Leto XXII., št. 119
Ljubljana, sreda 27. maja 1942-XX
Cena cent. 70
UpcavmStvoi ljudi lana, kučani jeva ulica 3.
Telefon k. 31-22. 31-23. 51-24 Incerami oddelek: Ljubliana. Puccinijeva oli*
ta 5 — Telefon it. 31-25 $1-26 Pcdruimca Movo mesto: Ljubljanska cesta 42 Računi: za Liubtjansko pokrajino pri poštno-čekovnem zavodu k. 17.749. za ostale kraje Iralije Sprvi7io Conti Cnrr. Post. No 11-3118
izkljuc.NO mmohsivo za oglase u Kj.
Italije in inozemstva ima Unione "iihblicifà Italiana S. A MILANO
ItkiU fiik dia
Nacočoioa
ioatdeijkl
pa Lit 22.80
itse^ao Lir 12v-%
Ucedaiitfo: Ljubljana. Pucani jeva ulica ice». 5. ite». 31-22. 31-23. 31-24
R o k i
CONCESSIONARIA ESCLUSIVA pet ta pob.
bi i dri di provenienza italiana ed esteta: Unione Pubblicità Italiana S. A. MILANO
Nuove gravi perdite nemiche in velivoli
Risultano abbattuti o distrutti 16 apparecchi nemici Vivace attività esplorativa in Cirenaica
Il Quartiere Generale delle Forze Annate comunica in data di 26 maggio 1942-XX il seguente bollettino di guerra n. 725:
In Cirenaica vivaci attività esplorative; abbiamo respinto pattuglie avversarie e preso qualche prigioniero.
I nostri aviatori hanno conseguito ulteriori brillanti successi distruggendo in una serie di aspri duelli, senza subire perdite, nov« apparecchi inglesi.
Gli obiettivi di Micabba sono stati centrati dai nostri bombardieri i quali attaccati dalla caccia nemica, reagivano abbattendo due «Spitfire», mentre altri quattro venivano fatti precipitare dai cacciatori di scorta. Tutti i nostri apparecchi quantunque colpiti e con feriti a bordo hanno fatto ritorno alle basi.
Un nostro convoglio è stato attaccato nel Mediterraneo senza alcun successo da mezzi subacquei ed aerei; colpito dalla reazione contraerea delle unità di scorta, un velivolo britannico precipitava in mare.
Alcune bombe sono state sganciate nella scorsa notte da aeroplani inglesi nei dintorni di Messina tra San Raineri e Giardino a Mare: sono segnalati danni di lieve entità e tre feriti fra i militari.
Con i vittoriosi duelli sostenuti ieri il secondo gruppo di caccia — comandato dal Ten. Col. Aldo Quarantotti — in una serie di brillanti combattimenti, tutti sostenuti nel cielo di Malta, ha abbattuto dal 10 al 15 maggio 28 velivoli nemici perdendone solo uno.
Hude izgube sovražnih letal
Sestreljenih ali uničenih fe 16 sovražnih aparatov Živahno izvidniško delovanje v Cirenaiki
Glavni stan Italijanskih oboroženih sil je objavil 26. maja naslednje 725. poročilo:
V	Cirenaiki živahno izvidniško delovanje; zavrnili smo sovražne patrole in zajeli nekaj ujetnikov.
Nasi letalci so dosegli nadaljnje sijajne nspehe, ko so v več srditih dvobojih brez lastnih izgub uničili 9 angleških letal.
Naši bombniki so pogodili cilje v Mikabi in so reagirali na napad sovražnih lovcev ter sestrelili dve letali tipa Spitfire, medtem ko so lovci v spremstvu uničili še štiri druga letala. Vsa naša letala, čeprav nekatera zadeta in z ranjenci na krovu, so 84} vrnila na oporišče.
Sovražne podmorniške in letalske edinice so napadla naš konvoj v Sredozemlju, vendar pa brez uspeha. Eno izmed britanskih letal, zadeto od protiletalskega topništva eclinic v spremstvu, je padlo v morje.
Angleška letala so odvrgla preteklo noč nekaj bomb v okolici Messine, med krajema San Raineri in Giardino a Mare. Povzročena je bila neznatna škoda, med vojaki pa so bili trije ranjeni.
V	zmagovitih dvobojih včerajšnjega dne je druga lovska skupina pod poveljstvom podpolkovnika Alda Quarantottija v verigi odličnih bitk v zraku nad Malto sestrelila med 10. in 25. majem 28 sovražnikovih letal, pri čemer je izgubila eno samo letalo.
Napadi izvidnic v Cirenaiki
Operacijsko področje, 26. maja. s. (Od jxasebnega poročevalca agencije Stefani.) Sovražnik je v zadnjem času povečal delavnost svojih izvidniških patrol. Ker je sovražna propaganda zaskrbljena zaradi možnosti ofenzive osnih oboroženih sil, ne more prikriti svojega strahu in sovražnik pošilja na vmesno ozemlje med obema vojnima črtama, ki ne pripada nikomur, vedno večje število patrol, da bi odkrile naša dozdevna premikanja ali zajele poedine sile, ki naj bi jih prisilile k izdaji naših bodočih namer. Kakor pa sovražno letalstvo naleti v našem protiletalskem topništvu ;n v naših lovcih na zid, ob katerem mora plačati svoje polete nad naše vojne črte, tako naletujejo tudi sovražne patrole v naši čujecnosti na zelo nevarno protiakcijo in
mnogi izmed njih se morajo umakniti, še preden se približajo naši razvrstitvi, v kolikor jih ne zajamemo. Vojna poročila glavnega stana navajajo skoro vsak dan takšne akcije izvidniških elementov in podajajo tudi točne polatke o izgubah, ki jih sovražnik pri tem utrpi.
Taktika, ki se je poslužujejo britanski izvidniški elementi, je kaj preprosta. S svojih izhodišč se vržejo z avtomobilskimi sredstvi in dosežejo vmesno ozemlje med bojnimi črtami, kjer začno nato pravo izvidniško delovanje. Vojaki se razdele v patrole, ki gredo v razne smeri proti našim bojnim črtam. Včasih naše topništvo reagira že ob samem pojavu sovražnih avtomobilskih vozil. V takem primeru sovražniku ne preostane nič drugega, kakor da se takoj vrne. Včasih pa. začno naši topovi bruhati svoj ogenj namenoma kasneje in tedaj sovražna vozila zapuste naglo teren, medtem ko se vojaki predajo. Včasih pa nastopijo direktno tudi naše izvidniške patrole, ki se takoj spustijo v boje s sovražnikom, čim nalete nanj. Njih napadalni duh je tako močan, da se redkokdaj vrnejo praznih rok, ko nalete na sovražnika. Pogosto napadejo sovražnika, še preden so sa mogle sovražne patrole porazdeliti v puščavi proti našim vojnim črtam. Tako ugotavlja komunike št. 743 zajetje takšnega izvidniškega oddelka s poveljnikom vred To pa je samo ena izmed neštetih akcij naših izvidniških elementov. Znan je tal3 primer: Pod vodstvom kapitana se je določeno število britanskih vojakov znašlo na neki točki vmesnega ozemlja med obema vojnima črtama, da bd izvršili ali izvidniško akcijo ali kak drug udar. Ko so vojaki zapustili vozila, je kapitan dal navodila, a v trenutku, ko bi se morali razpršiti in oditi na razne strani, so jih naši oddelki obkolili. Presenečenje sovražnika je bilo ogromno. Sam kapitan je izjavil dobesedno; »Bili smo zajeti v vrečo.« Sovražnik je moral zopet na vozila in z njimi vred ter z vso prtljago so prispeli v nana. Na to velno večje patrolno delovanje odgovarjamo tudi mi s povečanim izvidniškam delovanjem, ki daje lepe uspehe. Prav pogosto se zgodi, da se morajo sovražni izvidniški elementi na-mestu, da bi se vrnili v svoja izhodišča na poročanje, v našem spremstvu podati v naše zaledje.
Kuneni rezultat bitke na Koralskem morju
Fet sovražnikovih bojnih ladij potopljenih, tri poškodovane, 98 letal sestreljenih
Tokio, 26. maja. (Domei). S pristojne japonske vojaške strani je bilo včeraj objavljeno dodatno poročilo, ki navaja nadaljnje podrobnosti o japonski pomorski zmagi na Koralskem morju, ki se je pričela 6. maja. Uradni japonski komunike odkriva, da so razen že prej objavljenih izgub, ki jih je ameriško in angleško vojno brodovje skupaj z letalskimi silami utrpelo v bitki na Koralskem morju, izgubili zavezniki po naknadnih ugotovitvah še nekatere druge vojne ladje. Tako je bila v tej bitki hudo poškodovana ameriška bojna ladja tipa »North Carolina« (35.000 ton). Nadalje je bila potopljena še neka križarka tipa »Portland«: (9.000 ton). O hudo poškodovani križarki, katere tipa prvotno ni bilo mogoče ugotoviti, se je izkazalo, da je bila ameriška križarka tipa »Louisville«. Skupni rezultati pomorske bitke na Koralskem morju kažejo torej, da je bilo potopljenih naslednjih 5 sovražnih bojnih ladij: ameriška oklopnica tipa »California« (33.000 ton), amerika nosilka letal tipa »Saratoga« (33.000 ton), ameriška nosilka letal tipa »Yorktown« (19.900 ton), ameriška križarka tipa »Portland« in en ameriški ruäilec. Nadalje so bile tri sovražnikove vojne ladje hudo poškodovane, in sicer britanska oklopnica tipa »Warspi-te« (30.600 ton), ameriška križarka tipa »Louisville« (9.050 ton) in ameriška oklopnica tipa »North Carolina« (35.000 ton). Razen tega je bilo v bitki na Koralskem morju sestreljenih 98 zavezniških letal. Oklopnica tipa »North Carolina« je sestrska ladja ameriške oklopnice »Washington « in je bila spiovi jena šele lani. Nevarno poškodovanje oklopnice tako velikega razreda znači za ameriško vojno brodovje nadaljnji silovit udarec. Da se je poškodovanje te oklopnice šele sedaj objavilo, je treba pripisovati skrajno vestnemu pregledovanju vojnih poročil, rki jih japonska vojaška oblast objavi šele potem, ko je poškodovanje ali izguba ene ali druge ladje s popolno točnostjo ugotovljeno. Tako je bilo v enem izmed poročil, ki ga je prejel japonski glavni stan govora o neki sovražni oklopnici, ki se je v borbi zadr-
žavala v bližini letalskih matičnih ladij »Saratoge« in »Yorktowna«. Japonski letalci, ki so proti tej oklopnici izstrelili torpeda, so ugotovili, da je bila ameriška oklopnica tipa »North Carolina«. Napad na to oklopnico je bil izvršen 8. maja neposredno potem, ko sta bili omenjeni nosilki letal potopljeni. Križarka tipa »Portland« je bila potopljena 7. màja in se je zadrževala v borbi v bližini ameriške oklopnice tipa »California«, ki je bila med prvimi izgubami ameriškega vojnega brodovja.
Kar se tiče japonskih izgub, je treba k prvotnemu poročilu japonskega glavnega stana pripomniti, da se je število 31 japonskih letal, ki so bila objavljena kot pogrešana, zmanjšalo na 24 letal, ker so japonske vojne ladje naknadno rešile z morja še 7 letal. Glede na velikanski obseg in pomen bitke na Koralskem morju se morajo te japonske izgube upravičeno označiti kot neznatne.
Dodatno poročilo o končnih rezultatih velike japonske pomorske zmage na Koralskem morju bo nedvomno dalo še prav poseben pomen »dnevu japonske vojne mornarice«, ki ga bo japonski imperij praznoval 27. maja.
Predsedstvo novega japonskega parlamenta
Tokio, 26. maja. s. Včeraj zjutraj si je parlament izvolil za novega predsednika Okado, za podpredsednika pa Ukigasakija. Zasedanje je bilo nato odgodeno do srede, ko bo imel novi parlament pod vladarjevim predsedništvom svečano otvoritveno sejo. Ministrski predsednik Tojo Je bil sprejet v avdijenci pri cesarju, ki Je odobril izvolitev predsednika in podpredsednika zbornice.
Novi predsednik Okada je pripadal do leta 1923. notranjemu ministrstvu, nato pa se je udejstvoval v politiki kot član stranke sejukej. Ukigasakä je bil vseuči-liški profesor ter je bil zastopnik Japonske pri Zvezi narodov, nato pa se je politično udejstvoval v stranki minseito,
Tri sovjetske armade obkoljene
Izjalovljeni sovjetski poizkusi za probo] obkolitvenega obroča
Iz Hitlerjevega glavnega stana. 26. maja. s. Vrhovno poveljništvo nemških oboroženih sil je objavilo včeraj naslednje vojno poročilo:
Operacije na področju južno od Harkova so se razvile v obkoljevalno bitko. Obkoljene so bile tri sovjetske armade skupno z močnimi oklepnimi oddelki. Vsi poizkusi za preboj obroča so se izjalovili ob najtežjih izgubah za sovražnika.
Na osrednjem odseku fronte je bilo z ofenzivnimi akcijami zavzetih okrog 30 nadaljnjih krajev.
Južnozapadno od Ilmenskega jezera so se izjalovili krajevni napadi sovražnika.
Na Laponskem so nemške in finske čete v hudih borbah, ki 90 trajale več tednov, porazile sovražne oddelke več divizij. Pri teh akcijah je skupina kolesarjev 99 A kljub terenskim oviram zavzela neko utrjeno sovražno postojanko, ki jo je sovražnik branil z veliko vztrajnostjo.
Ob ustju Kandalakše so bojna letala uničila važen most murmanske železnice. Skupine letal so v pretekli noči napadle eno izmed oporišč lahkih britanskih pomorskih sil ob južni obali Anglije in ga
učinkovito bombardirale z rušilnimi in za-žigalnimi bombami.
Iz Hitlerjevega glavnega stana, 26. maja. Vrhovno poveljništvo nemške vojske je objavilo danes naslednje poročilo:
Obkoljevalna bitka južno od Harkova je v polnem teku. Nasprotnik se je skušal rešiti z močnim sunkom proti zahodu, toda njegovi napori so se izjalovili po včerajšnjih bitkah. Istočasno so nemške, rumunske in madžarske čete stisnile sovražnika s severozahoda in juga ter še bolj zategnile obrob, v katerem je nemško ležat e gnile obroč, v katerem je nemško le-nikovim množicam.
Severnovzhodno od Harkova so bili zlomljeni ponovni sovražnikovi napadi.
V	severnem odseku vzhodnega bojišča so Nemci pridobili nekaj novega ozemlja.
V	severnem odseku vzhodnega bojišča so dosegle napadalne čete nove uspehe.
Med Islandom in Severnem rtom so nemška letala napadla sovražnikov ladijski konvoj, ki so ga varovale številne vojne ladje, ter potopila 8000 tonsko prevozno ladjo in poškodovala še pet drugih.
V	severni Afriki so nemška letala bombardirala cilje v Tobruku.
