261. Številka._Ljubljana, v torek 12. novembra 1895._XXVIII. leto. SLOVENSKI UMOR l»haja vaak dan aveecr, iaimli nedelje in praznike, ter velja po polti prejeman ta a Titro-oge reko deiele ca vse leto 15 gtd., za pol leta 8 gld.. za četrt leta 4 uld., za jeden meaeo 1 gld 40 kr. — Za Ljubljano brea poliljanja na dom ia vie leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., sa jeden mesec 1 gld. lOfikr. Za pošiljanje na dom računa se po 10 kr. na mesec, po 30 kr. %a četrt leta — Za tuje dežele tolika vec, kolikor poštnina znaša. Za osnanila plačuje se od Iturtatopne petit-vrste po 6 kr., če ue oznanilo jedenkrat tiska, po 6 kr., 6e se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali »efiknit tlaka Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi te ne vračajo. — Uredništvo in upravntltvo je na Kongresnem trgu fit. 12. UpravniStvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oenanila, t. j. vse administrativne stvari. Njih dejanje nasprotuje njih besedam. Ko bi človek verjel temu, kar govore in pišejo nadi klerikalci, ki so se prej imenovali konservativce, potem pa, ko so parkrat izdali svoj narod in proglasili narodnost za poganstvo, se prekrstili za ka-tolisko narodne može, moral bi misliti, da nastane na Kranjskem prava alata doba ter bo tekel po vseh dolinah in gorskih jarkih med in mleko, če dobe oni večino v našem deželnem zbora. Našemu kmetica ki večit oma še slepo verjame duhovniku, tudi ce ga ta na meh odira, se morajo kar sline cediti, ko sliši obetati hribe in doline, vse najboljše in najlepše na tem in na onem svetu in to iz sladkih ost duhovnih gospodov, ki bi sicer ne smeli dražega ko resnico govoriti, ki pa znajo pri nas tako lagati in obrekovati, da daleč nadkriljajo najgrše čifate. Res čudo bi moralo biti, ko bi na ta način ne njeli nekoliko deželnozborskih mandatov. Drugo vprašanje je pa, ali bodo te svoje obilne obljube mogli, ali prav za prav, ker zdaj vemo, da škof načelu je vsi politični agitaciji te stranke, kaj in koliko bodo smeli spolniti? Ker se te obljube dajo ločiti v gospodarske, politične, narodne in verske, hočemo si vsake teh posebej natančneje Ogledati. Verske denimo precej na stran, zakaj te se v deželnem zboru sploh ne obravnavajo in po naših mislih, kar smo že večkrat povdarjali, bi bilo najbolje, da bi se vera ne mešala v politiko in da bi naši duhovni poslušali našega modrega papeža, ki je odločno izrekel, da vero zlorabi, kdor jo v poli* tiku meša. Posebno jasno je to izrekal papež v jvoji encikliki ogerskim škofom. Si nočni „Slovenec" pravi, da pozna od Leona XIII. le okrožnioe, v katerih on priporoča, naj duhovni in katoličani skrbe za dobre volitve. Tu se vidi, kako malo se brigajo Slovenčevi uredniki za papeževe ukaze. Komaj dve leti je tega, kar je papež izdal rečeno encikliko. .Slovenec** jo je takrat falsificira); drznil se je „popraviti" dotične papeževe besede, sedaj pa je ali nt to že pozabil, ali pa je tako nesramen, da kur taji. Sploh je pa po] naukih Jzveličarjevih uaša vera vera ljubezni, miru in sprave, oni pa naprav - C_ .. . - i-------1 ■ .. =r^BSai^BK^^^Kg^^BMi Ivifiitelce Na tujem ognjišči. (Novel a Sergeja P r o n s k e g a. Iz rn&čiiie prevol I. 1. K o g c j.) (Dalje.) 