PosfnTna plačana v gotovini Cena Din 1a- Stcv. 86. V L|ubl|anif sobota 16. aprila 1938. Lelo III Neugodna velikonočna vest iz Pariza: Čudni francoski pogoji za pogajanja z Italijo Pariz, 15 aprila. Havas. Po prvi ožji mini-strski konferenci se zdi, da je stališče Dalndi-erove vlade do mednarodnih vprašanj, posebno P® glede obnove razmerja med Italijo in Fran-c|jo, dobilo določnejšo obliko. Včeraj so v vlad-*>;n krogih v zvezi s tem dajali splošne podatke, *:i bodo jasnejši šele po seji ministrskega sveta Prihodnjo sredo. V teh krogih izjavljajo, da ni za zdaj moči nič ukreniti glede imenovanja francoskega poslanika v Rimu in da so vsi časopisni glasovi o tem preura-hjeni Vprašanje je tole: Britansko-italijan-®ki dogovor bo danes podpisan; dogovor naj bi stopil v veljavo po bodočem ženevskem zasedanju in odpoklicu italijanskih prostovoljcev iz Španije, nato bi pa Velika Britanija pravno Priznala italijansko oblast nad Abesinijo. Glede na ta pogajanja je londonska vlada dosegla od rimske vlade ureditev več vprašanj, ki so za Veliko Britanijo velikega pomena. Gre torej to, ali bo zdaj podobna pogajanja začela tudi Francija, ki ji gre za prav tako važne interese, Preden prizna italijansko Abesinijo, kar bi storila s tem. da bi tudi imenovala svojega posja-nikn v Rimu v skladu s predpisi, ki jih Italija zahteva. Francoska vlada si želi sprave z Ita-hjo, govore v teh pooblaščenih _ krogih, misli P®, da se do teh uvodnih pogajanj vsekakor mora priti, šele potem bo mogoče razpravljati ° nadaljnjem sporazumevanju. Ostane nato še določitev postopka za ta pogajanja; naj zanje določijo kako reprezentativno osebnost ali odličnega parlamentarca. To vprašanje je še odprto. Glede na nestrpnost, ki jo kažejo nekateri listi, pripominjajo v teh francoskih vladnih krogih, da je britansko-italijanski dogovor samo pogojen, ker bo stopil v veljavo šele tedaj, ko se umaknejo italijanski prostovoljci iz Španije in ko prizna Velika Britanija italijansko oblast nad Abesinijo. Po drugi strani bo pa ta dogovor, če bo prinesel mir med obema državama, zelo pripomogel k splošni pomiritvi v Sredozemlju in zato tudi v Evropi, če bo krenila rimska vlada po tej poti, ne bo mogla ostati trdovratna in bo morala načeti razgovore tudi s Francijo. V prvi vrsti ji bo nemogoče zahtevati, da dobi od francoske vlade najprej priznanje svoje posesti v Abesiniji, če je drugače ravnala pri Veliki Britaniji. To bi bil poskus, ki bi ne mogel ustrezati Franciji. Če izvzamemo razne točke, kakor spore, ki so nastali v zvezi s francosko železniško progo Džibuti— Addis Abeba ali obmejne spopade v francoski Somaliji, so ta vprašanja enake vrste kakor vprašanja, ki so bila na sporedu pri britansko-italijanskih razgovorih. Glede Sirije je to vprašanje enako s problemi, ki se je z njimi_ ukvarjala Velika Britanija v zvezi s Palestina Ta vprašanja niso daleč od tistih, ki jih je načelo italijansko propagandno delovanje v Tunisu. Na enako podobnost naletimo tudi v vojaških in pomorskih vprašanjih med Francijo in Italijo v kotlini Sredozemskega morja in v španski zadevi. V takšnih okoliščinah bi se mogla podajanja med Francijo in Italijo hitro razviti, če bi se Italija zanje odločila. V Parizu menijo, da bi razgovori mogli obroditi sadove še pred ženevskim zasedanjem v maju t. 1. To napol uradno poročilo francoske vlade, ki določa pogoje, pod katerimi bi bila Francija pripravljena začeti razgovore z Italijo, priznati njeno oblast nad Abesinijo in imenovati novega poslanika v Rimu, je učinkovalo v francoski javnosti precej porazno, saj je zadnje dni vladalo splošno pričakovanje, da bo Francija takoj začela razgovore z Rimom. Listi pravijo, da ho Italija težko sprejela te pogoje, ki zahtevajo, da bi se najprej razgovarjala in reševala vprašanja, ki nimajo nobene zveze s priznanjem italijanskega cesarstva. Tudi bi bilo po diplomatskih običajih zelo čudno, če bi imenovala, svojega poslanika šele potem, ko ki kila vsa vprašanja že razjasnena. Anglija ni od Italije zahtevala ničesar kot pogoj, da bi začela razgovore z njo, marveč se je postavila na stališče, da se je treba znebiti vse nepotrebne in škodljive navlake ter zagrenjenosti, če hoče najti izhoda iz slabega razmerja, ki je vladalo med Anglijo in Italijo toliko let. Zaradi tega je treba to spomenico smatrati kot zastoj zbliževanja, ki se je med Italijo in Francijo začel porajati med angleško-italijanskimi pogajanji. Močna roka v francoskem Tunisu Tunis, 16 apr. o. Zaradi nemirov v Tunisu, katere je organizirala tako zvana neodesturska stranka in ki so zahtevali pretekli teden veliko mrtvih in ranjenih, so francoske vojaške oblasti v okviru vojnega stanja odredile razpust te arab«ke revolucionarne stranke. Močni oddelki vojske in mobilne garde so se včeraj odpeljali v Sousso, kjer je bil sedež stranke. Obkolili so njene prostore ter z oklopnimi avtomobili in tanki hkratii zaprli ves mestni predel. Nato so razbili vrata ter obesili na poslopju francosko zastavo. V prostorih stranke so dobili Teč njenih voditeljev, ki so vse zaprli in bodo Mednarodni šahovski bol v Uubliani Pred prazniki smo. To se vidi ludi v dvorani, kjer se bijejo za točke udeleženci mednarodnega šahovskega turnirja v Ljubljani. Ker je nastopil že skoro povsod delopust in se zapirajo za velikonočne dni razni uradi, so nekateri šele zdaj utegnili iti pogledat ta šahovski boj. Vedno več, čim bliže so prazniki, jih prihaja na to mednarodno bojišče, saj imajo mnogi le v teh dneh nekaj razpoložljivega časa. Tudi včeraj so bile že popoldne končane štiri partije. Najprej sta se pobotala madžarski mojster Szabo in Astaloš. Ko sta pometala z deske veliko večino figur, sta si segla v roke in drug drugemu stisnila med prste pol točke. — Šorli je igral s Totom. Strokovnjaki pravijo, da sta igrala »dunajsko igro«. No, naj bol Važno je gotovo bolj, kako sta jo igrala. Šorli kot črni ves čas ni mogel priti do kakšne prednosti, ki bi obetala jcaj več. Tudi ni mogel zaviti vrat prostemu Totovemu kmetu, ki ie postajal čedalje obje6tnejši. Zraven pa je še Sor-ijeva ura divjala tako hitro naprej. V težavnem Položaju pa je Sori* naredil raje hitri konec s tem, da se je vdal. To je zanj res veliki petek. — V Partiji dr. Trifunovič—Folty* se je že kmalu po začetku zazdelo, da igralca skušata igro poenostaviti. Zato sta tudi brž zmeniala kraljici in lovce. Ta zamenjava pa je bila ugodnejša za Trifunoviča, ki je • stolpi vdrl med nasprotnikove kmete in dva ugrabil. Ta dva sta mu tudi prinesla zmago. — Da tudi Nedeljkovič ni kar tako od muh, je pokazala njegova včerajšnja žilava igra s Pircem Kljub temu, da se je Pircu posrečilo narediti svojemu kmetu Prosto pot, ni mogel zmagati, pač pa se je moral Zadovoljiti tudi včeraj le z remisom. — Vse druge igre so se nadaljevale še zvečer. Broder in Vidmar mlajši ter Steiner in dr. Tartakower so se brž zedinili na remis Dr. Vidmar je včeraj zmagal. Njegova žrtev je bil Furlani, ki je »zgubil figuro. Kostič in Preinfalk pa tudi še zvečer nista končala. Stanje po 5. kolu: BrSder, dr. Trifunovič 3 in Pol, Kostič, Tot 3 fl). Szabo 2 in pol (2), dr. Vidmar 2 in pol (1), Astaloš, dr. Tartakower 2 in pol, Prein-falk, Pirc 2 (1) itd V 6. kolu igrajo: Furlani—Šorli, Pirc—Tot, dr. Astaloš—Nedeljkovič, Vidmar ml.—Szabo Fo!tys— BrSder, dr. Tartakower—dr. Trifunovič, Preifalk— Steiner in dr Vidmar—Kostič. — Vsem igralcem Želimo srečno in zadovoljno veliko noč! Posebno ti-•tim, ki so ostali boli zadaj. Naj za njihovim Velikim Petkom res pride Velika nedelja! Noini požar v Cerknici Na veliki četrtek okrog pol 9 zvečer je prišla goreti Cibkova hiša v Dolenji vasi. Pred dobrim tednom se je izselil iz nje delavec Jernejčič, je dobil drugje stanovanje. Nekaj dni ni v njej bihče stanoval, pred par dnevi pa so dale K. D. E. botri v shrambo material, ki ga bodo rabili za inhalacijo v Dolenji vasi. Ker je bilo baje nekaj biateriala pokradenega, je sklenil monter preno-cevati v hiši. da bi tako zabranil morebitni vlom in kitvino. Ker pa je bilo ta dan precej hladno, je *®kuril peč in legel spat. Pa so se vnele saje v dimniku in je nastal požar, katerega so prvi opatij delavci na Milavčevi žagi. Na pomoč so takoj Prihiteli gasilci iz Dolenje vasi in pozneje še iz '-erkniee. Radi močnega vetra je bilo gašenje pre-*°i otežkočeno, dosegli pa so, da se niso vnela eo-Tpbba poslopja. Hiša je bila že stara, krita s sla-j110; Lastnica je bila zavarovana za 2000 din Ma-Pr,al za inštalacijska dela je ostal nepokvarjen. Angleiko francoski politični in pripravijo mu naj zvezo petih evropskih velikih držav London, 16. aprl. o. Uradno poročajo, da bosta zadnji teden v aprilu obiskala London francoski ministrski predsednik Daladier in zunanji minister Bonnet. S predsednikom angleške vlade Chamberlainom in zunanjim ministrom lordom Haliiaxom se bosta razgovorila o vseh vprašanjih, ki se tičejo angleško-irancoskega političnega, gospodarskega in vojaškega sodelovanja. Takoj ja temi razgovori se bodo sestali zastopniki angleškega in irancoskega generalnega štaba in razpravljali o tehničnih vprašanjih angleško-fraacoske državne obrambe. Sporazum Anglije z Italijo bo omogočil angleškemu obrambnemu ministrstvu, da bo lahko velik del sredozemskega brodovja poslalo na Daljni vzhod in v Atlantsko morje, kjer postaja Angliji nevarna nemška pomorska moč. Zaradi tega bi Angleži radi pridobili še Francoze za to, da bi omejili število svojih brodovnih edinic na Sredozemlju in na ta račun povečali vojno mornarico v Atlantskem morju. To pa je mogoče samo, če se tudi Francija po angleškem zgledu sporazume z Italijo. Glede gospodarskega sodelovanja bodo razglabljali o možnostih, kako £ I bi si Anglija in Francija ob vojni gospodarsko pomagali, zlasti glede prehrane. Še važnejša pa {e vest, ki pravi, da se bodo angleški in francoski državniki pri teh razgovorih sporazumeli tudi o bodočem skupnem diplomatičnem sodelovanju. Pretresli bodo vse možnosti za sklenitev morebitne zveze med petimi velikimi državami: Anglijo, Francijo, Italijo, Nemčijo in Poljsko. Tako zvezo svetujejo italijanske politične osebnosti in je bilo o njej veliko govora ob nedavnem obisku poljskega zunajega ministra v Rimu. S tem hoče Anglija ustvariti nov varnostni sistem v Evropi, v katerega je prvič vključena tudi kaka slovanska država. Ta načrt naj bi po eni strani pridobil Nemčijo za sodelovanje ter s tem omejil njene daljnosežne ekspanzivne načrte, k čemur bi zaradi novega prijateljstva z Anglijo pripomogla tudi Italija, ne da bi bilo treba zvezo med Nemčijo in Italijo rušiti ne da bi kdo nasprotoval upravičenim nemškim težnjam. Zveza petih velesil bi po tej zamisli bila največji dogodek v povojni evropski zgodovini. Sporazum med Anglijo in Italijo bo podpisan nocoj ob 18*30 v Rimu Rim, 16. apr. o. Nocoj ob 18.30 bo v rimski palači Chigi slovesno podpisan sporazum med Anglijo in Italijo. Za Italijo bo uradno listino podpisal ztnanji minister grof Ciano, za Anglijo pa poslanik v Rimu lord Perth. Pri podpisu bo navzoč tudi egiptovski poslanik v Rimu in bo podjpisal tisti del pogodbe, ki govori o dobri soseščini med Egiptom in Italijo. Vsi rimski listi priobčujejo pod velikimi naslovi vest, da bo parafiran italijansko-britanski dogovor in pravijo pod naslovom »Velikonočna sprava«, da so oči sveta bolj kakor kdajkoli uprte letošnji veliki teden v Rim. Vsebina pogodbe še ni znana, gotovo je pa, da je sporazum dokaz medsebojnega zaupanja, brez katerega ne bi mogli pričakovati takšnega nspeha. Sporazum pomeni tisočletni mejnik sedanje zgodovine Velike Britanije in Italije na križišču, kjer drži pot k miru. Besedilo sporazuma bo nocoj objavljeno hkratu v Rimu in v Londonu in bo vsebovalo kakih 6000 besedi. Rim, 16. apr. o. Angleški vojni minister Hore Belisha dospe danes ob 15.30 na Malto. Jutri mu bo guverner priredil svečano večerjo. V torek in sredo bo minister pregledal utrdbe na Malti in celotno angleško vojaško in pomorsko silo na otoku. Prihodnji petek pa bo dopotoval v Rim, kjer bo ostal dan ali dva . Nacionalisti so dosegli morsko obalo: Francova vojska je, odrezala Katalonijo od ostale vladne Španije Saragosa, 16. apr. o. Havasov posebni dopisnik poroča, da so oddelki generala Aranda včeraj dosegli na južnem bojišču morsko obalo ter okrog treh popoldne zasedli mesto Vinaroz. Mesto jim je padlo v roke brez hujšega boja. Hkrati so Arandove čete zasedle še kraje Beni-carlo, Aicanar, Uldeeono, ki vsi leže ob morju ter ob progi in cesti, ki držita iz Barcelone ob obali v Valepcijo. V celoti so Francovi oddelki zasedli včeraj vsega skupaj 30 km ceste in proge. S tem je cestna, železniška, brzojavna in telefonska zveza med Katalonijo in ostalim vladnim ozemljem končnoveljavno pretrgana. Po morju zveza zaradi nacionalistične pomorske in zračne blokade ni mogoča. Nacionalistično poveljstvo (»udarja, da je včerajšnja zmaga generala Arabda najsijajnejša od začetka državljanske vojne in bo rodila važne posledice za bodoče vojskovanje ter v veliki meri pospešila zlom vladnega odpora. Proti morju prodirajo naglo tudi oddelki generala Valina. Če jim prodor uspe, bo Francova armada potem imela v oblasti okrog 100 km sredozemske obale. Sporazum o nakupu mehiškega srebra sta sklenili USA in Mehika. S tem je poravnan spor, ki bi bil hudo zadel mehikansko narodno gospodarstvo, čigar glavni dohodek je izviral prav iz prodaje srebra Združenim državam. Maršala Čankajšeka je zadela v nogo bomba iz japonskega letala, tako da mu jo bodo morali najbrž odrezati Švicarski zvezni svet je prepovedal delovanje poročevalskemu uradu v Luzernu, ker je sistematično napadal švicarske sosede. Ameriški vojaški krogi ne bodo nasprotovali prodaji ameriških letal v Anglijo, tako da bo ta lahko kupila v Ameriki /.e v kratkem 1500 najmodernejših aparatov. Turški zunanji minister Ruždi A ras je po podpisu prijateljske pogodbe med Egiptom in lurčijo včeraj odpotoval iz Aleksandrije proti domu. Ob slovesu so mu v Egiptu priredili prisrčne manifestacije. 40 študentov z zagrebškega vseučilišča je včeraj dospelo v Sofijo Obiskali bodo bolgarske znanstvene ustanove. Belgijski ministrski predsednik Janson je včeraj dospel v Pariz in bo imel važne razgovore z odgovornimi francoskimi politiki. Delo v francoski kovinski industriji se bo po veliki noči začelo spet v navadnem obsegu, ker se je stavka na posredovanje in pritisk vlade končala Kristus ie vstal, aleluja V tem znamenju želi vsem na-ročnikom in prijateljem vesele in blagoslovljene velikonočne praznike — »SLOVENSKI DOM< Vesti 16. aprila Slovesnosti velikega petka v Vatikanu se je včeraj udeležil ves diplomatski zbor, člani rimskega plemstva in drugi odlični zastopniki. Svete obrede je v sikstinski kapeli daroval kardinal Granito di Belmonte. Pel je sloviti sikstinski zbor. Mednarodno vrtnarsko razstavo so odprli te dni v Ženevi. Na njej je zastopanih večina evropskih držav. Angleški mornariški minister Duff Copper je včeraj obiskal francoskega mornariškega ministra Cenipinchija in se z njim dalje časa zaupno pogovarjal. Nova francosko-italijanska trgovska pogodba, ki uvaja svoboden plačilni promet med obema državama, bo začela veljati 1. maja. Madžarska se ne bo izneverila svojim obveznostim do Nemčije in ne bo pristopila med nemške nasprotnike, kakor bi to želeli razni tuji krogi. Tako se glase poluradne vesti, ki jih prinašajo bu-dimpeštanski listi. Med Grčijo in Nemčijo so se začeli razgovori za novo ureditev trgovskega in plačilnega prometa, kar je potrebno zaradi priključitve Avstrije k Nemčiji. Maršal Badoglio, ki se je mudil nekaj časa v Libiji, da uredi odpoklic deda italijanskih čet, kakor ga določa novi sporazum med Anglijo in Italijo, je včeraj odpotoval v Rim. Odposlanstvo naše vojne mornarice v Italiji je včeraj dospelo v Genovo, kjer si bo ogledalo pristaniške naprave, ladjedelnice in tovarne. Predsednik francoske republike Lebrun bo vrnil obisk angleške kraljeve dvojice, ki pride v Pariz konec junija v septembru, ko bo uradno obiska! Anglijo. Prepoved o izvažanju draguljev je izdala madžarska vlada. Dnage kamene je odslej dovoljeno prodajati v tujino samo s posebnim dovoljenjem Narodne banke. Nemiri in spopadi v Palestini se nadaljujejo. Arabci so v okolici Jafe ubili štiri angleške državljane, blizu Nazareta pa so poškodovali petrolejski vod in zažgali nafto, ki je začela teči iz njega. Napadli so tudi več judovskih avtobusov. Ameriški proizvodnji, trgovini in industriji škoduje samo to, da Amerikanci nišo složni. V sedanjih dneh bi morali prenehati spori med vlado, industrijo in delavskimi organizacijami. Te bi se morale pridružiti vladnemu gospodarskemu načrtu, katerega odobrava večina državljanov. Tako piše v velikonočni poslanici na državni zbor predsednik Roosevelt. Ves potniški promet čez Sibirijo je ustavljen, ker potrebuje sovjetska vlada progo iz Moskve v Vladivostok izključno za prevoz vojaštva in orožja. Na Poljskem so začeli razpuščati framason-ske organizacije. Kot prva je prišla na vrsto loža v Torpniju. Vsesokolskega zleta v Pragi se bodo udeležile tudi komunistične in socialistične telovadne organizacije, s čimer ho ustvarjena mednarodna sokolska ljudska fronta. Velikonočno politično premirje se je začelo na Češkoslovaškem, jutri bo predsednik republike imel ob razglasitvi tako zvanega velikonočnega miru velik govor, ki ga bodo prenašale jugoslovanske, romunske, francoske, belgijske in angleške oddajne postaje. Katoliške organizacije čeških Nemcev so sklenile ostati politično neodvisne in se ne bodo vključile v llenleinov nacionalistični pokret. Gospodarski svet Balkanske zveze je včeraj končal svoje delo v Carigradu in o sestanku izdal uradno poročilo. Včeraj so iz Carigrada odpotovali tudi balkanski časnikarji. Od tu in tam 20 milijonov kilogramov tobaka bodo kupili Poljaki v naših mongolskih skladiščih. Zastopniki poljske monopolske uprave se nahajajo že nekaj tednov v Dalmaciji ter so v splitskem skladišču tobaka odbrali že 13 milijonov kilogramov boljše in slabše vrste. Tz Splita so poljski eksperti odpotovali v Dubrovnik, od tam v Čapljino, kjer bodo kupili še sedem milijonov kilogramov Poljska monopolska uprava še ni doslej sklenila v Jugoslaviji nobene tako velike kupčije. Z godbo na čelu so odkorakali iz sodišča, kjer so bili obsojeni na zaporno kazen zaradi žaljenja časti, župan iu nekaj odbornikov v La-povu. Naredili so bili na občini nek dopis na bansko upravo proti okr. glavarju in ga obdolžili nekaterih nečednih dejanj. Stvar se je končala pred sodiščem, ki je vse prizadete obsodilo na pet dni zapora brezpogojno. Obsojenci niso bili nič klaverni, pač pa so najeli godbo in z njo na čelu odkorakali prepevaje skozi mestece. Obema znanima razbojnikoma, o katerih je bilo govora tudi v našem listu, namreč o »Mu-njk m »Poslaniku«, še vedno niso izrekli obsodbe, ker razprava še vedno traja. Le Milutin Živkovič »Poslanik« se je svoiih dejanj pokesal, starejši Mihajlo Blagovič »Munja« pa se pred sodiščem -zakrknjeno smeje. Oba močno obremenjujeta svoje pomagače, ki jih sedi na zatožni klopi 22, a vsi taje, da bi le količkaj pomagali ali pa sodelovali pri zločinskih pohodih obeh razbojnikov. Razprava bo trajala še nekaj dni, da sodišče zasliši še številne priče. Tatu, ki je vodil posebno knjigovodstvo vseh okradenih predmetov, so prijeli v Užički Požegi. Skladiščnik v nabavljal, zadrugi v Užički Požegi je zadnje čase dognal, da mu nekdo stalno in spretno prazni blagajno Dolgo ni mogel priti zlikovcu na sled Nazadnje je nastavil past in čakal Pozno zvečer je neki moški odprl vrata, odklenil s ponarejenim ključem blagajno in začel tlačiti denar v žep. Takrat pa je skočil predenj skladiščnik in ga zgrabil V neznancu je spoznal kmeta Miljkoviča Pri preiskavi so našli na domu knjigo, v kateri je kmet vodil do pare natanko svoje izdatke, ki jih je kril z nakradenim denarjem. 400.000 din bo morala železnica plačati občini v Petrovgradu na račun »kaldrmine«, katero je od 1.1918 pa do 1.1922 pobirala po svo: jem uslužbencu, vendar je ni oddala oočinski blagajni. Spor se je vlekel dolga, dolga leta. Okrožno sodišče je tožbo občine odklonilo, nakar je šlo vse na kasacijo. Tu se je pravda odločila v korist občine. Železnica bo morala vrniti 214.000 din nabranega denarja, obenem pa plačati tudi obresti, ki so v tako dolgi dobi na-rastle na okroglo 200.000 dinarjev. Obsodba je pravomočna. Življenje si je končala znana sarajevska lepotica Fata Softič. Ko je bilo dekle staro 18 let, je imelo kar 17 snubcev. Zaradi svoje lepote objestno dekle je brilo iz njih norce in vsakega po vrsti odklonilo ter osmešilo, koder se je dalo. Enega snubca je privedla do tega, da si je v obupu pognal kroglo v glavo. Ko je pa lepota začela plahneti, se je dekle poročilo z edinim, ki se je še potegoval za njeno roko, namreč z Ibrahimom Softičem. Menda ji pa ta zveza ni prinesli srečo. Dekle je nazadnje seglo po samokresu in si končalo življenje. 