povečal svojo deželo na stroški' naše domovine. K temu ga mora posebno vzjs)dhujati uspeli, ki ga je dosegel na Krasu in v l*ri-jnor ju. Kako hitro so nekateri tamošnji Slovenci izpre-ntenili svoja imena, kako hitro so se priučili italijanščine in kako naglo so pozabili na svojo narodnost. Vse to je dosegel Mussolini brez vsakega posebnega napora. _ Kdo bi prišel primorskim Slovencem na poni k" i Niti Hog ne. Kajti naš pregovor pravi: "Pomagaj si nam in Bog ti bode pomagal." Morila sem preveč črnogled, toda sleherni mi bo priznal, da se igra Italija z našimi ljudmi kot mačka z miško. Kaj pa mi v Združenih državah f Ali smo že kdaj kaj resnega poskusili, kot b: p mora biti moja stara mati. jaz sem mož svojo stare matere ter sem samemu sebi stari oče. Peter Zgaga, kuj naj storim ? * Moderna ptirrija. Želje, ki so podnevi \ temi. ponoči zažare s plameni vsemi. Vse rane. ki počivajo podnevi, začno ponoči silno krvaveti. Podnevi mirni so stilza odrcvi. na noč pa iih ni mo? zatretl Podnevi skriti so mrliči v grobi, ponoči plazijo se v tvoji sobi. Vest, ki je ves dan tiha, mirna se razbaha na moc m breiobzirna ti srce kolje in ti dušo duši Čez dan si vino pil, a v nočni suši z vodo si moras nvkro gr?o prati. Čez dan si upanje držal za vai~t. ponoči upi ti začno bezljati. Podnevi prase sc še valja v blati, na noč pa že družina vsa jet l rne klobase je in prase hvali i Dan naj oprosti čudno rimo "vsa jet-" ker : mo na noč s težavo jo skovali). H- V nekem muzeju stoji star grški kip. ki predstavlja orjaka. Zob časa mu je pa tekom tisočletij odgri-zel glavo, desno roko in polovico leve noge. Na tablici pod kipom je i zapisano: Zmagalec. Mimo pride človek s kmetov, glc-j da in gleda in se čudi. In ko se dodobra nagleda, vzdlline : — Moj Bog, ce je že zmagalec tak. kašen mora biti premaganec! i- * — Kakšno pa je to sredstvo zoper | podgane? I — O. izvrstno, zelo je poceni, in ] kar je glavno: zelo redilno. * Ce so prišli suhači do prepričanja, da s sedanjim uradništvom ni mogoče izvesti določb Volstcadove postave in osemnajstega amendments, so deloma istega mnenja kot so vsi pametni ljudje, namreč, da določb osemnajstega amend-menta ni mogoče izvesti niti s takim, niti z drugačnim uradništvom. * Postave niso vedno svete — pravi predsednik Columbia University, dr. Butler. Posebno ena je v Ameriki, ki ima v sebi jako malo svetosti. . ... * Indijci so proglasili svojo neodvisnost in izjavili, naj prekine Indija vse zveze z Anglijo. Zdaj je samo še treba počakati, kaj bo Anglija rekla. i * Sama sreča za nekare ljudi, da ne poznajo svojih napak. Če bi jih poznali, bi morali biti vedno nesrečni. * — Kako Je bilo na banketu? — so vprašali rojaka. — Jed zanič, pijača zanič, dtraš-no nas je jezilo, ker se nismo mogli pritoževati, kajti banket je bil brezplačen. * ^rgovec j? pokazal svoji ženi prstan — Poglej, kako ti kaj ugaja? — Demant. je dosti premajhen. — Saj ni zate. Prstan bom podaril svoje strojepiski. — Demant je dosti prevelik, — je odvrnila. faBWWMMHMWMMMMIiaaflfflWHniBBM^ ■ i 'IHi^i i I-OIA5 NARODA" NEW YORK. THURSDAY. JANUARY 2, 193« MARK TWAIN Motu U pa nova ura J* ila pol- MOJA URA druge kio, nc da bi te prehitevata i alt ustavljala in ne da bi w ji v' kolesju kaj pokvarilo. Končno sem prišel do tega, da sem smatral nje f navedbe čua in ure u nezmotljive in nje telesno »estavo in sgiad-bc njenega okostja za neminljivo. A tedaj sem pustil nekega večeru, da »e je stekla. Žaloval sem. kakor da bi blo to nedvomen sel in naznanilo neke nesreče. Toda počasi se ml je povrnila dobro volja, nastavil sem Jo na slepo srečo in kazal svojim slutnjam naj se ta« ubuo. je g a dne sem stopil v de-i j bližjega urarja, da bt so natančno po času Uu r vzel iz rok in se pripra-naravna namesto mene. dej al; štiri mnute nazaj — re-t treba premakniti na- vK U .