Druga Saza velike bitke pri Harkovu
Berlin, 26. maja. Iz poslednjih nemških vojnih poročil je razvidno, da gre na področju pri Harkovu za bitko ogromnega obsega in da je bila sovjetska vojska, kj je dne 12. t. m. napadla nemške postojanke, izredno močna, da pa je sedaj prisiljena samo v obrambo in sicer v okoliščinah, ki se zde obupne. Številčni podatki o sestavi Timošenkove vojske potrjujejo, da so Rusi hoteli igrati pri Harkovu na največje karte. Zbrali so namreč na ukrajinskem bojišču mnogo več čet kakor na polotoku Kerču. kjer so medtem Nemci in Rumuni uničili ali zajeli skoro vso boljševiško vojsko. Očitno je torej, da je maršal Timo-» šenko hotel napraviti pri Harkovu velik udar, njegovi računi pa so bili računi brez krčmarja. Boljševiška ofenziva se je spremenila v nemško protiofenzivo.
Zvedelo se je, da se sedaj na strani Nemcev bore tudi Rumuni in Madžari in ker so zadnji komunikeji govorili samo o nemških četah, je mogoče sedaj domnevati, da se je nemška protiofenziva razširila tudi na nekatere stranske odseke bojišča, ki doslej niso bili vrženi v začetno bitko. Splošni položaj pa v berlinskih vojaškin krogih takole označujejo:
1.	Obrambna bitka proti Rusom je končana Sovjetski napad, ki se je začel 12. t m. z uporabo ogromnih oboroženih sil, je bil obvladan in položaj v nekaj dneh popolnoma spremenjen. Dne 22. t. m. je nemško poveljništvo na vzhodu ugotovilo, da je pobuda prešla na nemško stran in da je potemtakem sedanji razvoj v diametralnem nasprotju z začetnim razvojem. Zato sedaj javljajo, da so Nemci zaposleni v protiofenzivnih akcijah, boljševiške načrte pa označujejo v Berlinu kot propadle, tako da bo nadaljnji razvoj bitke odvisen izključno le od namer in ukrepov nemškega vrhovnega poveljništva.
2.	Trenutno je v razvoju druga faza bitke, ki jo je mogoče označiti kot uničevalno ofenzivo. Njena razsežnost ni njena silovitost sta ogromni. Kakor že lani poleti je tudi namen sedanje akcije popolno uničenje sovjetskih oboroženih sil, zbranih v tem odseku. Izkušnje kažejo, izjavljajo v berlinskih vojaških krogih, s kolikšno razgledanostjo zna nemški generalni štab izdelati in izvršiti načrte, kj vodijo najprej do žepov in nato do uničenja sovražn:h sil. Zato ne more biti tudi sedaj nobenega dvoma o izidu operacij. V ostalem je mogoče sklepati že po tem, kar se doslej ve o razvoju te najnovejše akcije, da so operacije že zavzele razvoj, ki je bil določen in da se vse razvija v skladu z načrti.
3.	Končno poudarjajo, da še ni mogoče govoriti o začetku prave protinemške ofenzive, ki jo že vsi nekaj tednov pričakujejo, čeprav je nemško vrhovno poveljništvo izkoristilo sovjetsko ofenzivo pri Harkovu za svoj protinapad na velikem prostoru bojišča in je že izvršilo obkolitvene akcije, ki so uspele. Splošna ofenziva pa se še ni pričela, to pa pomeni, da se bo vojna na vzhodnem bojišču v kratkem še bolj razširila in postala silovi<tejša. (»Regime Fascista«.)
Protiofenziva maršala Bocka
Bern, 26. maja. Razvoj vojaških operacij na vzhodnem bojišču povzroča Angležem vedno večje skrbi. Londonski list »Times« piše:
»Nemška protiofenziva doslej še ni zavzela nevarnega obeležja, toda nadaljnje rusko napredovanje na področju pri Harkovu bi ne bilo umestno, dokler ne do nemška ofenziva povsem zadržana.« — Iz tega je jasno razvidno, da se v Londonu boje, da ne bi bile Timošenkove čete obkoljene in uničene. Ta bojazen izvira tudi iz informacij angleških poročevalcev na izhodnem bojišču. Tako je na primer poročevalec agencije »Exchange Telegrapn« javil: Protiofenziva maršala Bocka na področju Izjum - Barvenkova je le še pridobila na moči. Ni še mogoče reči, kako se bodo te operacije nadalje razvijale, ni pa mogoče prikriti dejstva, da predstavlja nemški sunek proti levemu ruskemu boku veliko nevarnost za rusko vojsko. Ta kritična faza operacij ni presenetila nemškega vrhovnega poveljništva. Izkušnje kažejo, da je mogoče pri vseh velikih ofenzivah zabeležiti dve težki fazi: prvo med 7. in 10. dnem, drugo pa med 18. in 21. dnem. To je trenutek, v katerem morajo bti po
prvem naporu utrujene čete zamenjane ali ojačene, kar predstavlja seveda zelo težke operacije, kajti urejene morajo biti prometne zveze z notranjostjo ob vsakem napredovanju. Rusi so menili, da bodo mogli rešiti ta problem s tem, da so zbrali čete, sestavljene iz strokovnjakov, iz vrst železniškega osebja, ki naglo polagajo tračnice, po katerih prihajajo oklopni viaki do prvih bojnih črt Takšnih oklopnih vlakov je zelo veliko. Njihova ognjena sila je zelo močna in odgovarja približno ognjeni sili j male križarke. Nemci se bore proti tem ; oklopnim vlakom s tem, da uporabljajo padalce, katerih naloga je uničiti železniške tire, čim se zgrade.
Razvoj ofenzive pred Harkovom, piše nadalje omenjeni angleški poročevalec, bo torej odvisen v prvi vrsti od napredovanja nemških sil na levem ruskem boku. Ako bo Bock znatno napredoval na tem zelo ranljivem odseku, bo moral Timošenko zaustaviti svoj čelnj napad, da bi osredotočil svoje topniške sile in svojo ognjeno moč bolj na jugu, da zavrne sovražno grožnjo. Ne bi se mogli končno čuditi, ako bi se nenadoma začele ofenzivne akcije tudi na drugih odsekih bojišča.
Na drugi strani opozarjajo Angleži na-nekatere novejše Timošenkove izjave, po katerih bi se zdelo, da je bil edini namen
njegove ofenzive, da nekoliko zadrži vesiko ofenzivo osi. Nobenega dvoma ni, je še pripomnil maršal Timošenko, da smo z ofenzivo prevzeli velika tveganja, da pa smo jih morali prevzeti. (»Stampa Sera«.)
Učinkovitost nemškega orožja
Berlin, 26. maja. Kakor znano, je sovražni tabor že od prvega dne bilke na polotoku Kerču močno v skrbeh zaradi novega orožja, ki se ga poslužujejo Nemci in na katero je lakonično opozoril v svojem nedavnem govoru tudi minister za vojno proizvodnjo Speer. Agencija »Exchange telegraph« je v posebni informaciji iz Moskve opozorila na posebno učinkovitost tega orožja. Nemčija nima seveda nobenega interesa, da bi objavila podrobnosti o tem orožju in tako ustregla sovražniku, ki se" ga je lotila prestrašenost spričo nepričakovanih presenečenj na polotoku Kerču, ki so po izjavi samega londonskega lista »Times« povzročila zaskrbljenost tako v Moskvi kakor v anglosaškem svetu. V nemških krogih se zadovoljujejo z ugotovitvijo, da ti novi proizvodi nemške industrije močno olajšujejo nalogo čet in da se izdelujejo v več ko zadostni meri. List »Frankfurter Zeitung« poudarja, da se je treba zahvaliti v prvi vrsti skrajnim naporom ministra za vojno proizvodnjo, ako je bilo mogoče tako naglo odposlati borečim se vojakom najnovejše izume nemške vojne tehnike. Nobenega dvoma ni, da se je bilo treba zelo-potruditi za uresničenje te dodatne proizvodnje v okviru industrije, ki je že maksimalno zaposlena, toda vsi ti napori so bili bogato poplačani. Novo orožje je nedvomno omogočilo nemškemu vrhovnemu poveljni-štvu, da prihrani mnogo nemške krvi. Na osnovi izkušenj pretekle zimske kampanje se je nemška vojna proizvodnja povečala v gigantskem obsegu. 'Še vedno .ie dnevno povelje, da je treba izdelati čim več, predvsem pa nadomestiti vrzeli, ki so nastale v tvornicah zaradi nadaljnjih vpoklice v pod orožje. (»Popolo di Trieste«.)
Leteči protitankovski top
Stockholm, 26. maja. d. Berlinski dopisniki švedskih listov poročajo, da uporabljajo Nemci v bitki pri Harkovu novo vrsto letala, ki ga imenujejo »leteči protiletalski top«. To so neke vrste kombiniranih lov-< skih in strmoglavnih bombnikov z močnim oklepom, ki nosijo po m protitankovski top. Ta protitankovski top v letalu uoorao-lja posebno municijo, ki je v stanju prebiti oklep tudi največjih sovjetskih tankov. To protitankovsko orožje je povzročilo med sovjetskimi tankovskimi oddelki že zelo velike izgube.
Nemški komentar o bojih v Ukrajini
Berlin, 26. maja. s. O veliki bitki pri Harkovu je bil izdan snoči zanimiv oficio-zen komentar. V njem se predvsem poudarja, da je Timošenko pričel svojo ofenzivo z ogromnimi silami. Nekatere ameriške radijske postaje so govorile o dveh milijonih in pol mož. Sovjetski maršal je pripravil za napad tudi velike konjeniške oddelke, ki naj bi v primeru potrebe, zlasti pa v primeru slabega vremena nadomestili tankovske oddelke. Skratka, z ruske strani je bilo ukrenjeno vse, da bi se zagotovil uspeh operacij.
Ko se s tolikšnimi silami začenja kaka akcija, se z njo prav gotovo zasledujejo cilji odločilne važnosti. Bržkone so Rusi hoteli zgrabiti nemško bojišče v Ukrajini v dobi, ko so težave zaradi tajanja snega in spomladanskega dežja še vedno vel'ka. Sovražnik se je razen tega mogel poslužiti bližjih in krajših oskrbovalnih zvez. V zimskih mesecih je sovražnik lahko izkoristil ogromne rezerve človeškega materiala. ki jih je primerno uvežbal in jih poslal na bojišče v ogromnih množicah.
Končno je tudi ofenziva na polotoku Kerču olajšala sovjetski načrt, ker je bilo tam zaposlenega mnogo nemškega vojaštva, predvsem pa letalstva. Timošenko je zato smatral, da lahko začne akcijo z najlepšimi upi v uspehe. Napad na Harkov je bil sicer za sovjetsko vrhovno poveljništvo drzna akcija, vendar ne brez upravičenih zgledov. Dnevno povelje četam ie v tem pogledu govorilo jasno: Danes se začenja, je dejal Timošenko, odločilna ofenziva. Stopili smo v novo fazo vojne, v fazo osvoboditve Sovjetske zveze.
Nemške čete. nadaljuje nemški oficiozni komentar, so preživele zelo težke ure in hude trenutke. Severnovzhodno od Harkova se je boljševikom posrečilo obkoliti nemške oddelke, vendar pa je bojišče v svoji celoti vztrajalo. Ko so zavezniške čete prešle v protinapad, je Timošenko začel metati v borbo vedno nove, največkrat oklopne sile, nemško poveljništvo pa si nikdar ni pustilo odvzeti pobude iz rok. 2e drugega dne bitke je izvedlo protinapad, ki je potisnil sovjetske čete nazaj in jim odvzel celo vrsto postojank, med njimi nekaj zelo važnih. Istočasno so se obkoljeni oddelki junaško upirali. Dne 10. maja je bila osvobojena postojanka odločilne važnosti. Dne 17. t. m. je sovražnik zopet poskušal obrniti potek bitke sebi v prid. ko je izvršil vrsto napadov s tanki. Tedaj je bilo 150 sovjetskih tankov uničenih ali izločenih iz borbe, vendar se Timošenko ni vdal. Dan za dnem je še nadalje pošiljal v borbo nove kolone tankov, ki so bile sistematsko uničene. Medtem so južno od Harkova rumunske čete defmitivno zadržale sovražno napredovanje. V nobenem odseku bojišča ni sovražnik prodrl naše črte, kjer pa se je Rusom posrečilo vdreti v nemške postojanke, si niso mogli krčiti poti za nadaljnje napredovanje.
Dne 17. maja se je začela cemška proti-
ofenziva, kj je bila izvedena zelo drzno, « je dovedla tudi do popolnega uspeha, kajti nemške čete so prišle sovražniku za hr-. bet. Tedaj se je Timošenkova ofenziva proti Harkovu takoj zrušila in sovjetska akcija severnovzhodno od ukrajinskega glavnega mesta je bila prekinjena. Rdeči so morali preiti v obrambo. Nato so se nemške klešče vedno bolj stiskale okoli obkoljenih sovjetskih oboroženih siL Pil vseh teh operacija je odlično sodelovalo letalstvo. zlasti v napadih na sovražno oskrbovanje, na njegove prometne zveze, na mostove na Doncu, na sovražna zbiranja v; zaledju itd. Samo 21. maja je nemško letalstvo uničilo 11 sovjetskih konvojev voj-* nih potrebščin, namenjenih na bojišče. Kmalu po začetku bitke si je nemško letalstvo pridobilo premoč v zraku in jo obdržalo navzlic številčni premoči sovražnega letalstva.
Tako se v 10 dneh ofenzive Timošerikn ni posrečilo izvojevati nobene važne koristi za končno odločitev, pač pa je utrpel izredno hude izgube. Iz izjav ujetnikov je razvidno, da so nekatere sovjetske divizije utrpele do 75 odstotkov izgub, medtem ko so nekatere stotnije bile skrčene na 30 do 40 ljudi. Le nekaj dni se je lahko sovjetsko poveljništvo predajalo ustvari, da ima pobudo v svojih rokah. Nemško poveljništvo je izvršilo operacijo klasično popolno. Timošenko je izgubil igro, ki jo je zasnoval zelo drzno in ki se je končala a tem, da so bile njegove čete končno obkoljene. Bitka pri Harkovu je potrdila, kar je svet zvedel že iz bitke na polotoku Kerču, da je namreč zalet nemških čet ostal slej ko prej isti.
Tako so južnovzhodno od Harkova ostale tri sovjetske armade popolnoma obkoljene. Obkoljenih je namreč 250.000 do 300.000 mož, torej skoraj enako število kakor v prvi uničevalni bitki na polotoku Kerču. Usoda te ogromne množice ljudi, ki je bržkone tvorila jedro Timošenkove armade, je sedaj že zapečatena Tudi v po-slednjh 24 urah so propadli vsi poskusi, da bi si te sile odprle luknjo v oklepu, ki jih stiska
Židovski kongres v Moskvi
Bini, 26. maja. a V Moskvi je bflo te dni nekakšno splošno zborovanje vseh vodilnih Židov v Sovjetski zvezi, ki so naslovili na vse Žide sveta navdušen poziv, v katerem jih pozivajo, naj v vseh drža valj in na vseh bojiščih aktivno sodelujejo v borbi proti osi in naj pomagajo rdečim ar» madam, da zrušijo Nemčijo. Razume so samo po sebi, da so plutokratska propagandna središča v Angliji in Zedinjenih državah zelo obsežno poročala o tem'moskovskem zborovanju. Uporabili so ga cela za povod, da so pozvali vse Žide, naj se prijavijo v britansko in ameriško vojsko. Za kaj takega pa se Žid je gotove ne bod odločili, ker se rajši omejujejo na govoivs in podpihovanja.