25.000 ljudi je do sedaj obiskalo razstavo italijanskega portreta skozi stoletja v Belsradu. Obiskovalci niso samo meščani in intelektualci, temveč tudi mnogo mladine zlasti pa srednješolska ter veliko ljudi iz nižjih slojev. Razstava bo odprta še tri tedne, pa zaradi tega računajo, da jo bo v celoti obiskalo okrog 50 000 ljudi. Prireditelji bodo s tem dosegli ne samo velik moralen uspeh, temveč tudi materialen, čeprav so bili stroški za prireditev razstave ogromni. Naša trgovinska delegacija bo v začetku Erihodnjega meseca odpotovala v Berlin, kjer o skušala z nemškimi strokovnjaki urediti vprašanje trgovinskih odnosov med našo državo in Veliko Nemčijo. Pogajanja se bodo začela na izrečno zahtevo Nemčije, ki mora jao priključitvi Avstrije urediti trgovske odnosaje še z desetimi državami. Koordinacijski odbor v trgovinskem ministrstvu je imel dve seji, na katerih jp bilo govora o predlogih, ki jih bo naša delegacija predložila nemškim zastopnikom. Dva kmeta iz Slavonskega Broda sta, se zastrupila ® denaturiranlm špiritom. Tamkajšnja čistilnica petroleja Standard 011 Company uporablja večje količine denaturiranega špirita Ze večkrat se je dogodilo, da so delavci sami pili ta Spim n ca'prodajali. Zategadelj je tovarna izdala objavo na delavce in jih opozorila na težke posledice za-uživanja špirita. Dva kmeta iz okolice Broda sta pila doma žganje, ki sta ga mešala z denaturira-nim špiritom, Id sta ga dobila pri nekem trgovcu. Posledice so se kmalu pokazale. Obadva sta še isti večer umrla zaradi zaetrupljenja. Vremensko porotno »Slovenskega doma« ffisns Vremenska napoved: Večinoma jasno, stal no in čez dan toplo vreme. — Splošne pripombe o poteku vremena v Ljubljani od včeraj do danes: Včeraj je bilo iz noči do 10.15 popolnoma jasno. Ob 10.20 so se pojavili na jugovzhodu lahki oblaki (cirnsil, ki so se polagoma razširili, a dosegli le »/to količine. Ob 11.50 se je oblačnost nekoliko povečala, vendar pa je bilo še vedno večinoma jasno. Popoldne je oblačnost naraščala do IT š0, nakar se je popolnoma zjasnilo in tako ostalo tudi ponoči. KINO SLOGA feieton 27-30 Premiera prekrasnega filma Heroiski lin poročnika Perrva V glavnih vlogah: Robert Tayior, Barbara Starwick, Victor Mc Laulen — Film divnih emocij, brizantne igre in čudovito lepe' inscenacije! — V nemškem jeziku! Preskrbite si vstopnice v predprodaji! — Premijera danes ob 21.15! Jutri ob 15., 17., 19. in 21. uri. Vponedeljek ob 10 8J, 15,, 17., 19. in 21. uri. Gradbena sezona v Mariboru se odpira Maribor, 15. aprila. Zdelo se je letošnjo pomlad, da se v Mariboru lie bo dosti gradilo. Šele sedaj, ko je začela mestna občina s preuiejevanjem Glavnega trga, pa še je 'zganila tudi zasebna gradbena podjetnost in prijav-: ljena je na mestnem gradbenem uradu že cela vrsta novih stavb, od teh nekatere prav velike. Vseeno: pa se zdi, da bo tudi letos nosila mestna občina glavno breme gradbene delavnosti v mariborskem mestu. Poleg carinarnice, ki se obeta pričeti graditi na jesen, bo r ureditev Glavnega trga največje javno delo letošnjega leta. Dela so že s polno paro v teku. Mestni gradbeni urad je Vrgel na Glavni trg vse svoje razpoložljive delovne sile, ki so bile dosedaj zaposlene pri raznih kanalizacij-:; skih in cestnih delih v drugih predelih mesta.-Trg izgleda zdaj, kakor da rijejo pod njim ogromni krti. Vse je že razkopano in razmetano, vse prepreženo križem kražem z globokimi jarki, v kat?rih se ureja plinska, električna in vodovodna napeljava. Pri tem; odkrivajo razrte zanimivosti, tako na primer plinske cevi. za katere v plinarni do sedai sploh niso vedeli. Položene so bile pred 50 leti, ko je bila plinarna zgrajena, pa tedaj za omrežje sploh načrta^ niso naredili. Tudi nekatere zgodovinske zantmivo-vosti so na trgu že izkopali, tako zlasti lepe bur-' gundske novce, Ogromna zemeljska dela bodo potrebna, da bo ploskfev trga popolnoma vodoravno: zravnana. Na vzhodnem delu trga odkopujejo zemljo v globino enega metra ter jo bodo vozili in nasipali na zapadnem delu trga, da ga na ta način dvignejo. Trotoarje okrog in okrog trga bodo razširili,' na južni strani od Velike kavarne do bogoslovja pa 60 morali hodnike znatno dvigniti. —^Poleg teh del na trgu pa se obeta kmalu še gradnja' palače Pokojninskega zavoda. Ta zavod se je odločil, da investira v Mariboru v stanovanjsko zgradbo znesek 6 do 10 milijonov. Iskal je že" dolgo primerno štavbišče, mislilo se je na parcelo poleg državnega mosta, za katero pa ima že Vzajemna zavarovalnica predkuono pravico, potem se je pogajal s Spatzekom za odkup vogalne hiše Alekšandrova-Sodna ulica, končno pa se ie odločil za nakup parcele v Marirni ulici .nasproti Okrožnega sodišča in poleg zgradbe OUZD. Ta parcela ima zelo ugodno lego ter bo prišla na zelo prometno mesto, čim bo podaljšana Vošnjakova ulica do Aleksandrove ceste. V palači bodo v pri- tličju trgovski lokali in odvetniške pisarne, v nadstropjih pa stanovanja. Trinadstropna hiša na Meljski cesti. ki jo namerava zgraditi trgovec Golesch in sicer na mestu, kjer stoje sedaj med Zoričevo in Zoka-iyjevo hi'o stara .pritlična skladišča,> gotovo ena največjih zgradb, ki ee bodo letos v Mariboru zidale. Zaenkrat se še vršijo pogajanja med lastniki sosednih , zgradb in trgovcem Goleschem, ko pa bodo končana, se bo takoj začelo s podiranjem. Prav tako bo velika in pomembna zgradba novega kina v Grajski ulici, ki ga bo pozidal g. Vat jak. Stari grajski stolp, ki je toliko stoletij kljuboval zobu časa, se ni mogel upirati krampom in kladivom, ki ga že nekaj tednov rušijo. V nekaj dneh bodo ruševine zravnane z zemljo, potem pa bo začela tukaj rasti iz tal trinadstropna palača, ki bo imela v pritličju moderno kino dvorano, v nadstropjih pa stanovanja. Poleg te zgradbe pa bo začel odvetnik dr. Tomšič zidati trinadstropno stanovanjsko hišo, ki bo zavzemala vogal Grajske in Gregorčičeve ulice, Mestno središče bo z obema stavbama veliko pridobilo. Kakor se iz navedenega vidi, se je gradbena delavnost v Mariboru precej na široko odprla, kljub temu, da je izpočetka kazalo, da se bo letos v Mariboru zelo malo zidalo. Izpred obrtnega sodišča Povrnitev potnih strokov Ivan je bil zaposlen kot tesarski pomočnik pri ljubljanskem stavbeniku. Le-ta je gradil neko stavbo v Mariboru, kamor je poslal Ivana na delo. Ta na« kaj je Ivan delal tri mesece. Po končanem službenem razmerju je Ivan tožil stavbenika na plačilo odškodnine za 14 dnevno odpovedno dobo ter povračilo stroškov, ki jih je izdal za vožnjo z vlakom iz Ljubljane v Maribor m nazaj. Tudil je, da ga je polir brez odpovedi in brez zakonitega razloga odslovil. Pr5 razpravi se je dokazale, da Ivan in še trije drugi njegovi tovariši niso kaj radi ubogali in niso upoštevali polirjevih odredb; ta jih je vpčkrat opominjal k redu, pa vse ni nič pomagalo. Nekega dne sta tožnik in njegov tovariš nepravilno žagala tram. Polir jima je rekel, da ne smeta delati škode in če bosta tako ravnala, lahko gresta. Ivan je takoj nato odvrnil: »Če je tako, pa grem, dajte mi izplačilni listek in knjižico.« Ivanu se je ta želja takoj izpolnila in se je odpeljal v Ljubljano. Sodišče mu odškodnine za odpovedno dobo ni priznalo, ker je smatralo, da je Sam izstopil. Priznalo pa niu je stroške za vožnjo iz Ljubljane v Maribor, toda samo polovični vozni listek, kajti Ivan bi bil lahko šel v Delavsko zbornico, kjer bi bil dobil potrdilo za polovično vožnjo po železnici. Stroškov vožnje iz Maribora v Ljubljano pa sodišče ni priznalo; povračilo teh bi mogel Ivan le tedaj zahtevati, če bi bil vztrajal do končanega dela ali pa če bi ga bil stavbenik neopravičeno odpustil. Ivan se je proti tej sodbi pritožil, pa je pozneje umaknil pritožbo. Poklicni šoferji in mehaniki, šofersko društvo »Volan« za dravsko banovino v Ljubljani pripravlja akcijo za zboljšanje šoferskega življenja, zato nujno rabi naslove vseh poklicnih šoferjev in mehanikov, nslužbenih v Sloveniji. Dosegli bomo uspeh le, ako bodo sodelovali prav vsi šoferji. Vsem prijateljem se bodo navodila poslala brezplačno. — Odbor »Volana«. BEH39MIH GIBU ualslavnelži sodobni svetovni tenorist pote v svojem najno-vei5*m in edinem letošnjem filmu operne arile n Fausta. Plesi v maskah itd. ter s rasne pesmi KINO UNION TBLtFON 22-21 Premiera na veliko soboto ob 21. url. Solelnjejo is član' berlinske In duna jgfce drSavne e pere Maria Cebatarl, Michael Batine*. Hans Miter in mali Pater Boste USPHUHNKH (MUTTERLIED) PREDSTAVE V NEDELJO IN PONDEUEK OB 15., 17., 19. IN 21. URI ¥ Zaradi ogromnega zanimanja predvalamo PO GLOBOKO ZNIŽANIH CENAH ZLORABA ZAUPANJA V nedello ob 10.30 dan., » pandeljek 2 predstavi: ob 9.30,11 dop. Tudi obiskovalci teb predstav teKmujeio za razpisana darila in nasrade t Kraj Barometer- 9 sko stanje | latupt-. ratori C > 5« 5« 1 a P Veter (»mer. tukost) Pada- vine if 7! §1 a 5 a vrsta Ljubljana 765-5 14-6 2-0 80 70 Ei — — Maribor 764-4 14-5 2-0 90 0 0 — — Zagreb 761'6 14-0 5-0 50 5 NE, 0-5 dež Bel grad 759'3 90 2-0 90 10 NWS 5-0 dež Sarajevo 760 0 80 2-0 90 10 0 1-0 dež Sušak 760-8 10 0 70 40 4 NE. — — Split 758-6 14-0 7-0 50 3 NE. — Kumbor 755-7 14-0 9-0 35 6 NE, — — Rab 761*1 13 0 40 60 4 NE, — 1 Kam gredo Ifudje za praznike Ljubljana, 16. aprila. • Lepi pomladanski dnevi omogočajo ljudem celo vrsto izletov v prirodo. Bližnja ljubljanska oko ica je ob nedeljah vsa- polna nedeljskih izhtnikov. Te-daje oživi Rožnik, Golovec in tja do šmarne gore 6e vije procesija izletnikov. Dnevi so kakor nalašč pripravni za dobro voljo m za najlepše načrte. V ljudi *e je naselila sproščenost. Mnogi bodo preživeli pTaznike doma, mnogi pa si bodo privoščili j>rvič potovanje v Italijo in Trst. Že nekaj Sasa prirejajo naše večje izletniško pisarne, kakor sta pisarni g. Okorna in Putnika, prav lepe izlete v Italijo. Našim ljudem je omogočeno, da si ogledajo naše kraje onstran meje: Idrijo, Gorico, Kras, Tret, Opatijo. Poleg tega je bilo organiziranih več izletov v Florenco in Rim. Potniki so lahko občudovali lepoto starih klasičnih italijanskih tal in modrino ital;)anskega neba. Tako je prejšnji teden priredila izletna pisarna Okorn izlet v Rim, Napoli in Capri/Izletniki eo bili z obiskom teh krajev izredno zadovoljni. Te dni je priredil Putnik večji desetdnevni izlet v Rim s svojimi avtobusi. Za velikonočne praznike je izletna pisarna Okorn poskrbela, da si bodo mnogi lahko ogledali Trst, Benetke, Florenco in Idrijo. Za te izjete se je prijavilo več sto izletnikov iz raznih naših krajev. Izletniki imajo razne ugodnosti. Poskrbljeno je za skupni potni list. Cena vožnje in skupnega potnega lista v Trst znaša 120 din. Izlet v Trst-Benetke ali Firenze znaša s ceno in skupnim potnim listom za Trst. 130 A in, z doplačlom za Ben-tke 70 din in z doplačilom za Firenze 170 din. Večinoma bodo domačini to pot obiskali svojo rodno Idrijo. Cena vožnj* in skupnega potnega lista znaša 115 din. Poleg teh izletov pa ima izletna pisarna Okorn za bodočnost vnsto zanimivih izletov v programu. Tako bo v juliju priredila osemdnevni izlet čez Dolomite, Innsbruck, Miinchen, Konigssee z novimi avtokari, v avgustu pa namerava prirediti izlet čez Sarajevo, Jajce, Cetinje skoji Dalmacijo nazaj v naše kraje, • Poleg teh izletov bo zanimiv izlet, ki ga priredi Putnik za praznike v Postojnsko jamo. Tja bo peljal na velikonočni ponedeljek posebni vlak nad 500 izletnikov. Omenimo naj, da bo Glasbena Matica, ki se "bo udeležila tega izleta, priredila v Postojnski jami v ponedeljek popoldne ob 3 glasbeni koncert. Brez dvoma bo to eden velikih dogodkov, ko bodo naši onkraj spet lahko čuli domačo pesem. Red na progo Cornla Radgona-L!utomcr Gor. Radgona, 15. aprila. V zadnjih dveh mesecih prihaja v Gornjo Radgono dopoldanski redni vlak z zakasnitvami, ki pogostokrat presegajo celo uro. Te nerodnosti se občutijo pri pošti in pri potnikih, ki potujejo zaradi opravkov na sodišča in v druge državne urade v krajih ob tej progi. Vzrok terit n km dolga. V torek se zaključijo prijave ter bo tedaj mogoče prijatelje alpinskega smučanja bolj natančno informirati o udeležencih In vseh podrobnostih. reden promet na tak način, da se uvede posebni tovorni vlak poleg rednega. Dosedanji mešam vlak naj vozi kot redni. S tem bi bilo ustreženo i prizadetim potnikom, ki jim zakasnitve delajo hude preglavice. VelllconoCnt sporedi — Kino Malica 21-24 Za nov vodovod v Horjulu in Ljubso«ni Horjul, 13, aprila. Že z izdelanega načrta za vodovod, ki ga nameravajo izpeljati prebivalci Horjula in Ljubgoj- ne, je razvidno, da je ta zamisel velikega pomena za omenjene vasd. Zbiralnik je predviden na Izvirku potoka, ki tečte skozi vas Horjul in iz katerega rabi vodo sedaj vsa vas. Če pomislimo, koliko nečistih^predmetov se v temu potoku opere, predno priteče voda do poslednjega posestnika na kraju vasi, je že iz higieničnega razloga vodovod nujno potreben. Proračun za omenjeni vodovod znaša 400.000 din. Podpora iz javnih sredstev bi znašala 300.000 din, a 100000 din bi krili intere: senti ali z delom ali pa z denarjem. Da ee pospeši ta zamisel, se je ustanovil pripravljalni odbor, ki bo skušal načrt pripeljati do uresničenja. Podutiški klanec bo spet oživel Redkokdaj se na tem klancu zbere toliko občinstva, kakor ravno na dan kolesarskih krožnih dirk, ki eo vsako leto na tej progi. Pa tudi ni Čudno, saj je zanimivo gledati, 'kako se’ v hudi konkurenci vzpenjajo kolesarji in z lahkoto — posebno prvorazredni zmagujejo strmino in se potem spet spuščajo dalje po ovinkih ter skozi'vasi, nadaljujoč svojo vožnjo v dveh, štirih, osmih ali celo več krogih, katerih vsak meri po 8 km. Ta zanimiva vožnja bo prihodnjo nedeljo, 24. t. ra. ob vsakem vremenu. Najavljena je tudi močna hrvai-ska konkurenca v vseli .skupinah in prav gotovo ne bo manjkal Proeinek, ki je la neko leto gladko pustil daleč za 6eboj naše najboljše glavne dirkače. Nekaj dirkačev z Ljubljančanom Lavrihom prispe tudi iz Belgrada. Vidi se, da stojijo kolesarji pred močnim nasprotnikom, ki mu bodo težko kos. Borbenost naših juniorjev pa je na višku in se'ne boje konkuernce. Cilj bo pri Martinčevi restavraciji, kjer bo tudi razdelitev nagrad. Škofia Loka Koprive se nekaj zaletavajo v našega župana zaradi nakupa škropilnega voza. Dobro poznani pisec in risec izhaja sicer iz JNS, pa ima menda »lerdorban« spomin, ker več ne ve, da je ta voz kupila uprava JNS s Šinkom Stevom kot županom in sicer za 23.000 din. Toliko zaradi jasnosti^ na kom je krivica. V Mestni ubožnici se je zgodila sprememba. S 1. aprilom so prevzele oskrbo čč. sestre od čudodelne svetinje od čč. Šolskih sester, ki so odšle. Poslovilni večer je bil zelo lep. 30 koles je razstavljenih vsako nedeljo prod trgovino Košman na Mestnem trgu. Kolesa so nfl' menjena za gasilsko tombolo, dne 8. maja. Slonifikarji v Celje. Letošnje velikonočno zborovanje Slomškove družbe bo v torek po velik; noči, t. j 19. aprila ob 11 dopoldne v kino dvoran1 hotela Metropol v Celju. Po prihodu ljubljanskega vlaka bo v opatijski cerkvi sv. maša s petjem-Dnevni red zborovanja je: 1. Pozdrav po predse1'" niku 2. Predavanje »Več Don Bcskovega duha v našo vzgojo!«; 8. »Ob 20-Ietniei našega Šolstva 'v Jugoslaviji«; 4. Slučajnosti. jgp veiiKonocm sporeai - mm I v najmogočnejšem filmskem remek delu zadnjih let Grofica Walemska ■ kot cesar Francozov Rezervirajte vstopnice Veličasten prikaz najburnejse dobe svetovne zgodovine, dvig m propad velikeca Napoleona, ljubezen in bol nesmrtne grol ce Marije Walewske■ PkEMIERA dano*"~ob 21.15. url! Obisk na Stadionu za Veliko noč Naši fantje se pripravljalo na mednarodni bol Ljubljana, 16. aprila. Kaj menite, komu je bil namenjen ta naš obisk? Ne vem, če boste uganili! Nič ne škoduje, samo pri tej vrstici se itak ne boste ustavili, če mislite ta ilanek bratu In če se ne boste ustavili samo pri tej vrstici ter z očmi skočili brat naslednji naslov, boste itak zvedeli, čemu nas je zanesla apostolska Boža na tako daljno pot kakor je pot na Stadion. Gledat smo šli, kaj počno naši vrli fantje, ki sc Pripravljajo na veliki in važni mladinski tabor. Zveza fantovskih odsekov, ta naša najmočnejša in najbolj slovenska (saj zajema s svojimi odseki prav vse slovenske kraje) organizacija, bo priredila ▼ dneh od 26. do 29 junija letos mednarodni mladinski tabor, ki bo po vsem videzu doslej največja telovadna, pa tudi športna prireditev, kar jih je bilo od začetka do danes na jugoslovanskih tleh. In za to važno prireditev se naši tekmovalci pripravljajo z največjo vestnostjo. Žilica nam ni dala miru. pa smo j0 mahnili preteklo sredo popoldne pogledat na Stadion, kako se kaj naši najboljši pripravljajo. Dan sicer ogledu in vpogledu ni bil prav Posebno prikladen, saj je večina naših najboljših telovadcev doma na deželi, odkoder lahko prihajajo °a treninge le ob nedeljah, vendar nismo pogrešali Prav ničesar, saj sta nam tehnični vodja telovadnih »n Športnih priprav, g. Ivo Kermavner, in predsednik pripravljalnega odbora, g. Jože Hvale, postregla z vsemi informacijami, ki bi jih, če bi bili vezani le na avtopsijo, še er težko pogrešali. Tako pa smo dobili lahko prav izdaten in izčrpen pregled vsega do zdaj opravljenega in še nameravanega dela. Spored prireditev Ob dveh popoldne smo jo primahali po prašni testi in po soparnem aprilskem solncu tja za Bežigrad k rdečemu, veličastnemu Plečnikovemu ozid- Ta stavba je zares impozantna in ko bo njena ■reditev do zadnje podrobnosti izvedena po za-B'-Wi našega mojstra, bo predstavljala stadion, kot <» srednja Evropa ne zmore. Ko stopiš skozi vrata, ®supneš. V precejšnji jflobini pod teboj še širi oval- Roč&a stoja na krojih. trata, obdana v pasu s tekališčem; s trate se vzpenja strmo pobočje, ki prehaja v raven rob. V Pobočju in na precejšnjem robu je prostor za gledale*. Na zahodnem pobočju in deloma ie na robu stoji zidana tribuna. Stadion lahko sprejme nad 50.000 gledalcev — in toliko, pa še več jih bo za i časa te mogočne prireditve seveda tudi moral sprejemati. Za časa prireditve bodo na zahodnem robu, I Pa tudi drugod, postavljeni še razni provizorični objekti (sanitena postaja, razni buffeti itd.). Solnce je vroče — ali bolje rečeno — soparno pripekalo, ko smo jo pobrali od vrat proti ogore-lirn, mišičastim postavam, ki so stale ob orodju rn opazovali druge, ki »o pravkar izvajali težke vaje. Obrnili smo se takoj na g. Kermavnerja in g. Hva-leta, ki sta nam za naš list in za vas, ki boste ob Plaznikih laže našli čas kakor sicer med letom, Povedala nekaj prav informativnih stvari. Stopili *nio bliže k orodju, se zagledali malo po zidovih, Ha katerih že bujno raste divja trta in nanje mečejo sicer že skromno senco zeleneče in visoke vrb«, pomislili malo, kako bi kaj začeli razgovor, da bi od vse te naše ekskurzije dobili največ »profita«, potem pa naslovili na tehničnega vodjo telovadnih in športnih priprav, g. Kermavnerja, našega starega in preizkušenega društvenega in športnega delavca, tole vprašanje: »Kaj mislite, g. Kermavner, katera disciplina bo na teh tekmovanjih nekakšna, kako bi dejali, Prestižna disciplina? Katera zmaga bo po Vašem 'nnenju najpomembnejša?« »Brez dvoma mednarodno prvenstvo posamez-Bikov v dvanajsteroboju! Dvanajsteroboj obsega telovadne točke na vseh orodjih, dalje tek na 100 Petrov, skok ob palici, met krogle in plezanje. Vse Nastopajoče države bodo tod najbolj napele svoje ^oči.« »Kaj pa bo še drugega obsegal spored tekmovanja na tem mladinskem taboru?« »Na sporedu bo še mednarodno tekmovanje v Uhki atletiki, dalje tekmovanje vrst, tekme mlad-c*v za prvenstvo posameznikov, tekme članic v v«tah, tekme za prvenstvo v peteroboju in v me-*anem Sesterobju (orodna telovadba in lahka atletika), dalje tekme mladenk od dvanajstih do šest-n»i»tih let ter tekme v odbojki. V odbojki bodo tekmovali moški, pa tudi ženske se bodo med se-°i Pomerile v tej disciplini. Kakor vidite, je spored tekmovanj na taboru zelo pester, pa seveda tudi zelo obširen.« »Brez dvoma. Govorili smo pravkar o mednarodnem tekmovanju. Kateri narodi pa so se doslej odzvali povabilu Zveze fantovskih odsekov, kdo bo Pttiel na ta tabor?« j »Doslej Vam lahko najavimo osem gostujočih Svojo udeležbo so napovedali Francozi, Čehi, Švicarji, Belgijci, Luksemburžani, Holandci, Poljaki in Američani.« »Najtežje, pa tudi najčastnejše bo seveda tekmovanje v dnanajsteroboju. Kdo pav se trenira za la nastop? Alj borno vtej vrsti srečali kakšna nova, še neznana imena?« »Trije telovadci so doma z Jesenic; to so: Natlačen, Legan in Železnik. Iz Kranja je najmlajši brat Franc Kermavner, iz Ljubljane smo trije »starogardisti«, Hvale, Varšek in jaz, iz Dolskega je Janež, iz Borovnice je Turšič in tudi dva ali trije Celjani se pripravljajo za boj.« Možje pri delu S trave se je dvignil najmlajii tekmovalec, Janež. Takoj smo se obrnili nanj s prošnjo, da bi pomagal našemu peresu, čigar »specialiteta« nikdar ni bilo opisovanje orodne telovadbe. Rade volje nam je ustregel. Skočil je k prvemu orodju, k bradlji. V tem je pristopil seveda tudi naš slikarski gurman, spretni fotograf, škofjeloški Janez, ki pa to pot v torbi ni imel škofjeloškega kruhka, ampak pravcato »Leico«. »Kaj nam boste pokazali spretnega, g. Janež?« »Ne vem, če bo kaj spretno. Poskusil bom toč pod bradljo z obratom do opore.« »Te ga pri nas doslej še nihče ni izvajal«, nam pojasnjujeta Hvale in Kermavner. »Na olimpia-di smo videli pri poljubnih vajah nekega Švicarja, drugače pa nikjer.« Telovadcu se napno mišice in že izvaja telo to izredno težavno vajo, ki je vprav akrobatska. Prav toliko sile kot lahkote, moči kot prožne elegance. Aparat škrtne. Nova vaja, breiz znakov utrujenosti vaja za vajo. Gledamo m med tem sprašujemo Kermavnerja in Hvaleta: »Kdaj pa ste pričeli z intenzivnejšim treningom? Ali vadite že kaj dolgo časa?« »Začeli smo novembra meseca. Prve čase sano vadili enkrat na mesec, decembra pa smo prešli že na rok štirinajstih dni. Zdaj vadimo skupno vsako nedeljo, sicer pa, kakor vidite, posamezni telovadci, ki imajo čas in priliko, prihajajo prav vsak dan, kadar ni dežja, na Stadion. Vsi ostali, ki stanujejo na deželi, prihajajo ob nedeljah. Skupen trening, ki bo seveda vsakodneven, bomo pričeli štirinajst dni ali pa tri tedne pred taborom, čigar začetek je določen na 26. junij. V teh telovadnih disciplinah bo na taboru nastopilo po naših računih okrog 500 do 600 telovadcev.« »Kako pa je naša jugoslovanska vrsta kaj razporejena po starosti?« »Najstarejši je Hvale, ki je star 42 let, najmlajši pa Janež, ki ma šele 24 let.