- P. wm. da ga zadriim sku-il sem t;a preprečiti. g» gre ur i »pulnoma pravilno Pa nc: vse, ir Je uvidela ta zeljnata glava v oveški podobi, je bilo to. da gr? ra za stir minute nazaj in da ie <*ba regulator pomakr^i malce »prej In tako Je izvršil mirno in osovito to sramotno dejanje, med m ko sem jaz prestrašeno plesal toll njega in moledoval, naj bi dal Ura je začela potem prehitevati V^ak dan Je šla malo naprej. Pr-\ teden je obolela za ljuto mrzil-o in utrip se ji je zvišal na stopet-trset udarcev v senci. Po dveh me-**<"ih je OHtavila vse ure v mestu leč za hieboj In je hitela za od->M!iek dneva preko trinajstih dni m d kok'darjem Bila je že v no-T» mbru in »e Je veselila prvega sne-i. ko j oktobrsko listje še šumelj vetru Pomaknila Je dan. ko oi 'voral plačati najemnino, skleniti t ne račune in podobne stvari tali hitro ln porazno bližje, da je cm več motel mirno gledati. N newel sem Jo k urarju, da je u-ravna. Ta me je vprašal, ali hem jo dal kdaj popraviti. Zanikal sem — ne, nikoli ni bila potrebna popra- PAIN-rXPtllFR Lc ra zunanjo uporabo pri Bolnih mi licih Prvotnih pftiikdilt Bolečinah v prsih Okorelem tilnika Bolečinah v hrbtu Izvinih in Prcv lečenjih Nevralgiji TVKitr prj»»«<»(pit ANCHOR t'**>vifa« tiutmka it« vtakrin zavoju «41 MMlUJt. Knocks, Li nutH navrwlil* »*r »inHtuc ittvUne »p..mh<- PAIN. ktPILllK j®, |« (»ntozeM »-jki IIIML V Tteh lekarnah Sle in 70c. Alt direktno u t Tkm Lmt*>fm+v>rim* r AH MK HTCR tf COi »•»>•«> I9utn ni-m Iti. BHOOKLVN, N.y KILLS PAIN- vila Iz njegovih oči se je raz.sve-tila hudobna radest. hitro je uro odprl, nastavil potem nekakšno majhno skodeijico »a kocke na o-ko in si ogledoval kolesje. Dejal je. da jo jc treba očistiti in namazati in razen tega regulirati — čez kakšen teden naj se vrnem Ko je moje uro očistil, namazal in izreguliral, je šla tako počasi, da je tiktakala kakor ure na stolpih. Začel sem zamujati vlake, na vsak sestanek sem se zakasnel; u-ra mi je podaljševala roke za izplačevanje menic; polagoma sem splaval v prejšnji dan, potem v predvčerajšnjega nato v pretekli teden in počasi me je obšel občutek, da se potepam čisto osumljen skazi predpretekli teden in da sem Izgubil svet iz oči. Zdelo se mi je, da čutim nekakšno tovariško nagnjenje do mumij v muzeju in nekakšno potrebo, da bi se ž njimi pogovarjal o novicah. Spet sem stopil k urarju. Med tem ko sem čakai, je mojo uro vso razložil in potem je dejal, da je valj otekel". Zagotovil me je, da ga lahko v treh dneh spravi na običajni obseg. Po tej operacij je ura tekla "povprečno"' dobro, a to je bilo tudi vse. Polovico dneva je šli kakor učlovečena hudobnost in je tako lajrla. hrope-la. kihala. sopla in smrčala, da od vseh teh motenj nisem slišal lastnih misli; in dokler je to trajalo, ni bilo v vsej deželi ure. ki bi se mogla kosati ž njo. Ampak ostanek dneva se je spet zakasnevala in potratila toliko časa, dokler je niso dohitele vse u-re, ki jih je bila ostavila za seboj In tako je prispela po preteku štiri in dvajsetih ar končno čisto točno ob pravem času in nihče ne bi mogel reči, da ni storila svoje dolžnosti. Toda vsak korektni povprečni čas je kaj dvomljiva čednost za uro in tako sem ponesel to orodje drugemu urarju. Dejal je, da je zlomljeno pero. Dejal sem, da me zelo veseli, če ni nič hujšega. Po pravici povedano, še pojma nisem imel, kaj bi bilo to pero toda napram tujemu človeku se nisem hotel pokazati nevednega. Popravil je pero a kar je ura pridobila v tem pogledu. je izgubila v drugem. Nekaj časa ]e šla. nekaj časa stala, in potem je nekaj časa spet šla itd . pri čemur si je odmore izbirala čisto poljubno. In vsakokrat, kadar se je sprožila, me je sunilo kakor stara puška. Nekoliko dni sem si batiral prsi, končno pa sem uro ponesel k drugemu urarju. Ta jo je razdrl v same koščke in vrtel podrtine pod svojim povečevalnim steklnom s«m in tja n potem je dejal, da leži krivda na ni-halniku. Pcpravil ga je in spravil uro v tek. Sedaj je opravljala svoje delo izvrstno — samo da sta se kazalca vsakih deset minut sklenila kakor škarje in korakala od tega tega trenutka dalje skupaj. Najstarejši mož na svetu ne bi s takšno uro uganil, kaj je glava ali rep pri dnevu in tako sem šel, da jo dam spet popraviti. Opičje zgodbe s Sumatre. The LARGEST SLOVENE DAILY »n U. S. A. V bližini Medana živi poljedelec, { Kadar sem trudna in žejna od ki se po strani bavi s "počlovečeva- dela, ve Sultan, kako ustreči. Sple-njem" orangutanov. Tri velike opi- za na bližnjo palmo in mi Ijubcj;-ce so njegovi domači tovariši: Sul- nivo vrže dva, tri kokose na tla, a tan, dorasel individij nevarne zu- v istem hipu, je že sam skočil za nanjosti. Charly napol dorasel, ne- njimi, da mi z zobmi in najmanj koliko bojazljiv mladenič, in oran- ; štirimi rokami odlušči zeleno lu-gutska dama za katero se pote- J pino. Z nožem ali klinom poskuša Dotični individij mi je rekel, da se Je kristal upogml in verižica zamotala. Tudi je menil, da bi bilo treba del kolesja napol potempla-ti. Oskrbel je vse te reči in tedaj ie deloval moj časom« brezhibno, samo