111. Ta čas so se vršili izpiti (vzprejemni izpiti za UČilišče), jaz sem živel doma in hodil samo k izpitom, tako, da mi je bilo možno dobro nagledati 8e naše Tatijane Grigorjevne. No, moj poklon . . . Ne smehljaja, ne drugega zanimanja za kako stvar, ničesar — kakor da je kamnena! Egiptovska mumija, ničesar drugega! Oči neprestano zaplakane... Škoda, prav škoda, da se to ni prigodilo tri leta preje, ta čas bi bila ona dostojen „pendant" Sergeju. Jaz niti najmanj nisem mislil, da ona po očeta tako žaluje! Kmalu sem pa uganil, v čem je stvar. Nekega dne v sedim sedanji knjižnici, nepazljivo učeč se zgodovine. Jutri je izpit, in sam čutim — pometaj kakor hočeš, ničesar ne opraviš. Poslušal sem predavanje slabo vse leto in sedaj seveda ničesar ne znam . . . Treba bi bilo vso noč presedeti, da bi se potem rešil! Ta-Ie sedi tudi Sergčj ves pogreznen v čitanje knjige jako čudne vsebine d Rimsko pravo" ali kake druge bedastočs istega sadržaja. On jo res pravi čudak: že četrto dese t - Ijajo ž njo prepir, neslogo in sovraštvo in jo porabljajo kot molzno kravo. Kar se tiče gospodarskih zadev, te so jako lepe. Narodna stranka jih tudi nikdar ni zanemarjala. Kar je dež. zbor storil, je skoro vse zasluga narodne stranke, saj klerikalci doslej sploh niso imeli v dež. zboru za delo sposobnih mož in tudi v svojih vrstah nimajo človeka, kateri bi bil količkaj osposobljen za pozitivno delo. Vedeti je pa treba, da je več stvarij, katere so prepisali iz programa drugih strank, na pr. deželna zavarovalnica, kmetske zadruge, železnice, uravnava voda itd., ki niso odvisne toliko od deželnega, kakor od državnega zbora. Da bodo pa v teh rečeh klerikalni poslanci imeli več spretnosti in ve* moči, kot so je imeli narodni, to je jako dvomljivo. Da bi pa naši klerikalci množili ali vsaj čuvali naše politične in narodne pravice, na to pa niti ne mislimo. Saj odločno zametujejo ne samo lažnjivi nemško-židovski liberalizem, proti kateremu se je tudi narodna stranka vedno bojevala, temveč tudi pravi t. j. tisti liberalizem, ki je razbil vladni absolutizem, priboril nam ustavo in ustavne pravice, ki je snel našemu kmetu grajščinske okove in ga oprostil tlake in desetine, katero je bilo opravljati ne samo posvetni, ampak in časih še bolj tudi duhovski gospodi, škofom, kanonikom in župnikom, ter je podelil kmetu volilno pravico, zavoljo katere zdaj tako pridno lazijo naši kapelani okoli njega. Koliko so novi katoliško-narodni možje res narodni, to so že pokazali pri mnogih prilikah, posebno na katoliškem shodu, ko so ljuto napadali družbo sv. Cirila in Metoda in popolnoma zatajili narodni program zastran slovenskih srednjih in višjih šol in sklenili samo, naj se v Ljubljani napravi privatna cela gimnazija ; pokazali so to pri sestavi deželnega šolskega sveta : ko so pustili v njem znanega strastnega nemškutarja prosta Klofutarja, izbacnili pa iz njega značajnoga narodnjaka. Kako nadalje nme-vajo tiskovno svobodo, ki jo imajo tudi v svojem prograr a, to dokazujejo s tem, da brez usmiljenja preganjajo vse slovenske, liste, ki jih nimajo v svoji oblasti; in koliko jim je do društvene in shodovne pravice, to so pokazali v Starem trgu. Vse te svo- letje mu teče, in še vedno govori, da človeško izobraževanje se mora končati še le s smrtjo, da se je treba vse življenje učiti — in tako se ukvarja s temi neumnimi foljanti . . . Jaz pa, kakor hitro pripnem častniške epolete, pri moji veri, da nikdar ne vzamem v roke tiskanega lista! Sedaj pa kaj drugega, to je že preneumno!! . . . Za trenutek se ločim od svoje preklicane zgodovine in gledam na Sergeja. On se je ves utopil v vsebino pred njim ležečega nesmisla. V prvič v svojem življenju se trudim, da bi kritično pregledal njegovo obličje, in kar porazilo me je njegovo prijetno, moško lice. On je velike