« Naša stara leva, ki sta tolikokrat navduševala ( svojimi težavnimi in sijajnimi vajami široke ljudske množice, sta oba še vedno v polni svoji moči. Prav tako Kermavner kakor tudi Hvate, ki sta oba že v letih, v katerih ne pri nas, ne drugod telovadci več ne nastopajo, sta še vedno obranila svojo svežost, saj sta tudi v letih, ko je po volji neuvidevnih in nasilnih članov režima, ki je med jugoslovanskem ljudstvu ostal v najslabšem spominu, še vedno vztrajno telovadila, ker ju ni hotelo miniti veselje. Da ju še danes srečamo v mednarodni vrsti, je vse pohvale vredno, hkratu pa tudi dokaz, da človek, ki vztrajno vežba, lahko tudi, ko je prešel najboljša leta, še vedno ohrani svoje znanje in spretnost. Naša stara leva sta še, kakor sta bila: tako na bradlji kakor na drogu in na krogih se še vedno počutita povsem doma. Mladi Janež je sijajen talent, ki ga čaka še prav lepa bodočnost. 2e danes je izboren telovadec, v dveh, treh letih pa bo dosegel svoj vrhunec, ki bo zelo, zelo visoko. S škofjeloškim Janežem, ki pridno »ribari«, stojiva ob strani in gledava mišičaste postave, ki mojstrsko izvajajo vajo za vajo. Bočni premet na bradlji, premet iz nožne stoje nazaj na drogu, veletoč s podprijemom, vzgledno eleganten, veletoč naprej in plovni odskok, stoja na krogih, premet na mestu, izredno težavna vaja, vzmik v stojo, vzklek v stojo, razpora. Vaja se vrsti za vajo, telovadci 6e kar ne morejo utruditi, midva, zaverovana radovedneža, pa ne nagledati. »Kakšno pa je mnenje vas, telovadcev, ki imate za seboj že neštevilo težavnih mednarodnih nastopov, na katerih ste se bili tolikokrat odrezali nadvse častno in na katerih ste imeli priliko, da ste od blizu spoznali znanje drugih narodov ter precenili talentiranost mlajših moči, ki so tam nastopale, o našem telovadnem naraščaju? »Naša mlada telovadna .zaloga' je izborna, material, kot ga je dobiti le stežka še kje drugje. To našo mladino čaka zares še izredna bodočnost. Vedeti pa morate, da bo dozorela in se povsem izdelala — mislim v telovadnem pogledu — šele čez dve do tri leta; takrat bo dosegla vrhunec svojih možnosti. Toda tudi taka, kakršna je dandanašnji, je prav dobra in se ji zlep ani treba sramovati prav nikogar. Tekmovalci, konkurenca, orodje Tudi tuji tekmovalci imajo v svojih vrstah odlične moči, ki bodo odločilno posegle v boj za prva mesta. Najresnejši konkurentje pa bodo na teh tekmah jugoslovanskim tekmovalcem seveda Francozi m Švicarji, ki so brli vseh disciplinah precej izenačeni, posebno dobri pa na orodju in v lahki atle- Vaje t medicinsko žogo. tiki. Naši najmlajši za te težavne tekme seveda še nimajo tiste nujno potrebne rutine, ki jo zahtevajo mednarodna tekmovanja. Nekateri med njimi so nastopili v tekmah prvič šele zadnjič v »Unionu« na akademiji, ki jo je bila priredila Zveza fantovskih odsekov. Sicer pa imamo tudi mi v svoji sredi dva korenjaka, ki se bosta lahko šla kosat s komerkoli za prva mesta. To sta Varšek, ki je zdaj star tri in trideset let, in osemindvajsetletni, izborni Jeseničan Natlačen. Brez dvoma Vas bo zanimalo tudi, kdaj bo »Stadion« dobil moderno športno , orodje, ki je za izvedbo takega tekmovanja neob-bodno potrebno. Lahko rečem, da v najkrajšem času! Ali pa veste, koliko to športno orodje, ki bo namenjeno tekmovanjem v lahki atletiki, in telovadno orodje stalo? Ne? Si ne morete misliti? Prav čedna »vsotica« je: 85.000 dinarjev. Na ta način bo naš »Stadion« seveda najmoderneje opremljen z vsem športnim in telovadnim ordjem. V tem orodju bodo tudi moderne olimpijske zapreke, zapreke, ki so bile prvič uporabljene na olimpiadi v Berlinu leta 1936. Teh zaprek doslej v naši državi nima še nihče. Na tlašem tekmovanju pa bodo in to kljub dejstvu, da stanejo svojih 20.00 dinarjev. Tudi v tem pogledu bo naš mednarodni mladinski tabor brez dvoma daleč pred vsemi sličnimi tovrstnimi prireditvami, ki 6o bile doslej kdaj pri nas v Jugoslaviji. Ura se je pomikal proti polčetrti popoldne. Telovadci so odšli v oblačilnico. Poslovili smo se od njih in stopili proti robu. Globoko doli so na zeleni trati trenirali lahkoatleti. Takoj smo zagledali značilno, mogočno Jegličevo postavo. Mladi fantje so tekli po progi, metali disk, skakali v višino in v daljavo. Tudi lahkoatleti se torej z vso skrbjo in pridnostjo pripravljajo, da nas bodo pred tujimi državami zastopali čim častneje, smo si dejali. Še nekaj časa smo se zamudili v pogovoru, potem pa nam je dolžnost spet zašepetala, da moramo nazaj v mesto. Le neradi smo se poslovili od prijaznih ljudi in od prijaznega prostora. Le oskrbnik »Stadiona« se je napram nam držal nekoliko bolj osorno in čemerno. Pa mu menda vendar nismo bili pohodil in pomandrali kaj preveč tiste lepe, svetlo-zelene spomladanske travice? Pa brez zamere: beseda še nikoli in nikjer ni bila konj! Velike priprave, velika udeležba, spored Predsednik pripravljalnega odbora za to veliko prireditev je, kakor smo bili že omenili, gosp. Jože Izza naših meja Gibanje prebivalstva v Trstu in pokrajini z ozirom na rojstva in smrti za mesec marec kaže sledečo sliko: rodilo se jib je v Trstu 326, v pokrajini pa 3J0; februarja pa se jih je rodilo v mestu 311 (januar 356), v pokrajini 189 (januar 187); umrlo je marca v Trstu 371, v pokrajini 136, a februarja 297 in 129; januarja v mestu 431, v pokrajini 149. Skupno se jih je rodilo marca 536, umrlo 507, februarja 500, umrlo 426, januarja 543, umrlo 580. Vidimo, da j« razen januarja vedno večje število rojstev kot Pa smrti. Vidimo pa tudi, da gre ta presežek na račun pokrajine in ne mesta, kjer je število smrti nad rojstvi, Promet ▼ Trsta ▼ mesecu januarju je pokazal poboljšanje v primeri s prometom ob istem času lanskega leta, in sicer za 664.142 kv. To dejstvo navajajo tržaški gospodarski krogi kot uspeh nove trgovinske pomorske politike režima in smatrajo, da pomeni to tudi za nadalje dobro znamenje, čeprav je bil promet v decembru lani nekoliko večji. Celoten promet v januarju letos je torej znašal 4,196.012, lani pa 3,531.870 kvintalov. Vsekakor pomeni to število precejšen dvig prometa v Trstu, zlasti če ga primerjamo n. pr. z letom 1933, ko je znašal v istem času komaj 2,447.875 kvintalov. Zadnji dogodki v Avstriji pa so veselo upanje začasno nekoliko skalili. # Ponesreči] se je pri delih v Doblarjlh nad Gorico, kjer grade velike elektrarne, 24 letni Emil Meden iz Avč. Moral je biti prepeljan v goriško bolnišnico, kjer leži hudo poškodovan. V »Arsii«, premogokopu, ki leži blizu Labina in kjer 6e nahajajo velike zaloge premoga, je bila v nedeljo fašistična slovesnost, katere se je udeležilo okoli 1.200 članov »Dopolavora« iz Trsta. Zopet se je pripetila grozna nesreča z granato, ki je zahtevala kar dve žrtvi, in sicer dva kmeta iz Plav pri Gorici, nekega Rožiča Josipa in Zanuta Hermana. Tržaško upravno oblastvo je kaznovalo več istrskih kmetov, ker so prodajali vino, ki je vsebovalo več kisline, kakor je predpisano. Znano je, da se 6mejo v Italiji prodajati le vina, ki imajo dovolj alkohola in drugih sestavin. Kaj bi rekli v tem primeru naši cvičkarji, oziroma tržaške stroge oblasti, če bi pokušale naš cviček in še kaj^ drugega. Tržaška delegacija pri Mussoliniju. Posebna delcgacija vidnih tržaških osebnosti in to tako političnih kakor tudi gospodarskih je odšla pred kratkim v Rim k predsedniku vlade Mussoliniju. Namen te delegacije je bil opozoriti Mussoljnija na položaj Trsta z ozirom na priključitev Avstrije k Nemčiji. Trst je namreč s tem izgubil enega svojih najvažnejših izvoznikov, saj bo velika Nemčija sedaj krila predvsem vse svoje potrebe iz Avstrije, »lasti v stvareh, ki jih je prej Nemčija morala ku- Hvale, tehnični vodja vseh športnih in telovadnih priprav pa g. Ivo Kermavner. Ker je že zdaj za ta mednarodni mladinski tabor pri nas v Sloveniji, pa tudi v ostali državi in drugod po svetu zanimanje izredno, bo za red in pravilni ter točni razvoj programa seveda moral skrbeti velik organizacijski aparat. V Stadionu bo brez dvoma za časa tekmovanj vsak dan čez 50.00 ljudi, predvsem Slovencev, toda tudi gostje bodo prišli s posebnimi vlaki; seveda bodo vozili posebni vlaki na tabor tudi iz Šime Slovenije in iz vse države. Francozi bodo prišli z enim posebnim vlakom, v katerem bo približno 500 ljudi, bratje Čehoslovaki pa kar s tremi, ki bodo pripeljali svojih tri tisoč udeležencev. Odseki, ki bodo skrbeli za vse nepregledne množice, ki sc bodo za te dni zgrnile v naše belo mesto Ljubljano, delajo s »polno paro«. Ti odseki so razdeljeni takole. železniški, stanovanjski, prehranjevalni, propa-gadni, izletniški, sprejemni, rediteljski, dekoracijski, gradbeni odbor, odsek za vozila, kolesarski in jahalni odsek. Glavne tekme bodo v nedeljo, ko bo na sporedu mednarodni dvanajsteroboj. Obvezne vaje bodo dopoldne, poljubne pa popoldne; v ponedeljek bodo lahkoatletske tekme ter tekmovanja v odbojki, dalje tekme v višjem oddelku za slovansko prvenstvo ter tekmovanja v odbojki, nato tekme v višjem oddelku za slovansko prvenstvo ter tekmovanje članic za prvenstvo posameznic. V torek se bodo pričele tekme v nižjem ter srednjem oddelku za slovansko prvenstvo, nadaljevale pa se bodo ta dan še tudi vise ostale tekme. V torek, dne 28. junija, popoldne pa bodo tekmovanja prekinjena; delo bo posvečeno skušnjam za glavni nastop, ki bo na praznik sv. Petra in Pavla, dne 29. junija. Dne 29. junija bo slavnostni sprevod, nato sv. maša v »Stadionu«, popoldne pa bo prav tam glavni nastop, ki bo trajal najbrž več kot tri ure. Nastopilo bo nad osem tisoč domačih in inozemskih telovadcev. V teh dneh pa 6e bodo vzporedno vršile tudi tri telovadne akademije, v »Unionu« in v Narodnem gledališču. Ena bo mednarodna ,ena bo akademija češkoslovaškega Orla, ena pa bo jugoslovanska. Mednarodni mladinski tabor v dneh od dne 26. do 29. junija letos bo doslej največja tovrstna prireditev v naši državi, večja kot je bila balkanijana v Zagrebu in tudi večja, kot je bil mednarodni sokolski tabor leta 1922, kjer je bila tudi inozemska udeležba znatno manjša, 6aj so od inozemcev prišla le tri zastopstva, Francozi, Čehi in Belgijci, ki so tekmovali z jugoslovanskimi Sokoli na ljubljanskih tleh. V teh vrstah smo vam malo razkazali, kako teko priprave za naš veliki mednarodni mladinski tabor, opozorili smo vas na delo in na program ter na udeležbo. Brez dvoma bo takrat mesto Ljubljana doživljalo velike in sijajne dni, ki bodo v srcih in v spominu udeležencev še dolgo živeli kot nekaj nadvse lepega. povati zunaj, a jih je Avstrija izvažala. Mussolini dal predstavnikom Trsta zadovoljujoče izjave in jih je pomiril. Ob tej priliki je celo obljubil, da bo mesto v najkrajšem času obiskal. Ker pa bo velika Nemčija rabila luke na Jadranskem morju in pride tu v poštev v prvi vrsti Trst, se bo v smislu prijateljskih odnosov med Italijo in Nemčijo to vprašanje kmalu in ugodno rešilo. Tako se bo razburjenje med Tržačani, ki je nastalo, kmalu pomirilo. Tnst bo lahko postal, če bo šel razvoj normalno, kar je včasih bil, in se bo gotovo interes zanj povsod še dvignil. Protituberkulozni dan v Italiji in pri nas. Fašistična stranka je tudi letos, kakor vsako leto, organizirala preteklo nedeljo po vsej Italiji protituberkulozni dan. Povsod so se pobirali prispevki, Se. Prodajalo cvetje in razne značke. Lani so ob priliki tega dne nabrali n. pr. v državi 21 milijonov lir, samo v Trstu 229.000. Kakšen bo letošnji rezultat, se še ne ve in je treba počakati, da bo konična prodaja markic, kar se bo zgodilo šele ob koncu meseca. Vendar je znano, da so v Trstu nabrali pri dan nad 100 000 lir. pobočju hriba Tabor in ima 400 metrov nadmorske Nova krasna zgradba v Sežani »Ducbi d'Aosta«. Dne 21. t. m. bo svečana blagoslovitev nove in veličastne zgradbe v Sežani, ki nosi gornje ime in bo namenjena za letne otroške kolonije. Zgradb*, ki je bila dograjena silno hitro — s fašistično hitrostjo, pišejo časopisi — stoji tik borovega go**.a na višine. Zidana je všsa iz belega kamna in Ima tri nadstropja ter lahko sprejme 325 otrok, ki bodo imeli tu vse ugodnosti. Na vrhu nad stavbo bo stal velik napis »Dux«, ki se bo ob svečanih prilikah razsvetljeval in bo viden daleč naokoli, med drugim do slične zgradbe v Danah, ki ima tudi tak napis. Vrše se še zadnje priprave za svečano otvoritev. Prihranki delavcev, ki služijo v Abesiniji, so znašali v marcu, in sicer za one delavce, ki so iz tržaške pokrajine, 192.063.55 lir. To vsoto so tudi prejeli njihovi svojci. Vsega skupaj so ti delavci do sedaj poslali domov od svojih prihrankov 5 milijonov 755.095.55 lir, in sicer le v naše pokrajine. Tekač je prišel k svojemu šefu in ga prosil za dopust, češ da mu je etara mati umrla. Šef: »Ti, fantič, kolikor 6e vem spominjati, je to že tretja etara mati, ki ti je umrla.« Tekač: »Ni za pomagati, gospod šef, ko se pa moj ded vedno zopet znova oženi.« * Visoko naložen tovorni avto se je ustavil pred trgovino. Šofer je izstopil ter zaklical spremljajočemu pomagaču na avtu; »Hej, Jaka. vrzi mi doli tisti zaboj, na katerem stoji; Previdno, steklo!« ^ A 4» s Prosti premet nazaj iz nožne stoje na drogu. OUZD - merilo našega gospodarskega stanja Ljubljana, 16. aprila. Pred uanii leži obširno, v vsakem, zlasti upravno • tehničnem in statističnem pogledu vzorno sestavljeno poročilo o računskem zaključku ljubljanskega Okrožnega urada za poslovno leto 1937 Računski zaključek OUZp vsebuje izključno samo bolniško zavarovanje na področju tega urada. Poročilo samo poudarja zlasti, da je bilo preteklo poslovno leto 1937 v znamenju važnih, socialnopolitičnih reform, ki so tehnično in gospodarsko močno vplivale na razvoj in ustroj vsega poslovanja Računski zaključek ne vsebuje podatkov o nezgodnem, invalidnem in starostnem zavarovanju, ker te računske zaključke sestavlja Osrednji urad za zavarovanje delavcev. Povečanje poslov • Uvedba zavarovanja za onemoglost, starost in smrt, dalje uredba o najmanjših mezdah, zvišanje doklad za Borzo dela v svrho povišanja podpor brezposelnim, vse te spremembe pomenijo za ljubljanski OUZD povečanje poslov. Znano je, da so bili v ta namen uradniki posebej angažirani, da so uredili vse zadevne akte in arnive. Zlasti je bila uprava OUZD obremenjena i uvedbo starostnega zavarovanja. V zvezi s temi reformami so se precej zvišali prispevki in doklade, ki jih OUZD predpisuje za vse vrste zavarovanja. Zavarovanje je lani doživelo velik razmah. Naraščanje zavarovancev Naraščanje poslov pri OUZD se je lani zelo pomnožilo V preteklem letu pa je opažati tudi veliko naraščanje števila zavarovancev, dalje dviganje zavarovane mezde in zanimiv je tudi stalež bolnikov Povprečno število zavarovancev je lani znašalo 94 495, predlanskim 85.917. Zaposlenost delavstva je bila preteklo leto po-voljna, osobito v tekstilni industriji, dalje iv gozdarsko-lesni industriji Ln pri gradnjah nad zemljo. Povprečna dnevna zavarovana mezda je lani znašala 23.51 din nasproti 22.57 din v letu 1936. Dohodki in izdatki Zaradi višjega števila zavarovancev in povprečne zavarovane mezde so oohodki OUZD lani za 5,500.000 din višji kot v letu 1936. OUZD pa je lani izplačeval tudi višje podpore v obliki podaljšane podporne dobe nad 26 tednov. Te podpore je urad izplačeval iz skromnih rezerv in iz likvidacije bivših nosilcev obveznega zavarovanja na področju OUZD v Ljubljani. Skupni dohodki so lani znašali 48,409.000 din, izdatki pa 48,640.000 din. Imovina urada je koncem lanskega leta znašala 40,598 000 din. Velike so obveznosti urada, ki znašajo koncem leta 40,649 000 din. Dejstvo je, da se pri nas dobrine zakona iz leta v leto vedno bolj črpajo. V tem je, kakor poudarja poročilo, izražen višji standard naše>ga delavca in nameščenca, ki imata v pogledu na življenjske prilike in spričo 50 letnega obstoja socialnega zavarovanja višje potrebe in zahteve. Za poslovno leto 1937 znaša pri ljubljanskem OUZD poslovni primanjkljaj 50.927 din. Zaposlenost povoljna Poročilo dalje med drugim ugotavlja, da je bila zaposlenost lani zelo povoljna. Veliko zaposlitveno možnost zlasti izkazujejo sledeče industrije: tekstilna industrija za plus 1784, gozd-no-žagarska plus 1692, gradnje nad zemljo plus 1443 itd. Značilno je, da nobena industrija ne izkazuje znatnejšega padca. Večji letni padec izkazuje edino papirna industrija, in sicer minus 132. Razmerje med številom moških in ženskih zavarovancev se je preteklo leto prvič od obstoja OUZD nagnilo k normali, to se pravi, da pada število ženskih zavarovancev, nasprotno stalno raste število moških zavarovancev. Kakor prejšnja leta je urad tudi lani zelo občutno trpel na pomanjkanju gotov m e. Razgibanost v gospodarstvu, ki je tako očitno prišla do izraza v naraščanju števila zavarovancev, ni pospešila dotoka gotovine. Urad se je moral tudi lani stalno boriti za denarna sredstva. So primerni ukrepi proti neplačnikom? Poročilo o računskem zaključku za preteklo leto vsebuje še marsikatere, za naše gospodarske in socialne prilike prav zanimive podatke. Za enkrat se dotaknemo samo vprašanja točnega plačevanja zavarovalnih prispevkov Poročilo samo poudarja, da vzbuja posebno pozornost med aktivi nenormalno visoka postavka neplačanih premij ali po domače prispevkov od strani raznih delodajalcev in podjetij. Ta postavka je že davno prekoračila najvišjo dopustno točko. Zanimivo je v poročilu poglavje o izterjavi zaostalih prispevkov. K temu poglavju bi si dovolili skromen komentar, da hi bile potrebne gotove, mogoče tudi kazenske sankcije proti onim podjetjem, ki inkasirajo od svojih delavcev na nje pripadajoče zneske, a jih nočejo redno in pravilno odpošiljati uradu. Ali ni mogoče poneverba? Neredno plačevanje prispevkov povzroča uradu velike tež- koče. Ne samo, da je zaradi nerednega dotoka denarja ogrožena likvidnost urada, povzroča prisilna izterjava poleg velikanskega administrativnega dela še zelo velike stroške. Dejanski stroški izterjave znašajo na leto nad 1 milijon dinarjev. Nasprotno znašajo povračila iz naslova izterjevalnih stroškov komaj eno četrtino tega zneska. Ako upoštevamo že stroške in posle, ki jih morajo v zvezi z izterjavo opravljati politične oblasti in sodišča, se ta znesek podvoji. Poročilo priznava dalje, da je res, da je bil nerednemu plačevanju prispevkov kriv splošno neugodni gospodarski položaj in izredno slabe razmere na denarnem trgu Po živahnem razmahu v vseh gospodarskih in industrijskih panogah sodeč so se te ra/mere znatno izboljšale, toda kljub temu zaostajajo delodajalci s plačili prav tako, kakor v dobi najhujše denarne krize. Prav prisilno izterjavanje (politične in sodne eksekucije) pa povzročajo med delodajalci veliko nerazpoložen je. 7a koncu naj omenimo, da izkazuje prav postavka »dolžniki-delodajalci« pri uradu velikanske milijone Delodajalci dolgujejo uradu na prispevkih znesek 26,998.785 din. V tem znesku so zapopadeni neplačani prispevki za slučaj bolezni, za slučaj nezgode, onemoglosti, za starost in smrt ter doklade za Delavsko zbornico Urad pa izkazuje napram delodajalcem še regrese m obresti v znesku 1,107 833 din. Taka je za enkrat slika gospodarskega položaja OUZD in naših krajev! „Prav bistre sem glav!e, pa žlice mam navje Ljubljana, 16. • aprila. Menda v Sloveniji ni bolj širno znanega okraja kot je Ribniška dolina. Ne samo »stiha« in »lančjena roba«, tudi posebne karakterne lastnosti ribniških rojakov so na velikem in zasluženem glasu. — Marsikak pisatelj si je sicer privoščil kakšno modro, ki ni bila modra, ampak je glavo pokazala v smešni luči. Znane so zgodbe o Ribničanu, ki je nataknil oslu zelene očali in mu dal klaje iz trsak ter oblancev namesto trave, dalje ona o možu, ki je iskal pipo, pa jo je imel v ustih, potem razne anekdote Ribničana v mestu in na potovanjih, svetniške zgodbe, kjer je Ribničan pri zaobljubi goljufal ali vsaj poskušal goljufati: pravi gozd raznih izmišljenih »štorij«, ki naj bi te naše bistre rojake prikazale kot omejence ali prekanjence, katerim se ob koncu njihove zamisli vselej sprevračajo v nerodnosti in neuspehe. Ranjki pisatelj Milčinski je imel prav mnogo tovrstnega »ribniškega« blaga za bregom. Pa tudi drugi javni in privatni možganski delavci so zvesto prinašali svoj obolus na oltar »ribni-kiadi«. Prav nič čudnega, če se je v ribniške zgodbe sčasoma ukradlo tudi prav mnogo raznih anekdot, katere so bili zagrešili povsem drugi rojaki; vsak se je trudil, da bi posvežil svoj dovtip, ki je bil morda sicer dober, toda star kakor zemlja, na ta način, da bi ga »ponašil« in ga obesil seveda — komu — Ribničanom za klobuk. Nič čudnega ni tedaj, da so ribniški dovtipi tekom časa tako mogočno naraščali ob obilnem tujem blagoslovu. Kakšni pa so Ribničani zares Slovenci se v splošnem ne moremo hvaliti, da bi bili bogve kako obdarjeni s smislom za humor. Saj se nam že človek, ki pogreva stare dovtipe in — kakor pravimo — o priliki »pestuje orangutane« ter v družbi »poka hece«, zdi od sile duhovit in »viemohar« po božji volji — pa le za malo časa. Kmalu ga začenjajo znanci gledati kot neresnega človeka, začno si o njem izmišljati razne anekdote, ki ga smešijo in spravljajo ob veljavo. Preveč togi in zapeti smo Slovenci, da bi utegnil uspevati med nami humor. Morda .smo tudi obdarjeni v obilni meri z neko »čednostjo«, ki ji pravimo nevoščljivost Podjetni ljudje pri nas kaj naglo postanejo kamen spotike ter tarča pohujšanja in zgledovanja; in že opravljamo take ljudi na vse kriplje in konoplje. Po majhnih deželah je seveda v »brihtnosti« in merodajnosti vodilni arbiter elegantiarum malomeščanska inteligenca, ki je izšla iz majhnih razmer, morda celo z dežele ter je pripravljena za takojšnje sramovanje nad svojim nizkim poreklom; dviga se v nedostopne višine, se zapenja in plava v občutju nedosegljive vzvišenosti, na ta način skrbno pazljiva, da ne bi začel kdo dvomiti v njen visoki položaj in čiste roke. Pri tem je važna seveda tudi zgodovina, pri nas zlasti časi tako imenovane »jaro gospode«, ki je bila le napol slovenska, ker se je često, da bi napredovala v veljavi, z bolestno skrivljenim hrbtiščem slinila nemški in hitela zatrjevati, da je kmet robat, neumen in smešen. Slovenski kmet je v splošnem