da je tu pa tam. potem ko se je bil po kakšnih osem ur mi/-no mučil, hipoma zašumel v vsej svoji notranjosti ln zabrenčal kakor čebele ln kazalca sta se zavrtela s takšno naglico, da ju nisi ločil in da sta se zdela kakor rahla paj-čevina nad kazalnikom. Ostalih štiri in dvajset ur sta pretekla v šestih ali sedmih minutah, na kar sta obstala z močnim pookom. S težkim srcem se stopil ponovno do nekega urarja in opazoval, kako uro razdira. Potem sem sc pripravil, da ga strogo zaslišim. — kajti stvar je postajala zelo resna. Ura je stala prvotno dve sto dolarjev in dva do tri tisoč sem jih zapravil, mislim, za poporavila. A ko sem čakal in opazoval, sem spoznal v urarju starega znanca — nekdanjega strojnika na parni ladji in nikakor ni bil te dober strojnik. Skrbno je preiskal vse dele kolesja, prav kakor so delali drugi urarji. in potem je podal z isto takšno prepričevalnostjo svoje mne-je. Dejal je: "Preveč pare nareja, morali bi obesiti Monkyjev privijač na varnostno klopnico." Pri tej priči sem mu raztreščil lobanjo in ga dal pokopati na svoje stroške. Moj stric Bili i žal. je že mrtev!) je imel navado reči, da je dober konj dober konj, dokler ni prvič zbezljal. in dobra ura, je dobro u-ra, dokler je ni dobil kakšen po-pravljač v roke. In navado je imel začudeno vprašati, kaj neki postanejo vsi ti loncevezi, puškarji, čevljarji in podkovači, ki jim gre slabo pa na to mu ni mogel nikoli nihče odgovoriti. Tragična smrt invalida. I, 'II. i! '"!■!•' ........ m "I -i;, :tll lilflP ifHRMffleMbfllBR WW '•'''•MWHiW"' mu steklcnicc še! Sultan na pomoč, pa to ni bilo z mrzhm cajrm __ takoj jo nastavi radi viteštva, temveč zaradi sebičnosti, kajti potem mc je poskušal seveda on zasidrati v svoje reke nato orel. odpreti, na kar mi viteško poda hladno pijačo. Todu jaz smem lc piti; meso je njegovo, take sva se zmenila. Pescbno naklonjenost goji Sultan do nekega malega psa. Po cci" ure se bavi s tem. da ga posveti v začetne pojme poljubovanja. Če ga pri tem gledam, mu moram biti hvaležna da mc smatra očitno zmožno tc umetnosti in mi pouke prihrani. Med tem se je vrnil gespod Din- j kel s svoje plantaže in me povabi f na obed. To je tudi za moje opičje . prijatelje pomemben trenutek. K : naši mizi pristavimo mizico s tremi stoli, ki so k njej pribiti. Sultan . Charly in madam sedajo vsak na svoj prestol. Strežaj lahko prične icrvirati. Pred vsakega položi pločevinast krožnik z rožem in zelenjavo; to jim gre v slast in jedo se-vedr z žlico in vilicami. Toda jedi j ki jih prinašajo na našo mizo, jih pj vsej priliki bolj privlačujejo, i I Naročite SLOVENSKO AMERIKANSKI KOLEDAR za leto 1930 ki je letos izredno zanimiv. POŠLJEMO VAM GA POŠTNINE PROSTO ZA 50c KNJIGARNA "GLAS NARODA" 216 West 18 Street New York, N. Y. Milijon Berlinčanov išče stanovanja. O stanovanjski Krizi v Berlinu kopalnic in predsob nimajo, s hod- pričajo prijave na st^Jiovanjškem uradu, kjer se je priglasile 230.000 rodbin, ki štejejo nad en milijon Vedno zon v a sc oglašajo s ponižno J dianov. 250,000 rodbin išče mala . rclnjo. Moji braki gotovo ne ve- j slanovania> drugi bi pa radi imeu i kako organgutan presi. Zaplcs- j sredllja in vecia BcrIinski n t k- si čim večjim hrupom z rokami' ..Tempo« opisuje stanovanjsko kr n si piha z našpičenimi ustnicami 2Q in križev pot ki 2a morajo cro_ irego Cc si se srečno rešil dveh ^ tlcl-o vanje, da mu prošnio : ^ prehodlti- uredno debe stano-o držijo obe drugi tem krčeviteje u.:trezejc. Saj se ne mores upirati j vanja če m spl,.h dobe , rt^ hi rivp nnipii roki r*a!i 7 o-nn kc ček za koščkom reba na o- „„ it; k ustom. Toda klic ga opozori na , niegovo dolžnost. Hitro natoč* vsa Najprej sc je treba prijaviti sta nevanjskemu uradu in vpraš tli stavbnika ali posredovalca kar ni posebno prijetno. V Berlinu -o zelo strogi predpisi o prostih zaseženih in z javno pomočjo zgrajenih stanovanjih .V veljavi sc kar u; , kemu svojih tovarišev po en koza- ! stanovanjski zakoni. Zakon ne bra-Če ni nič drugega pomagalo, je iz- ' rcc SmeSm jo rri tCm. kako vselej ! ni nikomur, kdor hoče stanovati v rekel poljedelcc oblastno besedo: 1 Prreglcdu trenutek, ko jc kozarec kajti njegovi malajski služabniki rQ,n Glarnl klici z nažc mi23 so so se opic preveč bali, da bi mi pri- ( m;i cpfjzorilo< da mcra točenje u-skecili na pomoč. < r'avit j in ZC]C nerad odda polna ko- Ko sem si srečno oprostila glež- ! <»al.