JUTRA: Ut»d««fcivo w uprav*: Maribor, Al•kaandeov* o*#taM.t3 Ogtol po tora« OgtaM ijrnfrn— tw« o#«Mi .Jutr«- v LjoMjooi, PrvUtoo*. a E.4 razu* nadelj® ia prazaikov Rada« pH pošto*«« Jofc. ■■». v M* PottnTna pTažgrwT <|Ugojovfnf Leto I. (VIII.), štev. 163 Maribor, sreda, 16. novembra 1927 RftČHM Vlada in opozicija pripravljeni na nove boje notranje težkoče v radikalnem klubu, vedno čvrstejša opozicija. BEOGRAD, 16. novembra. V dobro poučenih krogih zatrjujejo, da tudi na seji fninistrskega sveta, ki se je vršila pod Predsedstvom kralja, ni bilo mogoče poravnati nasprotstev, ki vladajo v vladni koaliciji. Finančni minister je namreč zahteval pri razpravi o proračunu brezpogojno črtanje vseh nepotrebnih izdatkov, Posebno pa izločitev vseh investicij iz rednega proračuna. Razen ministrskega Predsednika so se izrekli vsi ostali ministri proti načrtu dr. Markoviča. Navzoči kralj je pomiril le s kompromisom. Oba tabora sta se namreč sporazumela, da ne bosta do rešitve proračuna, finančnega in stavbnega programa zahtevala nobenih Izprememb v kabinetu, tako da bi postala vladna kriza aktualna šele po sprejetju Proračuna. vsekakor merodajno razpoloženje v parlamentarnih odborih, kjer se je razvila vrsta konfliktov med radikali in Demokratsko Zajednico, tako da je ministrski predsednik zaposlen skoro samo s poravnavanjem sporov. Davidovič še vedno ni opustil svoje ideje glede visoke koncentracijske vlade. Včerajšnji njegovi razgovori s Pribičevi-čem in Jovanovičem so že dovedli do gotovega rezultata. Toda, tudi v radikalnih krogih se kaže nerazpoloženje proti Vukičeviču, ki še ve dno noče ugoditi zahtevi pašičevcev in nekaterih centrumašev, da naj klub razpravlja o politični situaciji. Vrh tega si hočejo biti radikali na jasnem glede t. zv. blejske pogodbe s klerikalci, ki jo smatrajo kot oseben dogovor med Vukičevi- Za mučni položaj vladne koalicije je |čem in dr. Korošcem. Slovesen sDre'em Marinkoviča v Beogradu BEOGRAD, 16. novembra. Zunanji minister dr. Marinkovič je prispel danes ob 12.54 z orijentskim ekspresom iz Pariza v Beogiad in je bil sprejet na kolodvoru zelo slovesno. Po poročilih iz Pariza je podelil predsednik francoske republike Marinkoviču veliki križec francoske čast ne legije Pozdravna brzojavka predsednika narodne skupščine dr. Periča francoski zbornici po podpisu pogodbe je bila sprejeta v francoskem parlamentu z velikim navdušenjem in ovacijami za Jugoslavijo. Kakor se zatrjuje v poučenih krogih, bo francosko-jugoslovanska pogodba že prihodnje dni predložena Društvu narodov v registracijo, nakar stopi takoj za 10 let v veljavo. Težaven položal rumunske vlade BUKAREšT, 16. novembra. Oprostitev Manoilesca je liberalno vlado zelo neprijetno presenetila. Takoj po razglasitvi razsodbe se je vršila seja ministrskega sveta, ki je razpravljala o nadaljnih odredbah vlade. Opozicijonalni listi označujejo razsodbo kot poraz vlade in zmago opozicije. Vlada je izdala komunike, v katerem pobija trditve opozicije, vendar pa je iz njega razvidno,^ da je prišla vsled srditih napadov opozicije v zelo mučen položaj. Vladni listi so zelo rezervirani, opozicija pa napoveduje ustanovi-tev skupne opozicijske fronte. Usodna pogreška madžarske politike BUDIMPEŠTA, 15. nov. Listi objavljajo obširna poročila iz Pariza o novi situaciji v Srednji Evropi po pod pisu francosko-jugoslovanske pogodbe in naglasajo, da bo ta pogodba nedvomno zelo vplivala tudi na bodočo madžarsko zunanjo politiko. Po zatrjevanju madžarskih listov, je zunanji minister dr. Marinkovič odločen pristaš zbližanja z Madžarsko in priha-jajo tudi madžarski politični krogi polagoma do prepričanja, da je naslonitev na Pariz in Beograd za Madžarsko mnogo pametnejša, kakor pa naslonitev na Rim. Ze v vladni stran- Prevoz Mihaela Vošnjaka v domovino Maribor, 16. novembra. ki sami prevladuje naziranje, da je italijanska orijentacija Madžarske usodna napaka in zmota, ki ne more prinesti državi prav nobene koristi za bodočnost. Sneg v Italili RIM, 16. novembra. Včeraj je po vsej Srednji Italiji zapadel sneg, kar je zelo redek slučaj. V Rimu je dosegla temperatura tri stopinje pod ničlo, v VLeranu pa cveto še rože. Filmi Zveze kulturnih društev Mariborska Zveza kulturnih društev, ki se je takoj po ustanovitvi z vso vnemo lotila dela, ki si ga je začrtala v programu, je v kratki dobi svojega obstoja zaznamovala nenavadno velike uspehe. Malenkost v njenem delovanju, ki jo pa nikakor ne smemo podcenjevati, so njene kulturne znanstveno poučne filmske