močno konservativen, navezan na grudo in ne razmišlja preveč o spremembah in novih možnostih; zanima ga predvsem zemlja, polje in gozd, oranje, žetev, košnja, vreme. Ribničani pa so bili tej jari gospodi že od nekdaj tm v peti, saj so kazali povsem druge lastnosti, podjetnost, prevejanost in bistroumnost, ki jim jih niso vtolkli in s šibo vbili šolmaštri, ampak so bile po prirodi lep dar božji. Zato so si malomeščanski »dovtipni« duhovi tudi, nekateri vede, drugi pa nevedž za to svojo nevoščljivost in škodoželjnost — podzavestno, začeli izmišljevati najrazličnejše anekdote o teh naših bistrih rojakih. Te anekdote naj bi Ribničane osmešile. V resnici pa so Ribničani morda najbolj nadarjeni naši rojaki. Kaj kmalu so že prišli na misel, da bi bilo dobro, če bi jim poleg izkupička, ki so jim ga prinašali pridelki v poljedelstvu, padel še postrani kak božjak v mošnjiček. In začeli so kakor pravi njihova širom naše ožje domovine in še preko njenih meja dobro znana pesem, delati »žlice vsake suorte, kar s’jeli ranku zmiselt mourte, ribežne jen škatelce, pa tud ktihavnce«. Mojstri so postali »od žlic, čebru, keblu, keblic«. Pa tudi razne latvice, sklede, vrčke in drugo lončeno posodo so začeli izdelovati in z njo hoditi okrog po svetu. Marsikdo je Kaj bo z gradnjo mlekarske šole v Škofji Loki Na banski upravi v Ljubljani in pri samem banu se je mudila te dni deputacija odbora za nakup zemljišča, ki ga je bilo odobrilo ministrstvo. Zemljišče je v Stari Loki in je namenjeno za gradnjo nove velike moderne mlekarske Sole. V vsej stvari so nastale težave. Zgodilo se je namreč to, česar smo se že prav od začetka bali, namreč, da bodo sedanji lastniki parcel stavili previsoke cene, katerih občine in zadruge, ki morajo zemljišče kupiti, ne bodo zmogle. Ker strokovnjaki zahtevajo odkup sedmih hektarjev sveta, lastniki pa zahtevajo za vsak kvadratni meter po 10 din, kar Je za večino parcel tega zemljišča odločno preveč. Za odkup zemljišča bi bilo tako potrebnih 700.000 dinarjev. Občine in zadruge pa imajo na razpolago le 500.000 din. Vsa zadeva je sedaj približno takale: ali sedanji lastniki zemljišča zemljiščem zni- nekaj nad 4 ha imenovanega zemljišča (bivše Strahlovo posestvo) ter nekaj pod 3 ha zemljišča g. Dolenca Franca nad električno centralo (bivša gozdna drevesnica, tu bi bil svet cenejši) ali pa končno, da mlekarske šole pri nas sploh ne bomo zidali, ter bo pozidana drugje, kjer ji ponujajo vse potrebne ugodnosti. Prej omenjena deputacija je torej posredovala v Ljubljani v tem smislu, da naj bo dovoljen nakup sveta ločeno, ali pa, da bo nakup obsegal samo 5 ha namesto 7 ha. Ker pa sta tidve dovoljenji kaj malo verjetni, apeliramo na vse lastnike prvega zemljišča, naj ne stavijo nespremenjenih cen, katerih zadruge in občine nikakor ne zmorejo. Uvidijo naj ogromne koristi, ki jih bo imel od tega zavoda ves okraj, največje pa oni sami. Na banovini je bila izražena želja, da naj bi Škofja Loka postala nekaka mlekarska centrala za s teh »ekspedicij« zlasti prejšnje, boljše čase, prinesel prav lepe denarje. Bistri duh, nagla sodba in prirojena »udarnost« v besedi, so se mu na teh potovanjih le še bolj izostrile in izpopolnile; naučil pa se je v širnem svetu tudi marsičesa novega, koristnega. Kdor je o priliki govoril z Ribničanom, je kaj kmalu lahko spoznal, da se je v svoji sodbi, oziroma v sodbi, ki jo je bil o njem prevzel od drugih, temeljito zmotil. Spoznal je prirodno inteligentnega, razsodnega in šegavega zdravega človeka, izredno nadarjenega za naglo in trdno orientiranje v slednjem položaju in v slednjem besednem obratu. Če se je mislil iz tega našega rojaka ponorčevati, je naletel na presneto napačen objekt. Ribničan ga je presenetljivo naglo ugnal v kozji rog in si preskrbel spoštovanje pred seboj. Že majhni fantički, ki takole od časa do časa priromajo v mesto, so od sile bistrega duha. Izredno naglo se znajdejo in za pameten odgovor niso prav nikdar v zadregi. Brez slednjega strahu obidejo vsa stanovanja, spretno ponujajo svoio robo in premeteno mešetarijo kakor odrasli. Tudi njim ne utegne nihče brez kazni stopiti na kurje oko, sicer mu naglo postane žal, da mu je bila preko »ograje zob« ušla nepotrebna »duhovitost«. Tudi najmanjši prodajalci »suhe« in >lančjene robe-imajo — kakor pravi pesem »prou dobru srejč, jezičke pa dovugje«. Rojaki s »suho« in lančjeno robo« so v resnici pravi možakarji na mestu. Rešetarji in lončaril v Ljubljani Skoraj vsak dan zagledaš kje na ulici fanta ali moža, ki nosi košaro, v kateri ima razne žlice, kuhalnice, »pipce«, lesene nože in podobno drobnarijo. Svoj čas smo tudi na mestnih ulicah še srečavali počasi štorkljajočega možaka, ki je nosil na hrbtu nekak stol in na tem stolu čvrsto pritrjeno pravo visoko goro rešet. Njegova palica je enakomerno udarjala po tlaku in dajala takt pri hoji. Rešetar pa prav tako izginja in nehava biti obiskovalec našega mesta kakor njegov po načinu nošnje prav podobni drug. piskro-vez. Oba sta svojo robo ponujala z enakimi, zategnjenimi in otožno pojpčimi glasovi. Dandanašnji Ribničani prodajajo večinoma le še razno leseno drobnarijo in lonce. Pred prazniki Navadnih dni teh rojakov iz simpatične ribniške doline še ne vidimo toliko in nanje zato tudi ne utegnemo postati posebno pozorni. Drugače pa je pred prazniki in to zlasti pred velikonočnimi. Tedaj pa jih pride vsako leto kar precej. Lončarji in rešetarji (seveda so rešetarji vsi, ki izdelujejo »suho robo«, pa čeprav ne tržijo prav z rešeti, ampak bolj z drobnarijo) se pojavijo na ulicah našega mesta v opaznejšem številu. Rešetarji prodajajo svoje blago res prav poceni. Kaj mislite, koliko stane »pipec«? Saj poznate »pipec«, kajne? In ker ga poznate, veste, da je bilo zanj treba precej dela in truda 1 Nič več ne stane kakor dinar! Neverjetno, kajne? Ali pa kuhalnica? Dinar in pol, prav velika pa po dva dinarja! Leseni noži in žlice po dinarju, prav tako tudi raglje, orodje, ki ga Veliki teden posebno radi kupujejo otroci in ki ta teden tudi res še prav zadovoljivo »gre«. Lončarji pa ponujajo razne latvioe, sklede in skledice, lončke in lonce, vrče in ta teden zlasti »modlje«. (Moški najbrž ne vedo, da je modlja lončena posoda, v kateri se peko potice, — zato jim to povemo na uho.) Za te predmete se gibljejo cene takole od pet dinarjev naprej. »Modlje« pa nihajo — kakor so pač velike — večinoma med desetimi in petnajstimi dinarji. Rešetarji in lončarji pravijo, da letos kar še za silo gre zaslužek. Ali se tem nizkim cenam sploh še pravilno reče zaslužek, če upoštevate trud, ki je bil potreben za izdelavo teh predmetov? Kaj pravite? Menimo, da ne! žajo ceno od ca. 10 din za m* na ca. 7 din za m8. I vso Gorenjsko, njona mlekarska šola naj bi bila ali da bo dovoljen nakup mesto 7 ha zemlje le j vzgled vsej državi. Ločani smo že velikokrat po 5 ha, ali da so zemljišče nakupi ločeno in sicer I toči zvonili, skrbimo, da nam še sedaj ne bo treba. Po ljubljanskih cestah in ulicah styar ter lastniki poslopij in dvorišč takoj lahko prično z zidanjem novih poslopij in ureditvijo novih front. Lastniki velikega načrta gotovo ne bodo zavlačevali, ker to zahteva povečana in tudi podvojena rentabiiiteta njih posestev, ker hiše dobe še drugo fronto na zelo frekventiranem in velikim prireditvam namenjenem trgu, ki bo pa tudi miren, ker na njem ne bo voznega prometa. Gotovo se bodo na tem trgu osredotočile predvsem kavarne gj?** P°s}iaskfl Podili ter najboljše trgovine. Kakor 6edaj beneške prokuracije privlačijo mirnega oddiha zeljne goste, tako bo tudi Južni trd claVna privlačnost domačinov in tujcev. Nameravano je tudi podaljšanje Kotnikove ulice, da bo tekla od Ledine čez Slomškovo ulico za plinarno tja do Masarykove ceste. Tako podaljšana ulica bo posebno ugodno vplivala na dovoz k tovornemu kolodvoru, odprla bodo pa tudi prav velika stavbišča. Ureditev Zaloške ceste in njena razširitev je ze v delu. Pri tem pa moramo omeniti tudi, da je na sv. retra cesta že zavarovan hodnik ob soteski pri Jernejevi hiši. Ze enajsto leto teče, odkar ljubljanska občina žaga to zapreko na Šempetrcki cesti in trije ljubljanski župani so si belili glavo, dokler ta trdovratna ovira naposled ni odstranjena. Uvedeno ♦ faz*^6^veno postopanje in tudi ta nevarna soteska bo po tolikih zavlačevanjih vendar odpravljena na splošno zadovoljnost. Na Zaloški cesti bo pa razširjen tudi prelaz čez železnico, kar bo vse skupaj s prelazom vred veljalo 150.000 din. S primeroma majhnimi fctroski bo pa dosežen y. j učinek, ko bo podaljšana Suvoborska ulica Vodovodne ceste do Jernejeve ulice v Šiški. S tem podaljškom bosta zvezani Tyrševa in Celovška cesta po najkrajši poti. Prav potreben je na tem podaljšku tudi nov prehod čez železniško progo na Jernejevo cesto v Spodnji Šiški. Parcelacija je že urejena in bo ves potrebni svet v kratkem last mestne občine, da bo nova zveza med Stožicami in Šiško gotova že letos. Zlasti zaradi velikega tovornega prometa iz opekam v mesto in okolico je bilo potrebno tudi razširjenje in ureditev ceste na Brdo. To cesto že delajo z rednimi proračunskimi sredstvi, predvsem pa z brezposelnimi, da mestna občina tako lajša tudi bedno socialno stanje svojih najpotrebnejših občanov Podaljšana bo pa tudi Cest« VI. v Rožni dolini proti viški koloniji Stan in dom, kjer bo zgrajen tudi nov mostič čez Gradaščico. Vse je že v delu in bo veljalo 75,000 din. Vičani in Rožnodolci, prav tako pa tudi mestni sprehajalci bodo prav veseli nove ceste, ki bo pri mestni vrtnariji ob že-lezniški progi zvezala Cesto v Rožno dolino in Cesto na Rožnik g Tivolijem, kjer je bilo igrišče Atene. Tudi to cesto delajo brezposelni, Cankarjevo nabrežje dobi hodnike že leto«, a k° bo Mayerjeva hiša onkrat Ljublanice gotova, bo tlakovana m urejena tudi Wolfova ulica. Prav tako bo s kockami tlakovan tudi prostor pred cer-»7 tu Ca ,.2US°vega med Vidovdansko cesto in Metelkovo ulico ter so kocke za to delo že pripravljene na laboru. Vse skupaj bo veljalo 130.000 dinarjev. Tudi na Novem trgu bodo najprej napravljeni široki hodniki po načrtu, ki se v bistvu naslanja na krasni osnutek ureditve Novega trga Z ornamentalnim tlakom po zamisli mojstra Plečnika-Poleg že omenjenih del iz fonda za brezposelne delajo tudi poti po Šišenskem vrhu in Rožniku od hotela Tivoli mimo francoskih okopov na Dreni' kov vrh ter okoli in okoli Rožnika, da Ljubljan-Sfj’ n e spet Priietna sprehajališča z lepimi razgledi. Popravljajo tudi pot na Golovec od Do enj' skega mostu do viha, da bo boljša in položnejša {®r,p° zato Golovec pristopen tudi priletnejšim L)ubljančanom. Po načrtih prof Plečnika so že urejena in zasajena nabrežja ob regulirani Ljubljan*®1 in Gruberjevem kanalu ter na Špici. Za rimskim zidom bo gotov prav tep nov park, ki bo zaradi zavetne in sončne lege vedno poln živahnega drobiža. Dela, ki smo z njimi ohranili najznamenitejši spomenik stare Emone in rimskemu zidu dali tud' primeren okvir, bodo gotova že čer teden dni. P®' polnoma preurejajo tudi park na Trg kral|a Pet01 pred justično palačo, ki dobi diagonalne poti za bližnjico pasantom Na vseh koncih in krajih je cvetje in zelenje že pobarvalo gredice mestnih nasadov, da bo Ljubljana vsa s cvetjem okrašena praznovala Veliko noč. Ljubljana, 16. aprila. Med najtežjimi vprašanji ljubljanskega mesta so ceste in zato čujemo tudi največ pritožb zaradi blata in prahu. Toda ta nezadovoljnost je samo sezonska ter se ponavlja vsako rimo in vsako poletje, odkar pomnimo. Srečne so bile prejšnje občinske uprave, ki so dobile v roke težke milijone kaldr-minskega fonda! Namenjen je dovoznim cestam k carinarnici. Ta pojem je pa mogoče razširiti po znanem pregovoru, da »vsaka 6tezica pripelje te v Rim«. Tako so prejšnje uprave ljubljanske mestne občine iz tega fonda sezidale veliko carinarnico in tlakovale njeno obsežno dvorišče ter postavile tudi stanovanjsko kolonijo za carinske uslužbence. Nadalje so bile tlakovane Vilharjeva, Šmartlnska, Ma-sarykova, Bheiweisova, Miklošičeva, Resljeva, Gosposvetska in Celovška cesta tja do mestne meje. Ker je vse to veljalo okrog 25 milijonov, je bil kal-drminski fond znatno premajhen in je bilo treba najeti še 13 milijonov posojila, ki se sedaj odplačuje iz dohodkov kaldrminskega fonda z anuiteto čez 1 milijon dinarjev. Toda prišli so časi gospodarske krize, ko so carinski dohodki jeli padati in padati. Sicer dohodki iz carin spet polagoma rastejo, vendar pa bomo morali še čakati, da odplačamo z njimi ves dolg, šele nato se bomo spet lahko poslužili tega vira dohodkov za ureditev naših ccst. Poleg te težke zapreke pa ovira ureditev ljub-ljansikih cest tudi še dejstvo, da smo pred priključitvijo okoliških krajev imeli le okrog 266 km cest, dočim jih ima sedanja uprava 407 km. S to priključitvijo okoliških občin je sedanja občinska uprava prevzela tudi 141 km cest, ki je bilo med njimi še precej ceist drugega .razreda. Za te ceste bivša občinska uprava ni s:krbela, ker so morali za te ceste skrbeti zasebniki, a nekaj cest je tudi državnih, za katere ni dolžna skrbeti občina, navzlic teinu pa lete očitki zaradi njih tudi na občinsko upravo. Če bi torej Ljubljana hotela urediti ali modernizirati svoje ceste, bi morala dvigniti proračun in s tem tudi davščine. Ker zaradi preobremenitve svojih občanov z davščinami nikakor ne more zvišati proračuna, bomo morali še čakati, dokler se ne zvišajo dohodki iz carin in 6e sploh zboljšajo gospodarske razmere našega mesta. Navzlic vsem tem odločujočim razlogom pa sedanja uprava prav mnogo stori za zboljšanje cest ter za pripravo novih de!, ki jih zahteva nagla rast velike Ljubljane. Dogovorno s sosednimi občinami iu bansko upravo pridno pripravlja regulacijski program in ustvarja osnovo za ureditev celotnega mestnega ozemlja in tudi sosednje okolice po načelih sodbnega urbanizma, Ti načrti segajo prav daleč, saj 6e lahko spomnimo, da so arhitekti svetovali zidanje nove velike bolnišnice na Trati nad Dravljami, pod Šmarno goro in na Posavju, Pri regulacijskih načrtih sodeluje z vso ljubeznijo do rodnega mesta naš neprecenljivi mojster Plečnik, ki nam je idealno uredil predvsem svetokriški okraj ter nas vedno znova preseneča z lepšimi osnutki za ureditev mesta in tudi njegove zelene okolice. Uravnava Ilirske ulice in otvoritev njenega podaljška na Vidovdansko cesto je že gotova. Za vse mora izdati mestna občina okrog 450.000 dinarjev, kar pa rada stori, ker bo z novo zvezo razbremenjena tesina in nevarna Sempetreka cesta, hkrati pa s to novo zvezo središča mesta in izhodnega dela dobimo več novih, lepih stavbišč. Na novo odprta Kersnikova ulica zveže Gosposvetsko cesto, Dvofakovo ulico ter Tyrševo cesto, da skrajšamo pot na kolodvor. Treba se je še pogoditi z nekim sosedom, vendar je upanje, da bo tudi ta ovira sporazumno odstranjena. Mesto se že dalje časa pogaja tudi z uršulin-skim samostanom zaradi pridobitve za podaljšek Šubičeve ulice potrebnega sveta Šubičeva ulica bo podaljšana prav do Šelcnburgove ulice in Kongresnega trga ter bo zvezala Tivolski park z Zvezdo, zato pa tudi prav znatno razbremenila Prešernovo ulico in Aleksandrovo cesto. Ko dobimo še krasot-ni Južni trg med Selenburgovo, Prešernovo in Wol-fovo ulico ter Kongresnim trgom, bo podaljšana tudi Knafljeva ulica čez ta trg, ki postane nadvse reprezentativno osrčje mesta, da dobimo tako novo zvezo Marijinega trga s Selenburgovo in Knafljevo ulico, Bleiweisovo cesto in Tivolijem, Ta zares paradni trg, ki naj b' bil okrog in okrog obdan z arkadami in enotnimi fasadami, je popolnoma skle- Šport * Ameriki: Od otroka do svetovnega rekorderja Premoč Amerike v vseh športnih panogah je nesporna. Amerikanei vsako leto znova presenečajo ostali svet z novimi atleti, katerih imenu so bila še pred kratkim nepoznana in ki stopajo v vrste svetovnih rekorderjev. Dejstvo, da imajo Amerikanki ogromno število športnikov, &am ne more dovolj jasno pojasniti uspehov, ki jui Amerikanei dosegajo v športu. Lažje si to railožimo s skrbnostjo, s katero goje šport v Ameriki. Ameriški atlet se bavi s športom od Prvih dni otroškega vrtca pa do zadnjih izpitov, ki jih polaga na univerzi. Na razpolago so m ti trenerji in vsi moderni pripomočki. Vloga šole v športni vzgoji Vse ameriške šole na vzhodu in na zahodu in vsa ameriška vzgajališea od otroškega vrtca do univerze, presenečajo s krasnimi športnimi napravami. Večina šol in vzgajali-šč v Ameriki jfc privatna last in zato se morejo te šole že desetletja boriti z ostro konkurenco šport je v teh šolah dobrodošlo propagandno sredstvo, ki privablja nove učenec. Tako si lahko razložimo, zakaj se ameriški otroci, pa bodisi dečki ali deklice, že v najbolj rani mladosti začno baviti s Športom. Že š šestimi leti vstopajo ameriški otroci v svoje šolske športne klube in si pripno na svojo športno obleko znake svojega kluba. V Newyorku samem je okoli milijon šolarjev, ki se dnevno bavljo s športom pod strokovnim vodstvom trenerjev. V tem osem milijonskem mestu so v zadnjih letih podrli cele dele mesta, da so dobili dovolj novih športnih prostorov. Vsak tak športni prostor obi.ščednevno da 2500 dečkov in deklic. Športna vzgoja je poverjena diplomiranim športnim učiteljem in učiteljicam, ki se za to usposobijo s štiriletnim strokovnim študijem na univerzi. Ti športni učitelji vodijo nad vsakim učencem točno evidenco uspehov. Le majhen je odstotek onih otrok, ki zaradi zd ra viškega nasveta ne vadijo obveznih športnih in telovadnih vaj. Kako zelo znajo Američani razviti čut za tekmovanje, se vidi po tem. da prirejajo skoraj tedensko tekme med posameznimi razredi, šolami in mesti. Zmagovalci so Vedno objavljeni v časopisju. Že v rani mladosti se Amerikanei nauče spoznati pomen masaže, mrzlih in toplih kopeli in obsevanja. _ , Središče zanimanja je lahka atletika inpla-Vanje. Za plavanje je v celi deželi napravljeni!i velikansko število bazenov. V Ameriki ie pro-centualno morda prav toliko pokritih p la Vitinih bazenov kot v Srednji Evropi nogometnih ignsc. V Hollv \vood - At 1 et ic clnbu vadijo pod strokovnim nadzorstvom že osemletni otroci, številni rekorderji in današnji svetovni rekorderji in olimpironi kot Paddock, Wykoff. Medica in drugi, so bili že v svojem dvanajstem letu v svoji okolici šampijoni. Uprave šol smatrajo za svojo dolžnost, da nastavljajo za predavatelje znamenite športnike. Ti predvajajo tudi filme o velikih tekmah s potrebnimi tehničnimi pojasnili. Že dolgo vrsto let prirejajo tako na vzhodu kot n« zahodu ameriška šolska prvenstva. Glavno zanimanje pa vlada za lahkoatletski peteroboj, ki obstoji iz teka na kratko progo, skoka v višino, s.kofca v daljavo, meta krogle in metanja žoge v cilj. Tekmovalci so razdeljeni v Pet različnih skupin, ki se ne ločijo samo po starosti, ampak tudi po teži in veličini. Sajno » se-vftirni Kaliforniji se vsako leto okoli 6000 dečkov pri tako zvatiem »Field Day« bori za dragocena Uspehi, ki jih morajo dečki doseči, da dobe najvišje Število 1000 točk so zelo visoki, vendar jih učenci skoraj redno dosegajo. Te mere so sledeče: tek na 30 yardoV za 10 in K letne 6.5 sekunde, za 11 in 12 letne 6.2. aa 12 in 13 letne pa 6.1 sek. Tesk na 75 vardov za 15 in H letne 8.2 sekunde, za 14 in 16 letne 8.1 sek. Skok v višino za t0 in 11 letne 140 cm, za 11 in 12 letne 152 cm, za 12 in 15 letne 161 cm, za 15 in 14 letne 170 cm, za 14 do 16 letne pa celo t80cm. Skok v daljavo 10 in 11 letni 45? cm. 11 in 12 letni 48Scra, 12 in 15 letni 518 cm, 15 in 14 letni 580 cm, 14 in 16 letni 610 cin Met krogle (2.0 kg) tl) in II letni 9.t5m, 11 in 12 letni 10.65 m, 12 in 15 Ietnil2.20 m. 15 in 14 letni 15.25 m, 14 in 16 letni 16.78 ni. Ko vstopajo tako ameriški mladeniči v starosti 17 do 18 let na kolegije in univerze, so za evropske razmere že odlični tekmovalci. Vsi ti mladi ljudje, pa bodisi lahkoatleti, plavati, nogometaši, veslači ali igralci basebala, imajo že na stotine več ali manj težikih tekem za seboj. Šele sedaj pridejo ti mladi možje v roke tako imenovanega jcoaclia« (športni profesor), toda najprej samo v oblikovalno šolo. Najprej morajo eno leto pod strogim nadzorstvom samo trenirati, ne da bi se smeli udeležiti e n ga samega tekmovanja, šele potem pridejo v razred tako zvanih »Freshmen* (kot približno 18 i.n 19 letni študent) Tu dobe tudi nova večja izkustva, ki jih v svojem nadaljnjem razvoju v razredu študentov lahko s pridom uporabijo. Ameriški študent prebije polovico svojega dnevnega dela v športnem igrišču. Po do vršit vi svojih univerzitetnih študijev pa je mladi Amerika nce običajno prisiljen umakniti se iz aktivnega športnega udejstvovanja, ker kot človek s poklicem nima niti potrebnega časa za reden trening, niti za to potrebnih prostorov. Odkrivanje svetovnih rekorderjev V svojem stremljenju doseči na vseh poljih svetovne uspehe, so Amerikanei že razmeroma hitro odkrili skrivnost specializacije. »COachic pospešujejo z vsemi sredstvi, ki so jim na razpolago razvoj mladega športnika v oni športni panogi, ki mn najbolj leži. V tem so danes že tako daleč, da poznajo že vsakega, v kateri športni panogi lahko dotičnik kaj pomeni. Ameriški »coach« se v svojem iskanju po novi športni zvezdi nikdar ne ustavi samo ob rezultatu, Ki ga novi mož doseže, ampak kar najbolj natančno preišče njegovo telesno sorazmerje. Če je ta preiskava zadovoljiva, potem mora izreči svoje mišljenje še zdravnik o organskih sposobnostih novega moža. šele potem preide trener pri svojem učencu na pravi in redni trening. Ogromne vrednosti take vzgojne metode leže na dlani. Znameniti ameriški .»couchk imajo cele arhive posameznih športnih tipov, ki so uspešno nastopali na olimpijskih igrah in pri drugih svetovnih prvenstvih. K tem slikam pa so še dane telesne mere, natančni podatki o velikosti organov, srca in o kvaliteti pljuč. Mnogo let trdega dela Ameriški scoachi« za lahko atletiko, plava-nje. boksanje, nogomet, basebal in tenis streme po tem, da dobe dijake čim prej v svoje roke. Nato vadijo z ujmi nekaj let samo smotreno gimnastiko. Tako puste onim. ki hočejo skakati v višino ob palici, da mnogo telovadijo, metalcem skušajo pojačiti mišičje na prsih in na rokah, boksarjem skušajo dati potrebno udarno moč, plavačem povečati prsni koš itd. Ko pridejo ameriški mladeniči na univerzo, so po svoji dotedanji telesni predizobrazbi že zreli za specializacijo. Tu pridejo v trdo šolo in sc morajo dnevno posvetiti svoji športni panogi najmanj 1 uro Kadar je vprašanje o tako zvanih tehničnih disciplinah, to je pri metih, tedaj pritegne »coach« običajno še onega strokovnjaka in ga vpraša za svet. štirikratni olimpijski zmagovalec Fessie Owens je imel v dr. Snyderju svojega prav posebnega trenerja, ki se je brigal samo zanj. Sploh pa ima vsako ameriško mesto posebne strokovne trenerje samo za teke na kratke proge. posebne za teke na srednje proge in zopet posebne za dol^e proge. Prav tako so seveda specialni trenerji za ostale športne panoge. Kot primer, kako delajo ameriški :>coaclii< naj navedemo nekaj podrobnosti. Eden najbolj znanih ameriških -coflchov« je dobil v roke 20 letnega fanta, ki je bil težak 95 kg in visok 1.85 m. Namenil ga je za metalca kladiva. Tako mora ta mladi velikan že od lanske pomladi pod strokovnim nadzorstvom '•eoacha« vsak dan po eno uro pozimi in poleti metati kladivo. »Coach« hoče napraviti iz njega olimpijskega zmagovalca v metu kladiva na tokijskih olimpijskih igrah leta 1940. Prav tako je zanimiv drug primer. Na nekem športnem prostoru v Newyorku je nekaj znamenitih icoaeliov« opazovalo mladino, ki je trenirala. V veliki skupini črncev, ki so tekli po tekali.