|e. dobcr- alkohol šc nje. sem prijela obe opici pod paz- ' lako cialce Suitun ze duhe, vsake na eno stran in sem ju napredoval v svejem znanju. Praz- nika se pride naravnost v kuhinjo. Oprema za sobo stane 50 do 100 mark in če računamo še stroške za selitev, pridemo do zaključka. du je treba imeti 500 do 800 mark, čc hoče človek v Berlinu sploh dobiti stanovanje. Lažje ie dobiti stanovanje v novih hišah. Teoretično ima prosilec pravico do obeh vrst stanovanj v novih hišah, namreč y onih. ki so bile zgrajene s pomočjo državne hipoteke in v onih, katere je zgradila mestna cbčina. Druga kategorija stanovanj je ccncjša, toda stanovanje v mestni hiši je zelo težko dobiti. Prosilcev je toliko, da čakajo mnogo po več let, predno dobe stanovanja. Rodbine brez o-trok morajo biti vpisane 2 leti in Namesto psa ustrelil otroka. V Bosanski Krupi je bil te dni Mi-jo Mašič obsojen na štiri mesece težke ječe ker je nekega večera namesto na psa streljal na triletnega otroka na ulici. Otroka so takoj prepeljali v bolnico, a pomoči zanj ni bilo. Mašič se Je zagvarjal, da je bil usodnega večera pijan in je streljal na otroka v mnenju, da se mu bliža pes. vedi? na prostor, kjer sem ju menil?. filmati. Seveda sem snemala samo prizore iz njunega vsakda- ! njega življenja in nič dresurnih u-metnij. na pr. kopel v soboto zvečer. Na mizo so postavili tri velika vedra z vodo; da bi bila stvar zabavnejša. sc dali v vsako vedro nekaj perila, ki je bilo potrebno pranja. Takoj so opice naskočile vedra in po kratkem, ljutem boju je zavladala vsaka nad svojim kra -Ijestvcm. Opičja dama je pokazala takoj neslutene gospodinjske talente. Perilo je vzela iz vedra in ga marljivo namilila. Če se je predrz-nil eden izmed njenih častilcev motiti jo pri tem opravilu, mu jih je z namiljenim platnom ljuto priso-lila nekoliko okrog ušes. Ko je o-prala. se je spravila na poskus, kako ji posamezni kosi pristojajo. Sultan in Charly sta prežala na nje po-ietje in res. zgodilo se je tako. kako sta pričakovala. Gospa Oran-^ ?ova je zamenjala srajca in hlače, hlače si natika na roke. To je ugodna prilika; kajti ko si je zapl?la xoke in glavo v perilo, ji, lahko vrneta sprejete udarce z dvojnimi o-orestmi. Suroveža — seveda moram estaviti svoj aparat in pohiteti o-greženki na pomoč. CENA DR. KERNOVEGA BERILA JE ZNI2ANA Angleško-slovensko Berilo (ENGLISH SLOVENE READER) stane mm* $2— Naročite g* pri KNJIGARNI 'GLAS NARODA' Sli West It Street New York City DOMAČA ZDRAVILA V zalogi imam Jedilne dišave, Knajpovo ječmenovo kavo in im-portirara domača zdravUa, katera priporoča mgr. Knajp v knjigi — DOMAČI ZDRAVNIK Pliite po brezplatni cenik, ▼ katerem je nakratko popisana vsaka rastlina za kaj se rebi. V ceniku bodete našli če mnoga drugih koristnih stvari. MATH. PEZDIR Box 772, City Hall sta. New York, N. Y. nc stcklenice alkoholnih pijač, kj stanejo na naši inizi, preišče 2 vse natančnostjo. Če nc da vrat steklenice niti kapljice vej od sebe f skusa z dnom. Ta in tam se mu posreči, da izmakne polno steklenico. Nič ni zabavnejše nego prisluškovati opiti opici. Pri Sultanu sem odkrila pravjatc samostojno premišljevanje. Če sem ga kdaj filmala v polnem tropskem solncu. je odtrgal list z bližnjega t banancvca in si ga držal nad glavo kakor senčnik. Če ni mogel do-«-"či velikega lista, tedaj je vzei vsaj nekoliko hladnih, manjših listov in si jih del kakor obvezo na čelo. Njegovo največje veselje so avtomobilske vožnje. Sloji pokončno za vonikom, mu ovije roke okoli vratu in strmi neprestano v krmilo. Če je vožnja trajala dve. tri ure je od vsega doživljenega in opazovanega tako izmučen, da pade na tla in zaspi kakor majhen otrok čim se voz ustavi. Če potegne voz naprej .se takoj prebudi in se poda na svoje opazovališče. od kate rega se ne gane. Če pa se drznejo odpeljati se z avtom brez njega meče za ljudmi vse kar more s svojiti vislic doseči. Reči moram, da bi bila svoje tri eranguntanske prijatelje najrajši vzela s seboj v Berlin. Berlinu .najeti si stanovanje in naseliti se v njem. To pa ni tako lahko, kakor bi človek mislil. Prednost Po1 v seznamu stanovanj. kega ura-imajo nemški državljani, ki biv-- da. redbine ».enim ali dvema otro-jo že od 1. oktobra 1919 v Berlin i. kon 1 dvc loti- a brcz črkanja se Če sc hoče tak Berlinčan t ženi' ; ozira, stanovanjski urad samo na in izseliti iz domače hiše. če se I10-S rodbine, ki imajo najmanj štiri c-če podnajemnik preseliti v lastno; troke ali katerim preti nevarnost stanovanje ali