produkcije v Grajskem kinu, kojih izredna kvaliteta je privabila k predvajanjem veliko število občinstva, zlasti pa ukaželjne mladine. Doslej nam je Zveza kulturnih društev nudila zanimiva filmska dela, ki so vzbudila v javnosti zasluženo pozornost. »Na obalah Amaconke« je bil film neprecenljive naravoslovne vrednosti, dočim je film »Mehika« vpeljal gledalce v čudesa tajinstvenih predelov centralne Amerike. Poslednji film »Zvezde na nebu« je uvedel opazovalce v zvezdoslovje in podaja prva opazovanja od Egipčanov pa do naj modernejših problemov potovanja na mesec in Mars. Razlaga postanke vse mirja, posameznih skupin, fizikalnih iz-prememb na raznih planetih in drugo. Vse je bilo v filmu poučno in tako nazorno podano, da je človeku vse ostalo trajno v spominu. V navedenih treh filmih je Zveza kulturnih društev podala garancijo, da bodo njene naravoslovne, zemljepisne, historične in sploh znanstvene filmske produkcije nudile res dobro snov za mladino in odrasle. Poučeni smo, da pripravlja ZKD za bodoče zanimiv film »Robinsona« in prvovrstno delo polno krasnih naravnih posnetkov »Švico«. Seriji omenjenih filmov bodo sledili še drugi, tako da se bo film Zveze kulturnih društev polagoma udomačil in si pridobil stalnih in hvaležnih obiskovalcev v Mariboru. V naše mesto je prispel iz Gliona v Švici vagon z zemskimi ostanki 1. 1920 preminulega velikega našega gospodarskega delavca in prvoboritelja za pravice našega naroda, Mihael^ Vošnjaka. Jutri, v četrtek, ob 9.30 dopoldne, se odpelje vlak z Vošnjakovo krsto v Celje, kjer bo slovesna žalna komemoracija na kolodvoru, nakar polože Vošnjaka v Št. liju pri Velenju k zadnjemu počitku. Dolž nost našega naroda je, da se tudi v Mariboru pokloni manom velikega svojega sina. Mihael Vošnjak, oče slovenskega zadružništva, bivši slovenski državni in deželni poslanec, je bil rojen 18. septembra 1837 v Šoštanju. Rodbina Vošnjakov se je naselila v Šoštanju v 18. stoletju in >e verjetno, da je prišla iz Bosne. Osnovali so že v 18. stoletju usnjarsko obrt, ki se je polagoma razvila v veliko industrijo. Ljudsko šolo je dovršil Mihael Vošnjak v Šoštanju, srednjo v Celju, tehniko pa na Dunaju, kjer je 1. 1857 diplomiral za inženjerja. Vošnjak je eden najstarejših slovenskih železničarjev. Bil je šef postaje na Pragerskem in v Zagrebu, odkoder pa je moral oditi, ker je dovolil, da so na južnem kolodvoru slovesno sprejeli vladiko Strossmayerja. Kmalu nato je Vošnjak zapustil železniško službo in se popolnoma posvetil avnemu življenju. Njegov brat Jože se je že od 1. 1868 bavil z vprašanjem, kako bi se kreditno zadrugarstvo udomačilo na Slovenskem. Toda šele Mihael je vzel zadružno vprašanje odločilno v svoje roke. L. 1882 je bil izvoljen v štajerski deželni zbor, tri leta kasneje pa še v dunajski parlament, kjer se je v prvi vrsti zavzemal za gospodarska vprašanja, zlasti za gradnjo novih železnic. V štajerskem deželnem zboru je dosegel, da so zidali železnico Celje—Velenje, ki je bila pozneje podaljšana v Dravograd. Le njegovi energiji se je zahvaliti, da je bil izveden ta načrt. Mihael Vošnjak se je med prvimi zavzemal tudi za zvezo Grobelno —Krapina, ki še do danes ni izvedena in bo najboljša zveza mariborske oblasti z Zagrebom. Tudi v železniškem odseku dunajskega parlamenta je igral veliko vlogo. Z imenom Mihaela Vošnjaka je zvezano tudi celjsko vprašanje — borba za slovensko gimnazijo v Celju, ki je izzvaui tako silno burjo v vsem avstrijskem javnem mnenju. Vošnjak je bil zelo vplivna osebnost v Hohenwartovem klubu ir. on je vrgel na »celjskem vprašanju« Win-dischgraetzovo vlado. Kar se tiče zadrugarstva, se je njemu zahvaliti, da je prišle do osnovanja Posojilnice v Celju, Južnoštajerske hranilnice v Celju, Kmetske posojihiice v Ljubljani ter slovenskih denarnih zavodov v Trstu in Gorici. Znani uš narrlii gospodar, I.iuhomir Kosier, pravi o gospodarskem udejstvovanju Mihaela Vošnjaka: »Propaganda za napredno varčevanje in potreba nacijo-nalne kreditne organizacije je imela svo-je pijonirje v Mihaelu in Josipu Vošnjaku. Ta dvojica ni imela pred očmi samo socijalno-ekonomske temveč tudi nacijo-nakio-politične momente. In v tem prav-cu se je gibala njihova akcija. Tu leže . njihovi kardinalni uspehi, ki so bili v po- Igledu nacijonalne vzgoje tako silno ogro* Iženega jugoslovanskega elementa odločilne važnosti in nimajo nič sličnega v. zgodovini naše socijalno-ekonomske evolucije. Mihael Vošnjak je bil prvi v južnih krajih nekdanje Avstrije, ki je snoval Zvezo zadrug. Zadružna zveza v Celju jei bila prva na slovanskem jugu. V jugoslovanskem zadrugarstvu ima Celje svojo zgodovinsko vlogo. Iz starinske hiše na glavnem trgu celjskem, v kateri je začel Mihael svoje zadružno delovanje in kjer je sam izvrševal funkcije predsednika itd., se je širila zadružna ideja po vsem slovanskem jugu«. Ko se je njegov sin, dr. Bogomil Vošnjak, opolnomočeni minister, posvetil v svetovni vojni v emigraciji delu za uje-dinjenje, je bil tudi Mihael Vošnjak prisiljen, da je zapustil domovino «in odpotoval v Švico. Vendar se je tekom 1. 