šču, so opazili belega mladega moža, ki je z dolgim korakom zamišljeno požiral runde na tckališču. • Coach k so ga opazovali dobre pol ure in se med seboj živahno pogovarjali. Nato so poklicali mladega moža in ga začeli izpraševati. Mladi mož še ni nikdar tekmoval in iiui seveda tudi ni mogle dati nobenih pojasnil v številkah o svojih sposobnostih. Vendar so ga zaradi njegove telesne konstitucije in prožnega koraka takoj angažirali. -Concli;; dr. Marold Ansen je temu začetniku obljubil, da bo postal najboljši tekač in ta mora to tudi verjeti, kajti dr. Uarold Ansen je najznamenitejši lahkoatletski trener v Ameriki. Lahko si predstavljamo s kakšno prednostjo napram drugim je ta mladi mož začel svojo lahkoatletsko karijero. saj mu je najboljši ameriški športni strokovnjak obljubil. da bo bodoči svetovni rekorder preden jo sjiloh začel tekmovati. Ameriški olimpijski coachic si v bodoče še mnogo obetajo od te načrtne specializacije mladih športnikov. Druga etapa vzgojne metode ameriških coachov« pa bo pritegnitev otrok bogatih staršev. Ameriški trenerji mislijo, da bodo s treningom pri istem rodu in v istih športnih panogah v kasnejših generacijah ustvarili poseben — boljši tip športnika. O vprašanju, ali je ta. do skrajnih meja pritiraua specializacija koristna, bi se dalo mnogo govoriti, vendar pa je ta postopek ameriških trenerjev opravičljiv s tem, da hočejo doseči na športnem polju najvišje dosegljive uspehe. S človeškega stališča pa brez dvoma vse bolj odgovarja vsestranska športna vzgoja. Zunanja" priprava za praznike ff Ljubljana, 16. aprila. Prazniki so pred durmi, prelepi velikonočni prazniki, Ljudje so se pripravili nanje s tem, da so se notranje očistili, izruvali do kraja ščavje in plevel, ki se v srcu prav tako rad in tako naglo razšopiri kakor se razbohoti na njivi. Pripravili pa so se na praznike tudi zunanje: to pa vsak po svojih močeh. Tisti, ki imajo kaj več pod palcem, so se podprli prav krepko z vsemi dobrinami tega sveta, z jedjo in pijačo, natančno tako kakor so hoteli. Reveži pa tako kakor so zmogli po svojih skromnih močeh in sredstvih. Te zunanje priprave so se s pospešeno naglico razvijale prav na vseh frontah; treba je bilo za praznike urediti dom, reno-virati in »pomladiti« svojo »osebno« zunanjost, poskrbeti, da bo o praznikih prišlo tudi kai boljšega pod zobe. Dom, stanovanje, dvorišče, vrt Hišni posestniki so namah zapazili, da bi bilo prav in lepo, če bi za praznike hišo nekoliko osnažili in pobelili. Posebno važnost so posvetii pročelju, zunanji strani, češ tod bi se drugi ljudje še najbolj verjetno utegnili zgledavati. Pa tudi stanovanja so prišla na vrsto. Mojstri in pomočniki v lepo šekastih delovnih oblekah so prišli, na glavi so imeli po vsem svetu razširjene papirnate čake, najprimernejše pokrivalo za de- lo, ki jim je bilo kot tovrstnim strokovnjakom poverjeno. Prinesli so lestve, dolge in kratke čopiče, pravo »grmovje« raznih škafov, »kebljev«, loncev in skledic, v katerih so pljuskale razne barve; največ je bilo belila, pa tudi raznih zelenih, plavili, rdečih, rjavih in vijoličastih »specialitet« ni manjkalo. Gospodinje so razširjale po tleh staro časopisje in skrbno zabiČevale slikarjem, naj pazijo, da tal ne bodo preveč zamazali. Ali, kaj hočete! Beljenje je že tako opravilo, da mora pri njem od časa do časa kaka kaplja Kaniti tudi na tla, ki nikdar niso tako pokrita, da se nikjer ne bi videla izpod »varovalnega« papirja. Tudi uboge steklene šipe postanejo ponekod prav nečedno lisaste — novo delo za gospodinje, ki morajo večinoma vsa taka »očiščevalna« dela opravljati brez moške pomoči. Ti preklicani »dedci«, prav za nobeno rabo niso! Končno je beljenje v kraju. Zdaj pride na vrsto neprijetno »ribanje«. Kako boli zvečer križ in tudi kolena niso nič kaj poskočna! Sobe se moraj dobro presušiti, preden smejo omare, police, postelje in druga manjša sobna oprema spet nazaj na svoja stara mesta. Ko je vse to urejeno, je treba umiti umazana okna, očistiti to in ono, prevetriti in prezračiti posteljnino, osnažiti razno okrasno posodje, zdrgniti medeninaste »buške« in temeljito očistiti štedilnik. Dela kar noče zmanjkati. Potem pa pridejo na vrsto druge, nič manj akutne skrbi. »restavracija« osebne zunanjosti Ni je menda v Ljubljani družine, ki se ne bi na vso moč podvizati, ra rodbinski člani za praznike »izidejo« na cesto v novih oblekah. Mesece in mesece Nagradna križanka „K blagoslovu" Vodoravno: 1. časten naslov za zmago, 9 del tedna, 11 tehtnica, 12 domače živali, 13 poslanec, 16 pokrajina v Grčiji, 18 tur&ki državnik, 19 naravoslovje, 20 rešeto — fino, 23 pokrajina v Afriki, 25 jed, 26 dragocena tekočina, 29 čebelji izdelok, 31 turški oblastnik naslov, 32 znana znamka za sir, 35 slanična kratica, 36 blagajniška kratica, 37 hudobni bog, 38 pritrdilna člcnica, 39 štev-nik, 40 staroslovanska pijača, 41 ploskovna mera, 42 žensko ime, 44 glasbeni izraz, 45 vas pri Ljubljani, 47 žito, 50 osebni zaimek, 51 mesto pri Sušaku, 53 upanje, 56 časovna kratica, 57 del pohištva (4. sklon), 60 nikalnica, 62 mesto v Istri. 65 vodna žival, 66 ptica roparic«, 68 sorodnik, 69 nravno-sten, 70 državna blagajna, 71 pokrajina v Aziji, 72 del voza, 74 bel prašič, 76 ploskovna mera, 78 osebni zaimek, 79 posteljnina, 80 kazalni zaimek, 81 vas pri Krkktm, 82 moško ime, 84 moško ime, 86 pregovor, 88 žito, 90 ima umno bitje, 92 izraz pri kartah, 93 veznik, 94 žensko ime, 95 iz česar dobimo moko, 96 del obleke, 97 moško 'me, 99 majhen kos losa, 101 Radarski naslov, 103 prebivalec ‘talijo, 104 žensko ime, 105 bla-S*jna, 106 otrok, 107 vas v Poljanski dolini, 108 prerok S Z. J09 darilo, 110 najmanjši del SW|, Ul žensko ime, 112 ]t«Iijan»ki denar, 113 »loven-8*i slikar. l«o tl 30 IS >4*. SO Si? /00 HO m Navpično: 1 mesojeda žival, 2 ljubek izraz za ™ater, 3 turški oblastnik, 4 slovenski skladatelj. Pozdrav, 6 oseba v S Z, 7 izbrana četa, 8 krave * belkastim hrbtom, 9 2= 36 vod., 10 =; 16 vod., izraz v glasbi, 15 lijak, 16 če je samo eden, i, gospod —- češki, 18 tekočina, 21 prislov, 22 plin, cedtv * - - glas, 31 prekletstvo, 33 = 40 vod., 34 nikalnica, 35 otroci, 37 kovina, 38 častna kratica, 41a grška črka, 43 napev, 46 del zemlje, 47 vzhod, 48 reka v Srbiji, 49 prevozno sredstvo, 50 verige, 51 pustni priboljšek. 52 predplačilo, 53 časomer, 54 = 30 . . navp., 55 pikajoča žuželka, 56a kulturna rastlina, J cerkvena kratica, 24 del telesa, 25 zob, 27 del | 58 slaščica, 59 oče, 61 matematični izraz, 62 pisalno v*h, 28 c: 93 vod,, 27 pomožni glagol, 30 ženski sredstvo, 63 če ni hrane, 64 .azijski prebivalec, 73 reka v Sloveniji, 75 kratica, 77 imajo ženske na glavi, 78 števnik, 79 = 78 vod., 80 pritok Donave, 83 vročina, 85 ne govori, 87 lesena posoda, 89 hrastov hlod, 91 šahovski izraz, 92 medmet, 93 = 83 navp., 94 prva žena, 95 sij, 96 = 86 vod., 98 latinski veznik, 100 = 41 navp., 102 egiptovski bog. 104 = 93 vod., 105 oziralni zaimek, 106 = 38 vod. prej že devljejo skrbni očetje in matere svoje prihranke v ta namen na stran. Seveda so tudi pri teh rečeh ženske glavni inspiratorji, saj pa so tudi na glasu kot ničemurnejši spol. Kadar gredo kam ven iz hiše, nikdar ne zamude prilike, da se ne bi za nekaj časa ustavile pred izložbenimi okni tekstilnih trgovin, pregledale vsaj razstavljena sliko* od leve na desno, od spodaj navzgor, od desne na levo in od zgoraj navzdol, zamaknjene in zatopljene v kritične primerjave, primerjave, ki se zde moškim do smrti dolgočasne, dasi morajo pozneje, ko se kakor »levi« veličastno premikajo v novih oblačilih, često priznati, da so bile te kritične primerjave prav zares povsem umestne in potrebne. Ženske imajo, kar zadeva blago m obleke, mnogo boij razvit smisel kakor moški. Njihov okus je natančnejši, skeptičnejši in zato tudi boljši. Tako izbere že nekaj tednov pred Veliko nočjo skrbno čuteča soproga blago za obleko svojemu možu, ki bi bil sicer najbrž pograbit kar prvo sukno, katero bi mu bilo prišlo pod roke. Prav pogosto žene tudi nasvetujejo svojim možem najboljšega in najcenejšega krojača. Razume se seveda samo obsebi, da žene, ki s tako skrbno brigo pazijo, da bi bil pater lamilias čim boij spodobno oblečen za praznike, zapovedujejo in dirigirajo tudi pri problemu oblačenja v rodbini sploh; otroci, ki še ne zaslužijo, morajo biti oblečeni tako, kakor ukazujeta materin okus in očetova denarnica, ki pa postane pomembna stvar šele v materinih rokah. Odrasli otroci, ki so še »pri hiši«, pa so navadno že iz mladih let pod vplivom materinega okusa, tako da tudi v tem pogledu mati ne more najti nobene spotike. Zadnji teden, takole okrog Cvetne nedelje, hodijo rodbinski člani seveda še prav pridno h krojaču na »po-skušnje«. Izvedeni možak jih obrača in suče z leve na desno, premišlja, kako bi pomagal prirodi in iz ozkih prsi napravil široka, junaška, kako bi ukrotil nesorazmerno razvita ramena; krojač se ravna — kakor svoje čase znameniti general Monlecuccoli po pravilu »denar, denar in zopet denar« —— po pravilu »vata, vata in zopet vata«. Končno dobimo mladega moža, ki je v novi, po vseh krojaških čarovnijah in »ekstrafurkelj-cih« napravljeni obleki »zavber« kakor Apolon (sit venia verbo — Apolon sicer ni bil prav posebno oblečen!). Prazniki sc vedno bolj bližajo. Nazadnje pride Velika sobota. Brž k brivcu, strnišče na bradi izgine, umetniške grive izpuhte, žimati ostanki, zadnje re-'y likvije nekdanje glorije, žalostno obleže na smetišču. Pet let pade z moža pod Čarobnim zamahom britve in Škarij, Potem pa naglo v novo obleko! Prav po vseli i ljubljanskih? je takoj po kosilu naglo »glajštanjc.. Vic v novih oblekah, treba je stopiti pred zrcalo, treba se je postaviti. In nikdar vse leto v Ljubljani ne vidite tako dobro oblečenih ljadi kakor vprav v Velikonočnih praznikih. Še procesijo gredo ljubljanske množice gledat z mešanimi motivi; pri marsikom je precejšen jeziček na tehtnici — ničemumost. Kaj pa vendar mislite nova obleka! Ali mi bodo ženske zamerile, če bom zatrdil, da one še malo bolj merijo v to stran kot mi? Dobrote za pod zob in za v grlo Ljubljanske trgovine, v prvi vrsti seveda delikatesne (papirnate o praznikih skoraj menda res niso za drugega kakor za zavijanje raznih darov ki za dopisnice, na katere izlivamo oddaljenim prijateljem svoja srčna voščila: »vesele velikonočne praznike«), te dni kar tekmujejo, katera bo razstavila več in boljših dobrot. Zajčki, ki v košu nosijo pirhe, delajo reklamo za blago in tudi piški so spretni agentje. Treba je nakupiti klobas, salam, šunke, želodcev in drugih mesnatih dobrin. Na trgu je kaj živahno. Treba je preskrbeti pirhov, kupiti hrena, zelenjave in kaj vemo mi moški, česa še vsega (mi tako nič ne gledamo, kaj je na mizi m odkod je prišlo; vzamemo m jemo, pa mir besedi!). Gospodinje kar naprej godejo, da ne vedo, kje se jih drži glava. In bolj ko jim skušaš to prečudno uganko pojasniti s preprosto razlago, da na vratu, bolj se jim zameriš. Marsikateri med nami te dni sliši, naj se vendar že pobere izpod nog. Zlasti v kuhinjo, kjer gnezdijo odlični duhovi in rajajo v dimu in sopari, ne sme nihče med nami, ki nosimo hlače. Gospodinje skačejo oc! mize k peči, od peči k mizi, na štedilniku nekai cvrči — tako in podobne prizore lahko zapaziš, če je luknja v ključavnici dovolj velika, kajti le odtod si še lahko privoščiš kolikor toliko svoboden vpogled v raz-voj dogodkov. Končno je tudi to v kraju in vsa rodbina je tudi »zunanje« docela pripravljena na praznovanje veselih in zadovoljnih velikonočnih praznikov. Reših*. križanke je troha na uredništvo »Slovenskega duma«, najkasneje do soboto 33, april i. Deset pravilnih rešitev bo nagrajenih h knjigo »Poročnik indijsko brigade«. Imena izžrebanih reševalcev bomo objavili v ponedeljek 25. aprila. Škofjeloški gasilci dobe nov prapor Kakor je znano, bo dne 8. maja o priliki velikih gasilskih slovesnosti blagoslovljen novi prapor naše gasilske čete. Kakšen pa bo‘? Prapor ki ga bo naredila ,Naša sloga’ v Ljubljani, bo imel’ na prvi strani državno trobojnico, na kateri bo vtkan državni grb. Na tej strani bo tudi vtkan napis; 7. vero v Boga za kraljn in domovino«. Za drugo stran prapora je predpisana le rdeča podlaga. Na njej smejo bili vtkane poljubne slike. Na našem praporu bo vtkan sv. Florjan, ki drži levico nad negorečo hišo, v dvignjeni desnici pn drii plamen. 1 o l>o v simbol varstva pred ognjem. — Na tej strani bo tudi napis. Prostovoljna gasilska četa «kofja Loka 1876—1038. Nastavek prapora bo lipov list. V drogu prapora bodo vdelani zlati in srebni žeblji * imeni darovalcev. Vdelani bodo tako. da se bodo vili okoli drogu v obliki svedra. V sredini bo tekel zlat trak žebljev. Ob krajih pn srebrna trakova Na prapor lio lahko pripeto tudi odlikovanj«, sv. Save V. st., odlikovanje, s katerim je bila odlikovana naša četa. Na prapor bodo obešeni tudi trije trakovi in sicer prvi bel, dnr botre, z napisom »Botre« Minka Ziherl«, drugi bo sin e barve nosil bo napis »Boter dr. Marko Natlačen«, tretji pa bo rdeč m bo nosil napis ^Blagoslovljen 8. maja 1938«. — Tak bo torej novi prapor naših gasilcev. Vsak pa si ga bo lahko ogledal v izložb) Okrajne hranilnice Čo od Rele nedelje naprej. G »spod je vstal, alelira! Radujmo in veselimo se, premagana je smrt, ki Je bila tako strašna, da so skoraj klonili z duhom tudi tisti, ki so bili Gospodu najbližji, tisti, ki so v njem ves čas gledali Božjega Sinu, premagani in osramočeni so vsi, ki so se bili postavili Gospodu po robu z zlim srcem in s hudobnim zasmehom! Umaknile so se temne sence trohnobe, ki so se bile že začenjale spuščati na grob in ga pokriti s črnim plaščem vnovič dokazane minljivosti, umaknile so se sence in veselje zlobnih ljudi, ki jim je izgubljene duše polnilo mračno zmagoslavje, je izplahnelo kakor izplahni bleda nočna megla pred bliščem, sijajnega jutranjega sonca, ki mogočno naznani s slapom luči svojo zmago nad teminami goram in morju, ravninam in zamolklemu nebu. Potrti in zakleti svet je zasijal v nebeški radosti, črna perot prekletstva in greha je strta omahnila, zemlja in nebo sta se oddahnila in vročičen drget neukrotljivega, sladkega čustva je spreletel s sokom, ki do kraja prevzame srce, vse kar je bilo živega. Kamen je padel od groba, božja luč je zasijala, mogočen dan se je zasvetil, najradostnejši in najzmagoslav-nejši, kar jih je kdaj rodilo sonce. Božji Sin sam je noči ukazal, naj postane dan, vzšel je iz groba kakor sonce, ki presvetli zemljo do zadnjega kotička ter prinese blagoslov in nado slednjemu, tudi najbednejšemu, tudi najbolj obupanemu. Razveselili so se pravični in grešniki, ki so čutili svojo pokvarjenost kot pregreho, obnemeli pa so od groze visoki in nizki zločinci z zakrknjenim srcem, obmolknila je od preplaha gnusna čreda podležev, ki so stregli Gospodu po življenju, zadrhtele so roke rabljem in sodnikom je v silnem strahu udarilo srce: rablji so imeli še krvave lise na dlaneh in sodnikom je še trepetala v prsih sladostrastna naslada ob misli na besede, ki so bile pognale Nedolžnega v strahotno smrt. Gospod je vstal, premagal je greh in smrt, odkupil dolg, ki ga je bil napravil Adam; na njegovo povelje je angel odvalil kamen in kaor bi s tem kamnom odpadle z uklenjenega človeštva težke verige, ki so žulile tisoče let — tak vzdih olajšanja je preletel vse stvarstvo. Tisoč devet sto in pet let je minulo od tistega zmagoslavnega jutra, ki je prineslo človeštvu novo življenje in prižgalo za vse večne čase nebeško luč v mrakove bednega zemskega življenja. In postavljen je bil praznik, ki je najlepši in najsvetlješi v vsem letu. Rod za rodom ga je slavil z navdušenjem in izbrano pobožnostjo, z vero, ki se je globoko klanjala pred Dobroto brez primere, z molitvijo in z radostjo, ki se je kakor kadilo dvi- gala iz zamaknjenih duš, let za letom, ob času, ko je spomin obnavljal najslavnejši dogodek, rod za rodom je častil in hvalil Kristusa, ki je bil s svojim kiižem svet odrešil. Po dneh žalosti in po razmišljanjih o trpljenju ter o bridki smrti našega Gospoda smo se dvignili do veselja in do praznovanja Gospodovega vstajenja: mraz je izginil iz naših duš, ki jih je napolnila svetloba. Velika noč 1938! Velika noč v težkih časih, ko človeštvo tarejo skrbi in bridkosti, velika noč, ko grme po svetu topovi in ko zapuščena srca lajajo v temi kakor psi na verigi samogoltnosti in bolnega pohlepa! Daj, Gospod, ki si vstal od mrtvih, razgrni temne sence, ki se preteče spuščajo na človeške duše, razsvetli duha in vlij srcu novega upanja in nove radosti! Spusti, prosimo, na ves svet iskre tiste tvoje ljubezni, ki te je gnala, da si prišel na to trnjevo zemljo, naložil težki križ ter izpil čašo bridkosti do kraja! Dovoli, da majhnih narodov, jagnjet, ne bodo požrli volkovi, veliki, samopašni, ki že odpirajo svoja žrela in tulijo, da se trese ozračje in drobi zemlja! Ti si Dobri pastir, ki je ljubeznivo vzel malo jagnje na rame in ga obvaroval vseh grabljivih volkovi Naj bo vesela naša slovenska velika noč, naj bo srečna in blagoslovljena nad vsem in našim bratom, ki jih je bila trnjeva življenjska pot vedla v tujino in žive raztreseni po širnem svetu! Tale bo pa za Janezka, 900 metrov pod morsko gladino Spet smo pred čudovito znanstveno pustolovščino Spet smo pred čudovito znanstveno pustolovščino. Po zaslugi znamenitega profesorja Piccarda smo zopet pred čudovito znanstveno pustolovščino. Veliki učenjak, ki posveča svoje življenje razmak-nitvi mej človeškega znanja, je namreč naredil načrt, ki je prav tako drzen kakor oni prvi, ko se je povzpel v stratosfero. Znano je že, da s svojim dosedanjim višinskim poletom ni zadovoljen; namerava se nam-re dvigniti do višine 30.000 metrov. Zanima pa ga prav tako nasprotna smer, skrivnosti največje morske globine, za kar je naredil še podroben načrt, da bi se spustil 9.G00 m globoko v morje. Belgijski Narodni fond za znanstvena raziska-vanja mu je že dal na razpolago potrebno denarno pomoč, da je lahko začel s pripravljalnimi deli: proučavanje snovi, iz katerih bi zgradil posebno »kajbicor, ki bi mogla prenesti strahoten pritisk ene tone na kvadr. centimeter v nameravani globini. Kaj pravi Prccard Profesor je nekaterim časnikarjem priredil pravcato predavanje, katero je pojasnjeval s kredo na tabli, in je povedal, kako si on zamišlja raziskovanje morskega dna. Povedal je med drugim tole: »Amerikapec Beebe, ki se je 1. 1933. spustil 900 metrov globoko, je že odkril čudovito neslu-teno življenje v tej globini. Toda njegovo težko opazovališče je bilo obešeno na kabel, ki je bil pritrjen na ladji in mu zaradi tega ni dopuščalo, spustiti se v večje globine. Poleg tega je ladjo zanašalo morje sem in tja, kar je povzročalo tudi sunkovita gibanja na kabel pritrjeni opazovalni kabini. Zato sem jaz sklenil zgraditi prosto in samostojno opazovalnico, ki se bo dvigala ali spuščala po istih načelih kakor balon v zraku. Imela bo obliko krogle. Za spuščanje v globino bo obtežena z raznimi obtežili, ki jih bo držal močan elektromagnet. Kakor hitro obtežila ne bodo več potrebna, bo treba samo prekiniti električni tok okoli magneta, pa bodo odpadla. Za dviganje bom namestil pod kroglo valj s 100 kg parafina, ki je lažji od vode, bo torej silil na površje in bo s to silo potiskal na površje tudi kroglo.« Vso napravo ima že izdelano v manjši obliki. Upošteval je že tudi razne morebitne motnje in se zavaroval proti njim tako, da bo vsekakor popolnoma varen tudi v največji globini V krogli bo imel razna merila za merjenje globine, pritiska itd.; potem posebno napravo, ki bo naznanjala ali se krogla potaplja ali dviga; posebne baterije za proizvajanje izredno močne svetlobe v posebnih žarnicah itd. Najvažnejše je seveda vprašanje kako bo zopet prišel na površje. Potapljal se bo namreč samo en meter na sekundo; za 9000 m bo rabil skoro tri ure; za dviganje pa gotovo mnogo več. Natančno mora tudi upoštevati razne slučajnosti: če se pod mogočnm pritiskom kaj stare na krogli, če ga kak morski tok zanese kilometre daleč od ladje, s katere se bo spustil in če neha delovati brezžični brzojav. Vse to je treba premisliti in najti za take slučaje rešitve. Profesor se je seveda zavaroval na vse strani in je precej gotov svojega uspeha. Zaradi večje varnosti pa bo svojo kroglo najprej preskusil v mirnih vodah Lemanskega jezera, ki je do 300 m globoko potem v 6000 metrski globini blizu Kanarskih otokov in nato šele v globini 9000 in več okoli Filipinov. Bomo videli, kdaj bo to! Prvo vstajenje v naravi. „Blagor preprostim. »Lichtenstein je svobodna država in ostane svobodna. Vlada naznanja, da se bo držala vseh pogodb, ki jih je sklenila s sosednimi silami in da se, zaupajoč v svojo pravico, ne boji nobenega tujega vmešavanja.