Delo za obrtništvo v Ljubljanski pokrajini
Ljubljana, 26. maja V sejni dvorani trgovske in industrijske zbornice v Ljubljani je bil sestanek obrtniških voditeljev Ljubljanske pokrajine, ki ga je vodil direktor Nacionalne fašistične federacije obrtništva Urbinati v navzočnosti korporacijskega inšpektorja inž. Mesera, ki je zastopal Eksc. Vis. Komisarja, dr. Silvija Alesanija, komisarialnega strokovnjaka za obrtništvo in zastopnika Zveznega tajnika, dr. Pretnarja, zastopnika trgovske in industrijske zbornice, in 45 obrtnikov, voditeljev posameznih obrtniških organizacij in obrtniških poklicev.
Predsednik obrtniškega odseka Anton Ko-vačič je najprej izrekel dobrodošlico Zveznemu direktorju in izrazil hvaležnost obrtniških skupin Nacionalni fašistični federaciji obrtnikov in njenemu predsedniku nacionalnemu svetniku Gazzottiju za zanimanje v korist pokrajinskega obrtništva, nakar ie ponovil izraze najgloblje hvaležnosti vseh* obrtnikov Eksc. Vis. Komisarju ^mi-liju Grazioliju za posebno naklonjenost in podporo, ki jo je izkazoval obrtnikom.
Dr. Silvio Alesani je podal nato Nacionalnemu direktorju obrtništva podrobno poročilo o organizacijskem in podpornem delovanju odseka za obrtništvo s posebnim ozirom na pogodbe in tarife,, na dobavo surovin, gospodarsko pomoč, strokovno vzgojo in uporabo podpornih fondov. V nadaljevanju svojega poročila, opremljenega s podatki, je nato obrtniški strokovnjak orisal notranjo organizacijo obrtniškega odseka, ki je razdeljen na 21 skupnosti in 27 poklicev ter združuje 6000 podjetij s skupno nad 15.000 delovnimi silami, upoštevajoč delavce in vajence. Tem delovnim silam pa je treba dodati družine, ki žive od obrtniških podjetij, zaradi česar se lahko smatra, da je na delovanju pokrajinskega obrtništva zainteresirnih okoli 30.000 oseb.
Nato je obrtniški strokovnjak opozoril na podporo, ki jo je bila organizacijska akcija deležna pri lokalnih oblastev, zlasti pa na popolno razumevanje organizacijskih potreb in potreb posameznih obrtniških kategorij, ki ga je vselej kazal Eksc. Vis. Komisar, ki vidi v obrtništvu zdravo in skrajno delovno silo, v obrtnikih pa delavce, ki se zavedajo svojih dolžnosti kot proizvajalci, kot družinski očetje in vzgojitelji bodočih delovnih generacij, obenem pa stalno vrednoti posebno važnost, ki jo ima v okviru splošnega pokrajinskega gospodarstva obrtništvo.
V ostalem je proizvajalno gospodarstvo pokrajine v glavnem obrtnega značaja. Iz tega pa izhaja tudi velika važnost, ld pripada zdravi in dobro urejeni organizaciji na enotni osnovi tudi na tem gospodarskem področju v skupno korist. Obrtniški od3ek, je pripomnil dr. Alesani, se zaveda kočljive naloge, ki mu pripada. On hoče biti in bo tudi v bodoče vedno bolj pomembno sredstvo zaščite in podpore, na katerega se
bodo lahko vsi obrtniki vedno obračali za • nasvete in podpore v vseh potrebah svojega j podjetniškega življenja. Končno je obrtniški str okovnjak poudaril lojalno in koristno sodelovanje vseh vodilnih obrtnikov pri razvoju organizacijskega delovanja v interesu posameznih kategorij. .
O glavnih vprašanjih, ki zanimajo posamezne skupnosti in razne poklice, so spregovorili skoro vsi obrtniški voditelji.
Nacionalni direktor obrtništva se je najprej zahvalil predsedniku Kovačiču za njegove besede in izrekel nato obrtniškim voditeljem pozdrave predsednika Nacionalne fašistične obrtniške federacije nacionalnega svetnika Piera Gazzottija, nakar je sporočil navdušen pozdrav Eksc. Vis. Komisarju Emiliju Grazioliju in Zveznemu tajniku Or-landu Orlandiniju, zahvaljujoč se obema tudi v imenu Nacionalne federacije za njihovo najvišje in koristno zanimanje za vprašanja in pravične zahteve pokrajinskih obrtniških kategorij. Ko je nato direktor Urbinati omenil izredno strokovno usposobljenost, čut odgovornosti in trdno voljo po sodelovanju obrtniških voditeljev, je opredelil stališče Nacionalne federacije glede na posamezna opozorila, ki so jih obrtniški voditelji iznesli, ter je nato osvetlil nekatera vprašanja in splošne pobude, poudarjajoč zlasti vprašanje izvoza obrtniških izdelkov in možnosti, ki jih ima v tem pogledu ljubljansko obrtništvo, kakor se je pokazalo o priliki sodelovanja na milanskem velesejmu.
Ko je še omenil visoko, živo in krepko simpatijo Duceja za obrtništvo, ki bo po zmagi, kakor je rekel D4uce, šlo svoji veliki novi dobi nasproti, je direktor Urbinati izrazil svoje prepričanje, da se bodo vsi obrtniki Ljubljanske pokrajine v svojem lastnem interesu in v splošnem interesu pokra-janskega obrtnega gospodarstva združili okoli svoje nove enotne sindikalne organizacije in postali živi in vzhajajoči del v okviru onih obsežnih nalog, ki jih bo moralo pokrajinsko obrtništvo izvršiti zlasti v obnovitvenem delu, ki ga bo fašistična Italija izvršila v znamenju liktorskega imperija.
Seja odbora Pokrajinske podporne ustanove
Ljubljana, 26. maja. Predvčerajšnjim ob 18.30 se je sestal upravni odbor Pokrajinske podporne ustanove. Po izčrpnem poročilu predsednika je odbor prešel v razpravo o vprašanjih, ki so bila na dnevnem redu. Odobrenih je bilo 35 proračunov podrejenih občinskih odborov.
Nato je odbor odobril pravilnik za poslovanje ekonomata in določbe za prošnje za podpore, ki jih je predložil ljubljanski občinski odbor.
K raznim vprašanjem, ki so bila predmet razprave, sta spregovorila tudi pokrajinski zdravnik in ljubljanski župan.
Kitajski poraz v pokrajini čekiangu
Znatne čangkajškove čete obkoljene
Tokio, 26. maja. d. Vojna poročila, ki so v torek popoline dospela v japonsko prestolnico, kažejo, da se japondski obroč okrog čungkinških sil v vzhodni kitajski pokrajini čekianga zmerom bolj oži in da v njegovi sredini napreduje uničevanje čungkinške vojne sile. Potem, ko so japonske čete že v nedeljo prodrle v predmestja strateško važnega kitajskega mesta King-hve, je severna japonska kolona že prodrla tudi do mesta Landi, ki je še pičlih 10 km severozapadno od mesta Kighva. Istočasno so japonske čete zasedle tudi že kraj Vui, ki je 10 km južno od Kinghve. Iz navedenega je razvidno, da je glavno mesto pokrajine čekiang sedaj odrezano od vseh cestnih m vodnih zvez. Japonska poročila od torka opoldne tudi že napovedujejo, da si okrog Kinghve boreči poslednji čungkin-ški odlellci skušajo izvojevati umik v jugo-zapadni smeri preko golega čekianškega pogorja, kjer jim je edino še mogoč. Japonski padalski oddelki so ob sodelovanju rečnih topničark japonske vojne mornarice prodrli po reki čietankjang navzgor, da odstranijo mine, ki so jih po reki raztrosile čungkinške sile. Jaiponski mornariški oddelki so po informacijah vojnega dopisnika lista »Asahi« iz Šanghaja učinkovito podpirali in tudi še sedaj podpirajo napredovanje japonskih čet na ozemlju vzdolž reke čientankjang ter ob njenih pritokih. Tu japonski mornariški oddelki očiščujejo teren preostalih razkropljenih čungkinških oddelkov. Vojni dopisnik »Asahija« pripominja, da nadaljnjih podrobnih poročil o veliki bitki v pokrajini čekiang ni mogoče pričakovati, preden ne bodo japonske vojaške operacije zaključene.
Tokio, 26. maja. čungkinške čete so zopet utrpele hud poraz v čekiangu na vzhodnem Kitajskem, južno od šanghaja. Pet kitajskih divizij, skupno kakih 100.000 mož, je bilo obkoljenih in odrezanih od svojega zaledja. V teku teh operacij so Japonci z'asedli mesta Ivu, Tungjang, Sinčang in Lanki
Kitajci so skušali ustaviti japonsko napredovanje s tem, da so se poslužili pravih barbarskih metod, zastrupljajoč vodnjake s strupenimi snovmi na vseh točkah, kjer so se morali Japonci premikati na področju severnovzhodno od Tungjauga. Japonci pa navzlic temu niso utrpeli nobene škode, ker so bili na to zahrbtno vojevanje pripravljeni, prebivalstvo pa je ogorčeno zaradi teh metod borbe, ki se j'h poslužujejo čang-kajškove čete. (Corriere della Sera.)
Bombardiranje kitajskih mest
Tokio, 26. maja. (Domei) Iz Kantona javljajo, da so japonska vojna letala v nedeljo popoldne trikrat napadla strateško važno postajo Hengiang ob železniški progi Kanton - Hankov. Na tamkajšnje vojaške objekte so japonska letala odvrgia več ton težkih rušilnih bomb. Med bombardiranimi cilji je bilo tudi tamkajšnje letališče. Po informacijah, ki so dospele semkaj preko Šanghaja, je bila na vseh napadenih objektih v Hengiangu povzročena velika škoda.
Predaja čangkajškovih
vojakov v Hopeju
Tokio, 26. maja. (Domei.) Iz Hankova javljajo, da je pri kraju Putso včeraj prestopilo na japonsko stran 5000 kitajskih vojakov ped poveljstvom Hsucučuana. Te čete so se doslej v četniški vojni borile proti iö®osceffi X jugoyzhodnem delu pokrajine
Hopej. Bivše čungkinške čete so se Japoncem ponudile za sodelovanje pri vzdrževanju miru in reda.
Hude izgube čungkinškega letalstva
Tokio, 26. maja. (Domei) V teku velik'h japonskih ofenzivnih operacij proti čung-kinškim silam je zelo uspešno sodelovalo tudi japonsko letalstvo, kj je z napadi na sovražnikova letališča v Kunmingu, Kvej-linu in Ljučevu zadalo čungkinškim letalskim silam porazne udarce. Poleg letališč v omenjenih mestih je japonsko letalstvo uničevalo čungkinške letalske sile tudi na drugih letališčih. V zadnjih borbah " Birmi so čungkinške sile izgubile skoraj vse svoje letalstvo, ki je imelo v glavnem 40 bojnih letal tipa Curtis, dobavljenih iz Amerike. Na enem izmed najmočnejših čungkinških letalskih oporišč v Kunmingu je bilo o priliki zadnjih napadov odkritih manj kot 30 letal, ki so bila uničena. Sovražnikova letališča pri Kengčevu, Kvej-linu in Ljučevu so bila docela uničena.
Sanghajski dopisnik lista »Asahi« javlja, da zahtevajo čungkinški vojaški Krogi v pokrajinah Čekiang in Junan nujno pošiljke novih letal, s katerimi naj bi čungkinške sile nastopile v borbi proti japonski premoči v zraku. Dejstvo je, da razpolaga Cungking le še z majhnim številom letal, potrebnih za lastno porabo Cangkaj-škove prestolnice.
Tokio. 26. maja. d. Po poročilih tokijskih listov s kitajskega bojišča je bilo čungkin-ško letalstvo že skoraj docela uničeno v dosedanjih borbah. Po informacijah nekaterih poročevalcev razpolagajo vse čungkinške armade le še z 90 letali, izmed katerih je 20 Lovcev, ostalo pa so lahki bombniki in transportna letala.
Velik plen v Birmi
Tokio. 26. maja. (Domei.) Z bojišča v Birmi javljajo, da so japonske čete, ki operirajo v severnem delu Birme okrog mesta Myitkyina-Katha in ki so se bile že pred nekaj časa utrdile na postojankah vzdolž reke Iravadi, uničile do 20. maja 6000 sovražnikovih vojakov. 420 vojakov je bilo na tem področju ujetih. Med vojnim plenom, ki je do 20. maja padel v japonske roke, je 2Q00 vsakovrstnih motornih vozil, 15 tankov, 20 okilopnih avtomobilov, 1373 pušk, 326 težkih in lahkih strojnic. 54 metalcev min, 28 brzostrelnih topov, 11 strojnic, 1 havbica, 57 lokomotiv, 570 tovornih avtomobilov in več brodov za prevoz čez reke kakor tudi vsakovrstnih drugih vojnih potrebščin.
Japonci zasedli
trt nove otoke
Tokio, 26. maja. (Domei) Iz Batavije na Javi javljajo, da so japonske čete v tesnem sodelovanju z japonskimi mornariškimi edini carni 17. maja uspešno zaključile operacije za popolno okupacijo otokov Lombok, Sumbava in Flores. Vsi ti trije otoki so sedaj trdno v japonski posesti.
Zarota proti avstralski vladi
Buenos Aires, 23. maja. s. Iz Sydneya se doznava, da je avstralska policija odkrila obsežno zaroto proti vladi.
Obnovite naročnino!
Vojna na morju
Lizbona, 26. maja. d. Pojava italijanskih in nemških podmornic ob brazilski o5>ali je v Braziliji zbudila veliko pozornost, ker dokazuje, kako so ameriške in britanske pomorske sile docela nesposobne preprečiti italijanskim in nemškim podmornicam svobodno kretanje po vsem Atlantiku. V San-tosu izhajajoči list «Diario« ugotavlja, da se je s pojavom italijanskih in nemških podmornic ob brazilski obali pribtžala vojna sedaj tudi že Braziliji sami. List ugotavlja, da pred dvema mesecema še nihče v ameriških državah ne bi mogel verjeti, da bi se podmornice vojujočih se evropskih držav mogle približati tako imenovani »zapadni hemisferi« in tamkaj organizirati pravcato fronto. Sedaj so se razblinili vsa upi ameriških voditeljev, da bi vojna ne mogla prodreti tudi do novega sveta. Britansko vojno brodovje danes ni več v stanju preprečiti drznih podvigov britanskih nasprotnikov, ki so sc razširili preko Atlantika vse do vodovja južnoameriških držav. Britansko vojno brodovje ne more več vzdrževati na Atlantiku uspešne kontrolne službe. Vojna se je že zelo približala ameriški celini.