1915 — po razgovoru z Masarykom — še enkrat vrnil v Avstrijo z važnimi naročili Masaryka. Po zopetni vrnitvi v Švico je ostal tamkaj do svoje smrti. Živel je v Glionu pri Teriteju in se je bavil z akcijo v pomoč naših političnih emigrantov. Njemu se je zahvaliti, da slovenski emigranti niso bili v težkem materijalnem stanju. Značilna je poslanice, katero je poslal Mhael Vošnjak o božiču 1917 ameriškim Slovencem. V tej spomenici, katere namen je bil, da razloži njegov sin Bogomil' našim rojakom v Ameriki pravo stanje svetovnega konflikta, pravi Vošnjak; »Danes nimamo niti domovine in moramo si napraviti novo. In ta nova slovanska domovina ne bo segala od Drave do So-i tle, temveč od Drave do Vardarja in Soluna. In v tej domovini mora imeti vsak** do dovolj zemlje in kruha in dovolj sreče. To slobodo pa je treba, da si pribor rimo. Samo v slogi Slovencev, Hrvatov in Srbov je zasigurana tudi bodočnost Slovencev!« Mihaelu Vošnjaku ni bilo usojeno, dat bi se vrnil živ v svobodno domovino. —* Ravno na dan, ko je imel* odpotovati iz Švice v Slovenijo, dne 2. julija 1920, jo umrl — gotovo radi silnega razburjenja. Njegovo truplo so spravili v kapelici pokopališča v Teriteju. Že lani je bilo določeno, da se truplo Mihaela Vošnjaka prepelje skupno z vojvodo Putnikom in v emigraciji umrlindj srbskimi poslanci v domovino. Nastala! pa so gotove težkoče na švicarsko-itafi-janski meji. Odbor za narodno priznanje; je sklenil že pred enim letom, da se izvrši prevoz trupla na državne stroške. Mihael Vošnjak bo pokopan pri cerkvi v Št. liju pri Velenju, kjer je pokopana že njegova soproga in drugi člani njegove rodbine. Želel je sam, da ga pokopljejo v tej idilični slovenski pokrajini In njegov sin, dr. Bogomil, je smatral za svojo dolžnost, da izpolni zadnjo željo svojega očeta. Vlak pride v Celje jutri, v četrtek, ob 12.30. Slava Mihaelu Vošnjaku! Borza LJUBLJANA 16. novembra. Devize; Berlin 1356, Curih, 1095.5, Dunaj 801.5, London 276.85, Newyork 56.75, Prage 168.45, Milan 308.5, Pariz 224.25. — Efekti: Celjska 164, Ljub. kreditna 130, Prva hrvatska 890, Kreditni zavod 160, Vevčft 134, Ruše 280—295, Stavbna družba S6| Šešir 104, Strojne tovarne 80. Certa 1 Din *■ Srednja bi meščanske šole v mariborski oblasti "V naši oblasti imamo sedaj 5 srednjih šol (državne realne gimnazije v Celju, Murski Soboti in Ptuju, državna humanistična gimnazija v Fariboru in državna realka v Mariboru). Izvzemši gimnazijo .Mi Murski Soboti, ki ima v tem šolskem letu samo spodnje štiri in pa šesti razred v državni upravi, so vsi ostali zavodi popolni. Ministrstvo je sicer dovolilo, da se smejo na gimnaziji v Murski Soboti otvo-rjti tudi ostali trije razredi (peti, sedmi in osmi), vendar pa kot privatni s pravico .javnosti na stroške občine Murska Sobota. Doslej se pa niso mogli otvoriti, ker primanjkuje Učnih moči. Osmi razred se najbrže sploh ne otvori, ker je premalo učencev, pač pa je nujno vprašanje otvoritve petega razreda in se na tem sedaj dela. "f * 'Kakor smo že poročali, je ministrstvo ukinitev petega razreda na gimnazijah v 'Mariboru in Ptuju za letošnje šolsko leto preklicalo, a že vnaprej odredilo ukinitev petega in šestega razreda v prihodnjem šolskem letu na obeh zavodih. Borba gre torej naprej. Koncem šolskega leta 1926-27 je bilo na vseh srednjih šolah mariborske oblasti 1770 učencev in 298 učenk, poučevalo' pa je 94 moških in 7 ženskih učnih tnoci. UčiteLišč imamo v oblasti troje (državno moško učiteljišče v Mariboru, drž. žensko učiteljišče v Mariboru in zasebno žensko učiteljišče šolskih sester istotam). V zvezi z vsemi učiteljišči so štiri — odnosno petrazredne šole - vadnice. Koncem zadnjega šolskega leta je bilo na vseh treh zavodih 148 gojencev in 309 gojenk, poučevalo je 23 moških in ll ženskih učnih oseb. V šolskem letu 1927-28 sc izvaja v vseh letnikih novi učni načrt za učiteljišča Meščanskih sol je v tekočem šolskem letu v celi oblasti 16 državnih in dvoje zasebnih. Od državnih so 3 deške, 4 dekliške, 9 pa mešanih. Obe zasebni meščanski šoli ste dekliški. V šolskem letu 1927-28 se je na novo otvori! 