« Tako si upa zatrjevati svojo neodvisnost v brk vsemu svetu in njegovim silam preprosta majčkena kneževina Lichtenstein, vklenjena v gore med Renom, Švico in nekdanjo Avstrijo. Kneževina meri samo 159-kvadr. km, ima 12.000 prebivalcev, njeno glavno mesto pa je utrdba Vaduz, kjer živi 2800 ljudi. In vendar ta peščica ljudi zatrjuje pred vsem svetom svojo neodvisnost in na ves glas proglaša svojo svobodo in spoštovanje do dane besede! Ptice selivke in radio Zopet je pomlad in zopet se vračajo iz daljnih dežel ptice, ki ne prenesejo našega zimskega mraza. Preseljevanje ptic, oziroma njihova nezmotlji-vost, da pridejo v ieti kraj in o pravem času, je bilo že od nekdaj precej trd oreh za znanstvenike. Dognali so hitrost in dolžino poleta, sedaj so pa odkrili še neko nerazumljivost: po vojski se menda često dogaja, da cele skupine lastovk ali divjih gosi in drugih ptic po več dni letajo kar v krogu, se ne vedo prav obrniti, dokler izčrpane ne popadajo na tla. Pojav si razlagajo z naraščajočim številom radijskih postaj, ki morda vznemirjajo one skrivnostne valove, ki vodijo ptice v 6voje kraje. Mogočnim fe seveda vse dovoljeno Zgodba o neugnanem šaljivcu Če je sedanji ministrski predsednik vzor resnosti in možatosti, je tem bolj zanimivo vedeti, da je bil njegov svak Cole neizmerno razposajen šaljivec, ki je s svojimi potegavščinami zaslovel po vsem svetu. Ze od mladih nog mu žilica ni dala miru, da ne bi komu katero zagodel, kakor je navada ob prvem aprilu. Spravil pa se ni samo na prijatelje, ampak tudi na popolnoma tuje ljudi. Bil je visokega plemiškega rodu, zelo dobro vzgojen, vedno dobre volje; pisal je prijetne pesmice in se uspešno uveljavil tudi v slikarstvu, Ko je bil še dijak v aristokratskem Trinity College v Cambridgeu, je obiskal London sultan iz Zanzibarja. Časopisje je visokemu gostu posvečalo cele strani tako da je bila vsa Anglija v napeti radovednosti glede tujega velikaša. Nekega dne pa dobe oblasti v Cambridgeu brzojav, da bi si njihovo vseučiliško mesto rad nekoliko ogledal sultan sam. Drugega dne ob določeni uri so bile vse najvažnejše osebnosti z županom in rektorjem na čelu na postaji in nestrpno pričakovale velikega obiskovalca. Vlak pripelje in res stopi iz njega krepka vzhodnjaško napravljena postava z ogromnim turbanom v spremstvu dveh skromnejših dostojanstvenikov. Sledili so razni svečanostni nagovori — sultana ni nihče razumel — častni sprejemi, razkazovanja itd., dokler ni dan minil in se je sultan zopet odpeljal. Na prihodnji postaji je seveda izstopil in si s prijatelji privoščil prisrčno smejanje, da se mu je potegavščina tako dobro obnesla. Sultan ni bil namreč nihče drugi kot dijak Cole. — Mesto je svojo zablodo spoznalo šele drugi dan, ko so časopisi poročali o dveh sultanih. S to šalo je zaslovel po' vsej Angliji ter se imel zahvaliti samo svojemu vplivnemu visokemu poko-lenju, da ni trpel kakih hudih posledic.. Toda kljub temu jo je nekoč izkupil, Žalostna velika noč španskih beguncev na poti v Francijo. Nevidna očala, ,ki človeka ne bodo kazila' V Ameriki, pa tudi že drugod, so prišli na | ne bili že od daleč vidni in skaženi z neprijetnimi rln n?JIln nrnnoi 1/ava Qoiun lralzani i lilPSpRllli^ fW*«l CA A maribanpi onacli Iri Komandant Lampson, član parlamenta in zelo poznana osebnost v politiki in londonskih višjih krogih, znan tudi po svoji staroangleški dostojanstvenosti, je hotel nekega dne ujeti avtobus, ki mu je pred nosom izginil. Dostojanstveni gospod je za trenutek pozabil na svoje dostojanstvo in začel teči za avtobusom. Tedaj ga je zagledal Cole in že se mu je sprožilo pero hudomušnosti: na vse grlo je začel vpiti: »Primite tatu! Na pomoč! Ustavite ga!« itd. Preden je nesrečni parlamentarec dosegel avtobus, ga je že držalo kakih deset rok in ga izročilo prvemu stražniku. Nič ni pomagalo, ko je lentil, da 6e mu mudi, da je minister, da bo že vsem pokazal, kaj se pravi pametnega človeka imeti za norca; policaj ga je vlekel v stražnico. Tedaj se je pa stvar zasukala. Drzni šaljivec je prišel pred sodnika, bil obsojen na denarno kazen in na 6 mesecev mirovanja, pa vse ni ntč pomagalo Kmalu za tem je šel zgodaj zjutraj po me6tu iii opazil skupino delavcev z lopatami, krampi itd., ki so čakali podjetnika, da jim odkaže delo. Cole jih vpraša, kaj čakajo, jim pove, da podjetnika ne bo in da ima on zanje drugo delo. Peljal jih je na najbolj prometni del Londona in jim naročil kopati sredi ceste. Promet se je moral ustaviti, delavci so prostor sredi ceste ogradili in začeli kopati, stražnik pa je spoštljivo delal red in usmerjal promet drugam. Njegova zadnja šala pa je zabavala in spravila v zadrego Benečane. Na svojem poročnem potovanju je šel namreč v Italijo in se ustavil tudi v, Benetkah. Zvečer, ko je šla mlada ženka že špat, je sam še posedel nekoliko pred pečjo in žalostno premišljeval, da bo prihodnji dan 1. april, pa ne v© komu bi katero zagodel. S kleščami je popravljal polena na ognju, kar mu šine v glavo sijajna misel. Takoj spravi klešče v kovčeg in gre z njim v neko konjušnico. Začudenemu hlapcu 6tisne v roko visoko napitnino in mu ukaže, naj mu napolni kovček s konjskimi figami. Nato kovček zopet vzame s 6eboj in se odpelje s čolnom na Markov trg, ki je bil v pozni nočni uri popolnoma zapuščen, ter s kleščami namesti vsebino kovčka po vsem širnem trgu, da je bil kmalu podoben konjskemu sejmišču. Potem se pa mirno odpelje spat. Sonce je posijalo prvega aprila na Markov trg in vsi, ki so hodili po trgu, niso mogli verjeti svojim očem: kdo pa je že kdaj videl konja sredi Benetk; odkod torej nenavadni konjski sledovi. Šaljivec do zadnjega Cole je umrl marca meseca leta 1936. Ko jd čutil, da se mu bliža zadnja ura, je rekel: »Škoda, da ne morem počakati do prvega aprila ali vsaj napraviti še eno zadnjo potegavščino!« to, da očala človeka precej kaze. Samo kakšni tepci še mislijo, da so bolj učeni in spoštovanja vredni, če nosijo očala. Da bi torej tisti nesrečneži, ki jih je življenje prikrajšalo za dober vid, Veliko rimsko gledališče na prostem. Tu bodo v času Hitlerjevega obiska priredili nekaj iger, ki jih bo gledal tudi Hitler, Zato Rimljani že zdaj z vso vnemo čedijo to gledališče. kleščami« očal, so Amerikanci znašli očala, ki jih je kaj težko opaziti. So namreč posebne leče, ki imajo^ izločeno obliko sprednjega dela očesa. Tako lečo potem vzameš v roko, privzdigneš očesno kožico in pritisneš lečo pod njo, neposredno na oko. Seveda za vsako oko posebej. Za videz so take leče res pripravne, ker bo težko kdo opazil, da nosiš očala; kako pa se počuti »pacient«, je drugo vprašanje. Navaditi se mora, kakor vsake nadloge. Taka očala so sedaj še precej draga — okoli 2000 din. — Z večjim zanimanjem zanje pa bodo morda tudi cene padle., C?gli poje v Ljubljani Za veliko noč jc pripravil kino Union svojim obiskovalcem spored izrednega užitka. Najnovejši in nedvomno najlepši film, edini letošnji film slovitega svetovnega tenorista Benjamina Giglija — »Uspavanka« — je na sporedu. O čarobnem petju in glasu Giglija je občinstvo dobro poučeno, toda prijatelji lepih filmov naj vedo poleg tega še to, da pojeta v »Uspavanki« poleg Giglija še dva imenitna člana berlinske in dunajske državne opere in 6icer Marija Cebotari in Mihael Bohncn Naš popularni komik Hans Moser ima tudi precejšnjo vlogo, poleg njega pa priljubljeni mali fantek Peter Bosse. »Uspavanka« (Mutterlied) je povsod žela velike uspehe in tudi naša za lepo petje in glasbo navdušena Ljubljana bo sprejela film kot posebno senzacijo. Premiera bo danes, v soboto, ob 21 v kinu Unionu. Ali ste že poravnali naročnino ? Petrolejka vojska Kar naprej se že pisari o velikih in različnih posredovanjih, ki jih je povzročila v Mehiki Carde-nasova razglasitev tujezemskih petrolejskih družb za izkoriščanje mehiškega petroleja. Znano je, da je predsednik Cardenas, kot sin preprostih staršev in preizkušen v bedi in glado-vanju, zelo naklonjen delavstvu in trpečemu ljudstvu sploh, kakršnega v Mehiki še posebno izkoriščajo, Ze lani so izbruhnile stavke, kjer je stavkalo 18.000 delavcev ter prijelo za delo šele, ko so jim odobrili posebni zvezni odbor za presojo plač. Ta odbolr je let06 okoli novega leta pritisnil na podjetja in jim ukazal zvišati celotno plačo delavstva za pet milijonov dolarjev, jim dati razne družabne ugodnosti in dovoliti delavsko kontrolo pri dohodkih. Pretekli mesec so prišle zvezine zahteve pred državno oblast in prodrle. Zastopniki delodaialcev pa so trdili, da jim je popolnoma nemogoče ugoditi zahtevam, ker bi bili potem stroški večji kot dohodki. Zato so dobili na izbiro: ali ugoditi delav-; stvu ali izginiti iz dežele. Dva filmska obraza: Beverly Roberts in George Brent igrat« glavni vlogi v barvanem filmu »Tornado«. Velikonočna procesija v Taragoni - 1925 Slovenec, ki ga je pot za kruhom gnala v širni svet, se je pred. trinajstimi leti, t. j. I. I92i, mudil prav v velikonočnih dneh v španski Taragoni, kjer danes divjajo prav strahotni boji med španikimi nacionalisti in rdečimi tetami republikanske vlade. Svojemu najboljšemu prijatelju je iz Taragone poslal pismo, v katerem opisuje zanimivo sliko tega španskega mesta v velikonočnih dneh. V tem svojem pismu iz daljnje Španije piše slovenski pomorščak tole: Taragona, na Veliki petek 1925, Včeraj smo se pripeljali z jugoslovansko ladjo »Dunav« iz Barcelone v Taragono. Prevažali smo les iz Jugoslavije v Španijo. V Taragoni smo se ustavili za dva dni, saj smo si res zelo želeli, da bi vsaj Veliko noč lahko praznovali kje v kakšnem mestu, pa čeprav tako daleč od doma. Sicer že dolgo nisem bil doma, tam v lepi ljubljanski okolici, in vas prav gotovo vse skupaj zavidam, ko boste letošnjo Veliko noč tudi lahko praznovali lepo doma. No, pa menda ne mislite, da tudi tukaj nimamo nič zanimivega. Pa še koliko! Naj vam opišem samo zanimivo procesijo, kakršno so imeli danes, na Veliki petek, tu v Taragoni Pri vas kaj takšnega ne premorete. No, pa naj ti prej še povem, kakšno je to 6lavno mesto Taragona, da boš imel vsaj približno sliko, kam me je zdaj, ta Veliki teden, pripeljala moja večna pot Po tem daljnem morju. Ko smo se peljali iz Barcelone proti jugu, ne daleč proč od obale, nas je že od daleč pozdravljalo prijazno mesto, ki je posejano ob precej strmi obali kakor bi bilo pripeto v hrib. Vreme je bilo lepo sončno in hiše 60 ®e že od daleč svetile kot drobne bele pike. Lahko rečem, da se mi je laragona zdela od daleč z morja dosti lepša kot pa se mi zdi zdaj, čeprav je ne smem preveč podcenjevati. Ne zaslužiš, da bi to mesto ravno tebi prikazoval drugačno, grše kot je v resnici. Pristanišče res ni bogve kako čedno, pa saj nobeno pristanišče na vse zadnje ni prav lepo. Ko smo izstopili iz ladje, smo se kar nekam drugače počutili. Saj veš, kadar človek čuti pod seboj trdno zemljo, je takoj drugačne volje! Pa da ne boš mis-l’li kakšen strahopetec sem. če bi bil strahopetec, TOenda ne bi šel med mornarje. Sicer se pa kar spomni na tisti razgovor, ki sta ga menda nekoč imela stari Pomorščak in neki škric. Saj veš, kako se je čudil ta gospod Domorščaku, da si še vedno upa na stroKo morje kljub temu, da so v njem potonili vsi njegovi Predniki, oče, stari oče itd., in kako ga je potem ta mornar vprašal, zakaj 6i tudi on še vedno upa v posteljo, ko vendar ve, da je njegov oče umrl ravno v Postelji. Kakor vidiš, nisem ravno tak strahopetec, 5>i-cer pa naj ti rajši povem kaj o Taragoni m njenih ljudeh. O korajži se bova že potem pomenila, ko pridem kaj domov. , , Večji del Taragone lezi, kakor sem rekel, na pobočju, v samih klancih. Na vrhu stoji krasna cerkev, taragonska katedrala. Ta del mesta je starejši od onega tam spodaj, kjer grade najmodernejše palače, lepe gladke ceste skozi senčnate drevorede in čisto ob robovih mesta krasne vile, ki jih postavljajo malo večji gospodje, kot sva pa midva. Mesto 6e razvija doli v nižini, ob pristanišču, Vedno mi bo ostal v spominu krasen razgled z visoke taragooske terase na bližnje morje, po katerem so neopaženo drsele najraznovretnejše ladje, bližje ob obali pa tudi jadrnice kot beli labodi, ki jih čisto nič ne moti ves ostali, toliko pisani svet. .Srečaval sem ljudi in jih za silo, kolikor se mi je pač posrečilo, ogovarjal z nekim ponižnim, pravim kranjskim strahom, če nisem morda preveč nadležen in radoveden. Silno prijazni so ti ljudje v Taragoni, kakor ' -V' prijazni in postrežljivi Španci •sploh, Ti ljudje pa so tudi globoko verni, morda še bolj kot so verni naši ljudje doma, tam daleč nekje v tisti mali, pa vseeno toliko nesrečni Sloveniji. Da so za Taragonce velikonočni dnevi res veliki dnevi, o tem me je prepričala že samo svojevrstna procesija, ki jo imajo tu na današnji dan, na Veliki petek. Že dopoldne, ko smo prispeli v Taragono, so nam neki tukajšnji domačini povedali, da smo prišli ravno prav, če hočemo videti nekaj posebnega, nekaj takšnega — so dejali — česar pri vas v tisti jugoslovanski Sloveniji gotovo nimate. Vedeli so, da je to španska in morda še italijanska posebnost, da gre prva velikonočna procesija že na petek. Če je že tako, potem pa vendarle ne smemo zamuditi te prilike, smo dejali, ter se popoldne, preden se je začela ta znamenita procesija, postavili na takšen prostor, da bi čim več videli. To naše mesto je bilo nekako sredi poti, ki jo je naredila procesija. In ta težko pričakovani dogodek je končno le prišel Spredaj pred ostalo procesijo jo korakali moški, oblečeni kot starodavni rimski vojščaki, v golenicah in težkih šlemih. Korakali so štirje in štirje v eni vrsti. Vsaka vrsta je bila od druge oddaljena nekaj korakov. Ti vojščaki so res čudno korakali v tem svečanem sprevodu: tri korake naprej in enega nazaj, pa spet tri naprej itd. Za njimi so stopali v dolgi nepregledni procesiji drugi domačini, moški, ženske, pa Spet moški, In te ženske, da bi jih ti videl, kako tu gredo za procesijo: tez ramo nosijo velike in težite lesene križe, gotovo najtežje, ki jih morejo še nesti. Bile so bose, oblečene v črne halje, in čez obraz zakrite, na glavi pa so nosile velike šilaste kape. Biie so kot bi nosile strahotne črne krinke ameriškega Ku-Klux-Klana. Težkih križev pa niso nosile samo ženske, pač pa tudi moški. Da, moški so imeli še večje, kajti za pokoro — pravijo Španci — mora človek imeti tako velik križ na svojih ramah, kolikor le velikega more še nesti. Da, to je pokora, in to je tudi ljudstvo, ki se zaveda, da je pokore treba. Ob tem prizoru sem se nehote spomnil, kako je pri nas doma za velikonočno procesijo, Čeprav to ni bila procesija Vstajenja, pač pa le ona na Veliki petek. Pomislil sem tudi na to, da je na letošnjo Veliko noč le tako slučajno lepo vreme in da ljudi, ki so bili bosi za procesijo, ni ravno preveč zeblo. Kaj pa takrat, kadar je pomlad zgodaj in je vreme še zelo hladno! Nek Španec mi je povedal, da gredo ljudje tudi takrat bosi za procesijo. Nekdo pa je dejal, da nosijo omenjene krinke na obrazih zato, da bi jih ljudje ne poznali, To ni bil Španec, pač pa neki tujec, ki je en dan pred nami prišel v Taragono. Španci sami pa pravijo, da nosijo za procesijo te krinke, ker je takšna navada in znak žalosti nad smrtjo Križanega. V sprevodu je šlo tudi veliko število otrok, ki so bili oblečeni v belo in so trosili po cesti, kjer je šla procesija, pomladno cvetje Med temi pisanimi skupinami ljudi so bili spet še drugi, ki so nosili na velikih odrih velike, iz lesa vrezane človeške postave, ki predstavljajo križev pot. Skoro na koncu pisane procesije so šli duhovniki pod nebesom. Po procesiji sem hotel z drugimi vred v krasno katedralo, oa nisem več mogel, ker je bila v trenutku nabilo polna, tako da je velika množica morala ostati na ulici pred cerkvijo. Bila pa je tudi ta množica verno zbrana v molitvi, prav tako kakor če bi bila v cerkvi pred samim oltarjem. Res, zelo veren je ta španski narod! Za sedaj naj bo dovolj! Želim ti vesele praznike, čeprav bo to pismo prišlo gotovo že malo prepozno. Na Veliko noč odpotujemo v Valencijo. Od tam ti bom utegnil morda spet kaj pisati. Pozdravljen! Vinko. Tako je bilo v Taragoni v Veliki noči pred trinajstimi leti. Letos imajo tam čisto drugačno Veliko noč. Izza bližnjih hribov regljajo strojnice in grme topovi. Nihče več niti ne pomisli na to, kako bi se pripravil za Vstajenje. Mesto je skoro prazno, le oddelki rdečih se pripravljajo na zadnji odpor in tudi na zadnje žrtve, s katerimi bo omadeževana letošnja Velika noč! Nekaj pirhov z rotovža Sedanja mestna uprava je morala najprej urediti finance, preden je pričela z investicijami in novimi gradnjami. Prav v kratkem času se ji je posrečilo rešiti iz najhujše stiske, da danes že redno odplačuje svoje obveznosti in imajo nekatera mestna podjetja tudi že precejšnje razpoložljive vsote. Pri vsem tem napornem delu je pa morala predvsem gledati na zmogljivost že itak do skrajnosti obremenjenih davkoplačevalcev, da jim ni naložila še novih bremen. Največji uspeh je pač ozdravljenje Mestne hranilnice ki za vse naše mesto in tudi za vso banovino prav za prav pomeni osnovo za sanacijo vsega slovenskega gospodarstva. Navzlic najskrbnejši varčnosti je pa mestna občina ljubljanska lahko zaradi zboljšanja razmer vendar že pričela tudi z najpotrebnejšimi javnimi delt. Vse Ljubljančane bo razveselila vest, da se naposled znebimo nevarnih smodnišnie z Ljubljanskega polja. Pravkar so bila namreč že oddana dela za nove smodnišnice prav daleč od Ljubljane, da se nam nikdar več ne bo treba razburjati zaradi tako nezanesljive soseske. Z deli bodo pričeli takoj, a veljale bodo nove smodnišnice 1,600.000 din, ki jih plača naše mesto. Na žalost je pa drugače z že davno zagotovljeno mrliško vežo z o Vseh svetih Vrtom umrlih Že dolgo časa čaka v Mestni hranilnici ljubljanski 2,000.000 din, da bi lahko takoj pričeli z zidanjem. Javnosti so znani tudi prekrasni načrti mojstra Plečnika, saj so listi objavili njih slike in prav mnogo pisali o vsem vprašanju. Načrti so zbudili nenavadno pohvalo prav v vseh krogih ljubljanskega prebivalstva, skoraj zavist pa tudi v mnogo večjih mestih naše države in tudi onkraj meja. Tudi v vseh pristojnih odborih je bil projekt sprejet, da v tem pogledu ni bilo nobene ovire za takojšnji pričetek gradbenih del. Celo razpisana 60 bila že gradbena dela ter bi bili z delom v vsakem pogledu že lahko pričeli, če ne bi bila nastopila zapreka, ki je pa sedanja občinska uprava ni niti najmanj kriva. Brez krivde mestne občine je namreč prišlo do nesoglasja med nekim lastnikom za Vrt umrlih potrebnega sveta in sedaj ta spor čaka na sodno rešitev. Kakor bo zadeva pri sodišču rešena, prične mestna občina takoj z zidanjem in ureditvijo te res prepotrebne zgradbe. Med ameriškimi Slovenci V slovenski naselbini v Cleveland, O v West Parku se je ustanovil nov mladinski pevski zbor, ki si je nadel ime »Zvončki«. Med mladino je zavladalo za novi zbor veliko navdušenje. Pevovodja *bora je Mr. L. Šeme. Kratke vesti iz Clevelanda. V St Alexis bolnišnici je prestala operacijo Josephine Novak z Hale Ave. — V St. Luk’s bolnišnico je bil odpeljan Stanley Avsec z Lucknovv Ave — Nenadoma !e zbolel in bil pripeljan v St Alexis bolnišnico slu-“enski trgovec Mr. Louis Zdešar z Euclida, O, — V Clevelandu, O., je umrl rojak John Tekavčič, v starosti 48 let. Dorna je bil iz vasi Rodit pri Hinjah, V Ameriki ie bival okoli 30 let. Zapušča soprogo, si»a in hčer, — V Milwaukee, Wis. ie umrla rojakinja Terezija Draginc, v starosti 67 let, ki je bila ena izmed najstarejših tukajšnjih slovenskih na-seljenk Doma je bila iz Metlike na Dolenjskem Zapušča soproga in dve poročeni hčeri. — 2e dne 3 marca je odvedla policija v Ogleskv, III., rojaka Vincenca Zupančiča, katerega bsdo deportirali v Jugoslavijo. Zupančič ie umoril sv„jo ženo in je zatadi tega prestal že 12 let zapoia. nakar je bil Togojno izpuščen Ker se pa ni obnalai kot bi biio »•o volji oblastem, so ga ponovno prijeli in ga bodo »“daj poslali nazaj v stari kraj. čfudi je že nad 30 let v Ameriki. Doma je nekje na Spodnjem šta-ierekem. 