Lizbona, 26. maja. d. Iz Washingtona javljajo, da je ameriško mornariško ministrstvo objavilo poročilo o nadaljnjih izgubah ameriškega trgovskega brodovja. Washing-tonsko poročilo pravi, da so nemške podmornice zadnje tedne potopile še tri trgovske lladje na Karaibskem morju. Med potopljenimi parniki so velika ameriška transportna ladja, nizozemska in norveška ladja, ki jih washingtonsko poročilo označuje kot pamika manjšega obsega. Preživeli člani posadke potopljenih parni kov so se izkrcali v neki luki na vzhodni ameriški obali.
Angleški letalski napad na francoska mesto
Pariz, 26. maja. d. Tukajšnji 'isti poročajo, da so britanska letala zopet napadla mesto Saint Omer. Pri tem jc bilo 5 ljudi ubitih, 8 pa ranjenih.
Turški tisk proti alarmantnim vestem
Carigrad, 26. maja. s. Iz temnih virov so bile vržene v turško javnost razne alarmantne vesti, ki naj bi vplivale na turške živce. Pred dnevi je te vesti postavila na pravo mesto ankarska radijska postaja. Šlo je za vesti, ki so zlasti govorile o pomanjkanju hrane, o vrtoglavem dviganju cen, o krizi na živilskem trgu in tako dalje. Turški listi so vsem tem govoricam posvetili tudi svojo pozornost in razkrinkujejo vire teh izmišljenih vesti. List »Tan« poziva vlado, naj narodu objavi vso resnico po italijanskem in nemškem zgledu. V Italiji in Nemčiji niso nikdar ničesar prikrili svojima narodoma, zlasti v pogledu nujno potrebnih žrtev, ki jih zahteva vojno stanje. Pomanjkanje nekaterih živil, ugotavlja list »Tan«, ni nikaka sramota niti nevarnost in moramo biti za to dovolj pogumni, da lahko vidimo položaj takšen, kakršen je.
Nase gledališče
DRAMA
Sreda 27. maja ob 17.30; Poročno darilo.
Rèd Sreda. Četrtek 28. maja ob 17.30: Sola za žene.
Red A
Petek, 29. maja: zaprto. (Generalka)
Giovacchino Forzano: »Poročno darilo«.
Ljubezniva tridejanska zgodba o mladem paru zaljubljencev, ki se iščeta in najdeta. Dejanje se godi v italijanskem letovi-ščarskem mestecu.
J. P. Molière: »šola za žene«. Osrednja oseba igre je patološki tip meščana iz baroka, ki živi v neprestanem strahu, da bo nekoč v zakonu ogoljufan mož. Zato si vzgoji mlado dekle po strogih normah morale, toda še preden jo more poročiti, se pokaže, da zmaga čustvo nad razumskimi ugibanji in poskusi. Igro je zrežiral in ta-sceniral ing. arh. B. Stupica.
Prva letošnja uprizoritev Shakespeare-Jeve tragedije »Romeo in Julija« bo v soboto za red Premierski. Delo je Imelo lani v dr. Kreftovi režiji izreden uspeh, h kateremu je veliko pripomogla originalna inscenacija ing. E. Franza. Naslovni vlogi bosta kreirala tudi letos Vida Juvanova in Slavko Jan.
OPERA
Sreda 27. maja ob 17. url: La Boheme.
Izven. Gostovanje Josipa Oostiča. Cene
od 32 lir navzdol Četrtek 28. maja ob 16.30: Carmen. Red
Četrtek Gostovanje Elze Karlovčeve. Petek, 29. maja ob 17.: Boccaccio. Red B
Gostovanje tenorista Josipa Gostiča, člana zagrebške Opere. Nastopil bo v partiji Rudolfa v Puccinijevi operi. »La Boheme«. Rudolf spada med posebno dognane Gosti-čeve pevske partije. Peli bodo: Mimi — Vidalijeva, Marcela — Janko, Musetto — Polajnarjeva, Schaunarda — Dolničar, Cei-lina Betetto, Benoita — Zupan, Alcindora — Anžlovar, Parpignola — Kristančič. Dirigent: D. Zebre, režiser: C. Debevec, zborovodja: R. Simoniti.
Opera pripravlja delo F. in L. Riccija »Krišpin in Botra«, ki doslej v Ljubljani še ni bilo izvajano. Opero bo dirigiral Anton Neffat, zrežiral jo bo Robert Primožič, ki bo pel tudi naslovno partijo Kri-špina.
Radio Ljubljana
SREDA 27. MAJA 1942/XX 7.30: Poročila v slovenščini. 7.45: Lahka glasba. — V odmoru (8.00) : Napoved časa. 8.15: Poročila v italijanščini. 12.15: Duet harmonik Golob-Adamič. 12.40: Trio Ambrosiano. 18.00: Napoved časa. — Poročila v italijanščini. 13.15: Poročilo Vrhovnega Poveljstva Oboroženih Sil v slovenščini. 13.20: Orkester domače glasbe, vodi dirigent Franga. 13.50: Pisana glasba. 14.00: Poročila v italijanščini. 14.15: Koncert Adamičevega orkestra. 14.45: Poročila v italijanščini 17.15: Koncert tenorista A. J are a, na harmoniko ga spremlja A. Stanko. 17.35; Iz zvočnih, filmov. — Orkester vodi dirigent Zeme. 19.00: »Govorimo italijansko« — poučuje prof. dr. Stanko Leben. 19.30: Poročila v slovenščini. 19.45: Pisana glasba. 20.00: Napoved časa. — Poročila v italijanščini. 20.20: Komentar dnevnih dogodkov v slovenščini 20.30: Vojaške pesmi. 20.45: Prenos iz občinskega gledališča v Bologni; Rossini: Grof Ory. — V odmoru: Predavanje v slovenščini. — Po končani ogeri: Poročila v italijančigei,
Protivojno razpoloženje v Severni Ameriki
Proizvodnja Se vedno td v skladu z Rooseveltovkni načrti
Lizbona, 26. maja. s. Newyoràki poročevalec agencije Stefani je ob svojem povratku iz Amerike podal naslednje izjave:
Položaj v Rooeeveltovi Ameriki, kjer smo bili zaprti v petih mesecih ameriške faze vojne, lahko prav resno označimo za kritičen v vsakem pogledu, tako političnem, vojaškem kakor gospodarskem. Vsa nasprotja. ki so razburjala severnoameriške politične kroge v dobi predsedniških volitev jeseni lanskega leta, so ostala še vedno živa. čeprav so nekoliko bolj prikrita javnosti zaradi izredno stroge cenzure. Vojna ali Rooseveltova stranka je za parlamentarnimi kulisami izpostavljena srditemu izpodbijanju po močnih pnotiintervencionkstičnih skupinah, ki so se pred izbruhom konflikta borile proti vstopu Amerike v vojno, sedaj pa priporočajo sklenitev miru pred končno katastrofo. Ameriška javnost ne goji velikega zaupanja v izid te vojne, ki jo je Roosevelt izzval na obeh oceanih. Ameriška javnost se je v ogromni večini izrekla proti vstopu Amerike v vojno in je izvolila Roosevelta le zaradi njegove obljube, da ne bo zapletel države v vojno. Mnenje množic se prav nič ni «premenilo in prebivalstvo se kaj nerado navaja na vojne potrebe
in gospodarske žrtve, ker ne čuti te vojne kot svoje vojne in ker ne kaže nobenega navdušenja za borbo na evropskih ali afriških bojiščih.
To razpoloženje ne izhaja le iz tega. o čemer smo se mogli preveriti v svojih osebnih stikih, temveč tudi s stališča listov Hearstovega koncema in mnogih drugih avtoritativnih ameriških listov kakor na primer »Chicago Tribune« in drugih. Industrija še vedno ni v stanju izvršiti naročil v skladu s proizvodnimi načrti, natisnjenimi na papirju in pompozno objavljenimi v svetu po predsedniku Rooseveltu. Zaradi tega je tudi organizacija vojske še v za-stanku, n jen razvoj pa zelo počasen. Vojaška moč Zedinjenih držav ni niti najmanj v skladu s potrebami, kakor so v ostalem zgovorno potedili dogodki na bojiščih v Aziji in na Pacifiku. V proizvodnji »e zla-sti občuti pomanjkanje surovin, predvsem onih, glede katerih je bila Amerika navezana na dobavo z Daljnega vzhoda. Nadaljnje vojaške katastrofe ali kaka nagla sprememba v vojaškem položaju, kakor na primer zrušenje Sovjetske zveze ali odpad Kitajske, bi mogle biti usodni za Roosevelta in vso njegovo vojno kliko.

Občni zbor Zveze slovenskih zadrug
V	prostorih Kmetijske družbe v Ljubljani je bil v ponedeljek dopoldne 34. redni letni občni zbor Zveze slovenskih zadrug, ki ga je vodil predsednik nadzornega odbora g. Stanko Vrhovcc. Predsedujoči je ugotovil, da je na občnem zboru od 136 zadrug zastopanih 62 s 149 glasovi in da je občni zbor sklepčen. Po pozdravu navzočih delegatov je o poslovanju zveze poročal ravnatelj g. Fran Trček. V svojem poročilu je povdaril, da se je poslovanje zveze v preteklem letu prilagodilo novemu stanju v smislu oblastvenih ukrepov, ki so bili potrebni. Namesto prejšnje Glavne zadružne zveze v Beogradu je bil ustanovljen zadružni sosvet. Ob koncu leta pa se Je pričela pripravljati ustanovitev Zavoda za zadružništvo. Z naredbo Visokega komisarja z dne 30. aprila t. 1. je bil ta zavod ustanovljen z izključno pravico revizije posameznih zadrug. Obstoječe zadružne zveze bodo verjetno svoje revizorje delegirale v ta zavod, kjer bodo opravljali isto delo, kakor doslej ta za iste zadruge. Zavod bo za revizijo pobiral svoje prispevke.
Ravnatelj je razen tega omenil, da je bila do nadaljnjega podaljšana veljavnost zaščite (odloga plačil) vsem prizadetim denarnim zavodom. Kreditne zadruge pa so si kljub temu prizadevale, da oproste čim višji odstotek starih vlog. Namesto »Zadružnega vestnlka« je zveza Izdajala posebne okrožnice, ki jih je poslala zadrugam 20. Namesto zadružne šole pa je bilo s podporo Visokega komisarijata prirejenih v večjih krajih 12 dvodnevnih zadružnih tečajev. Večina zadrug posluje uspešno.
V	začetku leta Je Imela zveza 395 včlanjenih zadrug; v teku leta je pristopilo v Ljubljanski pokrajini odnosno je bilo usta-
novljenih 19 zadrug, izstopile pa so tri zadruge. Tako je bilo ob koncu leta včlanjenih 141 zadrug, od tega 45 kreditnih, 21 nabavljalnih in produktivnih, 5 mlekarskih, 7 živinorejskih in pašniških, 9 kmetijsko strojnih, 1 elektrarniška, šest obrtnih, 24 stavbenih In naselbinskih, 3 vodovodne, 7 tiskovnih in založniških, 7 zavarovalnih ta 6 raznih zadrug.
K bilanci je ravnatelj podal še nekaj pojasnil. Terjatve v področjih, priključenih Nemčiji so popisane in se vodijo priprave za njihovo likvidacijo. Nepremičnine so ustavljene v bilanci še po stari nakupni ceni. Vloge pri zvezi so znašale ob koncu lanskega leta 13.6 milijona lir; od tega odpade 5.9 milijona din na stare vloge in 7.7 milijona din na nove vloge.
V imenu nadzorstva je g. Ivan Kocjančič podal poročilo, ki ugotavlja pravilnost poslovanja in predlaga, da se od čistega pri-bitka v višini 19.700 lir pripiše 50% splošnemu rezervnemu skladu, 25% skladu za tečajne razlike in 25% pokojninskemu skladu. Poročila so bila soglasno odobrena. Prav tako je bil odobren proračun z izdatki 295.000 lir "in z dohodki 298.000 lir. Pri volitvah so bili na predlog g. Kocjančiča izvoljeni v upravni odbor trije novi člani, in sicer dosedanji predsednik nadzornega odbora Stanko Vrhovec, inž. Ferlinc, ravnatelj najmočnejše članice Kmetijske družbe, ter Fran Novak, predsednik dveh kmetijskih zadrug iz Notranjih goric; kot namestnik pa je bil izvoljen Inž. Slavko Zaje, funkcionar štirih ljubljanskih zadrug. V nadzorstvo sta bila Izvoljena dva nova člana, in sicer Josip Verbič z Vrhnike, funkcionar 3 kmetijskih zadrug, in Vinko Slamič, funkcionar 3 uradniških zadrug v Ljubljani.
Maksimalni cenik
za zelenjavo in sadje
Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino je izdal nov maksimalni cenik za zelenjavo ta sadje št. 15, ki velja od 27. maja naprej. Cene so naslednje (vse za kg; prva številka označuje cene v trgovini na drobno, druga pa v trgovini na debelo; v oklepajih dosedanje cene):
češenj: na drobno 9.50 lire — na debelo 8.50 lire; beluši 9.60—8.10 (doslej 14.50 —13.40); zgodnja pesa 4.10—3.35; rdeči korenček letošnji 4.45—3.85; karfiola 4.45 —3.85; letošnja čebula 4.45—3.85; Hročji fižol 5.60—5; solata (endivija, zobčasta in navadna) 3.80—2.60; solata glavnata Tro-cadero francoska 5.30—4.10; solata glavnata italijanska 5.70—4.70; grah 5—4.20 (doslej 6.95—5.75); špinača 4.70—3.70 (doslej 5.30—4.50); pomaranče ovalne 9— 7.50; pomaranče posebne (Sanguigno, Sanguinelle) g—6.80; pomaranče I. 7.60—6.40; pomaranče II. 6.10—5.25; češnje I.a 7—6; limone I a (15 cm obsega) 4.05—3.25 (doslej 3.50—2.85); za komad na drobno 0.40 (doslej 0.35); limona IIa (pod 15 cm) 3.45—3 (doslej 2.90—237); za posamezni kos na drobno 0.35 (doslej 0.30); orehi Sorrento na drobno 30 lir, orehi navadni na drobno 25 lir; krompir novi 3.60—3.10 lire.
Za domačo zelenjavo in sadje v Ljubljani v trgovini na drobno veljajo najvišje cene tedenskega mestnega tržnega cenika, gornji cenik pa velja (izvzemši za domači krompir) le za uvoženo blago, seveda brez tare. Ta cenik mora biti izobešen v vseh prodajnih prostorih in se kršitelji cenika kaznujejo po zakonskih predpisih.