če je nevarnost, da nalezljivih bolezni, dalje na rodbi-se mu strop poruši na glavo, kar i""1 vojnih invalidov, državnih lise je v Berlinu že večkrat pripeti- radnikov in beguncev iz zasedenega lo. se ime dotičnega brez nadalj-j czemlja. V zameno pa mora dati nega vpiše v seznam onih. ki iščejo/ vs*k prosilec malo stanovanje, ob-stanovanje egajoče največ štiri sobe Kdor iz Od leta 1919 se je priselilo v Ber- Pollli vse ^ P°&ojc, dobi zelen 11 lin, nad en milijon ljudi in vsi ho- stek in i lahko izbere stanovan • v nevih mestnih hišah. More 1 i imeti nekaj denarja, kajti podi -sati mora delež od 400 do 500 ma <. Stanovanja v novih hišah so ? !o ozka in nizka, centralne kur1 ve čejo imeti stanovanja. Vsako le'.o se pomnoži število prebivalcev Berlina za nadaljnih 30.000 do 40.000. Ljudem ni treba stanovati na prostem, tega zakon ne zahteva, samo cenena mala stanovanja so rezer- nimajo in topla voda se dobi v jih virana zključno za one. ki že dol- zcl° rcdko- Najemnina znaša 3 do go bivajo v Berlinu. Kdor ima do- 4i> mark mesečno za vsako so o. volj denarja, dobi stanovanje lah- ____________________ ko. kajti pri socijalnem prevratu po vojni se je izpraznilo v Berlinu BREZPLAČNI POUK. mnogo velikih in dragih stanovanj BOARD OF EDUCATION nudi na razpolago. V starih hišah znas i brezplačen pouk, ki 5e želo naučl- najemnina za sobo 25 do 30 mark t okrog 400 din> mesečno, v nekaterih okrajih še manj. Izgledi prosilcev so pa slabi, kajti stanovanjski urad preskrbi stanovanje komaj vsakemu desetemu. Stara stanovanja so večinoma zanemarjena. s? ti angleški in hočejo postati državljani Združenih držav. Oglasite se za pojasnila v ljudski šoli štv, 27, East 41. cesta v petek zjutraj od 10. do 12.. soba šiv. 308. ali pa v pondeljek in sredo ob 3. do 5., soba 113. ZASTAVE SVIlKNft AMERIŠKE. ItOVCN.KE |8 nfl 23% CtnCJ« kot dmfjod. IN HRVA&KI REOAUUE, PREKOHAMN.ee, t«o i VICTOR NAVIN«EK. •OJNICE, ZNAKE, UNIFORME ITD Sli GREEVK »T, CONEMAUOM. f*A. BRBWRRBigCBmsaBimiflB iansniKn M»HmBMBWmH!IWB BLAZNIKOVIH PRATIK — nimamo več v zalogi. Zato jih ne naročajte. Knjigarna Glas Naroda. Nesreča ne počiva! Tudi smrt ne. Podvrženi ste eni ali drugi vaak dan. KAJ 8TE PA STORILI ZA SVOJO OBRAMBO IN ZA OBRAMBO SVOJIH OTROK f Ali ste ie zavarovani za slučaj bolezni, nezgode ali smrtit Ako ne, tedaj pristopite takoj k bližnjemu društvu Jugoslovanske Katoliške Jednote. Naša jednota plačuje največ bolniške podpore med vseihi jugoslovanskimi podpornimi organizacijami v Ameriki. Imovina znaša nad $1,100.000.00, članstva nad 20,000. Nova društva se lahko vstanovijo v Združenih državah ali Kanadi z 8. člani. Pristopnina prosta. Bertie najboljši slovenski tednik "Novo Doho'*, glasilo J8KJ. Pišite po pojasnila na glavnega tajnika, Jostph Pishler, Ely, Minnesota. Pozor Rojaki! Za vestno in hitro izvršitev vseh poverjenih j nam poslov naslovite vsa pisma za list — "GLAS NARODA" 2 I 6 West 1 8th Street New York Vsa denarna nakazila v stari kraj, bančne posle in potniške zadeve pa — SAKSER STATE BANK 82 Cortlandt Street New York i da tako Vaša naročila ne bodo vsled odda-j Ijenosti uradov zakasnela. "GLAS NAROD A" NEW YORK, THURSDAY, JANUARY 2, 1930 INajdenka. ROMAN IZ ŽIVLJENJA. Za Glas Naroda priredil G. P. VaAe rofce »o v resnici občudovanja vredne, dragi prijatelj! Pre-celo klavne rote na gradu ... Ali se vam zdi, gospod župnik? Veseli me, če pravite kaj ta- ke« a Ogovorjeni se je nasmehnil potihem. Z ljubeznipolnim pogledom ><" je czrl po svojih rožah ki so cvetele z belimi, rdečimi in rmenimi veti ter polnile ozračje z mamečim vonjem. Tako gosto so se dvigale ože navzgor, da je bilo komaj mogoče videti še zid. Kot hiša iz prav-jic m- je zdela vsem učiteljeva hiša. Ni ga bilo skoro mimoidočega, ki j! se za trenutek ne ustavil ter se napil lepote, ki ga je še nekaj časa Kjlnila z nedoločeno veselostjo. Župnik je stai ob vrtni ograji v polovici višine moškega ter se za-)aval z učiteljem, ki je delal v svojem vrtu. , JuniJi-ko solnce je vroče pripekalo. Soparica je ležala nad pro-itrano deželo ter nekoliko zakrivala jasno sinjino neba. Dež bi bil zelo dobrodošel! — je rekel župnik, ko se je na vaški :ebti pripeljal mimo vez ter dvignil oblak prahu, ki je tudi ponesna-11 njegovo črno suknjo. Potrepal se je nalahko po ramenih ter rekel roč na svojega prijatelja: —-■ Kovač ima nov voz! Da gospod župnik, pripovedoval mi je včeraj o nakupu. Sedaj ;a mora seveda pokazati! Ali