30 letnico poroke sta ored kratkim slavila v Sheboygan, Wis. Mr. in Mir*. John Prisland. Mr« Marie Prisland ie ustanovitiliica ženske organizacije Slovenske ženske zveze v Ameriki in že od njenega početka glavna predsednica Zveze. Do-ma je iz Rečice v Savinjski dolini na Štajerskem. — Poznani mladi roiak v Milvvaukee, Wie., Victor Žagar, star 22 let, se je v petek 4, marca vozil z avtomobilom v družbi prijateljev, Ker je bila cesta Jedena, je na mostu preko ulice avto zaneslo, da ie zade! v drugo vozilo. Resno ni bil k'»reči nihčt Poškodovan in Victor ie odnesel le nekaj lahkih Poškodb, — V iolietski bolnišnici v Oglesby, 111. je operiran Frank Dušak in sicer na očesni mreni. Operirana je bila Aliče Krančič. — Po stopnicah v "let je padel rojak Joseph Grašič iz Pittsburgha, Pa. & si zlomil roko. Zaposlen je bil pri Pittsburgh *'ailway Co že trideset let, odkar ie prišel iz stalila kraja, — V Chicago, 111 poznani rojak Mr, dack Staud->har, (Happy) je bil napaden in oropan Precejšnjo vsoto denarja. Mr. Staudohar ima trgovino e perutnino na 92 cesti poleg Illinois Central železnice. — V Ely, Minn so na njegovem stanovanju nekega jutra našli na postelji mrtvega rojaka Valentina Novljana. Stair je bil 49 let in ne-oženjen. V Ameriki je bival okoli 25 let Doma je bil iz Velike Žalne na Dolenjskem — V Chicagu je umrl 14, marca poznani rojak Martin Kremesec iz Rosalnic pri eMtliki, ki je preživel v Ameriki 53 let. Pred 4 leti mu je umrla žena, kar je starčka silno potrlo, Kremesec je bil vseskozi zaveden Slovenec in katoličan, neutruden delavec v vseh slovenskih organizacijah, zlasti pa za katoliško časopisje, Rev Peter Weber, župnik fare Matere božje v Neillesville, Wis., v bolnišnici Srca Jezusovega v Willrda, Wis. je preminil. Pogreba se je udeležilo okrog 40 gg, duhovnikov, med njimi tudi Most Rt, Rev. William R, Griffin, pomožni škof iz La Crosse, Wts., ki je v domači cerkvi, katero je postavil pokojni Rev. Weber, ki mu bo za vedno najlepši spomenik, daroval pontifikalno črno sv. mašo za dušo pokojnega. — Preteklo soboto 60 v Chicagu IH. pokopali 15 letnega Josipa Anžurja, sina znanega rojaka Mr, in Mrs Antona Anžurja, V družbi s številnimi prijatelji se je zabaval v Y.M C.A. poslopju na 91, cesti. Tam so 6e v bazenu tudi kopali, pa je fanta med kopaniem prijel krč in je utonil, ~ V Bradley, 111. je umrl rojak Math Klobuchar v starosti 66 let. Rodil se je v Podzemeljski fari v Beli krajini. ZapuSča vdovo po rodu Irko in eno hčer ter enega sina. — Huda nesreča je v Terre Haute zadela rojaka Johna Stergarja, ko mu je njegov, Se ne tri leta stari sinčekpadel v vodnjak in utonil.—• Na Calumetu, Mich, je umrl rojak Math Grahek, v starosti 77 let, ki je živel na Ahmeeku. Doma je bil iz Črnomlja in je bival v Ameriki okoli 40 let. Tukaj ne zapušča nikakih sorodnikov, — V De-tjoitu, Mich., je umrl John Zunič, doma iz Črnomlja v Beli krajini, star 70 let. Zapušča sina in Jest hčera. — Pred kratkim je dobilo sedem naših rojakov v Clevelandu ameriško državljanstvo, in sicer štiri ženske in trije moški. Tako se je število novih državljanov v slovenski naselbini od novega leta povečalo na 55 oseb. — Slovenski tednik »Jugoslovanski Obior«, ki izhaja v Mi'waukeeju, slavi letos desetletnico svojega obstanka. List izdaja in urejuje g. Rado Staut, ki je pred desetimi leti prevzel tiskarno in tedanji Ust »Vestnik* od pokojnega Franka Novaka. Ker smo že pri pokopališču Sv. Križa, moramo takoj tudi povedati, da se bomo lahko že s tramvajem peljali k Sv. Križu Nova proga električne cestne železnice na pokopališče Sv. Križa je torej že zagotovljena in so tudi dela že razpisana. Kdaj prično graditi, zavisi od dobavnih rokov za tračnice in kretnice, vendar pa bo sredi julija gotovo že mogoče pričeti s tem splošno težko pričakovanim delom. Računajo, da bo do srede septembra nova tramvajska proga že speljana, prav gotovo se bomo pa o Vseh svetih že lahko s tramvajem peljali na pokopališče. Nova proga se na Masarykovi cesti odcepi pri Razingerju od stare, pri Marinku na oglu Prisojne in Jegličeve ceste pa tudi krene od sedanje proge po Šmartinski cesti proti podvozu pod železniškim viaduktom, kjer se strneta obe progi. Izpod viadukta teče proga mimo skladišč Obnove in Tonniesa, dalje pa izven ceste do mitnice. Tam se desna proga odcepi in pelje dalje Med hmeljniki proti cerkvici sv. Križa, kjer se obrne in teče dalje okrog Kunaverja ter ob Savski cesti pripelje nazaj do mitnice, da napravi tu veliko pentljo. Vsa proga bo dvotirna. Izven cestišča bo imela železniške tračnice, a po cesti bo vozil tramvaj po žlebičastih tračnicah. Vsa nova proga bo veljala 2,440.000 din. Za novo progo električne cestne železnice k Sv. Križu pride na vrsto obnova že res zelo zastarele dolenjske proge Seveda bo tudi obnovljena električna cestna železnica tekla po dosedanji trasi, vendar bo pa ves temelj utrjen, nanj pa položene na vsej progi nove tračnice. Morda bo ta proga podaljšana celo do Rakovnika, da bo 6 tem ustreženo občanom in tudi okoličanom. Obnova te proge bo veljala 1,580.000 din, toda takoj moramo povedati, da je tudi ta denar že na razpolago in da je dobava tračnic tudi že razpisana. Tudi prebivalstvo z dolenjske strani mesta se bo o Vseh svetih že lahko po trdni, obnovljeni progi peljalo s tramvajem k Sv. Križu. Da bodo pa meščani na dolenjski strani še bolj zadovoljni, moramo dodati k veseli novici o obnovljenem tramvaju tudi še vest, da v kratkem dobe ob Dolenjski cesti prav tja do Jelačina na mestni meji trden in suh hodnik. Sicer je Dolenjska cesta državna in ni treba mestni občini prav nič skrbeti za njo, toda napravila bo vendar tako zaželeni makadamski hodnik ob njej in žrtvovala precejšnjo vsoto samo zato, da prebivalstvu naše periferije ne bo več treba hoditi po blatu v mesto. Čeprav torej mestna občina nima nobene dolžnosti na tej cesti, vendar jc zaradi pritožb tudi to cesto večkrat posula z gramozom. Otroška zavetišča — nova šola na Viču otroško zavetišče, ki ga je revno prebivalstvo prav zelo veselo. Javnost že tudi ve, da mestna občina v kratkem v Trnovem zgradi prav veliko otroško zavetišče. Za načrte je bil razpisan natečaj ter sla arhitekta Jože Mesar in Štrukelj dobila prvo nagrado Po njunem načrtu se sedaj dela že proračun in bodo dela v kratkem razpisana. Lepo poslopje bo stalo ob mestni drevesnici, kjer bo v kratkem mimo stekla tudi že tako težko pričakovana avtomobilska cesta Ljubljana—Sušak, Novo mestno otroško zavetišče bo veljalo okrog 2,000.000 din. Tudi za novo poslopje meščanske šole na Viču bo prav v kratkem razpisan natečaj za načrte. Svet je že pripravljen nasproti sedanje šole in vse kaže tako, da bo nova stavba že letos pod streho. Veliko akcijo je pa mestna uprava pokrenila za poceni in zdrava ter udobna delavska stanovanja Pred kratkim je mestna občina odprla v Mostah Po raznih krajih mesta imamo še nekaj barak, ki niso vredne imena človeškega bivališča. Zato je pa prva skrb sedanje mestne uprave, da tudi najrevnejšim občanom pomaga do zdravih in čednih stanovanj. Ta stanovanja morajo biti predvsem poceni, da jih bodo lahko izkoriščali tisti sloji, ki so jim v resnici namenjeni in jih naši dobri delavci ter njih družine tudi popolnoma zaslužijo. V ta namen 6i je mestna uprava zadala težko nalogo, da zgradi nad sto taldh stanovanj. Ta svoj načrt bo tudi izvedla v prav kratkem času, čeprav je velika stiska za denar, Toda mestna uprava stoji na stališču, da morajo vsi njeni občani stanovati v zdravih stanovanjih in bo zato tudi svojo nalogo izvedla na vsak način. Za prvo silo bo sezidala dve r«-liki dvonadstropni hišj na svojem svetu med Kobarid-sko in Lavričevo ulico pri artiljerijski delavnici za Bežigradom, Vsako stanovanje bo imelo prostorno dnevno sobo s kuhinjskim kotom, da bo ta stanovanjska kuhinja velika nad 30 kvadratnih metrov. Ob njej bo čedna manjša spalnica, prav takd pa tudi umivalnica, shramba in stranišče, a vsako stanovanje bo imelo tudi svojo klet in drvarnico, Po šest stanovanj skupaj bo imelo tudi svojo pralnico, v načrtu so pa tudi kopalnice. Vsako poslopje bo imelo štiri stopnišča in na vsakem stopnišču po šest stanovanj, da bo v istem nadstropju na istem stopnišču samo po dvoje stanovanj. Tako bo naše delavstvo dobilo n&mah 48 prav čednih stanovanj, kjer bo najemnina tako Ljubljana danes KoliM^r Danes, 16, aprila: Velika sobota. Nedelja, 17. aprila: Velika noč. Nočno službo imajo lekarne: mr. Sušnik, Marijin trg 5; mr. Kuralt, Gosposvetska cesta 10; mr. Bohinec, Rimska cesta 31. Izpiti za elektrotehnične inštalaterje bodo v začetku maja t. 1. Prijave k izpitom je vložiti po pristojnem združenju elektrotehničnih obrtov v Ljubljani, naslovljene na Zbornico za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani, tako da jih prejme Zbornica najkasneje do dne 20. aprila t 1, Podrobni podatki o prijavah so na razpolago pri pristojnem združenju. Frančiškanska prosveta M. O. v Ljubljani vljudno vabi vse svoje p, n. člane in članice vseh odsekov, da se udeleže velikonočne procesije v župniji Marijinega Oznanjenja nocoj ob 6. Zbirališče članov je v cerkvi pri zakristiji, odkoder se bomo skupno uvrstili za Najsvetejšim, Prosimo za čim številnejšo udeležbo. — Predsednik. _Še tri predstave filma »Zloraba zaupanja« po znižanih cenah. Žrebanje za darila in nagrade takoj po velikonočnih praznikih. Upravi kino Union je £ velikimi žrtvami uspelo prekrasni in izredno uspeli film »Zloraba zaupanja« pridržati še nekaj dni v Ljubljani, četudi kinematografi v drugih mestih že težko čakajo nanj. Ker so bili naši kinematografi do danes zaprti, bo kino Union predvaja! ta film še na veliko nedeljo in veliki ponedeljek ob znižanih cenah za najširše kroge občinstva Predstava na veliko nedeljo bo ob 10.30 dopoldne, v ponedeljek pa bosta dve predstavi in sicer prva ob 9.30 in druga ob 11 dopoldne. Tudi posetniki teh predstav bodo tekmovali za nagrade v 2, skupini daril in bodo zato tudi vstopnice za te predstave na hrbtu oštevilčene, Vstopnice je zato treba shraniti. Žrebanje za obe skupini daril bo takoj v sredo po veliki noči. Seznam izžrebanih številk bo objavljen v četrtek 21. aprila. Llubliansko gledališče DRAMA, začetek ob 20. Od 14. do 16. aprila zaprto. Nedelja, 17. aprila: Pokojnik. Izven Znižane cene. Ponedeljek, 18. aprila ob 15: Rdeče rože. Izven. Znižane cene. — Ob 20: Nočna služba. Izven Znižane cene. Torek, 19. aprila: Zaprto. OPERA, začetek ob 20, Od 14. do 16. aprila zaprto. Nedelja, 17. aprila ob 15: Grofica Marica. Izven. Znižane cene. — Ob 20: Manon. Gostuje Zlata Gjungjenac in Josip Gostiž. Izven. Ponedeljek, 18. aprila ob 15: »Sveti Anton, vseh zaljubljenih patron«. Izven. Znižane cene od 30 din navzdol. — Ob 20: »Rigoletto.« Izven. Znižane cene od 30 din navzdol. Pozeba v Halozah Sv. Barbara v Halozah, 14. ;apriln. Zdaj po pretoku nekaj dni se šele pravilno in resnično vidi, koliko je škode po vinogradih zaradi pozebe. Najbolj je mraz prizadejal vinograde na vzhodnih legati, kamor je sonce takoj prisijalo Nižje lege od 75 do 90%, višje lege pa nekaj manj, na večernih legah in v nižinskih nasadih, oziroma vznožiu vinograda do dve tretjini, na višinah pa bolj malo. Hujše so prizadeti mladi nasadi, na vseh legah in višinah, kakor stari, še neobnovljeni Prizadete mladike (obalice) se dajo med prsti zdrobiti v prati, ker so tudi srca uničena. Ubogi Haložani, slabo pisanko bodo imeli. Le tisto malo vina, kar psa bodo pridelali, pa bodo morali vinogradniki poslati skoraj zastonj raznim š-pekulautom, ako sc brž in brž ne začne graditi zadružna klet za Haloze, ki je naša edina rešitev. Zato spet dvigamo svoj glas in naslavljamo prošnjo na tiste činitelje, ki nas morejo teh težav rešiti. nizka, kakor doslej ni bilo v navadi v našem mestu. Ker je pa delavstvo po ves dan zaposleno v tovarnah in drugih podjetjih, je mestna uprava tudi mislila na otroke delavskih družin in jim zato med obema poslopjema postavi posebno otroško zavetišče s prostornim igriščem. Proučevanje tega projekta prav naglo napreduje, da bo mogoče že letos pričeti z zidanjem, ki bo veljalo okrog 2,600.000 din, Pri vsem tem pa moramo še dostaviti, da ie ta prva velika delavska kolonija le prva etapa velikega načrta sedanje mestne uprave v korist manj premožnih občanov. Anketa, ki so se je udeležili vsi interesirani faktorji, je pričela tudi s pozitivnim delom za novo, že davno potrebno poslopje, ki bodo v njem imele dovolj prostora vse ljubljanske moške strokovne nadaljevalne šole našega^ mesta, poleg njih pa tudi obrtniki in obrtniški naraščaj s podežetja za razne tečaje in sploh za izpopolnitev svojega znanja. Vprašanje je sicer še v stadiju proučevanja, vendar pa poseben odbor proučuje zadevo z vseh strani, da bo mogoče že letos pričeti tudi z vprašanjem financiranja. Na vsak način je upravičeno upanje, da to za ves moški obrtniški naraščaj našega mesta in bližnje ter daljne okolice prepotrebno poslopje naposled dobimo v doglednem času tako opremljeno, kakor zahteva sodobnost. Polletja, počivališče zaslužnih mož, Grad Za policijo je sedanja mestna uprava morala žrtvovati že prav visoke vsote, ko je za njo preuredila prostore v šempetrsld vojašnici Sedaj gradijo že drugi del garaže, ki bo veljala 350.000 din. Razen umrlih, ki jim je namenjen Vrt umrlih, pa skrbi mestna občina tudi za znamenite pokojnike, ki počivajo na opuščenem pokopališču sv, Krištofa. Njih ostanke preneso pod arkade, kamor bodo vzidani tudi stari spomeniki. Vsa okolica bo pa preurejena, da dobimo prav dostojno počivališče zaslužnih mož. Na Sv. Jakoba trgu že popravljajo znamenje z znamenito soho Brezmadežne, da z obnovljenim znamenjem naše mesto dobi prav za prav nov plastičen okras. Na vrsto pride naposled tudi Dolinarjev »Mojzes«, ki bo postavljen v primemo okolico, kjer bo ta odlična umetnina prišla do največje veljave. Naposled pa moramo obstati Še pri kroni naše slovenske prestolnice ter pogledati na Grad, kjer preurejajo nasade in šance, ki pravkar dobivajo lepe stopnice, razen tega pa mestna uprava tudi že resno misli na preureditev grajskega poslopja. Z naštevanjem navedenih mestnih javnih del se pa še nismo dotaknili mestnih cest in ulic, kjer bomo že letos doživeli prav mnogo potrebnih in splošno koristnih izprememb, seveda pa mestni vrtnarji z brezposelnimi preurejajo in delajo tudi nove nasade, da bo Ljubljana spet vsa v zelenju in cvetju enako mikavna za domačina in tujca. ■ ■ '.:' ■ :■ •■'• ■ ' :::•• i * ;:v:r :■ : Mm ZEMLJA ODREŠENJA PALESTINA IN NJEN DANAŠNJI OBRAZ \l SLIKI IN BESEDI Palestina, zemlja sveiih spominov in božjih »ledov, zemlja odrešenja in svetopisemskih zamaknjenj, dežela, v katero se te dni obračajo hrepenenja vsega sveta, ali je ta zemlja res taka, kakršno si predstavljamo v spominu na zgodbe iz Stare in iz Nove zaveze? Ali diha v njej še vsepovsod vsebina izpred dvatisoč let, ali ji bistvo še vedno tvorijo svetišča med katerimi se pomikajo pobožne romarske procesije m oživljajo v sebi zgodovino Trpljenja in Odrešenja, drhte ob dotiku s kamenjem, ki je v svojem tisočletnem obstanku priča največjih Kaf govore slike: Zgornja vrsta: Jeruzalem in njegova svetišča danes: 1. Cerkev božjega groba, ki se utegne zdaj pa zdaj zrušiti. Slika kaže pročelje cerkve, vse zvezano in podprto z železom. — 2. Pogled na Jeruzalem z Oljske gore, v ozadju moderni del mesta. — 3. Mošeja na kraju Kristusovega vnebohoda na Oljski gori. 4. Betanija, pogled iz ene številnih podzemeljskih votlin. Srednja vrsta: Spomeniki štirih dob v pale- dogodkov in čudežev, ter se poslavljajo od njenih višav, olikovih senc in tišin po svetiščih z eno samo željo v -srcu* vrniti se spet in zagledati pozlačene stolpe in kupole nad Jeruzalemom, videti spet razžarjeno motnjavo barv nad puščavo, strmeti v daljne palme na obzorju, ki se sklanjajo nad stare tisočletne poti kakor nekdaj, ko so po njih hodili tisti, ki jih je izbral Bog? Ali je Palestina dandanes še tista in taka zemlja? Ali jo romarjevo oko vidi še takšno, kakršno so gledali pobožni popotniki od cesarice Helene mimo Križarjev do znanih in neznanih romarjev pred sto, pred petdeset, pred trideset leti? Ne! Romar in popotnik, ki ga danes žene pobožna misel in želja, poklekniti na palestinska sveta tla, morata zapreti oči, če hočeta v spreminjanju, ki je danes zajelo tudi ta kos sveta, čutiti kaj odmevov izpred tisoč leti. So še kraji v Palestini, kjer je moči doživeti svete, tihe trenutke, so še ure, ko ta z zgodovino in posvečenjem blagoslovljena zemlja spregovori svojo staro besedo — toda treba je pobegniti iz njene zunanje resničnosti, iskati samote kje na Oljski gori, kamor ne seže hrup judovskega delovnega tempa; kje ob Jordanu, kjer puščave Nadaljevanje na naslednji strani. »tinski zgodovini: 5. Samostan ▼ puščavski dolini Wadi el Kelt, spomin na krščansko dobo Palestine. — 6. Razvaline sinagoge v Kafarnaumn govore o svetopisemskih časih te zemlje. — 7. Omarjeva mošeja na prostoru nekdanjega jeruzalemskega templja je mogočen spomenik moha-medanstva in njegove stoletne oblasti. 8. Judovska opera Mograbi v Tel-Avivn je spomenik sodobne Palestine in stremljenja njenih zadnjih oevojevalcev, Izraelovih izgubljenih otrok, ki se vračajo v obljubljeno deželo. — V tem gledališču, ki ima dve dvorani in premično streho, uprizarjajo vsa dela v hebrejščini, tudi klasične opere, razen tega pa filme, med njimi ogromno boljševiskih, bolj ali manj propagandnih. 9. Arabske demonstracije proti Jodom pri vhodu v judovski del starega Jeruzalema, so prizor, ki je postal že vsakdanji. — 10. Jeruzalemski Judje hite v petek pod večer v starodavni noši jokat k Zidu žalovanja. Spodnja vrsta: Trije pogledi na Palestino: 11. Palestinska pokrajina, kakršno ei predstavljamo po izročilu: oljke, gorovje, puščava, osamljeni zeleni otoki. — 12. Prizor iz Jaffe, glavnega pristanišča za izvoz oranž, palestinskega zlata>. 13. Oranžni nasadi pri Tel-Avivu, judovski prestolnici, kažejo, kako se je stari, zgodovinski obraz Svete dežele spremenil pod zakoni modernega gospodarskega življenja in obdelovalne tehnike. V ozadju Tel-Aviv. Palestina, zemlja odrešenja (Nadaljevanje z 8. etrani.) n spominov še niso ranile asfaltirane ceste s tvojimi drvečimi pošastmi; kje ob razcvelih pbalah Genezareta, kamor še niso segli sistemi in merila judovskih komunističnih kolektivističnih naselbin. Anglija in začetki palestinskega vprašanja . Povojna leta so Palestino na zunaj in v njenem družabno - človeškem sestavu pretresla in preobrazila do dna. Med veliko vojno je Anglija 1917 z Balfourjevo deklaracijo obljubila Judom, da jim bo omogočila po vojni ustanovitev narodnega in političnega ognjišča v Palestini. S tem si je zagotovila finančno pomoč judovskega kapitala Istočasno je nekronani »kralj Puščave« polkovnik Lawrenče pridobil arabska plemena od Libanona do Meke za boj proti turčiji z obljubo, da bo Anglija po vojni izvedla združitev vseh arabskih rodov v Veliko Arabijo, Vanjo bi morala priti tudi Palestina, 141 pomeni z Omarjevo mošejo v Jeruzalemu versko svetinjo tudi za mohamedanski svet. Ob sklepu miru so v Parizu arabski svet razbili na •nnozico nepomembnih kneževin, med katerimi sta Anglija in Francija neprenehoma netili razdore. Palestino je dobila po sklepu miru v man-datanio upravo Anglija, Sirijo Francija. Arabci bili kljub dragoceni pomoči, ki so jo izkazali Angliji med vojno, za svoj sen opeharjeni. Razočarani so bili tudi Judje, ki jim je angleška ttandatarna oblast sicer dovoljevala naseljevale in kolonizacijo Palestine, ni pa jim dala v roke uprave in politične oblasti. Zato so Judje za osvojitev Palestine ubrali drugo pot. Način judovskega osvajanja Osnovali so v okviru tako zvanega sionističnega gibanja, ki mu je namen oznanjati med judovstvom vrnitev v Palestino in ustanovitev judovske samostojne države kot jedra bodali?8 judovskega svetovnega kraljestva, razne Kolonizacijske organizacije. Najvažnejše med njimi so: Judovski narodni fond za kupovanje £einlje v Palestini, Keren Kajemeth Leisrael in Keren Hajesod. ki organizirati izseljevanje Judov z vsega sveta v Palestino. Ker niso dobili °h sklepanju miru Judje Palestine v svojo oblast kot narod, ki nima nikjer svojega ognjišča 111 zemeljskega jedra, so sklenili dobiti palestinsko zemljo v last z nakupovanjem. Zaceli «0 silovito propagando za selitev v Palestino; organizacije so preskrbele in preskrbujejo še danes izselnikom sredstva za vožnjo in potrebni kapital za prve čase življenja v Palestini. Hkra-tn so začele te kolonizacijske organizacije nakupovati v Palestini ogromna zemljišča. Zemljišča so razparcelirali ter jih dajali posameznim naselnikom in skupinam v najem, ne v last. Vsa zemlja, kar so je nakupile te organizacije, ostane po njihovih pravilih za večne čase last judovske Uarodne skupnosti, torej preide po zasebnopravni poti, po nakupu, v javno last judovskega na-roda in mu je nihče ne more vzeti. Judovski narod je torej po zaslugi spretne organizacije, ki je obfla vse mirovne in delitvene pogodbe, svoje narodno središče, Palestino, odkoder ga je izgnala božja kletev, kupil. -, V«ak naselnik, ki zemljo dobi, se zaveže, bo obdeloval po načrtu, ki mu ga predpi* ^je organizacija, in z vsemi močmi. V nasprotno® primeru mu organizacija zemljo lahko vza-“je. Z vestnim obdelovanjem in gospodarjenjem pridobi pravico, da sme po preteku najemne dobe on prvenstveno zahtevati podaljšanje na* jema za nadaljnjih dvajset let. Torej dejansko ostane lahko ena rodbina rodove in rodove za vediro na isti zemlji, čeprav ni njena. Te judovske organizacije so pokupile večno rodovitne zemlje v Palestini, zlasti v Saronski ravnini, kjer_so najboljša tla za oranžne naša-de, v Galileji, ob Genezareškem jezeru in v kotlini Jordana, kjer so tla primerna za gojenje banan. Plačevale so zanje vsako ceno. Hkratu so kupovali zemljo tudi judovski zasebniki in denarni zavodi, kar je rodilo naravnost blazno špekulacijo s stavbiščin in zemljišči zlasti v okolici Jeruzalema, Tel-Aviva in Haife. Judovski *asebniki so v zadnjih desetih letih, kar se je svet začel vsepovsod obračati proti Judom, začeli bežati z gotovino v Palestino. V letih, ko je Evropo davila kriza in pomanjkanje gotovine, *e je Palesrtina kopala v zlatu in je kvadratni Jneter puščave v okolici nove judovske prestolnice Tel-Aviva veljal do petdeset angleških funtov (2500 din). Judovsko zlato in njegove krivice To nakupovanje zemlje za vsako ceno je sprožilo nekaj važnih socialnih vprašanj, iz katerih se poraja zdaj že prislovično sovraštvo Arabcev do Judov Večina palestinske rodovitne zemlje je bila last turških veleposestnikov. Obdelovali so jim jo arabski felahi, najemniki. Male in srednje posesti ni bilo veliko, a še tista je bila zaradi roparskega turškega davčnega sistema zadolžena do vratu. Ni čuda, da so Judje, ki so plačevali vsako ceno, srednjo in malo posest spravili takoj podse. Arabec, Vzhodnjak, ki ga jutrišnji dan ne briga, je bil očaran nad zlatom, ki mu ga je plačal Jud za zemljo. Vrnil je dolgove in odšel v mesta — ustvarjat