3. razred na meščanskih šolah'v Dol. Lendavi in Slov. Bistrici, 2. razred pa na meščanski šoli v Mežici. Ostale meščanske šole so popolne štirirazredne, izvzemši ono v Vojniku, ki ima samo tri razrede.; V tekočem šolskem letu je na vseh meščanskih šolah v oblasti 91 razredov (67 temeljnilf in 24 vzporednic). Vseh u-čencev je 3349 (1310 dečkov, 2039 deklic), učiteljev pa 167 (76 moških, 91- ženskih). Od teh je usposobljenih za meščanske šole 96, za osnovne šole 55, zunanjih in honorarnih učiteljev ,je 16, od teh 11 moških, (kateheti) in 5 učiteljic. I..... REPERTOAR: Sreda, 16. novembra ob 20. uri »Igra s smrtjo« ab. B. Premijera. Četrtek, 17. novembra ob 20. uri »Tra-" viata« ab. D. Kuponi. Petek, 18. novembra. Zaprto. Sobota, 19. novembra ob 20. uri »Eva, ’ deklica iz tovarne« ah. A. Premijera. Nedelja, 20. novembra ob 15. uri »Pyg-malion«. Ljudska predstava pri Jako znižanih cenah. — Ob 20. uri, »Eva«. Ljudske predstave v gledališču. Po vzgledu drugih gledališč bo organiziralo tudi mariborsko ljudske predstave pri najnižjih cenah (ložni sedeži z(a dramo brez razlike po Din 15. parterni po 12, bal konski po 10, galerijski po 6, stojišča po 3). Prva ljudska predstava bo veleušpela £>haw6va komedija »Pygmalion« v nedeljeno. nov. ob 15. (3.) popoldne. Priporočamo zlasti tudi-zunanjemu občinstvu. Mariborska premijera »Eve« bo v soboto, 19. novembra. »Eva« je mojstrska Lebarjeva opereta. Ker ima mariborsko gledališče vse predpogoje za kar najboljšo vprizoritev tega zares krasnega operetnega dela, je gotovo, da bo imelo velik uspeh. Vstopnice se še dobe pri dnevni blagajni. Mariborski ia Volilna pravica v nevarnosi 40.000 Din mesio 4.000 Din Za danes so dobili mnogoštevilni na novo vpisani mariborski volilci poziv, naj se javijo s svojimi dokumenti: domovnico, delavsko knjižico itd. na magistratu. Ko je sodišče vrnilo volilne imenike — kakor smo že poročali — je namreč zahtevalo: dokaže, na podlagi katerih so bili vpisani novi volilci. Vreklamirani volilci so že dobili uradno obvestilo vpisa v volilni imenik in vsi oni, ki bi se v mnenju, da je vse že v redu, ne odzvali sedanjemu pozivu, so v nevarnosti, da se jih zopet'črta. — S seje oblastnega odbora. Med nekaterimi drugimi važnimi sklepi, ki jih je napravil oblastni odbor na včerajšnji seji, so tudi naslednje podpore: oblast prispeva 3000 Din za občinski most pri Belatinovem mlinu v podčetrteškem okraju, s čimer bo ce sta skrajšana za dva kilometra; 10.000 Din dobi občina Strigova v Medjimur-ju za izvršitev obrambnih del proti poplavam; državnemu ambulatoriju za spolne bolezni pa je bila znižana Nepošteni sluga. Dnevničar - sluga P. od okrajnega glavarstva je bil te dni s šekom od 4000 Din poslan na pošto po izplačilo. Na pošti je bil pa ta dan velik promet in uradnica je slugi pomotoma mesto 4 izplačala 40 tisoč dinarjev. Sluga P. je blagajniku okrajnega glavarstva oddal 4 tisoč, 36 tisoč je pa zaprl v svojo miznico. Na pošti se uradnici ni bilo težko spomniti, kedaj se je dogodila pomota. Pri Slugi P. so iskali denar najprej doma, potem so ga pa našli v pisarni — v miznim. Slugo P. so takoj odpustili. To se je zgodilo v času, ko ie bila v teku ugodne rešitve njegova prošnja za stalnb namestitev in vstetje let prejšnje policijske službe. — K samomoru dijaka Knupleža O samomoru učenca mariborske n4S-ščanske šole M. Knupleža, ki je vzbudil v mestu splošno pozornost, smo. prejeli naknadno še sledeče pojasnilo: Knuplež je bil v šoli delamržen in se je brez vednosti matere dosledno odtegoval pouku in pohajal po mestu. Pred tednom dni je dobil radi tega ukor in mu je bila tudi koo niči mariborski od 1400 Din na 200 Din mesečno in se smatra ta vsota le kot priznavalnina lastništva oblastnemu odboru. Gimnazija v Murski Soboti. Kakor javljajo, z merodajnega mesta, bodo v pondeljek 5, decembra zopet otvo rili v Murski Soboti začasno ukinjeni peti Kronski penzijonisti so namreč zahte- gimnazijski razred. Ker na zavodu ni do-vali, da se mora njim kot najstarej- volj učnih moči, se otvoritev sedmega Šim salutirati naprej; pragmatični zah- razreda za enkrat še ne inore izvršiti, tevajo to zopet zase. češ da so oni'Dijaki, ki žele nadaljevati študije na boljše plačani; dinarski pa pravijo, da gimnaziji v Murski Soboti, naj se javijo ne vedo, zakaj bi morali oni, ki so pravočasno ravnateljstvu. — najemnina za prostore