so črešnje že zrele, dragi Lene? Črne ne še. gospod župnik Nekaj drugih pa sem poskusil že lanes tj atrij. In moje Ananas-jagode so tako dobro obrodile! Par untov sem Jih že prodal! Vaš vrt je uzoren na dolgo in široko, gospod Lene. Skoro bi vam avidal a kot duhovnik ne smem imeti takih občutkov, — se je smeh-!al župnik — Jaz sam nimam toliko sreče s svojim vrtom! Mojfa »taktična žena me pogosto oaemerja, češ da sem pri vrtnarskem delu ako neroden . Ce bi "edno živeli na deželi kot jaz, gospod pastor, bi vam bi-) to drlo tudi bolj lahko Vse mora biti naučeno in izurjeno! Jaz za vojo on-bo moram reči. da oprijemam svojega vrta in da se iz te-a razloga nisem še nikdar potrudil, da bi me prestavili v mesto. Zim-ke mesece prenašam lahko v družbi naših klasikov, nakar je zopet reba priceu delatt Kadar pa je seme posejano ter opazujem tjrstenje ir arastek je tako kot z mojimi otroci, — le da je zemlja dooti bolj volj-.», ;n hv»Jriina kot marsikatero tro&ko srce V vseh otrocih bi rad idel, kuko bi vzhajala bodoča žetev ... Župnik se je nekoliko zamislil te rekel nato: N.i v a k način pa imate lažje kot pa jaz, dragi Lene. Vam za-ip«i.ne duše .»< mehke teh zmožne utlsov, — a kakšna kamenita, s tr-iicm posejana tla moram pogosto obdelovati jaz sam! Pogosto mi ho-ej zastati roki in plug se mora skrhati, če človek naleti na toliko ovir EJju.b temu pa ne sme človek obupavati . . Župnik je privlekel ven uro. K.ij, že pet proč' Mislim, da sem se nekoliko zamudil. Moja že-iA me bo čakala Žene župnikov in zdravnikov se morajo navaditi ča- Ali smem prositi gospoda žunpnika, če hoče vzeti par rož za PriK.im vaa, ne oropajte samega sebe! — je ugovarjal duhovnik, dasiravno Je bil udan z vsem svojim srcem rožam ter se težko lo- Vendar, gospod župnik, dovolite mi to veselje! — Kristel, pri-f si mi škarje, nakar je nekako devetletni deček takoj prinesel zahte- Bil je reden fant z rjavimi, lahno kodrastimi lasmi in temnimi ■ mi Izraz ljubkega, otroškega obraza pa Je bil resen ter skoro po- sama delala odgovornim za nesrečo, čeprav I a je ona sama poslala na dvorišče, da nabers nekaj drv. In Kristel t'*-~ mere pozabiti tega krivičnega očitanja. Izza onega časa se je popolnoma ispremenil Iz veselega fanta je postal čemeren, -ostra hov an otrok in ja2 sam trpim najbolj strašno nad tem. S svojo ženo moram biti skrajno previden In popustljiv, da ne zboli na duhu. Ta njena žalost je te znak duševne obolelosti. To neprestano tuhtanje in to zakopavanj« v bolečino... Učitelj j« globoko vzdihnil | j — Ce bi imela vaša žena kake skrbi, bi že lahko pregnali to njeno potrtoet.... d v Župnik se jc pomišljal, kot da išče pravih besed. Vobče se lahko reče. da napreduje. Turčija p-xl vodstvom Kema-la paše z orjaškim' koraki. Diktator. mož hladnega in treznega razuma, ki se je odrekel tradicijam stare domovine, da jo obnovi s svežimi sokovi zapada, neumorno dela na tem. da uvede svojo državo v evropski kuiturni krog navzlic nezadovoljstvu starinov. A stari svet odmira, čeprav počasi, njegov prostor pa poplavlja boder naraščaj ki ne posveča pozornosti samo koranu. ampak tudi gospodarski blaginji in napredku dežele. Kemal si na vso moč prizadeva, da bi dvignil turško ljudstvo moralno in gmotno. Zato išče za svojo državo novih virov gmotne blaginje, za ljudstvo pa zaslužka ki bi prijal njegovi eksistenci. Seveda zadeva pri teh reformah korak za korakom na ovire. Treba se je torej boriti zoper stare predsodke, obenem pa uvajati novotarije, kar pomeni boj na dveh frontah, za uspeh v novi smeri. Turčija je imela doslej petek za praznični dan v tednu. V zadnjih dveh letih pa se je pojavilo gibanje, ki stremi za odpravo petka in njegovo nadomestitev z nedeljo Muslimani se temu seveda upirajo Ko se je pojavila misel o odstranitvi petka in o njegovi nadomestitvi z nedeljo prvič v turški javnosti, se je bilo bati, da izbruhne v Turčiji velik odpor zoper nameravano reformo. Kemal je videl, da >e le ne more ukrepati tako čez noč n je zato modro pustil, da je minilo nekaj časa v razpravljanju j tem vprašanju. Dve leti je na ta način omehčaval Turčijo, in šele sedaj smatra, da je prišel pravi čas za ude j st vi te v tega načrta. Ves ta -as ko so Turki lahko razmišljali o umestnosti in neumestnosti nameravane reforme, pa so listi razširjali Kemalovo tendenco in pisali v prilog odprave petka ter njegove nadomestitve z nedeljskim počitkom. Stvar je sedaj v toliko dozorela ia bo predložen