Gospodarske vesti
= Iz italijanskega gospodarstva, število telefonskih naročnikov v Rimu se je lansko leto nadalje povečalo za 13.3%, tako da odpade sedaj v Rimu en telefonski aparat na 3.2 prebivalca. — Rimska elektrarniška družba poroča, da se je spričo zadostnih padavin v letošnjem letu proizvodnja električnega toka pri vodnih centralah povečala za 15%, kar je omogočilo uktajenje potrošnih omejitev, ki so bile izdane pozimi. V Siciliji pa je bila nedavno stavljena v obrat nova velika hidrocentrala. — Družba za kemijo živil Italim, ki jo je pred sedmimi leti ustanovila Italijanska družba za rudarstvo, kemijo in gradnjo strojev Soterna ta pri kateri je udeležena tudi neka nemška interesna skupina, je zvišala svojo glavnico od 1 na 50 milijonov lir. Družba se bavi s pripravo in izvozom raznih živil. — Za poglobitev ita-lijansko-madžarskega blagovnega prometa Je bila v Budimpešti ob sodelovanju Ma-džarsko-italijanske banke ln zaveda Banca Nationale del Lavoro ustanovljena delniška družba za blagovni promet z inozemstvom, ta sicer z glavnico 400.000 pengov.
= Pridobivanje rastlinskega kavč ika v Italiji. Na podlagi dolgoletnih raziskavanj
bodo letos v Apuli-I uredili nasade kavčukove rastline »guayule« na površini 7000 ha. Rastl'na guayula izvira iz Mehike in je za italijanske podnebne razmere najbolj primerna, zlasti ker raste štiri leta, medtem ko so v bolj severnih deželah posvetili pozornost posebni vrsti regrata »kok-sagi«. Za izkoriščanje naravnega Uavčuka, ki bo pridobljen v novih nasadih, so pričeli graditi v Cerignoli tvornico, ki bo dograjena do leta 1944.
= Potovanje bolgarskih industrijeev V Italijo. Ob koncu maja bo prispela v Italijo 16 članska delegacija bolgarskih in-dustrijcev. Delegacija se bo mudila v Italiji do 6. junija in bo obiskala Rim, Na-pulj, Turin in Benetke, kjer bo proučila možnosti nadaljnjega razširjenja italijan-sko-hrvatskih trgovinskih odnošajev.
— Maksimalni cenik za dimnikarska dela. Prvo društvo hišnih posestnikov v Ljubljani opozarja, da je 20. maja 1942 stopil v veljavo nov začasni maksimalni cenik za dimnikarska dela. ki je neznatno povišan, Če se prejšnja tarifa preračuna v lire. Za štedilnik z eno pečico se računa 1.50 lire. z dvema pečicama 2 liri, za zna-šenje kotlička za vodo se plača 0.50 lire, za ruski ali valjasti dimnik v pritličju 1 liro, za prelazni dimnik v pritličju 1.50 lire, za vsako nadaljnje nadstropje pri vsakem štedilniku 0.25 lire itd. V ceniku določene so najvišje dopustne cene. Ker je več posestnikov ta strank plačalo preko tega, imajo ti pravico poračunati. Plača se samo za Izvršena dela. Vsa pojasnila se dobe v društveni pisarni.
= Hrvatski plačilni promet z Italijo. Hrvatska državna banka je objavila okrožnico, v kateri opozarja, da se glede na pasivnost hrvatskega klirinškega računa z Italijo dovoljujejo vplačila hrvatskih uvoznikov vnaprej samo v primeru, če lahko hrvatski uvoznik navede številko m datum italijanskega izvoznega dovoljenja, kar pa ne pomeni nobene ovire, ker se brez italijanskega izvoznega dovoljenja itak ne more izvoziti blago iz Italije.
= Preselitev kočevskih Nemcev, ki žive na Hrvatskem. Nemški pooblaščenec za preselitev v Zagrebu je izdal v hrvatskih listih opozorilo vsem Nemcem, ki so rojeni ali pristojni v Ljubljanski pokrajini in žive na Hrvatskem, da se lahko v teku junija preselijo v Nemčijo. To svojo željo morajo prijaviti do konca maja uradu poverjenika za preselitev v Zagrebu. Ob prijavi se bo razčistilo tudi vprašanje preno-i sa njihove imovine.
= Plačilni promet Srbije z inozemstvom. Srbska narodna banka objavlja, da je doslej urejen plačilni promet Srbije z Nem-Jjo, protektoratom in poljsflco generalno gubernijo, z italijansko-albansko carinsko unijo, z Norveško, Nizozemsko, Belgijo, Rumunijo, Madžarsko, Bolgarijo ln Hrvatsko.
INSERIRAJTE V „JUTRU*4
/
KULTURNI PREGLED
4	Josip Gostič
Dnevi -poje v naši Operi partijo Rudolfa y Puccinijevl »La Bohème« bivši član na-šega gledališča Josip Gostič. Ta pevec velikega formata, priznan v zadnjem časa na Dunaju in v Italiji, igralec široke
odrske kulture in sedaj že znatne umetniške izkušenosti, izpolnjuje z gostovanjem v Ljubljani željo, ki jo je bil nedavno iz-razvil v razgovoru s sodelavcem našega tista: namreč željo po tesnejših stikih z cdrom, na katerem je začel svojo umetniško kariero.
Naše strokovno besed j e in izrazje
Dr. Oton Baje, »Poškodbe in njihovo zdravljenje«
Lani je izdal tedanji Okrožni urad za zavarovanje delavcev v Ljubljani knjižico z gornjim naslovom. Pisatelj pravi, da se opira pri obravnavanju na svetovno znano delo dunajskega profesorja Böhlerja, vodje riezgodne bolnice na Dunaju, ln na izkušnje I. kirurgičnega oddelka ljubljanske bolnice. S svojim spisom upa »doseči povečanje zanimanja tako praktičnega kakor bolniškega zdravnika, predvsem za tako-zvane male poškodbe, katerih nasledki pa so pogosto izguba kakega uda ali pa njega neuporabnost. Drug namen je, ob času, ko se snuje slovenska klinika, odpirati našemu medicincu vpogled v del medicine, ki se glede na socialno važnost dosedaj v kliničnem pouku vse premalo upošteva, ki pa praktičnega zdravnika kot celo socialno zavarovanje v veliki meri zaposljuje.«
Posledica te knjižice bodi nekoliko obširnejša razprava o njej v dnevniku z namenom, da skušam pokazati, kaka naj bi bila slovenska strokovna beseda. Strokovno se z njo v dnevniku ne morem baviti — to spada v strokovni list — pač pa jezikovno, saj so dosedanje zdravniške razprave o slovenski strokovni besedi vzbudile živahno zanimanje tudi med nezdravniki, od katerih so mi nekateri zatrjevali, da niso nikdar mislili, da je tudi strokovna slovenščina tako lepa. Take obravnave v dnevniku, dostopne tudi najširšim krogom, pa so tudi nujno potrebne, ker se je izkazalo, kakor sem obelodanil v »Jutru«, da imajo celò naši najnovejši besednjaki neverjetno število strokovnih pogrešk, ki so pač posledica tega, da smo doslej strokovne zadeve obravnavali premalo javno, preveč za strokovnim plotom.
Pri čitanju knjižice sem prav posebno pazil na one oznake, ki jih ni v mojem Kliničnem besednjaku, pa bi bilo treba, da pridejo vanj.
Pravimo, da se komu ud suši, kadar atrofira, odtod oznaka suhotina za atrofijo (suhótica = sušica = tuberkuloza!). Pravimo pa tudi, da oteklina upada in odtod prenešena oznaka upad mišičja ali uda, ki ga ima pisatelj.
Za imobilizirati in imobilizacijo ima jako itepo oznako ustaliti, ustalitev zlomljenega ali bolnega uda.
Za rupturo najdem utrga (žile, živca, kite); za endarterie arterija končnica; za impressio crani! utor lobanje; za Abduk-tionsschiene odročna opornica; za os na-viculare čolniček; za pes planus trauma-ticus nezgodna ploska noga; gnojna izceja za Eiterung (izcedek = sekret!). Naštete oznake so točne, preproste in vredne, da si jih zapomnimo. Z nekaterimi drugimi se manj strinjam: za dekubitus rabi »sed-no«, ki je menda v zvezi s sedenjem, dočim ga povzroča ležanje in je točnejša oznaka preležina, bolnik je preležan (ima deku-bitus) ; za processus transversus vertebrae berem »obstranski obraslek«, ki se mi zdi jako neprikladen, zakaj tu ni mč obraslega, marveč izraslega, torej izrastek, če pa to označbo pridržimo samo za bolezenske izpremembe, tedaj bi rekli podaljšek, torej prečni vretenčni podaljšek, kar je resda dobesedna prestava latinske oznake, toda jasna in nedvomljiva; »začetno izrezanje (primarna ekscezija) robov, početni izrez rane« bi jaz slovenil takojšnje izrezanje robov, če že slovenim, ker bistvo zadeve je v tem, da rano oz. njene robove izrežem takoj, ko vidim ranjenca, če pride v pravem času; »bujna zrnenja ( granulaci je )« bi jaz delil in ločil zrnenje (pojav) in zr-nitve (granulationes) — za zadnje sem nekje našel oznako zrnaste bradavice in jo uvrstil v Klinični besednjak. Namesto »bujne« bi rekel bohotne (luxuriantes), ker bujno je normalno življenjsko, tu pa je mišljeno bohotno, abnormalno.
V naši stroki, če le kje, mora veljati načelo: qui bene distinguit, bene docet — razločuj. 6e le moreš, tudi v označevanju, kar je različno v naravi, ker s tem opozoriš na odtenke, ki so dostikrat neizmerno važni. Poglejmo in premi3limo!
Pri kostnih zlomih (fraktura v najširšem smislu) poznamo v mednarodnem besed ju: fissura (poka), infractio (nalom). fraktura (prelom), compressio (zdruzne-nje). To je četvero kostnih zlomov: prve opažamo zlasti na lobanji, druge in tretje na dolgih kosteh, četrte na hrbteničnih vretencih in kosti pétnici. Kostnim drobcem, ki nastanejo pri zlomih, pravimo mednarodno »fragmenti«, kar najbolje naSi-mo z zlomki, v čemer so obsežene vse oblike brez določnejše opredelitve, če iih pa hočemo natančneje označiti, bomo rekli:
odlomek ali odkrhek (Abbruchstlick), iz-gvozdek (Keilfragment), zdrüzek (Kompressionsmasse), zdrobljenec ali tudi od-drobljenec (Knochensplitter) pri zdrobljenih kosteh, vdrtek (Impresssionsstück) pri vdrtinah. Dr. Bnjc pozna samo »prelome«: prelomi lobanjskega dna, hrbtenice, medenice, nadlehtnice, petnice itd., ki so seveda kaj različni in jih prav lahko po slovensko označimo različno Takisto bi jaz razločeval »vlak«, s katerim se vozimo, od vleka mišic, kit, natege; opravo, opravljen, t. j. kar imam na sebi, od opreme, opremljen t. j. kar imam za poklic: zdravnik je dobro opravljen = dobro oblečen, pa zdravnik je dobro opremljen — ima dobre in dovolj zdravilnih pripomočkov; poškodbo, ki je neposredna, okvare cd, ki je posredna; mavčevo obvezo, ki je iz mavca, od mavčnih škarij in mavčne mize. ki niso iz mavca, pač pa jih rabimo pri mavcanju.
Podplutba je podkožna krvavitev, mea možganskimi opnami in lobanjo pa imamo eplduralno krvavitev, ne pa »epiduralne podplutbe«. Namesto »razpadlo možgansko tkivo« za detritus cerebri bi jaz rekel možganska brozga,, saj poznamo sadno brozgo tudi in ne samo one na cesti.
Giepsmieder napravimo pri poškodovani ali bolni hrbtenici, da io ustalimo in razbremenimo, zato ne moremo reči, da je to
*	Vzorna publikacija o počitniških kolonijah. Prejeli smo zvezek »Colonie della GI L. Na 60 straneh je podan izčrpen pregled o italijanskem skrbstvu za letovanje mladine. Do vseh podrobnosti je opisano, kako se je po Ducejevi želji in zapovedi razpredla v teku 19 let izredno obsežna organizacija, da uživajo italijanski otroci krasno počitniško razvedrilo, bodi že ob morju ali v planinskih krajih. Tako je v preteklem letu letovalo v organiziranih kolonijah GILa 699.701, v nadzorovanih kolonijah 50.461, v klimatičnih kolonijah pa 6036 otrok, še prepričevalne je kakor živahna beseda in številka nam govorijo o počitniških kolonijah krasne slike, deloma celostranske, deloma na pol strani, vse napravljene v bakrotisku Posamezni prizori so bili posneti z ckusom fotografa-umetnika. Prikazujejo nam počitek in živ-žav ob morju, na peščinah, v naslanjačih, na zelenih tratah. Kažejo mladino pri sončenju, vežbanju in rajarju. Sijajni so posnetki posameznih mogočnih letovišč. Moderne palače so namenjene otrokom. V celoti je to res odlična miblikacija, s katero stopa Italija v pogledu skrbstva za mladi rod mirne duše pred sodbo svetovne javnosti.
*	Dopolavoro potuje na Dunaj. Snoči je bila v Sofljini dvorani na Dunaju posebna prireditev Dopolavora, namenjena italijanskim delavcem, zaposlenim na Dunaju. Dopolavoro je poslal na Dunaj svoj kabaret, in sicer 6 solistov in orkester.
*	Smrt znanega letalca. Na vzhodni fronti je padel letalski nadporočnik Johann Waldhauser, odlikovan z viteškim križcem reda železnega križa. Star je bil 29 let. Od preprostega vojaka ee je povzpel do oficirja. Izkazal se je pri potapljanju brodovja. Smrt ga je dohitela na Krimu.
*	Nova vojna akademija nemške vojske. Berlin dobi novo veliko vojaško ustanovo: visoko šolo za nemške oficirje. Stala bo v bližini južnega kolodvora. Glavna palača bo dolga 200 m, v kvadratu naokrog pa bo še vrsta drugih stavb, med katerimi bodo dvorišča, vežbaližča in sprehajališča. Načrt za novo palačo je bil izdelan pri gradbenem oddelku vrhovnega vojnega poveljstva pod vodstvom ministra Alberta Speera. Kiparska dela na vhodnem por-talu in velike reliefe na fronti proti vrtom je napravil kipar Feliks Kupsch.
*	Nagrada umetniku Josipu Arensu. Znani westfalski akademski slikar Josef Arens, ki je v mirni dobi večkrat obiskal naše kraje, se je v sedanji vojni uveljavil s številnimi risbami iz vojske in s fronte. Bil je deležen že raznih priznanj in odlikovanj. Zdaj poroča »Frankfurter Zeitung«, da mu je bila priznana westfalska kulturna nagrada. Josef Arens ni samo mojster palete, marveč tudi odlično suče pero in je zapisal že marsikaj lepega tu&* o naših krajih. Med drugim je pred nekaj leti izdal odlično napisano potop;sno knjigo »Na sledovih carja Dušaita«, opremljeno z lastnimi umetninami.
*	Realna gimnazija v Kočevju. Z ukrepi, ki so v teku, se namerava za letos odločiti, da bodo učenci realne gimnazije opravljali razredne izpite, ne da bi plačali takse. — Razredni izpiti rednih učencev in privatni izpiti bodo v času od 1. julija dalje; učenci IV. in VIII. razreda pa bodo polagali te Izpite od 20. do 30. junija. — Nižji in višji tečajni izpiti se bodo vršili od 15. julija dalje. — Učenci bodo imeli pravico na popravne izpite, kakršnokoli bo število predmetov, iz katerih ne bi uspeli v I. roku za izpite. — Ravnateljstvo.