proletariat. Zatem so se judovski kolonizatorji vrgli na veleposestvo. Turških begov, ki so živeli povečini v tujini, ni bilo težko pridobiti za prodajo zemlje Lepega dne so se stotine in tisoči arabskih najemnikov znašli na cesti, Jud jih je pognal z zemlje, ki so jo obdelovali sto in sto let ter jih prisilil, da so morali v svojem kulturnem razvoju iti za stopnjo nazaj: s poljedelske so padli na pastirsko in so morali spet kot Beduini nnraj v puščavo. Arabski narod v Palestini je bil v velikem delu čeiz noč brez zemlje in brez kruha. Tedaj je prišlo spametovanje in oglasil se je srd, ki si je poiskal izraza v ogorčenih nemirih, pobojih, požigih in revolucionarnem gibanju za osvoboditev Palestine. To gibanje se je obračalo proti Judom, ki so s svojim denarjem izrinili Arabce s palestinske zemlje, in proti Angležem, ki so ta zločin omogočali. Samoobrambni boj Arabstva proti izrinjenju je prevzel arabski narodni svet, v katerega so poslale zastopnike vse skupine: mohamedanci, katoličani in Arabci grške pravoslavne vere. Veliki mufti, verski poglavar palestinskih mohame-dancev, je pod kaznijo izobčeiija _ prepovedal prodajati zemljo Judom. Kdor se je pregrešil zoper to prepoved, je moral računati na krvavo maščevanje svojih verskih sobratov Omarjeva mošeja v Jeruzalem« je pogosto bila prizorišče krvavih obračunov nad tistimi, ki niso držali vsenarodnega sklepa. Ogenj nad Palestino Palestina je od tedaj neprenehoma gorela Posebno hude so bile krvave arabske vstaje 1929, 1953, 1954, 19% in od lani dalje. Angleži so nanje odgovorili s silo, kar so Arabci smatrali za novo potuho Judovstvu. Zavedajo se, da so dvakrat opeharjeni: politično od Angležev, socialno in gospodarsko pa od Judov. Arabsko sovraštvo do Judov ima še druge korenine. Poleg denarja, poleg nove gospodarske in civilizacijske delavnosti je Judovstvo zaneslo v Palestino, sveto zemljo krščanskega in mohamedanskega sveta, še vse slabe in najslabše elemente moderne dobe. Judovstvo ie v krščanskem svetu vedno igralo vlogo duhovnega in moralnega razkrajalca. Podivjanost družabnih oblik in erotičnih odnošajev, moralni cinizem in posurovelost, komercializacija^ čutnega življenja in zabave, verska brezbrižnost in prevračanje vrednot — vse to so pojavi, ki ki spremljajo Judovstvo na njegovi poti, povsod, tudi v Palestini. Razen tega so prav judovski priselniki v Palestini nosilci komunistične agitacije in ostvarjalci marksističnih, gospodarskih zamisli. Ni cuda, da so to nevarnost, ki je naskočila Palestino oborožena z vso sodobno tehniko, modo, razkošjem in metodami, zaslutili in se obrnili proti njej vsi, ki jim je bilo kaj do duhovnega zdravja preprostega arabskega ljudstva. To je bilo spričo svoje nizke omike in kulture čez noč izpostavljeno duhovnemu in moralnemu razkroju po najbolj pre-vejanih in blestečih sodobnih načinih. Judovski čudeži in njihove posledice Res je, da so Judje prinesli s prihodom v Palestino tudi precej dobrega: nove, umne načine za obdelovanje zemlje, za namakanje; smisel za sistematičen izbor, za znanstveno pomoč pri poljedelstvu, gradbeno in civilizacijsko delavnost, kakršne Palestina niti v sanjah ni poznala. Njihovi znanstveniki so na pobudo sio-nistovskega voditelja profesorja llaima Weiz-manna izdelali po fizikalnih, kemičnih, vreme-noslovskih in vodnotehničnih študijah in poskusih velik načrt za sistematično obdelovanje zemlje, vzgojili nove vrste sadja in prilagodili palestinskemu podnebju rastlinje ki prej tam ni uspevalo Organizirali so zdravstveno službo, preskrbo z vodo, začeli z ogromnimi napravami izkoriščati solno bogastvo Mrtvega morja in delajo obetajoče poskuse s pogonsko silo iz sonca. Za vse to so jim na razpolago ogromni milijoni judovskih mecenov in ustanov z vsega sveta. Na Oljski gori, s katero veže kristjane spomin na krvavi pot. so kakor v posmeh krščanstvu zgradili ogromno univerzo, knjižnico in odprto gledališče." Jeruzalem je z judovskim kapitalom zrasel na svoj trojni in četverni prvotni obseg. Z davki, ki so jih Judje plačevali, je Palestina dobila najmodernejši cestni sistem, asfalt je zvezal Jeruzalem z Mrtvim morjem in Karmel z Genezaretom. Pridelek oranž, edinega izvoznega predmeta v Palestini, je v osmih letih zrasel od milijona zabojev na petnajst mil-jonov. Čez noč so Judje s svojim zlatom pričarali na dan najmodernejše inesto sveta, Tel-Aviv prvo in zadnjo judovsko prestolnico na svetu, kjer se s svojimi najmodernejšimi stavbarskimi, socialnimi in kulturnimi elementi mešajo Pariz, London, Newyork. Dunaj m Tokio. To so materialistični čudeži vračajočega se Judovega rodu. Dali so svetopisemski zemlji nov, svoj obraz in s tem pokazali pravi namen: preobraziti to deželo po svoje, ustanoviti v njej jedro za bodoči razmah Judovstva. Izriniti iz nje vse spomine, zgodovinske, verske in človeške ter zavladati nad njo, To se jim je posrečilo v veliki meri, vsaj na zunaj: vse staro, bodisi krščansko, bodisi mohamedansko, izginja v naskoku judovskega pritiska ter njegovih oblik. Palestina je zaradi judovske osvojitve za krščanski svet izgubljena: prvi dan, ko bi Judovstvo v njej imelo tudi politično oblast, bi izginilo vse, kar spominja v njej na velika krščanska izročila, bi bilo konec pravic, ki so si jih razne krščanske cerkve, zlasti katoličani, pridobile na svetih krajih. To je jasna in preprosta resnica, ki jo potrdi vsakdo, kdor se je bavil s sedanjo usodo Svete dežele. Komunizem v Kristusovi domovini Noben pojav in nobena stvar no ponazoruje tako jasno, kaj pomeni Judovstvo za Palestino, kakor številni socialni poskusi judovskih nasel-nikov. ki iz zemlje nadnaravnega razodetja delajo raj materialističnih sistemov. Judovske kolonizacijske organizacijee puščajo skupinam, katerim dajejo zemljo v obdelovanje, popolno svobodo glede socialne ureditve življenja na tej zemlji.Zmotno je misliti, da je v Palestino došlo judovstvo socialno in duhovno enotno ter enotno usmerjeno. Ne! Soci-alno-družabna razdelitev je taka, kakor povsod: vsi razredi od milijonarja do proletarca, duhovno vsi nazorski odtenki od fanatičnega tal-mudskega staroverstva, ki ima na zunaj še ogromen vpliv, do najskrajnejšega revolucionarnega komunizma in judovskega fašizma. Enotna je vsem tem nasprotujočim si razredom in skupinam le nekaka nagonska plemenska zavest, ki predstavlja močno ohranjevalno silo Judovstva. Tudi nimajo te skupine enotnega pogleda na morebitno politično urejanje Palestine. Komunizem ima, kakor povsod, pristaše med mladino. Tej daje sionistični kolonizacijski načrt vse možnosti za preskušanje in uresničevanje marksističnih teorij. Zahteva od njih le, da Marksov nauk izdajo v toliko, da ne sprejemajo v svoje kolektivistične naselbine nikogar, ki ni Jud. Levičarska judovska mladina z vsega sveta, zlasti iz Nemčije in iz ltusije, tvori zaradi tega najzagrizenejši kolonizatorski kader. Vsa Galileja, zlasti prede! ob Genezareškem jezeru in ob srednjem Jordanu, je posejan s temi mladinskimi marksističnimi kolonijami vseh odtenkov: skrajni kolektivizem, kjer je skupno v$e od orodja do obleke, ki jo lahko premenjavajo, kjer je prepovedana kakršnakoli uradna oblika zakona m dovoljeno vse, razen cesa verskega. So socialistične kolonije z napol zasebnim družinskim življenjem, so zadružne naselbine, so individualistične skupnosti. Te naselbine so pomembnejše kakor sovjetski kolhozi in nevarnejše za Palestino in sploh; kolhozi so prisilili pojavi, kolektivistične kolonije v ožji domovini Učenika pa so prostovoljne. Pod Žgočim galilejskim soncem, v ozračju, polnem svete preteklosti, izročil in spomenikov, se ustvarjajo zarodki življenja, ki moli pest proti oznanilu iz Galileje in proti nebu... Taka je Palestina s svojimi zmedami, sovraštvom in poskusi danes. Njen obraz se je spremenil. bridko spremenil, kakor morda še nikdar v zgodovini. Cerkev božjega groba, postavljena na kraju največje krščanske skrivnosti, katere spomin obhajamo te dni, se podira. Človeku, ki gleda Palestino v stvarni podobi, se zdi to. podiranje kakor znamenje, kakor da se Bog umika iz svojega svetišča, nad katero bodo zdaj pa zdaj prihrumeli njegovi prekleti otroci. Tisti Bog, ki se je umaknil iz jeruzalemskega templja pred tisoč devetsto pet in tridesetimi leti, ko se je v znamenje prekletstva pretrgalo zagrinjalo v njem ... — (Prosto po knjigi M. Javornika »Pomlad v Palestini«) »Ali morda želite, da vama malo pomagam!?« »Da, gospod, vsaj s steklenico piva.« MM Najvetii slovenski denarni zavod * Mestna hranilnica ljubljanska Lastne rezerve nad.....................Din 26,000,000'— Prirastek novih vlog v januarju 1938 Din 14,075,000'— >1 i, „ „ februarju 1938 Din 10,694.000'— .. „ „ „ marcu 1938 Din 10,572.000'— Vloge vsak čas razpoložljive. Za vse obveze hranilnice jamči MESTNA OBČINA LJUBLJANSKA Pierre Bžnoit VELIKI JEZ Roman iz irskih bofev za svobodo 34 Začudeno sem ga pogledal, on se n»i je pa ljubeznivo nasmehnil. »Vas ni bilo tukaj, ljubi tovariš, fri kosilu, ko niste bili prisotni, sem unel čast, da sem gospodom razložil namen in način raziskavanj, o katerih )e govor. Na kratko hočem za vas še enkrat ponoviti Predmet: vprašati za svet o inskem vprašanju najpomembnejše državnike posameznih držav. Zdelo bi se mi prazno in negotovo, da “i spraševal žive, ti ne morejo biti nepristranski. Zato se mi je zdelo pametnejše in bolj gotovo, da sem vprašal za to mnenje mrtve. Seveda nisem •mel pri tem iti predaleč nazaj. Tako na primer mnenje Gustava Wase ’n Alberonija ne bi dalo danes kakih Praktičnih pogledov, Toda zvedeti o vprašanju, ki na* zanima, mišljenje Janeza Bismarcka in kneza Gorčakova, bilo vsekakor zanimivo.« Začudeno sem pogledal svoje so-Sede pri mizi. Doktor Griitli je mimo *rkal sv oj whisky. Sinje oči polkovnika Harveja so bile brez izraza. Baron Idzumi pa je držal svoje male °krogle roke sklenjene na ml&i in jih Pozorno opazoval. »Sedaj k načinu,« je nadaljeval Profesor Henriksen. »Premikanje mize je seveda postopek, ki je dokazan, in T»l° Pr‘zna*' najpametnejši ljudje. lako norčevanje je nevažno..« ni ,^cPa je potegnil obrabljeno listno in začel polagati na mizo ko-Plc° di»tičev. ton jSt’ komur čast. Začel sem s • «a sem vprašal najprej duh Glad- stona in Pamella. Kakor je bilo pričakovati, sta odgovor odklonila, Saj razumete, da sta bila ta dva gospoda kot Angleža pristranska, saj gre vendar za irsko svobodo. Njuna odklonitev je čisto upravičena. Nato sem prešel takoj na Italijo. Razgovor s Cri-spijem 6e mi je zdel nujno potreben. Odgovor, ki ga je dal, je bil za Irsko absolutno neugoden. On meni, da nasilno ravnanje ne odgovarja dandanašnjim razmeram.« »To je,« je rekel doktor Griitli, »obsodba irskega sistema, to se pravi, obsodba njegovega nasilja.« »Seveda,« je pritrdil profesor Henriksen, »nato sem se obrnil, kar bo va6 posebno zanimalo, gospod Gerard, na Francijo. Zdi se mi, da je bil Gam-betta največji parlamentarec francoske politike v zadnjih petdesetih letih. Tukaj imate odgovor, ki mi ga je dal.« Pokazal je listič papirja, ki je krožil okoli mize in na katerem sem čital naslednje zagonetne be*sede: »E altrettanto legittimo di vedere 1’isola ove rintuona 1'Hekla bramare la liberta quanto scorgere l'aquila che Vola verso il sole, la poana verso la tomba, la rondine verso la primavera et la preghierra innalzarse verso il cielo.«* »Prav tako upravičeno je videti, kako stremi otok, kjer grmi Hekla, po svobodi, kakor videti, kako orel leti proti soncu, netopir v grobnico, lastovica proti pomladi in molitev k nebu.« »Ali je to navada,« sem vprašal, »da se duhovi za svoje odgovore poslužujejo italijanskega jezika?« »Kaj mislite?« je vzkliknil profesor. Gladstone je odgovor odklonil v Izvrstni angleščini.« »Toda, čemu je vendar Gambetta odgovoril v italijanščini?« sem vprašal in pokazal na odgovor velikega govornika. Henriksen je skomignil z rameni. »Duhovi imajo navado, da odgo; varjajo v svoji materinščini,« je odvrnil suho. Baron Idzumi je dvignil roko, da bi se oglasil k besdi. »Odgovor se nanaša' na otok, kjer se jezi Hekla. Ali ni zamenjal Irske z Islandijo?« »Gotovo,« je rekel profesor Hen* riksen. »Sicer pa moramo oprostiti to zamenjavo možu, ki je bil tako zaposlen z notranjo politiko, Toda občudujte veliki idealizem, ki nam dovoljuje, naj še dalje visoko cenimo boj francoskih vojakov za civilizacijo . . . Kri francoskih sinov služi svetu kot jez.« «— S priznanjem so se tovariši obrnili do mene. Priklonil sem se nalahno, toda vendar dovolj globoko, da 6em zopet mogel začutiti šrapnel v tilniku, V tem trenutku bi pa prav gotovo ne bilo na mestu, da bi spačil obraz. »Preidem sedaj na Španijo,« je dejal profesor. »Tudi Canove je izredno zanimiv, tudi on je tako ko Crispi nasprotnik revolucionarnih stremljenj.« »Pri tem se spomnim,« je rekel polkovnik ves obupan, »da senatorja Barkhilpedra še vedno ni pri nas. Začenjam se bati, da se mu ni kaj zgodilo ...« Nato sem moral zapovrstjo poslušati odgovore Mac Kinlcya, Stambu-lova in grofa Jurija Andrassyja, Ko sem prišel v sobo, sem si lomil prste od nervoznosti. Tu sem našel Afttiopino pismo, v katerem sva se dogovorila, da si bova popoldne ogledala razvaline pri Ard-fertu. Kmalu nato mi ie sporočila, da je včeraj, ko sva Se za ta sprehod dogovorila, pozabila, in da gre naslednji dan v cerkev, ker je nedelja. Pismo je takole zaključila: »Torej v petek. Mislim, da vas ni treba spominjati, da sva ta dan povabljena k lady Flory na večerjo.« Nič več nisem mogel dvomiti, da je poveljnik prostovoljcev iz Traleeja grosici že poročal o nočnem srečanju. Lady Flora je imela ta dan krasno kraljevsko sinjo obleko in se mi je zdela tako lepa ko še nikoli, Celo mladi Reginald je občudoval lepoto svoje matere, Sedej je na preprogi pred Antio-pinim stolom. Antiopa je sanjavo držala svojo roko na plavih kodrih mladega moškega Z gorečo navdušenostjo je prebiral Reginald nekaj najlepših mest iz svoje najljubše knjige. Bral je na glas. Nenadoma je obstal. Grofica Ken-dalska se je dvignila. »Kaj vam je, Antiopa?« »Kaj se je zgodilo, draga?« je vprašala lady Flora. »Zadušila se bom,« je dejala in pritisnila roke na srce. »Okna so vendar na^širokp odprt«,« je rekla lady Flora, »in v aprilu . . .« »Pridite Reginald,« je vzkliknila Antiopa. »Šla bova na vrt.« Zapustila sta sobo. Lady Flora je kadila svojo cigareto naprej. Pet dolgih minut sva molčala. Nato je lady Flora z žalostnim smehljajem dejala: »Ko bi vedeli, kako sem vsa raz* burjena.« »Čemu...? Ne razumem« »Jaz pa,« je odvrnila. »Treba vas je samo pogledati.« »Pogledati me .,,?« »Da. Zelo nespametno je bilo, da sem vam oni večer zaupala zgodbo. Niste se mogli upirati skušnjavi in ste bili tako nespametni, da ete hoteli ugotoviti resnico ,.. Splezali ste na skale,« — »Milostljiva gospa!« sem glasno vzkliknil. Opazovala me je, veselo presenečena, »Ali res niste tega storili,« je dejala. »Kamen se mi je odvalil od srca, toda obljubite mi sedaj, da ne boste tudi nikdar poskušali...« Ta trenutek sta stopila v sobo An* tiopa in Reginald. »Najbrž sem se prehladila,« je rekla smeje se mlada žena. »Nič ni hudega. Toda voz, ki nas bo odpeljal domov, je že tukaj in zato vas prosim, moja ljuba, da mi dovolite, da se odpeljem.« »Šele devet je ura,« je odvrnila lady Flora. »Zato bom pa drugič ostala dalje,« »To upam,« je vzkliknil Reginald. »Danes smo 14. aprila. Mislite na to, da je prihodnji ponedeljek velikonočni ponedeljek in da je tri in dvajsetega aprila, Vaš rojstni dan bomo slavili vso noč s plesom. Zjutraj pa vam bomo dali vso svobodo, da boste lahko izpolnili Donegalovo prerokbo.« »Nisem še pozabila,« je rekla, še vedno smeje se. Voz, ki nas je peljal domov, je vodil kočijaž Jožef. Notranjost je bila ie slabo razsvetljena. Polglasno sem mrmral: »Da, prav ima , V devetih dneh. .. . Samo še devet dni.« Čutil sem, kako se je Antiopa zdrznila »Samo še devet dni? Še devet dni ste hoteli reči!« Vzdihovaje ie vzkliknila: »Želim, da bi bilo -a« jutri.« »Kaj vam je?« sem vprašal prestrašeno & IB m "SL JO Z . sl iA g = s a *.>-K J Otroški gumijasti Čeveljčki na zaponko praktični za šolsko de-co, ki imajo daleč do šole. Vel. 27—30 Din 25.—, 31—34 Din 39.—, ženske Din 35.—. Najbolj zahtevani otroški čeveljček iz finega laka z zaponko in močnim usnjenim podplatom. — Od št. 24—2G Din 49.—, od št. 27—30 Din 59.—, od št. 31—34 Din 69.—. Nemirni deci za Solo in Igro io najprimernejši ti polčevlji iz močnega usnja z neraztrgljivlm! gumijastimi podplati. Od št. 31 do 34 Din 49.—, od št. 35—38 Din 59.— Dobrim otrokom za pomlad ta fini fleksibl sandal z okraskom in zaponko preko narta. Od št. 27—30 Din 49.—, št. 31—34 Din 59.—. št. 35—38 Din 69.—. 45 Najboljša zračna otroška obutev xa pomlad, so sandali iz močnega usnja z usnjenimi podplati, at. «7—30 Din 49.—, št. 31—34 Din 59.—, it. 35—38 Din 79.—. Moški Din 99.—. Za vaše najdražje fini In lahki čeveljčki v rjavi barvi z okusnim okraskom in preponko preko narti. St. 27—30 Din 59.—, št, 31—34 Din 69.—. Ugodni platneni polčevel na za- Fionko z gumijastim podplatom n nizko peto. Delane v drap in sivi barvi. Novi pomladni model. Lahki udobni ženski čeveljci izdelani v rjavi barvi so za Vaš novi kostim najbolj primerni. UDOBNOST NAD VSE! Izrezani v nartu in bogato okrašeni čevlji. Vežejo se z okrasnimi Sentljami. Jako so lahki, zato h kupite za sprehod. Lahki damski čevlji izdelani iz močnega platna z okraskom iz dittina. Jako so lahki, udobni in pripravni za lepo vreme. Elegantni, lahki In zračni damski sandali. Izdelani lz močnega belega usnja, kombiniranega s plavim usnjem preko narta. Oknsno in bogato perforiranl polčevelj, ki bo popolnoma odgovarjal Vašemu kostimu. Izdelani so iz črnega ali rjavega boksa. Zenski čevlji s široko preponku preko narta, x usnjenimi podplati, nizko podpetnlco. Udobna oblika in nizka peta očuva Vaše noge. Odlični dekliški čeveljček Izdelan lz rujavega boksa in kombiniran z tamnorjavlm semišem. Isti čeveljček izdelan iz črnega laka, kombiniran z črnim semišem. Lepi otroški lakasti čeveljčki z okrasnim Jezikom preko narti. St. 27—30 Din 69.—, št. 31—34 Din 79.—. Isti lz belega nubuka po Isti eenl. Lahki in fini polčeveljčkl z okusnim okraskom izdelani Iz rjavega ševroa, s usnjenim podplatom in polvisoko peto. POSI.JEDMJI DUNAJSKI MODEL Dekoltirani čevlji iz modrega ševroa z okraskom preko narta in visoko podpetnlco. Zaponka Je kombinirana s semišem. Močni moški polčevlji, s popolnoma novim ukrasom, iz rujavega usnja z usnjatim podplatom. Stanejo samo Din 99.—. Lahki moški polčevlji izdelani iz rujavega usnja s kožnatlm podplatom. Luknjičasti okras po-spesnje zračenje noge. Stanejo samo Din 99.—. 9% Novi model. Za elegantnega gospoda k pomladanski obleki, okusni čevlji v drap-rujavl kombinaciji. Bogato okrašeni moški čevlji lz sivega semiša ali drap usnja % usnjenimi podplati. Prlstojajo k vsaki letni obleki. Lepi damski čevlji Iz modrega semiša z belim ali modrim pletenim okrasom spredaj. Neob-hodno so potrebni k pomladanskim plaščem in kostimom. NAS PONOS! Okusen moški čevelj, izdelan Iz finega rujavega ali črnega usnja, z usnjenim podplatom In usnjeno podpetnlco. Radio Programi Radio Ljubljana Sobota, tif aprila: 12 Duhovne in cerkvene (plošče) — 12.15 Poročila — 13 Napovedi — 13.20 Jon. Sob. Bacb: Maša v h nul n * Čredo (plošče) — 14 Napo-vedi — 16 Prenos vstajenja in procesije iz stolnice — 17.30 Debussy: Nokturni, simf. suita (plošče) — 18 K®**; cert za flavto solo (g. Sl. Korošec) in orgelski koncert (prof Pavel Iiančigaj) — 19 Napovedi — 19.05 Šramel kvartet «Škrjanček« — 19.50 Pregled sporeda — <20 Velikonočne pesmi. Sodeluje Radijski komorni zbor iB Radijski orkester — 20 45 Respighi: Rimske pinije, simf. suita (plošče) — 21 Koncert Radijskega orkestm — 22 Napovedi — 22.15 h. v. Beethoven• Simfonija št. 7 v a-d urn (plošče). Nedelja, 17. aprila: 9 čas, spored — 9.05 Kvartet pozavn — 9.45 Verski govor (. prior Valerijan Učak) — 10 Prenos cerkvene glasbe iz stolne cerkve ~ 11 Otroška ura: (vodi ga. Mara Groši jeva) — 11.30 Preno6 govora sv. očeta iz Vatikana — 12 Saint Saeus: Simfonija t c-molu, za orkester, orgle in dva. klavirja (plošče) —: 12.30 Koncert. Sodeluje g. Jože Gostič, tenorist zagrebške opere, in Radijski orkester — 13 Napovedi — 13.05 Nadaljevanje koncerta g. Gostiča in Rad. orkestra 16 Cerkveni pevski zbor Šempoterske cerkve v Ljublj. — 16.45 Šramli igrajo (plošče) — 17.15 Koncert vojaške godbe — 19 Napovedi, poročila — 19.30 Nac. ura: Dja; kovo in okolica (dr. M. Belič) — 19.50 Slovenski vokalni kvintet — 20.30 V. Parma: Ksenija, opera (plošče) —. 21.15 Operetni zvoki (Radijski orkester) — 22 Napovedi, poročila 22.15 Velikonočna oddaja za izseljence; Po-f zdravni nagovor (g minister Jože Gostinčar); sodelujeta Akademski pevski kvintet in Radijski orkester. Ponedeljek, 18. aprila: 9 Čas, spored ~ 9.05 Vesel pozdrav (plošče) — 9.15 Prenos cerkvene glasbe iz trnovske cerkve — 9.45 Verski govor (g. dr. Gvido Rant) — 10 Mandolinistični kvintet — 11 Otroška ura (gdč. Manica Komanova) — 11.30 Vesel koncert Radijskega orkestra — 13 Napovedi — 13.20 Vse mogoče, kar kdo hoče (plošče po željah) — 16 Pomlad ob morju (g. Vla^ dimir Regally) — 16 30 Akademski pevski kvintet — 17 Ob 25-letnici kongresa za štajersko kokoš (g. Martin Zupanc) — 17.30 Veselo popoldne. Sodelujejo: ga. Dragica Sokova, gdč. Rupnik Poldka, gg. Jean Franci, D* Žagar, brata Goloba (harmonika) in Rad. orkester ~+ 19 Napovedi, poročila — 19.30 Nac ura: Fotografija tr kulturnem in gospodarskem življenju našega narod« (Karlo Kocijančič, Ljublj.) — 19.50 Joh. Strauss: Cigaa baron, uvertura (plošče) — 20 Pomladi vse se veseli ... Prihod in sprejem pomladi tu in tam, tako in drugače. Pisan večer. Sodelujejo Členi rad. igr. druž. in pevci. Sestava in vodstvo Jožek in Ježek. — 22 Napovedi, poročila — 22.15 Prenos plesne glasbe iz 'estavracije