v splošni bol-, fi^ciranaL flobertovka, ki je ž njo ogrožal prvi v alfabetu, pozdravljati naprej kronske in pragmatične. Razpisane s'užbe. Pri mestnem magistratu maribor- Da se torej odoravi odkrivanje, skem je razpisano: 1. mesto uradnika predlagamo tudi vimenu privatmkov. j ?H- kat. pri mestnem pogrebnem za-naj da inicijativo Olepševalno društvo j vodu: 2. mesto strojnika s predpisano z vpeljavo znakov s simbolom društva, ki bi se pripelo na pokrivalo ali suknjo in bi se znaki prodajali v društveno korist. Vsako drugo društvo bh imelo namreč v tem oziru velike težkoče. Torci! Preglavice odkrivan; a i -Odkrite se, pokrite se, varujte se vsak sebe«, tako smo nekdaj peli otroci'v neki igri. Danes pa nam dela odkrivanje velike preglavice, kajti nahod, kašelj in druge bolezni pač niso prijetne in priporočljive. Gospe v Ljubljani so nam moškim same namignile, da naj opustimo odkrivanje in tudi v Mariboru so nekatere dame izjavile, naj jih pozdravljamo le s poklonom, ako nismo v uniformi'. Lahko uniformiranim, ki jim sedi čepica na glavi od jutra do večera. Pokrivalo se jim ne pokvari in ni se jim treba bati, da bi sc pri salutiranju prehladili. Toda mi, ki nimamo več 'čepice in oni, ki jih nikdar niso imeli, se moramo odkrivati nele damam tem več tudi vsem uniformirancem — vojaškim in civilnim, avtonomnemu, trgovskemu in hotelskemu osobju, dijakom, postrežčkom, dimnikarjem itd. Upokojenci zato že nekaj časa premišljujejo, kako bi se ta kočljiva stvar ugodno rešila. Nekateri so za čepice & znaki K. P. (kronski penzijonist), D. P. (dinarski) in P. P. (pragmatični). Ker se pa niso mogli zediniti, kdo med njimi bo moral poprej pozdraviti, je ta namera sedaj padla v vodo. Učiteljski «5Z2osofoS!enostni izoiti v Mariboru V jesenskem roku je'te dni napravilo na mariborskem moškem učiteljišču usposob ljenostnj izpit pred državno izpraševalno komisijo, čije predsednik je ravnatelj g. dr. Potočnik, naslednjih 66 kandidatov in kandidatinj: Igjar Rajko, Pulko Bogdana, Tratnik Jože, Iglar Fran, Voje-Kočevar Ljudmila, Povh-Leben Hedvika, Ermenc Anton, Kos Maks, Berce Rafael, Hribernik Karolina, Jazbinšek Ljudmila, Hima Aleksander, Sekirnik Maks, Germek Stana, Žerjav Albert, Kočevar Ana, Petrun 'Josip. Herončič Stanko, Papst Kristina, Terčak'Stanko. Ledinek Miloš, Kotnik Emilija; Župan Danica, Kipci Jože, Kinpl Julijana, Potočnik Pavla, Vodušek Ana, Kikl Janko, Mulej Alma, Bertoncelj Vladimir, Polanc Adolf, Vodenik Vera, Kir-bisch Avgusta, Arzenšek. Adolf, S. Knez Gerna, Alt Danica, Matek Ana, Vrečko Ivanka, Koderman Iva, Šajna Ivan, Šajna Marija, Sonnenwald Jožica, Šnuderl Ludvik, Kosi Pavla, Voglar Vladimir, Kosi Zofija, Hinterlechner Vida, Kodrič Rudolf, Čermelj Hinko, Vauda Angela, Kosi Oresta, Brumen Ana, Geč Ivan, Nagode Katarina, Soršak Marija, Klun Hilda, Dolenc Ljubislava, Lokav Elza, Kos Joško, Tominc Olga, Jutraž Dora, Borstner Jo-sipina, Apih Milan, Sernec-Vogrinec Angela, Parfant Barbara, Beloglavec Vili-bald. Pozor pred Izseljevanjem v Zedinjene države! Po obvestilu Izseljeniškega komisarija-ta v Zagrebu je povišanje dosedanje redne kvote, ki odpada na našo državo in ki znaša 671 oseb na kvotno leto, odgodeno do 1. jul. 1928. Oblastva so že ponovno opozorila interesente, da ima protizakonito vseljevanje v Zedinjene države Severne Amerike za posledico zapor in brezpogojno prisilno vrnitev v domovino. kvalifikacijo pri mestni klavnici. IV. kat : 3. mesto sluge. V. kat. pri Študijski knjižnici. Prošnje s predpisanimi prilogami ie vložiti najkasneje do 1. decembra 192.7. — Na slavnostnem koncertu, ki'se vrši v petek, dne 18. t. m. v korist fondu za postavitev spomenika kraiju Petru", se bo proizvajal sledeči spoied: F. Bernard: Fantazija za vijolino soio z orkestrom; M. Bruch: Vijolinski koncert G-mol s spremljevanjem orkestra, Fr. Liszt: Ogrska fantazija za klavir s sprc-mljevanjem orkestra' in znamenita VI. simfonija od Čajkovskega za veliki orkester. Fantazija od Bernarda, ki je naš rojak, se izvaja na tem koncertu prvič. Klavir je dala na razpolago naša domača tvrdka Jos. Brandl. — Ljudska univerza. Dne 14. nov. je predavala znana dunajska pisateljica ' Aliče Schalek o Sumatri, ki jo je prepotovala in odkoder je prinesla veliko Število res'krasnih, barvanih slik. Temperamentno je opisala to čudežno deželo, .njeno tropično vegetacijo,'o-pisala je tamošnje evropske koloniste in domačine, ni pozabila omeniti neznosne vročine. Kakor pri vsakem predavanju o eksotičnih deželah je bil tudi tokrat obisk