*	Nad zimsko zbirko se je pregrešil. V Rigi je bil ustreljen po prekem sodu Karal Rust, ker si je hotel prisvojiti nekatere krznene stvari iz velike zbirke za nemške vojake na vzhodni fronti. Bil je uslužben pri Nemškem Rdečem križu in si ie prilastil Imeniten damski krznen plašč, ki je bil namenjen eni icmed /Sester Rdečega križa na vzhodni fronti.
*	čudna trojica. Na Tirolskem sta 41-letni Herman Gapp ln 42 letni Johannes Lettenbichler Oklenila poslovno zvezo z Židom Siegfriedom Israelom Wachsom. Po Wachsovem navodilu je Gapp zaklal tri svinje na tihem. Lettenbichler "pa je Wach-su pomagal spraviti na stran še eno svinjo. Pred posebnim sodiščem v Inomostu je bil Gapp obsojen na 2 leti, Lettenbichler pa na 10 mesecev zapora, medtem ko o Židu poročajo, da si je sodil sam.
*	Ne delovni čas, marveč delovni uspeh je odločilen. Nižjeavstrijski državni namestnik dr. Jury je govoril na velikem zborovanju delavstva Cn je rekel: »Komur ni dana sreča, da bt se boril z orožjem, mora svoj smisel za vojaštvo pokazati doma z delom, da bo tudi deležen sadov zmage. Vojaško disciplino in vojaško požrtvovalnost zahtevamo tudi od uradnikov in nameščencev. Danes ko gre za biti ali ne biti, ne sme nihče tahinirati (lenariti). Danes ni v Nemčiji nobenih strankarsko-političnih ali verskih razlik ne nasprotij, nobenih razrednih in stanovskih razlik, marvsč je samo še enoten nemški r.nrod in enotna volja: zmagati, da bi Nemčija
»mavčev steznik, ker steznik ne ustalja ln ne razbremenjuje — bolj smiselna označba je mavčev oklep.
»Upognemo preko nogo klina, ki ga podložimo v sredo podplata«. Ta klin je po nemško resda Keil, po slovensko pa lesèna klada.
Fingerbeere ni »jagoda prsta«, marveč prstna, jagodica«.
Kost pètnica je zdruznjena, ne pa »razbita«.
Gelenkskapsel je sklepna gožva, ne pa »ovojnica«, ki (je Hülle: kitna ali kitnlca
(Sehnenscheide), mišiCna (Muskelblnde). lobanjska (Sehnenhaube), ledvična (Nie-renkapsel) itd. ovojnica.
»S kokainom dosežemo brezbolnost skie-pa« — ne »brezbolnost««, ker to bi pomenilo, da smo ozdravili obolenje v sklepu, marveč brez — ali bolje neboléènost.
»Regidnosrti sklepov se zazdravljo«. Za-zdravijo ali zarastejo se rane, rigidnost (okorelost) pa se ozdravi.
Ne »vbrizgamo med prelom«, marveč med zlomke ali v lomišče.
»Nasledki pri še nezaraščenlh fragmentih«. Fragmenti se zrastejo, zaraste pa se zlom ali zlomljena kost. »So prelomi koščeno zaraščeni«, je prav rečeno.
(Pride še.)
Dr. Mirko čem««.
živela!« — Dr. Jury je nato razpravljal o podaljšanem delovnem času uradnikov in nameščencev in Je rekel: »Nihče ne sme tega napačno razumeti na ta način, da bi v večjem številu uradnih ur opravljal isto delo kakor prej. Vsak uradnik mora v podaljšanih uradnih urah še vne-teje opravljati svojo službo, da bo nadomestil tiste, ki so zamenjali pisalno mizo z vojaško službo.«
IZ LJUBLJANE
u— Novi grobovi. Po težki bolezni je preminil tovarnar g. Ivan Prešern. Zapušča soprogo, sina, dve hčerki in številno drugo sorodstvo. Na zadnji poti ga bodo spremili v sredo ob pol 17. Iz kapele sv. Nikolaja na Žalah na pokopališče k Sv. Križu. — Po dolgi in mučni bolezni je umrla ga. Mimi Božičeva, rojena Mahkovčeva. Truplo pokojne so prepeljali v Trbovlje in ga tam položili k večnemu počitku. — Po kratkem trpljenju je za vedno zatisnil oči g. Pavel Stele. Pokopali so ga v torek na pokopališču pri Sv. Križu. — Pokojnim blag spomin, užaloščenim svojcem pa naše iskreno sožalje!
u— Novi pravniki. Na pravni fakulteti ljubljanskega vseučilišča so bili diplomirani gg.: Franc Kaiser, Stanko Kociper, Anton Linke in Danilo Sever. Vsi so iz Ljubljane. Iskreno čestitamo!
u— Revne družine vojnih ujetnikov ln internirancev se že od sobote naznanjajo mestnemu socialnemu uradu v H. nadstropju stare cukrarne na Poljanskem nasipu št. 40 po začetnih črkah svojih priimkov. Današnjo sredo pridejo na vrsto revne družine onih ujetnikov in Internirancev, ki se njih priimki začenjajo s črkami S, š in T, a v četrtek med 8. in 14. uro pridejo na vrsto priimki z začetnicami U do 2. Opozarjamo, da je četrtek 28. maja zadnji dan za prijavo. S seboj naj stranke prineso listine, ki so iz njih razvidni vsi podatki ujetnika ali interniranca ter tudi družinskih članov. Obenem pa morajo prinesti tudi listine, ki dokazujejo ujetništvo ali internacijo, torej uradna obvestila, pisma in podobno. Tiste družine pa, ki je kak njih član šele po 1. maju 1.1. šel v internacijo ali ujetništvo ali bo pa šele šel, naj se pa v mestnem socialnem uradu javijo katerikoli uradni dan po 28. maju 1.1. Vse prizadete družine pa morajo temu uradu vselej takoj naznaniti tudi vrnitev ujetnika ali interniranca.
u— Poslednja ovira je odstranjena. Nova šubičeva ulica bo končno izročena svojemu namenu. Utrjevalna dela so že toliko napredovala, da se cestišče ne pogreza in je že sposobno za vozni promet. V ponedeljek so delavci začeli podirati zadnjo zapreko — asfaltni hodnik v šelenburgovi alici, kd je zapiral vozilom dostop v novo prometno žilo. Podaljšek šubičeve ulice bo zelo širok in bo imel na obeh straneh široke hodnike za pešce. Pločnik ob nunskem zidu je v glavnem že urejen, treba ga bo še obrobiti in asfaltiriati, na nasprotni strani pa še ni dokončan, ker se ozemlje ponekod še zmeraj pogreza. Pomena nove ulice menda ni treba posebej povdarjati. Mestno središče je dobilo novo zvezo v smeri od železniške proge proti gradu vzporedno z Ulico 3, maja in Verdijevo ulico, čim bo urejena tudi Nunska ulica, bomo v središču imeli kar 8 vzporednih cest in sicer: Cesto 29. oktobra, Gregorčičevo, Erjavčevo, Nunsko, šubičevo in Puccinijevo ulico. Ulico 3. maja in Verdijevo ulico. Neurejena ostane še Puherjeva ulica.
u— Tatovi po rožniikih gozdovih ln po lesovih ob Večni poti delajo veliko škodo, ker sekajo hosto in mlado, a tudi odraslo drevje kar na veliko. Nastale so že poseke in jase, da se gozd Slehernemu smili. Tatovi so postali celo tako predrzni, da hodijo kar z vozmi po hesto. Izumili so pa tudi način, da si zagotove suho hosto, ki jo lastniki radi puste poštenim revežem. Zato so gozdne straže dobile ukaz, da morajo z vso strogostjo pregnati škodljivce zasebnih in mestnih nasadov. Varujmo nasade in gozdove, saj so vir dohodkov in zdravja ter ponos vse Ljubljane!
u— Vse pridelovalce žita, krompirja, fižola in lanu v območju mestne občine ljubljanske spet opozarjamo, da morajo prijaviti tudi najmanjšo količino takih kultur, še posebno pa opozarjamo kmetovalce, da letos uslužbenci mestnega gospodarskega urada ne bodo dostavljali prijav na dom kot lansko leto. Zato naj vsi pridelovalci sami pridejo po tiskovine v sobo št. 55 mestnega gospodarskega urada v Beethovnovi ulici št. 7, seveda čimprej, ker morajo naznanila oddati najpozneje do 31. t. m.
u— Na koncertu v petek, dne 29. t. m. zvečer, se bo Izvajal poleg Corellijevega, škerjančevega in Novakovega tria Beethovnov trio v g-duru, ki je drugi izmed treh triov, ki jih je Beethoven priobčil pod svojim opus 1. Pred nami se razpleta sa-njavi skladatelj ■ svojo jasno, skoraj mo-zartovsko glasbo, ki je Se niso ob težil e hude skrbi, težave in tragedije kasnejših skladateljevih let. Prvi stavek začne 8 ši-
rokim uvodom, ki le z veliko raztegnjeno kad eneo pripravi Iskri, glavni tema, skoraj rondojskega značaja, ki se igrivo prepleta v vseh treh Instrumentih, že v izpeljavi se pokaže pravi Beethoven. V največjem pianisimu se v globokih basih motajo nagle čestnajstinke iz prvih domisl.*-kov, katerim sekundirajo z močnimi akcenti višji glasovi. Miren, skoraj idiličen gladko tekoč, a široko razpreden je Largo. V Scherzu, ki v tem triu nastopa mesto Menueta, se vrši vso glasbeno dogajanje v pridušenem zvoku. Zadnji Rondo je duhovita igra med tremi instrumenti, zgrajena z vsemi umetnostmi kontrapunkta in oblikoslovja. Koncert bo ob četrt na 7 v veliki filharmonični dvorani, izvajal ga bo ljubljanski komorni trio Dermelj, šedlbauer, Lipovšek pod okriljem Glasbene Matice. Vstopnice v knjigami Glasbene Matice.
u— Nova lekarna Mr. Ph. Deu Dia, Go-sposvetska cesta 4., v prostorih bivše lekarne Kuralt, je redno odprta.
u— Nesreče. 31-letna žena zidarja Julija Muha iz Ljubljane je V ponedeljek peljala v vozičku svojo enoletno hčerko Magdaleno. V bližini cukrarne jo je neki voznik z vozičkom vred podrl na tla. Hude se je potolkla po glavi in na rokah, otrok pa ima poškodbe po vsem telesu. Ana Mrakova 61-letna žena posestnika iz Notranjih Goric, je padla in se peškodovala po hrbtu. — Zaradi slabosti je padla in se potolkla na glavi 26-letna žena krojača Marija Kranjčeva lz Ljubljane. Desnico si je zlomil 9-letni sin delavca Anton štupica iz Sodražice. Z voza je padla in si zlomila levo nogo 8-letna posestnikova hči Milica Zdešarjeva iz Zaklanca. Pri igri je padla in si zlomila levico 9-letna hči zidarja Vida Kumarjeva iz Ljubljane. Ponesrečenci se zdravijo v ljubljanski splošni bolnišnici.
u— Podpornemu društvu za gluhonemo mladino je poklonilo uradniStvo Privileg'-rane agrarne banke v počastitev spomina blagopokojne ge. Marije Vodopivčeve preostanek vsote za nabavo venca v znesku 100 lir. Prisrčna hvala!
u— Vojni invalidi in vdove iz Ljubljane, ki so se oglasili v društveni pisarni zaradi domovnice in potrdila o bivanju v Ljubljani, se pozivajo, da pridejo takoj med uradnimi urami v pisarno, ker so potrebni še nekateri podatki. Kiajevni odbor Ljubljana.
u— Našla se je živilska nakaznica. Dobi se pri vratarju Delavskega doma.
Z Gorenjskega
Društvo celovških turnarjev je ob letošnjih binlcoštih praznovalo svojo SO letnico. Ob tej priliki je gauleiter dr. Rainer poslal društvu pismene čestitke, kjer pravi, da je nekdanje turnarsko društvo v Celovcu v znatni meri pripomoglo k preobražen ju koroškega ljudstva. Obljubil je nadaljnjo pomoč.
Obisk pri mežiških rudarjih. Gauleiter dr. Rainer se je pripeljal v Mežiško dolino na obisk k rudarjem. S spremstvom se je popeljal v mežiško jamo, kjer so mu razlagali, kako je prej angleška uprava izkoriščala rudnik. V nagovoru rudarjem je gauleiter izrazil .prepričanje, da bodo tudi oni kolikor le mogoče pripomogli k nemški zmagi.
Dosedanji radovljiški okrožni vodja dr. Hradetzky je bil postavljen za ekrožnega vodjo v Beljaku. V svojo novo službo je bil vpeljan od gauleiterja v beljaški mestni dvorani.
S Spodnje štajerske
Novi grobovi. Na vzhodni fronti je padel 20 letni Karel Pregrad, trgovski nameščenec, višji strelec pri nekem planinskem lovskem polku. Doma Je bil iz Maribora. Nadalje je padel na vzhodni fronti 19 letni prostovoljec Fritz Dworschek, doma i* Celja. Dodeljen je bit oboroženemu oddelku SS. — V Mariboru so umrli 64 letni upokojeni policijski uradnik Bogoljub Nozir, 38 letni Osvald Orsič, mestni uradnik iz Ptuja, hčerkica strojnega kurjača Erika Bratuša in 34 letni gostilničar Franc Murko iz Studencev. V Vojniku je umrl Franc Senegačnik, posestnik in občinski nameščenec.
Skrb za gozdove. Prvič so se v Ptuju zbrali gozdarji in revirni nadzorniki s Spodnjega štajerskega. Višji gozdar Zhu-ber je pozdravil zborovalce kot poverjenik gozdne uprave in Je govoril o pomenu gozdov, zlasti v vojni. Gozdni mojster, dr. Vorreiter pa je razlagal, kakšno je spodnještajersko gozdovje in kako ga je treba gojiti. Zborovalci so si ogledali ptujske parke in gaje ter so spoznali tudi posamezne mestne zanimivosti. Potem je bila skupna večerja.	«
Krajevni voditelji ptujskega okrožja so bili sklicani 19. in 20 maja k zasedanju v Ptuj. Premotrivali s*' dosedanje delo. posebej še vprašanje zaščiten cev, uradna zborovanja, odpust vojnih ujetnikov, otroške vrtce ln športna igrišča. Predavali so jim posamezni predstavniki. Ob zaključku je bil predvajan zvočni tednik, okrožni vodja Bauer pa je ìzprtgovoril o sedanjem stanju Nemčije.
Na spodnejštajerske čebelarje je bil izdan oklic, ki pravi: Ker so bila stara društva razpuščena, je treba čebelarje na novo organizirati, čebelarji se zato pozivajo, da se dajo takoj vpisati v prijavno polo pri krajevnem kmečkem voditelju, ki bo spisek poslal prehranjevalnemu uradu in deželnemu strokovnemu združenju čebelarjev v Gradcu. Priglašeni čebelarji prejmejo nato predpisano prijavnico. Kjer doslej ni bilo čebelarskega društva, se lahko posamezni čebelarji pismeno priglasijo naravnost v Gradec.