postave, korenjak, širokopleč, z mladeniškim, vojaškim izrazom. Obličje mu je zagorelo, odkrito — beli zobje se mu kar bleščijo pod malimi, belkastimi brkicami. Na glavi je cela čepica rano osivelih las. Izraz njegovih temno-sivih očij je tako časten, laskov, prikupljiv, samo nekoliko zamišljen. A njegov smehljaj je tako dobrodušen, da celo na-me nekako prijetno upliva. Čudno, res čudno, da vsega tega preje nisem zapazil! On je resen, odločen človek: Redko kdaj akrokau, dasi se tudi on kdaj pregreši. Duri so se odprle in vstopila je Tanja; pogledala je na naju, zarudela in hotela jo ubrati v sra-možljiv beg, toda ko jo je Sergčj zagledal, je vstal boščine hote imeti, ampak samo za-se in bo v tem oziru še slabeji od nemško-židovskih liberalcev, po katerih toliko udrihajo. Od tacih katoliško - narodnih mož pač nima mnogo pričakovati katoličanstvo, še manj pa slovenska narodnost in najmanj pa svoboda in ljudski napredek, kateremu je svobodno gibanje poglaviten pogoj- _ Državni zbor. Na hmiaji, 11. novembra. V današnji seji je bila zopet huda praska mej vlado in protisemiti in v protisemitskih krogih se zatrjuje, da se bodo take praske ponavljale v vsaki seji. Začetkom današnje seje je poljedelski minister grof Ledebur odgovoril na neko interpelacijo, potem pa se je čitai nujni predlog posl. dr. Suessa in tovarišev glede zadnje borzne panike in interpelacija posl Haucka in tovarišev o isti stvari. Na to je zbornica nadaljevala razpravo o kmetijski enketi, o kateri stvari je govorilo več poslancev, končno pa se je vzprejel odsekov predlog brez premembe. Ko je domobranski minister grof \Velsers-heimb odgovoril na neke interpelacije, začela se je velika debata o zadnjih dogodbah na borzi. Posl. dr. Gessmann in tovariši so nujno predlagali, naj vlada ukrene kar treba, da se naredi konec tolovajstvom velikih financirjev. Posl. dr. Gross je utemeljeval Suessov predlog, sklicujoč se na pretirano špekulacijo, katera se je pojavila zadnji čas na borzi, in proti kateri je morala nastati reakcija. Mogoče je, da je bila panika nalašč uprizorjena. Vlada naj stvar preišče in stori primerne korake, da se slepastvu in izkoriščanju naredi konec. Posl. dr. Gessmann je dolžil velike finan-cirje, da uprizarjajo na borzi roparske akcije. Leta 1891. se je zgodilo nekaj jednakega. Vlada je takrat obljubila storiti kar mogoče, storila pa ni nič, in neki poslanci so jej pri tem pomagali. Vlada, ki se tako trudi, da bi udušila avtonomijo poštenega du- ter prijazno primaknil naslanjač k mizi, pri kateri sva sedela. — Kam, Tatjana Grigorjevna, posedite nekoliko z nama, je dejal in njegove oči so laskovo gledale na njo. Ona je zarudela in nehote spustila se na naslanjač. Za trenutek nastalo je mučno molčanje. — Povejte mi, kako se je vse to prigodilo ? spregovoril je nakrat Sergfij. — Saj pač ni bil dolgo bolan? To je bil p.-vikrat, da ee jej je govorilo ob očetu. Vsi so se izogibali temu vprašanju, boječ se, da bi je še bolj ne užalostili, a motili so se. Časih je tako sladko, ako se človek pogovori o tem, kar teži in tare njegovo srce . . . — Vse to se je prigodilo tako hitro, tako hitro, da se jaz niti zavedeti nisem mogla, odgovorila je Tanja z instinktivno zamolklim glasom, kakor da je pokojnik še tu pred nami. — Vrnil se je domov z opravila, je nadaljevala, — tožeč, da ga boli grlo. Jaz sem poslala po zdravnika. Oni je samo z glavo zmajal, — a čez tri dni očeta že ni bilo več . . . Njen glas se je močno tresel. — In glejte, ostala sem sama, popolnem sama . . . — Ubogo dete! Spregovoril