rekorden. —’ V petek, 18. t. m. ob 8. uri'zvečer predava univ. prof. dr. Šer-ko o človeškem živčevju in njega funkciji. — V pondeljek, 21. t. m. nadaljuje dr. Tuma svoja interesantna izvajanja o krizi moderne demokracije. — V sredo, 23. t. m. priredi Kroemerjev trio iz Gradca zelo zanimiv koncert. — Drzna sleparija. Brezposelni ključavničarski pomočnik Ivan Š. je osleparil ključavničarskega mojstra K. v Slovenski ulici za železno peč, ki jo je montira! pri neki stranki in kasiral denarje, ne da bi jih izplačal ključavničarju, ki mu je zaupal peč. Pri zaslišanju je izjavil, da je denar izgubil. Ker je brezposeln, brez bivališča in zaslužka, je bil oddan sodišču. K. trpi 140 Din škode. — Vlom v izložbeno okno. V noči od pondeljka na torek so neznani storilci vlomili v izložno okno Martine Schram v Gosposki ulici in ji odnesli 3 pare čevljev, v skupni vrednosti 800 Din. O storilcih, ki so odprli izložno okno s ponarejenimi ktinči, manjka vsaka sled okolico. Nato ga tli bilo več v šolo. torek je bila mati v šoli. Hotela je zvedeti, je li deček pri pouku. Ravnatelj ji je pojasnil, da ga že več dni .ni bilo. Mati se je vrnila domov in je našla sina de* ma. Zahtevala je, naj ji pove, od kod ima strelno orožje, ki ga je nosil v šolo. Deček pa ji ni hotel dati pojasnila* Na po/ novno strogo zahtevo je nato izjavil, naš ga mati pusti pri .miru, sicer ga ne bo več videla. Kmalu nato je počil vpričo matere usodni strel iz qrožja, ki si ga je učenec ponovno kdo ve k^ nabavil. Peček je bil ze večkrat izjav9, da se bo nekoč ustrelil. BI je epileptičen in je strast* no čital krvave pustolovne romane. P° izjavi součencev je bil še dan pred sflir * jo v kinu. Šolski opomini nanj niso h11011 vpliva. Trditev, da je samofnoru kriva šola, je torej popolnoma neumestna, hie bolj neresnična je trditev nekaterih iz-vestiteljev, da se je ustrelil v šoli. — Omejevanje oijančeAanja pri vojaških naborih. V Sloveniji se je že pod Avstrijo vgne-zdila grda razvada, da vojaški naborniki na dan nabora morajo biti pijani, mnogi celo tako, da obležijo, drugi zopet se v takem stanju obdela vajo z noži in koli — vsi skupaj pa se na vsak način težko kvarijo svoje zdravje. Namesto ubranega petja slišiš ob takih prilikah zoperno, hripavo kričanje. Da se pijančevanje ob takih prilikah po možnosti omeji, imajo prvostopna politična in policijska oblastva v mariborski oblasti navodila velikega župana, da morajo ob vsakoletnih naborih in sličnih prilikah, ko se sestajajo vojni obvezniki v večjem številu, n. pr. tudi. pri odhodu v kadersko službo ali na orožne vaje, razglasiti prepoved, da se v gostilnah in kavarnah ne smejo rekrutom in vojnim obveznikom niti ponujati niti dajati alkoholne pijače. Vsakdo, ki bi se pregreši! proti temu,: bodisi gostilničar ali kdo drugi, bo kaznovan- s čim najvišjo po zakonu dopustno kaznijo. — Žrtve stanovanjske bede Državnemu upokojencu in invalidu Lovrencu Kralju s petčlansko družino, ki je skoraj dva meseca stanoval pod mostom, so končno le dali streho v Vrtni ulici št. 11. Dodelili so mu 4 m dolgo, 3 m široko bivšo krojaško delavnico. To je bilo vse za tako veliko družino. To »stanovanje« nima niti stranišča. Dokler ni bilo mrzlo, je še šlo. Po noči so imeli vrata na stežaj odprta, sedaj pa to ni več mogoče in so vsi člani nesrečne rodbine oboleli. 1 o je že brezkrajna največja stanovanjska revščina in bi bila največja krutost, če je mestna občina pri razdelitvi stanovanj ne bi upoštevala. S sekiro po glavi. S pretečeni teden opisana nezgode* Maksa Auguština, ki je dobil od nekoga s sekiro tako močno po glavi, da je še danes v bolnici, nima oče ranjenega ničesar opraviti. Maks namreč ne sumniči svojega očeta, marveč svojega tasta. Zadeva pa §e ni pojasnjena in le to je gotovo, da na očeta, ki biva precej daleč od sina, ne more niti najmanjši sum. —J « Beg iz življenja IZ ZLOČINA V ZLOČIN. - SMRT POD LESTENCEM. Življenje snuje romane, ki presegajo domišljijo najbolj znanih pisateljev. Odvetnik Tullio Scironi je bil med prvimi osebnostmi italijanskega mesta Turina. Splošno je bil znan po svoji veliki nadarjenosti in velikih poklicnih uspehih, veljal je pa dolgo časa tudi za pravega ljubljenca sreče. Reven od doma je po težkih letih gmotnih skrbi postal dedič strica, ki je. nepričakovano prišel z velikim bogastvom iz Južne Amerike. Stric je Prebival pri nečaku — edinem sorodniku — in ko je nagle smrti umrl, je postal odvetnik dedič njegovega premoženja. Mnogo je. zaslužil tudi v svo ji odvetniški praksi, nasijajnejši