Mariborska prehrana. Ker nastopa toplejši čas, oddajajo v Mariboru odslej rgle-ko po mlekarnah samo od 7. do 9. zjutraj. Gospodinjam je naročeno, da mleko takoj skuhajo in preprečijo sesirjenje. — V Mariboru ln okolici bodo te dni razdelili omejeno količino zelenjavnih konzerv za otroke in mladostnike. O razdelitvi je bil objavljen natančen razpored.
Ie Gornjega grada poročajo: V otroški vrtec so doslej priglasili 42 otrok. Pod vodstvom deklet, ki opravljajo delovno službo, se otroci igrajo na grajskem vrtu. — Najvišje bivajofil kmet Franc Speh se je ponesrečil, ko je padel z lestve. Zlomil si je obe roki.
žrtve nesreč. 01 letna Ivana šauperlova od Sv. Benedikta je padla na dvorišču tako nesrečno, da si je zlomila nogo. V nekem podjetju na Tesnem je padla 15 letnemu vajencu Francu Lorberju traverza na prsi, mu zlomila več reber ln ga hudo notranje poškodovala. Jožefa Brilejeva z
Zdol si je pri delu nevarno zastrupila kil. Janez šrajber iz Mozirja je bil prepeljan v celjsko bolnišnico, ker se je po lastni krivdi hudo poškodoval. Ivana Katnikofa iz Topolšice se je hudo polomila pri padcu, prav tako sta se ponesrečila pri delu Franc Mesarič iz Celja in Frančiška Do-novškova od Sv. Krištofa pri Laškem.
Nabor za mladeniče letnikov 1923 in 1924 tako za vojno službo kakor za državno delovno službo bo v mariborskem okrožju v času od 28. maja do 18. junija. Podrobnosti so objavljene na lepakih.
Iz Hrvatske
Uspeh hrvatske umetnice v Sofiji. Bolgarsko prestolniško časopisje v svojih kritikah o koncertu hrvatske pianistke Melite Lorkovičeve poudarja izreden uspeh, ki ga je umetnica dosegla s svojima dvema koncertoma v bolgarski prestolnici.
Zbiranje zdravilnih zelišč. Znano je, da po hrvatskih planinah raste mnogo zdravilnih zeLšč. Doslej je bilo to bogastvo neizkoriščeno. Po zgledu drugih di-žav je dalo ministrstvo za domobranstvo pobudo, naj šolski otroci na svoj'h izletih in ob drugih podobnih prilikah nabirajo zelišča za potrebe vojske, ki vsako leto potroši ogromne kol-čine uvoženega čaja.
Cena po vrtnini v Montar ju. Mestno na-čelstvo v M as t aru je odredilo naslednje nove cene za po vrtni no: por 10 kun, če-bulček 12 kun, špinača 20 kun, zelje 20 kun, glavnata solata 15 kun, vse za kg.
Pomemben jubilej Siska. Prihodnje leto
Tivarjevi delavci dajejo prostovoljno od svojega zaslužka en odstotek v korist države. Mesečni prispevek znaša približno 100.000 kun.
Regulacijs!*a dela od Bjelovarà do Ze-muna. Pred dnevi je bila v Osijeku seja vednih zadrug, kjer so razpravljali o končnem načrtu za regulacijo vsega področja od Bjelovara do Zemuna. Pre ".log je bil izročen v odobritev ministrstvu za narodno gospodarstvo.
Letovišče v dolini Rame. Pokrajinski odbor Rdečega križa v Sarajevu je sklenil letos zgraditi v dolini reke Rame gozdno letov'šče. Denarna sredstva so že na razpolago.
Nova sodna palača v Ogulinu. Gradbeni tehnični odbor v Oguiinu je izdelal načrt za gradnjo nove sodne palače. Stroški so predvideni na 33 milijonov kun.
Rojstno hišo bratov Radičev popravljajo.
V	vasi Trebarjevu. od koder izhaja Radičev rod, bodo popravili razpadajočo rojstno hišo bratov Stjepana in Ante Radica.
Jezikovni tečaji za novinarje. Hrvatsko novinarsko društvo je začelo prirejati jezikovne tečaje (pravopis, terminologija, stilistika), obvezne za vse aktivne novinarje.
Nova imena zagrebških ulic. Po sklepu župana Ivana Wernerja se bivša Beogiad-ßka ulica od3lej naziva Ulica Zmaja Husein-bega Gradaščeviča, trg Vojvode Putnika pa je dobil ime po Stipi Dujiču.
V Ljubljansko pokrajino pristojni Nemci se morajo javiti. Nemci, rojeni in pristojni v Ljubljansko pokrajino, ki žive na področju Nezavisne države Hrvatske in se žele izseliti v Nemčijo, se morajo do konca tega meseca javiti pri uradu poverjenika za preselitev Nemcev v Zagrebu.
Sodelovanje hrvatskih ln bolgarskih učiteljev. Bolgarska prosvetna zveza je stopila v stike s hrvatskim poslaništvom v Sofiji in pokrenila akcijo za čim ožje sodelovanje med hrvatskimi in bolgarskimi učitelji. Na Hrvatskem je bila vest sprejeta z veliko radostjo.
Uspeh hrvatskih letalcev na Vzhodu. Hrvatsko vojaško odposlanstvo javlja iz Berlina, da je 24. in 25. preteklega meseca kapetan Stipčič v zračnih borbah sestrelil po eno sovražno letalo. 20. aprila je narednik Kauziarič sestrelil eno letalo, našle inji dan pa nadporočnik Stare in za-stavnik Galič vsak po eno letalo.
Trgovinski minister dr. Toth v Romuniji.
V	rumunsko prestolnico je prispel hrvatski trgovinski minister dr. Toth v svrho razgovora o kompenzacijskih dajatvah za koruzo in druge življenjske potrebščine, ki jih bo Hrvatski dobavila Rumunija.
h Srbije
Smrtni ostanki Obrenovičev prekopani. Pred dnevi so iz stare cerkve sv. Marka v Beogradu izkopali posmrtne ostanke zadnjih Obrenovičev in nekaterih starih vladik, med njimi okostja kralja Aleksandra, kraljice Drage, kneževiča Sergija, brata kralja Aleksandra, Ane, vdove Jo-vana Obrenoviča in metropolita Teodosija Mraoviča. Telesne ostanke so dali v kcvi-naste krste in jih prenesli v novo cerkev sv. Marka.
General Nedič o Jugoslaviji. Nedavno je sprejel srbski ministrski predsednik general Nedič odposlanstvo kmetov iz kolu-barskega in podgorskega okraja. V svojem nagovoru jim je med drugim dejal, da je prišel na svoj položaj po sil razmer in da želi rešiti to, kar se še rešiti do. Govoril je o prejšnjem strankarstvu m dejal, da je zaradi njega nastala katastrofa srbskega paroda. Svojo iziavo je končal z besedami: »Mi moramo vedno biti ln ostati Srbi in ustvarjati Srbijo, novo Srbijo, v kateri bo vsakemu Srbu dobro.« Na vprašanje, če hočejo še enkrat ustvarjati nemogočo tvorbo, kakršna je bila Jugoslavija. so kmetje odločno odgovorili, da ne. (Iz »Hrvatskega Naroda«.)
Kje je Dragoljub Jovanovič? Beograjski list »Obnova« poroča iz Niša, da med oboroženimi komunisti v Srbiji sodeluje tudi dr. Dragoljub Jovanovič, bivši profesor beograjskega vseučilišča in prvak združene opozicije. Za svoj delokrog si je dr. Jovanovič izbral mejne predele med Srbijo in Bolgarijo, kjer zbira razbite ostanke komunističnih tolp. Zdi se, da je njegov sedež na planini Babin zub na meji med niškim in pirotskim okrožjem.
Ladijski promet na progi Beograd—ša-bac. Komisarični vodja bivšega jugoslovanskega rečnega parobrodarakega društva, je od 28. t. m. uvedel osebni in brzo-tovorni promet na Savi med Beogradom in šabcem.
štajerski biki gredo v Banat. Da se izboljša stanje goveje živine v Banatu, je poverjenik za prehrano in kmetijstvo pri genelnem kmetijskem pooblaščencu v Srbiji oiredil, da se nakupi na Gornjem štajerskem v neki rejski zadrugi 11 plemenskih bikov, posebej pri kmetih pa še 13 bikov, ki jih bodo v kratkem odposlali v Banat.
Obnovite naročnino!
«
SPORT
Sport In oborožena sila
S posebnim pogledom na vojsko
v Nemčiji
Kadar govorimo o športu in oboroženi sili, moramo predvsem misliti na telesno in duševno vzgojo nemškega vojaka, prt katerem imata sport in telesna vzgoja najpomembnejšo vlogo.
Sport je v nemški oboroženi sili doživel marsikatero spremembo, dokler slednjič le ni krenil po poti, na kateri se kažejo mnogi njegovi uspehi bodisi v službenem, bodisi v službenem, bodisi v neslužbenem delovanju posameznika. Prvi začetki sporta v nemški oboroženi sili segajo v sredino minulega stoletja, ko je bil nadporočnik Rothstein imenovan za prvega »ravnatelja srednje, šole za gimnastiko«. Ta šola se je začela z vzgojo civilnih in vojaških učiteljev za gimnastiko. Rothstein se je v svojem učnem načrtu omejeval predvsem na proste vaje in pri tem zanemarjal vsako vežbanje na telovadnem orodju. Ko je spoznal temelje švedske gimnastike, jo je skušal izkoristiti, da bi dosegel strumnejšo držo pri vojaku. Tako je gimnastika polagoma'postala sredstvo vojaške vzgoje. Pozneje je bil ustanovljen vojaški telesno-vzgojni zavod v Berlinu, ki je do začetka zadnje svetovne vojne v vseh pogledih skrbel za telesno vzgojo vojaka.
Nekako v isti dobi — pred pričetkom prvega svetovnega požara — je športno življenje v vseh slojih prebivalstva zavzelo ogromen razmah in vzporedno se je navdušenje za telesno vzgojo preneslo tudi pred vojsko. V njej so se ustanavljale skupine častnikov, ki so tu in tam pristopali v že obstoječa športna društva med meščani. Najbolj priljubljeni športni panogi sta bili takrat lahka atletika in nogomet, za častnike posebej privlačen pa je bil še moderni petoboj. Med najbolj navdušene in tudi najbolj uspešne sportnike-vojake tistih dob je spadal tudi takratni nadporočnik von Reichenau, ki je nedavno nenadoma umrl kot maršal nemške vojske. Ko se je 1.1914 začela prva svetovna vojna, je bilo seveda na mah konec vseh prizadevanj, da bi se športni pokret čimbolj razširil tudi v zadnjo edinico oborožene sile y Nemčiji.
Po vojni 1.1918 je vodstvo takratne nemške armade tudi v vprašanju sporta imelo pred seboj težke naloge. Vojska je štela vsega stotisoč poklicnih vojakov, ki so se morali vsi obvezati za 12-Ietno službovanje, in tudi nad temi je bilo treba nadaljevati nadzorstvo s telesno-vzgojne strani. Za športno vzgojo se je takrat brigala nova športna šola v Wünsdorfu blizu Berlina. Ta zavod je resda nadaljeval predavanja iz stare šole, vendar je v duhu nove dobe uvedel čisto drugačne metode za telesno vzgojo vojaka. Pri tem je veljalo kot načelo, da je telesna vzgoja sestavni del celotne človekove vzgoje, kajti voditelji te nove šole sporta niso več smatrali za sredstvo vojaške vzgoje, temveč le za sredstvo človekove vzgoje na splošno. V zvezi s tem ni nihče več delal načrtov s tem, kako bi posamezne športne panoge bolj smotrno prilagodil posameznim panogam oborožene sile. Pravilo je bilo predvsem, naj športno in telesno-vzgojno udej-stvovanje vojaka pripravi čim temeljiteje in čim zanesljiveje, da bo telesno in duševno sposoben za opravljanje vseh svojih službenih opravkov — v miru (kakor je bilo mišljeno takrat). Zaradi tega takrat tudi nihče od odgovornih voditeljev telesne vzgoje ni mislil na to, da bi vojaki vršili vsaj nekatere športne vaje med pohodom ali v popolni bojni opremi. In po-
sledica je bila Se ta, da so bile v vojsko uvedene brez kakršnihkoli preureditev razne vrste športnega udejstvovanja, ki niso izrazito pomembne z vojaških vidikov, kakor n. pr. nogomet in rokomet kot igre moštev, boks in podobno. Vse to delo je bilo pod vodstvom in nadzorstvom častnikov in podčastnikov, ki so v isti šoli prestali nekajtedenski tečaj s skromnim strokovnim izpitom. Po vzgledu take šole za vojsko na kopnem so postopoma dobile enaka vzgojevališča tudi mornarica in letalstvo zase in tudi v teh so delovali po prej omenjenih smernicah.
Tega načina športnega življenja v nemški vojski ni prekinila niti sedanja vojna. Kjerkoli dopuščajo razmere, se vojaki še dandanes povsod posvečajo športu, vsekakor v okviru danih možnosti po vremenu in prostoru in vsakokratni situaciji glede na razvoj vojnih dogodkov. Zadnjih nekaj let pred sedanjo vojno je najbolje pokazalo, da je sport postal važen sestavni del vzgoje nemške oborožene sile. An tudi zdaj — konec tretjega leta vojne — čitamo vsak dan znova, kako pripadniki nemške oborožene sile na vseh koncih Evrope porabljajo vsako priložnost, da se lahko vsaj za nekaj hipov spet povrnejo v sport in njegove čare. (Po športni službi »E. S.«)
Okrog tenisa
Hrvati rešili eno točko
Teniški dvoboj med Italijo in Hrvatsko, ki šteje v konkurenci za romski pokal, je bil odločen že drugi dan, ko so Hrvati izgubili še obe igri v dvoje in se je stanje točk v korist Italije zvišalo na čistih 4:0.
Na praznik sta bila odigrana še preostala dva singla, v katerih je Italijan Sada z lahkoto premagal mladega šariča v treh setih 6:0, 6:2, 6:2. Edino točko, ki je bila še na razpolago, je skoraj proti vsakemu pričakovanju osvojil Mitič v borbi z italijanskim prvakom Cucellijem. Kako čudno se je menjaval potek tega srečanja ki je bilo navsezadnje samo še prestižnega pomena za nekdanjo slavno Punčecevo ekipo, kažejo najbolje Izidi posameznih setov, in sicer najprej 6:2 za Italijana, potem 6:3 za Hrvata in še enkrat 6:4 za Hrvata, pa spet 6:4 za gosta in nazadnje odločilni 6:4 za Mitica.
Tako se je dvoboj med Italijo in Hrvatsko v konkurenci za romski pokal v tenisu
končal s 5:1 za Italijo.