turški narodni -kupščini v Angori zadevni zakonski predlog. Zar.j niso bili tako važni drugi momenti kakor gospodarski. Turki sami smatrajo ta postopek za najradikalnejšo mero Ke-malove države, potem ko je bil odpravljen kalifat, cerkev pa ločena od države. Pobudo za to namero tudi ni dal sam Kemal paša, ampak baje gospodarski krogi, ki so spoznali, kaj se pravi počivati, kadar drugi delajo in obratno. Za sedanji kurz na Turškem pa jc značilno še nekaj drugega. No- POZIV ! Vsi naročniki katerim je, oziroma bo v kratkem pošla naročnina za list, so naprošeni, da jo po možnosti čimprej obnove. — Uprava lista. va serija turških znam!:, ki je pred kratkim prišla v obtok, nosi ž? izključno latinske napise. Latinica je uvedena v Turčiji na -plošno že od 1. junija letos. In ker je arabska pisava nadomeščena z latinico, je tilo treba dosledno izvesti to stvar tudi pri poštnih vrednostih. Vzeli so torej znamke iz leta 1926. ko je bila še v veljavi turška pisava ter jih pretiskali z latinico. Prvotno so imeli namen natisniti vse znamke nanovo, a ker je bilo še mnogo starih. v zalogi, so se peslužili procedure. ki je bila prva leta po vojni uzuelna v mnogih evropskih državah. ™ Kako sc potu je v stari kraj in nazaj v Ameriko. Kdor je nam-nj^n potoratl v star? kraj, je potrebno, da je poučen o potnih listih, prtljagi h drugih stvareh. Vsled nase 4olgo> letne izkušnje Vam mi samoremc dati najboljša poi«nih ln priporočamo vedno le prvovrstne brso-parnike. T odi nedržavljanl zanmesjo potovati t stari kr^l ut oHsk, toda preskrbeti si morajo dovoljenje sa povrnitev (Return Permit) Is Washington*, ki je veljaven sa eno leto Bres permit* je sedaj nemogoče priti nazaj tudi ▼ teku 6. mesecev in bii se ne pošiljajo več t star) kraj, ampak ga mora vsak prosilec osebno dvigniti pred odpotovanjeni v stari kraj. Prošnja za permit tt mora vložiti najmanje eden meset pred nameravanim odpotovanjeni in oni, ki potujejo preko New Yorka je najbolje, da v prošnji označijo naj jim pošlje na Barge Offico. New York, N. Y. KAKO DOBITI SVOJCE IZ STAREGA KRAJA Glasom nove ameriške priseljeniške postave, ki je stopila ▼ veljavo z prvim Julijem, snaša jugoslovanska kvots 845 priseljencev letno, a kvotni viseji se izdajajo samo onim prosilcem, ki imajo prednost v kvoti in U no: Sta ris« ameriških državljanov, možje ameriških državljank ki so se po 1. jur-iju 1928. leta poročili. žene in neporočeni otroci izpod 18. leta poljedelcev. Ti so opravičeni «lo prve polovice kvote. Do druge polovice pa s c opravičeni žene in neporočeni otroci izpod 21. leta onih nedrzavljanov, ki so bili postavno pripusčeni v to dežeH sa stal no bivanje. Za vsa pojasnilo se obračajte na poznano In zanesljivo SAKSER STATE BANK 82 CORTLANDT STREET NEW YORK Berlin * Acht-Uh-Blatt" piše o novi nalezljivi bolezni. Bolniki tožijo o bolečinah v bedru, ki so posebno hude ponoči. Ne morejo spati in sploh ležati, dočim se boljo počutijo, če se gibljejo. Vzroki še ; niso jasni. Vendar mislijo zdravniki, da izvira bolezen iz infekcijska-, ga vnetja osrednjega živčevja. Do j sedaj so še vse bolnike ozdravili,1 a bolečine trajajo po več tednov. Kretanje Parnikov 7 %— Shipping Newi — POZOR, ROJAK! Iz naslova na listu, katerega prejemate, je razvidno, kdaj Vam je naročnina pošla. Ne čakajte toraj, da se Vas opominja, temveč obnovite naročnino ad direktno, ali pa pri enem sledečih naših zastopnikov. i Dalje prihodnjič.) KNJIGE VODNIKOVE DRUŽBE za leto 1930 so izšle. Oni, ki so jih prej naročili, sojih dobi li direktno od Vodnikove družbe v Ljubljani, mi pa prodajamo zbirko štirih knjig za 81. 50 KNJIGE SO NASLEDNJE: VODNIKOVA PRAT1KA vsebuje veliko zanimivosti iz naravoslovja, narodopisja, fizike ter razne dragocene nasvete za hišo in dom. V BORBI ZA JUGOSLAVIJO Ta knjiga bo posebno zanimala ameriške Slovence, ker je v nji več zanimivih slik ameriških Jugoslovanov, ki so se med vojno zavzemali za Jugoslavijo. LECTOV GRAD — Je zanimiva povest mladega pisatelja KOZAKA. J U S A ZGREŠENI CILJI bodo zanimali slehernega čitatelja. Pisatelj Slavko Savinšek je zajel snov sa svojo povest globoko Iz življenja. KNJIGARNA "GLAS NARODA" 216 West 18 Street _______________ New York, N. Y. - CALIFORNIA Fontana, A. Hochevar San Francisco, Jacob Lau&hln COLORADO Denver, J. Schutte Pueblo, Peter Culig, John Germ, Frank Janesh, A. Saftič. Salida, Louis Costello. Walsenburg, M J. Bayuk INDIANA Indianapolis, Louis Banlch ILLINOIS