je bil pa njegov zagovor v zadevi Ene Gigli, ki je bila obdolžena, da je zastrupila svojega moža — silno bogatega velepodjetnika. Lepa mlada vdova je bila soglasno oproščena in sorodniki njenega moža, ki so jo osumničili, so ji morali prepustiti ogromno dedščino. Ena Gigli se je v svojega branitelja in ■ rešitelja zaljubila, zaljubil se je tudi on v njo in v par mesecih sta se Poročila. Splošno znano zakonsko srečo je pa naenkrat uničil^ strašna nesreča s smrtjo soproge Ene. Velik in težak lestenec na stropu salona seje snel in zrušil ravno, ko sta pod njim sedela oba zakonca. Od tega časa je pa odvetnik Scironi postal velik samotar. Začel je. zanemarjati svoj poklic, po dnevu je bil zaprt-v svoji vili in šele na večer se je podal na samotne sprehode ob reki- Približno pred enim tednom je pa izginil, in reka ga je kot mrliča vrgla na suho. Na prsih je imel smrtonosno rano revolverske kroglje. Ljudje bi mislil na zločin ali pa na nesrečo, ce ne bi bilo sodišče izročilo javnosti cele zadeve: Odvetnik je istega dne. ko je za vedno zapustil svoje, bivališče, odposlal sodišču svoi dnevnik, ki je strahovita samoobtožba z vsemi podrobnostmi težkih zločinov. Dnevnik začenja z dnem stričeve smrti: »Naprej- ne gre. Dolgovi so mi zrasli Preko glave in s krediti, ki sem jih imel do sedaj kot edini sorodnik bogatina, je konec, ker se tnisli moj stric kljub precejšnji starosti poročiti z mladim dekletom. Silno soparnega večera sva sedela v vrtu ob reki Pad. Bilo je po večerji in stric je dal na mizo močna vina, katera je, kakor navadno, pil preko mere. Iz mimo plavajočih čolnov je donelo petje med godbo in veselim smehom. Stricu, ki se je silno potil, sem priporočil, da bi se popeljala čolnom in tako ohladila. Odvezal sem čoln, odveslal sem, sredi reke se je pa čoln prevrnil. Stric se je takoj začel potapljati in z največjo težavo sem ga privlekel do brega. Vsled silnega napora sem tu omedlel. Pri stricu so pa zdravniki ugotovili srčno kap. Ni čuda! Saj je bil težak 100 kil. ves razgret in poln močnega vina. Koliko so me občudovali in hvalili radi ljubezni in požrtvovalnosti, s katero sem skušal rešiti sorodnika! Postal sem bogat dedič. Na mah sem bil rešen vseh skrbi, oglašati se je pa začelo to, kar se splošno imenuje vest. Podnevi sem z uspehom sam sebi zatrjeval, da mrtvi ne vstajajo, v dolgih nočeh sem pa le videl strica-utopljenca s široko odprtimi očmi, ki me obtožujejo umora ... Eno Gigli sem zagovarjal. Bila je nedolžna tako gotovo, kakor sem jaz kriv. Ko sva se poročila, sem nekaj časa mislil, da sem rešen strašnih nočnih prikazni. Prikazen se je pa naenkrat zopet pojavila in zazdelo , se mi je, da v spanju z njo govorim in da me žena sliši. Nekaj časa sem si ubijal v glavo, da je to domišljija, potem sem pa opazil ženin prestrašeno-vprašujoč pogled. Torej, ona ve ali pa vsaj sluti, da sem morilec. Sluga mi je javil, da se je veliki lestenec v stropu omajal in da bi se lahko zgodila strašna nesreča. Tedaj sem sklenil: usodo treba preizkusiti: ali žena, ali jaz, ali pa oba. Prosil sem Eno, naj pride z menoj v salon, da se dogovoriva radi potovanja v letovišče. Sedla je tik mene pod lestenec, ne sluteča velike nevarnosti. Nad nama so služabniki ropotali s prtljago in nemo sem čakal na neizogibno katastrofo. Zbudil sem se z obvezano glavo v postelji ter zvedel, da mi je lestenec ženo ubil. dočim sem jaz po čudežu ostal pri življenju. Sedaj me v nočeh obiskujeta oba — jaz pa moram bežati iz življenja.« In beg iz življenja je izvršil najte meljitcjše. Ustrelil se je, ko se je izročil valovom. Zakladi Serafa V Kopenhagen se je povrnil konzul Janson, ki je bil povabljen od turške vlade, da strokovnjaško oceni zakladnico nekdanjih turških sultanov v Carigradu. Konzul je izjavil, da se-rajlski zakladi presegajo vse druge dvorske, zakladnice. Posamezni manjši predmeti že sami predstavljajo velikansko vrednost. Tako n. pr. bodalo, ki ima ročaj iz enega samega velikega smaragda, v katerega je pa vdelan 21karatni dijamant. Največjo dragocenost pa predstavlja prestol, v katerega je vdelano 20.000 velikih biserov ter na tisoče rubinov in smaragdov. Prestol je vreden več milijonov dolarjev. Do zakladnice se pride skozi osem vrat, zastraženih od evnuhov. Zadnja vrata so iz brona, in je za odpiranje potreben napor osmih mož. Turška vlada je povabila xa ocenitev zakladnice več strokovnjakov iz raznih dežel, ki pa nikdar mso prišli skupaj. Vsak je sestavil svoje poročilo in svojo ocenitev brez vsakega