* » •
Tereni za beli sport v madžarski prestolnici so vroči. Tako se zdi — kakor kažejo novejša poročila o teniškem turnirju za romski pokal med Nemčijo in Madžarsko — da poskušajo slabo srečo na njih tudi Nemci, ki tudi drugi dan turnirja niso mogli dvigniti rezultata više kakor na že doseženi remis prvega dneva. Podrobne številke o akterjih in igrah bomo še objavili, toda stanje je po drugem dnevu tudi še — samo izravnano 2:2.
Švedi in Madžari se dogovarjajo za teniški dvoboj, ki naj bi bil v Budimpešti. Toda iz Budimpešte so v Stockholm sporočili še enega izmed pogojev, ki dozdaj niso bili v navadi.
Drug dogovor te vrste je v teku med Švicarji in Italijani — na pobudo iz Švice. Italijani bi na srečanje pristali, toda obenem tudi s sodelovanjem ženske ekipe. Termin naj bi bil sredi avgusta nekje v Švici, najbrže v Curihu.
Turnir za romski pokal med Italijo in Nemčijo bo v Milanu, ne pa v Torinu, kakor se je govorilo dozdaj. Zato pa bo Roma dobila v izvedbo dvoboj med Italijo in Madžarsko, Viareggio pa onega med Italijo in Hrvatsko. Pravijo, da bi utegnili v teku sezone priti na gostovanje tudi Rumuni. Te igre bi gledali v Torinu.
INSERIRÀJTE V „JUTRU" !
ZAHVALA
Za vse dokaze sožalja in sočutja, ki smo jih prejeli ob težki izgubi našega dragega moža, očeta, brata in tasta, gospoda
ANTONA MENCINGERJA
POSESTNIKA IN TRGOVCA
se tem potom najprisrčneje zahvaljujemo.
Iskrena zahvala čč. duhovščini, darovalcem vencev in šopkov, vsem mnogim prijateljem in znancem, ki so ga spremili k večnemu počitku.
Sveta maša zadušnica se bo brala v ponedeljek, dne 1. junija t. 1. ob 7. uri zjutraj v cerkvi sv. Petra v Ljubljani.
LJUBLJANA, 26. maja 1942.
ŽALUJOČA ŽENA, HČERKI IN OSTALO SORODSTVO.
Mali oglasi
Službo dobi
Beseda L—.60, taksa—.60, za daianie naslova ali za šifro L }.—.
Damska krojačica
sprejme mlajšo pomočnico. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
6972-1
Čevlj. pomočnika
sprejmem za stalno z oskrbo, za mešana dela. Travnik, Trebnje.
6960-1
Postrežnico
pridno, pošteno, starejšo sprejmem za dopoldne. Spitzer Ivana. Emonska cesta 11-1.	6962-1
Sodar
po možnosti s prakso o kuhanju žganja, sadnih sokov ln marmelad, dobi mesto. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Nastop takoj«.	6981-1
Sprejmem takoj
pošteno ln pridno dekle za gospodinjstvo, štefe. Sv. Petra cesta 40.
6979-1
Službe išče
Beseda L —.JO. taksa —.60. za daianie naslova ali za iifro L 2.—.
Postrežnica
Išče zaposlitve za vše dopoldanske ure alt nekajkrat tedensko. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.	6982-2
Beseda t —.60, taksa —.60. za daianie naslova ali za šifro L J.—.
Gospodično
aH gospoda, kl perfektno obvlada italijanski jezik, iščem v svrbo konverzacije. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Inženjer«.	6969-4
Prodam
Beseda L—.60. taksa—.60 za daianie naslova al) za iifro L J.—.
Kavni mlinček
zelo močan, '/: KS, za 2500 lir prodam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.	6367-6
Vreče, bale in krpe
za čiščenje strojev proda Metalia, Gosposvet-ska 16.	6977-6
čebelarji!
Prodam takoj 7 panjev z močnimi družinami ln 6 praznih — Vprašati: Trstenjakova 2-II., desno.	6983-6
Otroško posteljico
belo, železno, prodam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.	6985-6
Za »Samokuhalnik«
naj se zanimajo gospodinje, katere žele hraniti kurjavo ln čas. Enostavno in poceni. Dobi se: Franc Kernjak. Tržaška C. 92. 6677-6
Steklenice
balone in pletenke kupujem. Dostaviti v skladišče k Figovcu. 6980-7
Kupim
brizgalko za sadno drevje. šišenska 14, Neubauer.	6971-7
Knjige
beseda L —.60, taksa —.60. za daianie naslova ali za iifro L }.—.
Kupim
Ljubljanski Zvon od 13S1 dalje, broširane in vse druge slovenske knjige. Hliiko Sevar, anti-kvarilat. nasproti št. Ja-kobske šole.	6815-8
A vtojfrnoto
Beseaa L —.60. taksa —.60. za daianie naslova ali za iifro L J.—.
Avto
Olimpie, v najboljšem stanju, malo vožen. proda, eventuelno zamenja sorazmerno za hišico ali parcelo, paraža Jurko-vič. Bleiweisova 36.
6963-10
Stare gramofonske plošče
kupuje to plača naiviiie dnevne cene samo »Everest«. Prešernova ul. 44.
6449-7
Vilo v Šiški
prodom za 270.000 lir, 2 trisobna stanovanja. Poizve se: černetova 14.
6973-20
Hišo ali vilo
kupim v Ljubljani od 250.000 do 700.000 lir. — Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Nuj not.
6974-20
SoMWßdit:
Beseda L —.60, uksa —.60 za daianie naslova ali za šifro L 3.—.
Lepo sončno sobo
s posebnim vhodom oddam. Salezijanska ul. 11.
6975-23
Opremljeno sobo
oddam mirni stranki.
najraje upokojencu. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.	6961-23
Opremljeno sobico
oddam solidni postrež-nlci, ki bi pri gospodinjstvu pomagala. Cesta 29. okt. 3, pritličje.
6959-23
Opremljeno sobo
oddam za Bežigradom. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 6968-23
Opremljeno sobo
čisto in mirno, oddam takoj solidni osebi. — Mestni trg 17-11.. vrata 8.	G978-23
INSERIRAJ V „JUTRU"!
m
Beseda t —.60. taksa —.60. za daianie naslova ali za šifro L 3.—._
Višji uradnik
išče garsonjero ali prazno sobo s posebnim vhodom v novi hiši. — Fonvdbe na ogl. odd. Jutra pod »1. junij«.
6964-23a
Garsonjero
ali sobo s posebnim vhodom, prazno ali opremljeno, išče soliden gospod. plača dobro. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Center ali bližina«.	6S76-23a
Izgubljeno
Izgubila se je
na glavnem kolodvoru V petek 22. t. m. lasciapassare št. 34.952, na ima Rupena Bozalija, Celovška c. 56. Poštenega najditelja prosim, da jo odda proti nagradi v mlekarni, Jernejeva c. 2.
6984-28
Obrt

Beseda L —.60. taksa —.60. za dajanie naslova ali za
šifro L 3.—._
Odeje iz vate
in puha, stare ln nove, sprejme v prvovrstno izdelavo Hribar. Marijin trg 2-II.	6801-30
Zdravstvo
Beseda L —.60, taksa —.00, za dajanie naslova ali z» šifro L 3-—.
Za odvajanje
kupite v lekarni »Uredi-stol« čokolado L 1.30.
6493-40
Beseda L —.60, taksa—.60, za daianie naslova ali z» šifro L 3.—.___

Opremljeno sobo
s strogo separi ranim vhodom, po možnosti v sredini mesta, iščem za takoj. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Miren in dober plačnike.
6970-23a
PREMOG DEVA
I. Pogačnik
LJUBLJANA Bohoričeva ulica 5 Telefon 20-59
■>'■"'' £
.• .•-V" .. '.t.,.	.
Po težki bolezni nacn je umrl naš ljubljeni soprog, predobri oče, stari oče, stric, svak in tast, gospod
TOVARNAR IZ KRANJA
25. t« m., previden s tolažili sv. vere.
Na zadnji poti ga bomo spremili v sredo, dne 27* maja 1942, ob po! 5. uri popoldne z Žal, kapele sv. Nikolaja k Sv. Križu.
LJUBLJANA, KRANJ, dne 26. maja 1942.
Žalujoči:
FRANČIŠKA, soproga : MARIJA por. DR. ZAJC, FRANČIŠKA, ALEKSANDER, otroci; DR. DRAGO ZAJC, zet; DRAGO, vnuček in ostalo sorodstvo.

äü . v«. .
-■ C^ ' '/ v. - ■■ ''


E- Salgari:
giisar
Roman
Tisti mah se ie z boka ladje svetlo zabliskalo, topovi so zagrmeli in krogle so treskoma udarile v vrhove dreves.
Jadrnica ie bila zdaj minila rt in okrenila. Spustila ie več čolnov, da bi zasledovali kanu.
Carmaux in Stiller sta podvojila svoj napor. Tik pred obalo so zavozili na peščino. Gusar je takoj skočil v vodo, planil do prvih dreves na bregu in se skril za njimi. Colnaria sta se spustila čez rob in se potuhnila v vodo, ker sta bila na sovražni ladji spet zagledal goreče netivo. Ta zvijača ju ie rešila. Še hipec, in po grmovje in palmovem listju se je usu'.a nova toča krogel, med tem ko ie nekaj težkih izstrelkov udarilo v čoln. Čudežno rešena fiibustir-ja stf zdai iadrno splezala na breg in se skrila v grmeviu.
»Sta ranjena?« ie v skrbeh vprašal kapitan.
»Flibustirja se svinčenka ne prime!« je odgovoril Carmaux.
Vsi triie so zdai poiskali med gostim rastlinjem varno zavetie in se niso več menili za svinčenke, s katerimi so iih Španci pozdravljali iz svojih ša-
lUD.
Otok i e moral imeti kak kilometer obsega in je moral ležati pred ustiem reke Katakumba, ki se
kmalu pod Suano izliva v jezero in se ie dvigal v obliki stožca tri do štiri sto metrov visoko. Pokrivalo ga je bohotno rastlinje, največ cedrovci, bomba-ževci, bodeče evforbije in palme vseh vrst.
Ko so gusarji prišli do zgornjih pobočij, ne da bi srečali kako živo bitje, so si privoščili kratek oddih, ker so bili povsem izmučeni.
Potem so krenili dalje. Rastlinje ie bilo tako gosto, da so morali s sabljami krčiti pot. Čez dve uri so nazadnje dospeli na vrh, ki i e bil malone gol, kajti pokrivalo ga je le skopo grmičevje in skalovje. Ker je sijal mesec, so dobro razločili špansko ladjo. Zasidrana je bila kakih tri sto korakov od obale, tri šalupe pa so bile na kraju, kjer je ležal razbiti indijanski kanu.
Mornarji so bili že na kopnem, toda prodirati se niso upali, ker so se bali, da iim ne bi zasledovanci v gostem rastlinju pripravili zasede. Polegli so bili okrog ognja, ki so ga zakurili na bregu, da bi se ubranili nadležnih komarjev.
»Počakali bodo solnčnega vzhoda in šele tedaj udarili za nami!« je menil Carmaux. »Očitno varuje guvernerja sam peklenšček. Zdai nam je že drugič odnesel pete!«
»Kaj naj storimo, ako posadka karavele naskoči stožec?« je vprašal Stiller.
»Oh, nič ne skrbi, v Maracaifcu so Španci naskočili notarjevo hišo, pa smo jim vendar srečno ušli!«
»Da.« se je oglasil gusar, »a to ni notarjeva hiša! Tudi grofa Lerne nimamo, da bi nam pomagal!«
»Torej res mislite, kapitan, da bomo končali svoje življenje na vešalih? Oh, vsai Olonez naj bi prišel!«
»Ta gotovo še pleni v Maracaibu! Drugače bi moral biti že tu!«
»Kje se mislite sniti z njim, gospod?«
»Pri ustiu Katatumba!«
»Torei imamo upanje, da ga nekega dne zagledamo tu! Saj menda ne bo hotel do smrti ostati v Maracaibu!«
»Samo če bomo takrat še živi! Misliš, da nas bo pustil V an Gould mirno sedeti tu na stožcu? Ne, dragec! Storil bo, kar količkaj more, da nas dobi v pest, preden pridejo flibustirji! Morda nam ta hip že pripravlja konopec na rajni!«
Po vrhu griča je bilo raztreseno debelo kamenie. Mornarja sta ga navalila toliko, da sta zgradila iz njega nekakšen nasip. Ta nasip je bil okrogel in sicer nizek, a vendar zadosten, da je varoval begunce če so ležali ali klečali. Naporno delo je trajalo dve uri. Potem sta navlekla še obilo bodečega rastlinja in spletla iz njega plot, ki je utegnil postati rokam in nogam nasprotnikov zelo nevaren.
»Zdaj imamo trdnjavico!« je rekel Carmaux in si veselo pomel roke.
»Nekaj še manjka!« se je oglasil Hamburžan. »Posadka nima jedilne shrambe!«
»Gromska strela, to pa, to! Niti enega prepečenca ni več, da bi imeli kaj glodati!«
»Kamenia pa ne moremo izpremeniti v hlebce! Treba bo oplenit gozd, prijatelj Stiller!«
Carmaux se ie ozrl proti vrhu, kjer je stal poveljnik na straži.
»Ali se krdelo ob vznožju že giblje?«
»Ne še!«
»Torej lahko greva na lov! Če bi bila nevarnost, naju pokličite s tem, da sprožite puško, kapitan!«
Flibustirja sta v svojo radost našla na pologu košček obdelanega sveta. Najbrže je bil kak Indijanec nasadil tod sadno drevje. Nabrala sta kokosovih orehov in pomaranč. Razen tega sta dobila veliko močvirno želvo. Vsega je bilo toliko, da so mogli po pameti prebiti ob tem vsaj štiri dni.
Razen sadja in želve sta odkrila še nekaj, od česar sta si obetala korist v boju proti Špancem. Bila je ristlina, ki jo domačini imenujejo »niku«.
Carmauxa je ob pogledu nanjo pograbila veselost ki jo je le s težavo obrzdal.
»Ali jim postreževa, dragi Stiller, če bodo presr-boriti! V tem podnebju je žeja huda, a pijače na karaveli ne bo kdove koliko! Le pazi! Niku bo delal čudeže!«
»Nimam veliko zaupanja v to reč!«
»Strela! Nekoč sem ga pokusil, pa je malo manjkalo,da me ni bilo konec.«
»Kaj misliš, da bodo prišli Spanci semkaj pit?«
»Nu, ali si videl v okolici še kakšno drugo jezero?«
»Ne!«
»Torei si bodo morali utolažiti žejo v tem, ti sva ga našla!«
»Radoveden sem, kako bo učinkovala tvoja rastlina!«
»Videl boš, da jih bo grozovito ščipalo po trebuhih!«
»In kdaj zastrupiva vodo z nikom?«
»Kakor hitro bova videla, da sovražniki napadajo hrib.«
Urejuje Davorin Ravljen — Izdaja za konzorcij >Jutra« Stanko Virant. — Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja: Fran Jeran. — Za inseratni del je odgovoren Ljubomir Volčič. — Vsi y Ljubljani.