Aurora, J. Verblch Chicago, Joseph Bllsh, J. Bevčlč, Mrs. F. Laurlch, Andrew Spiliar. Cicero, J. Fabian. Joliet, A. Anzelc, Mary Bamblch, J. Zaletel, Joseph Hrovat. KANSAS Glrard, Agnes Močul*. Kansas City, Frank 2agar. MARYLAND Steyer, J. Ceme. Kitzmiller, Fr. Vodoplvec. MICHIGAN Calumet, M F. Kobe Detroit, J. Barich, Ant JanezlcJ MINNESOTA Chisholmn. Frank Goute, A. Pa-nian, Frank Pucelj. Ely, Jos. J. Peshel. Fr Bekula. La Salle. J. Spelich. Mascoutah, Frank Augustln North Chicago, Anton Kobal Springfield. Matija Barborich. Summit, J. Horvath. Waukegan, Frank PetkovSek in .K že Zelene. Eveleth, Louls Gouže. Gilbert, Louis Vessel Hibbing, John Povšt Virginia, Fra.'k Hrvatlch. Sheboygan, Johr* Z or m an. West Allis, Frank Skok. | MISSOURI i St. Louis, A. Nabrgoj MONTANA Klein, John R. Rom. Roundup, M. M. Panlan Washoe, L. Champa. 1 NEBRASKA Omaha, P. Broderick. NEW YORK j Gowanda, Karl Sternlsha. Little Falls, Frank Masla. OHIO Baiberton, Jonn Balant, Joe Hltl. Cleveland. Anton Bobek, Chas Xarlinger, Louis Rudman. Anton Simcich, Math. Slapnik. Euclid, F. Bajt. Glrard, Anton Nagode. Lorain, Louis Balant in J. Kuniše Niles, Frank Kogoviek. Warren, Mrs. F. Rachar Youngs town, Anton Klkelj. OREGON Oregon City, J. Koblar. PENNSYLVANIA: Ambridge, Frank Jakše. Bessemer, Louis Hribar. Braddock, J. A. Germ. Broughton, Anton Ipavec. Claridge, A. Jerin. Conemaugh, J. Brezovec, V. Ro-vanšek. Crafton, Fr. Machek. Export. O. Previa, Louis Jupan-čič, A. Skerlj. F&rrell, Jerry OJcorn. Forest City. Math. K .mln. Greensburg, Frank Novak. Homer City in okolico, Frank Fe-renchack. Irwin, Mike Paushek. Johnstown, John Polanc, Martin Koroshetz. Krayn, Ant. Taotelj. Luzerne, Frank Balioch 3 ja.iuarja i'emiland, Cherbourg', Antwerin-n 4. januarja: M iiirivti -iik.1, Cherlwurs i:»-rei)Kurla, i.'lu-ri/ourp Milwaukee, Hamburg, Ch«rt»r»urg C"tltc 'Jrasuit, >ii. 6. Januarja S.>turniu. Trst 9. januarja: Veetiiiam. Houlugn« sur Mer, Kuttt-r- da in 10. januarja: Olympic. Cherbourg Uremen. Ctierbouig, lir*-iru.*n 11. januarja: Kepublic. Cherbourg, Itrt-mtn Minnekabda. Boulogne sur Mcr 14. Januarja- XajKMi, Ct nuvo. 15 Januarja: .X merica, Cherbourg 16. januarja: MuenchHti. Cherbourg, Bremen 17. januar'a: !!»• n| m^ernl ml udobnoatl _ pijana in alavn* fraacoak* kuhinja lare-lno n!sk« cene Vjsmftajt« kateregakoli OooblalCeneca agenta FRENCH LINE It STATE STREET NIW YORK. N. Y. V JUGOSLAVIJO PO CUNARD PROGI Najhitrejša parobroona služba na »vetu. 8 dni do JufloslaviJe. Parnikl odpluJejo New Yorka v Cherbourgh vsako aredo. Potujte na enem Umed naslednjih velikanskih parnikov. BERENGAR1A AOUITANIA MAURETAN1A \sak petek vo/.jjo tudi novi parnlki na olje v Ilavr«. Vozni listki 3. tazre.ia iz New j\ , 1 Yorka do I.jubljarte in na aj $19b. / j in več. piivatfie k;tbine, prostorni zaliavni pro.Htori, izvrstna doma a hrana, uljudna postrežba. CUNARD LINE Vplačajte sta nafto Ilustrirano slovensko knjižiio — zimionj. '/.a na'laljna pojasnila se obrrlte na zastopnika Cunari proge aH pl-ftite ni: 25 BROADWAY. NEW YORK POTUJTE Z NAJHITREJŠIM PARN1KOM NA VODI lllllltUmMiiiiiiimnni dni na DO CHERBOURGA - 4IIIIIIIUIII mm oceanu 6 DNI DO BREMENA BREMEN S. S. EUR OP A, ki jo sedaj grade, bo stavljena v promet MARCA 1930 SAMO 7 DNI DO JUGOSLAVIJE Pripravna in direktna železniška zveza z vsemi deli Evrope. Redna tedenska <»d-plutja s priljubljenim broduvjem Llnvdo-vili parnikov. ijlede i'M>vratnih gih^dei ^ BROADWAY „0te , zast'»pni- XE\V YORK Manor, Fr. Demshar. Meadow Lands, J. Koprlvšek. Midway, John Žust. Moon Run, Fr. Podmiliek. Pittsburgh, Z. Jakshe, Vine. Arh in U. Jakobich, J. Pogačar. Presto. J. Demsnar. Reading, J. Pezd!rc. Rteelton. A. Hreu. Unity Sta. ln okolico, J. 8kerlJ. Fr. Schifrer. West Newton, Joseph Jo van Wlllock, J. Peterne'. WEST VIRGINIA: Williams River. Anton Svet. LTTAH Helper, Fr. Krebs. WISCONSIN Milwaukee. Joseph Tratnik in Jos. Koren. Racine in okolico, Frank Jelene. WYOMING Rock Springs, Louis 'laucber. Dlamondville. F. Lumbert. Vsak zastopnik Izda potrdilo ■ svoto, katero Je prejel. Zastopnike ' rojakom toplo priporočamo. Naročnina za "Glas Naroda: Za eno leto za pol leta S3.; 1 z a štiri mesece $2.; za četrt leta $1.50. New Yors City Je $7. celo leto. Naročnina za Evropo je $7. za celo leto. ZASTAVE, REGALIJE, IN VSB DRUGE DRUŠTVENE POTREBŠČINE. — PlSlTE PO UZORCE IBi CBN* NA VEČLETNEGA ROJAKA-TRGOVCA. (Agency for Sperton Radio) IVAN PAJK CONEMAUGH. PA-