Sp0razuma z drugimi strokovnjaki. Na ta način hoče dobiti vlada najboljšo ocenitev svojih dragocenosti- Proda!a starih vo?nih kolajn Kdo bi si mislil, da se devet let po vojni najdejo še ljudje, ki se ogrevajo za pisano saro kolajn, s katero je Avstrija obsipala sestradano vojsko. Takih čudakov je pa vendar še toliko, da je neka družba v Kolnu zaslužila lep denar s prodajanjem starih avstrijskih kolajn, ki so tudi kot kovina brez vsake vrednosti. »Karel-Truppen- s krono in se prodajale Kreuzi«, železni križci svetinje za ranjence so za visoko ceno 6 mark, to je okrog 84 dinarjev. Sleparski družbi se seveda ne bo dosti zgodilo, ker bo-oboževalce avstrijske vojne slave danes sram javno nastopiti za pričo. Klej iz Človeških lubanj. Iz Moravske Ostrave poročajo, da je tamkajšnja, policija prišla na sled škandalozni aferi, ki Je med prebival-stvom izzvala veliko razburjenje. Stražnik je na najprometnejši ulici opazil na veji nataknjeno človeško lobanjo, o čemer je obvestil'policijo, ki je uvedla preiskavo in ugotovila sledeče: Pred leti je bilo staro pokopališče izpremenjeno v park, ki ga sedaj iz tehničnih razlogov prekopavajo. Pri izkopavanjih so delavci izgrebli mnogo človeških kosti, katere so prepeljali na novo pokopališče in jih zagrebli v skupen grob. Našli pa so se brezvestni ljudje, ki so kosti zopet odkopali in jih prodali za proizvajanje lepila Pri nekaterih trgovcih je policija iztaknila cele vreče človeških kosti. Tudi lobanja, ki je visela na drevesu, je izkopana iz skupnega groba. Policija je slučaj strogo preiskala in bo krivec občutno kaznovala. Ho5©S pri „ZamorcuiC V četitek dne 17 uovembia pof edina «30*1, Jotarnih koitai In dom- krofov Konccitlra znani in piil ubijeni Richter kvartet Točil se bo novi pristni nekičan 1605 Za obilen obisk se priporoča Pavia iantar Sokolstvo nas dviga Sokolstvo! Kako divno, harmonično zveni to ime, ko navdahnjeno z bujno in odločno željo izhaja iz dna duše in srca,, katerim je ime »Sokolstvo« sveto in častno, ker razumevamo pod njim najpotrebnejše: ono sveto in veličanstveno misel, ki vse buje življenje, srečo in bodočnost narodovo. Sokolstvo je širok pojm, ki nam mora postati bližen in dosegljiv z vsakim našim gibom, kateri je izveden z našim mišičevjem, upravlja^ nim po naših čustvih in težnjah, ki jim mora biti izvor v duši in srcu, v mislih, naših in našem delu. To ime, katero vsebuje plemenite, resnične in skromne misli ter naša hotenja, mora biti v nas utelešeno. Stremeti moramo, da nam postane najmilejše duševno in moralno okrepčilo, toda prej se moramo otresti razdirajoče sebičnosti : Postati nam mora do neke mere instinktivno ter mora zbrati v neločljivo celino, nepretrgano zvezo vse naše duševno, čuvstveno in fizično udejstvovanje, kateremu bodi smoter sveti cilj. spasonosni cilj — narod, naša domovina in Slovanstvo! Šele v takem duševnem in moralnem ambijentu nač bo moglo naše fizično udejstvovanje napraviti srečne, ponosne ter značajne in s popolno samozavestjo bomo mogli hladnokrvno gledati največje zapreke na poti, katera nas vodi h končni in spasonosni zmagi, ki je ne more preprečjti niti zmanjšati najgrozne.iša sovražnikova misel, gnev in načrt. Ko bo ta misel, ta ideja in nje udejstvovanje v nas utelešeno, bomo lahko, samozavestno jn možato gledali v lice najnevarnejšim in najkrvoločnejšim kačam, katere pohlepno odpirajo nenasitna žrela in izbočujejo krvižejne, ostre zobe z namero, da nas požro. Mirno in svestno bomo spremljali ironičnim smehom tirana, ki kaže zobe, izteguje ostre kremplje, da tu di našo dušo uniči, katero so pijonirji, borci nase misli posejali v srca in duše naših zasužnjenih bratov, trpečih pod krv-nikom-ubijalcem naših svetih, neoporečnih želja in nepremagljivih pravic. V takšnem duševnem in fizičnem stanju bomo gledali s prezirom na naj Spori ISSK Maribor zimsko-sportna sekcija. Nocoj važen sestanek smučarjev, sankačev in drsalcev v Vinskem hramu ob 20. radi dogovora o zimsko-sportnern programu posameznh panog. Razen članov so vabljeni tudi ostali interesenti in ljubitelji zimskega športa. — Načelnik Smučarski odsek SPD. Snežne prilike na Pohorju so zelo p», l ornik KRZNEN OVRATNIK 4 Žena, pomni, da Ti bo mož za to darilo najbolj hvaležen in vedel Tvojo kolosalno idejo primerno cennlt kjer najdeš za suknjo ali yf»j*n jqpič svojega moža kitferle vdftkl Konzorcij rHrjv * Ljubljani; orcdstavAlk izdajatelja in urednik: Fran Brozovlčv Mariboru, Tiska Mariborska tiskarna d, d, predstavnik Stanki D e t e 1 a v Mariboru.