je brat kakor sara seboj. najakega prekivalstva, najraje uduši avtonomijo borze. Finančni minister dr. vitez Bi lin s ki je po-vdarjal, da je borzo že svaril, a da to ni nič po« magalo. Uzrok kraha je, de so borzni agentje zapeljali v spekulacijo širše kroge, tndi take, ki o borzni spekulaciji nič ne razumejo. V inozemstva so se contremineurji združili v skupine; razne banke so spravile mnogo papirjev na borzo in tako prouzročile krah. Ne more se reči, da bi bila borza na sebi nezdrava ustanovitev, a država jej ne more pomoči. Posl. Hauck je krepko podpiral nujnost Cies8manovega predloga. Posl. dr. Lueger je očital finančnemu ministru, da ima preveč dobro mnenje o borzi. Naj minister le gleda na prste malim sleparjem, a tudi velikih naj ne pozabi. Ljudstvo bo ministre še le spoštovalo, kadar bodo naredili konec lopovščinam velikih tatov. Borza je najnevarnejša igralnira, kjer vlada samo goljufija. Ko so govorili še nekateri poslanci, se je Suessov predlog vzprejel, GesBmanov pa odklonil. Posl. S teine r in tovariši so nujno predlagali, naj vlada pojasni, zakaj je konsignirala na dan nepotrditve dra Luegerja vojaštvo in ukazala inhibirati na nepotrditev nanašajoče se brzojavke. Mininterski predsednik grof Badeni je izjavil, da vlada ni konsignirala vojaštva in ni ukazala inhibirati nobene brzojavke. Posl. Steiner je vprašal, zakaj ministerski predsednik tega ni povedal že v zadnji seji, ko se je to prvič trdilo, ampak takrat le izrekel sumni-čenje jednega ćlana, katerega sumničtnja še ni opravičil. Predsednik Chlumeckv je vsled tega izreka poklical govornika k redu. Posl. dr. Lueger je vskliknil: O, dragi prijatelj, bodite malo nepristranski ! Posl. Steiner: Dovolim si gosp. minister-skemu predsedniku opomniti, da so se v predmestjih inhibirule brzojavke in da je bilo celo topničarstvo konsignirano. Posl. dr. Lueger: Take neresnične izjave se očitajo ministerskemu predsedniku. Posl. Steiner: Redarstvo se je kon.-.igniralo po cirkularnera telegramu. Prebivalstvo je radovedno, je-1 i ministarski predsednik takrat, ko je kroni priporočal, naj Luegerja ne potrdi, tudi kaj govoril o nevarni razburjenosti? Če je to storil, je govoril neresnico. Izjavlja, da j« bilo konsigniranje vojaštva neumno, nečloveško, nepleraenitaško, da je bilo dunajsko prebivalstvo ■nmoičajooe, veliko, grdo strahopetstvo. Tem besedam je sledila silna razburjenost. Predsednik (Jblumecky je govornika poklical k reda« Najnoat Steinerjevega predloga se je seveda odklonila. P-»si dr. Gregorčič in tovariši so inter-pelovali vlado zaradi pravosudnih razmer v Gorici. Koncem seje je posl. grof Holienvvart predlagal, naj se zapiše v zapisnik, da je bil Steiner poklican dvakrat k redu, kar se je vzprejelo. Prihodnja seja bo v soboto. W EJublJiaill, 12. novembra. Upravno sodišče na Hrvatskem. Velika pomanjkljivost na Hrvatskem je, da nimajo upravnega sodišča. Sedaj vlada lahko po svoje tolmači zakone in nikoga ni, da bi jo zavrnil. Vse drugače bi bilo, ko bi imeli upravno sodišče, katero bi lahko razveljavilo vladne odločbe. Poslanec Jakčin je bil Sprožil te dni v budgetnem odseku hrvatskega sabora to misel, a ban mn je seveda odgovarjal, češ, da za tako sodišče ni nobene potrebe. Da ban ne mara, da bi se tako sodišče osnovalo, je naravno, ker potem bi ne mogel tako samo-vlastno postopati, a prebivalstvo pa že davno čuti potrebo take naprave. Sedaj je ban jedino odločilna osoba, ker ima poslušno veČino v deželnem zboru. Najhujše krivice pri volitvah se lahko potlačijo, posebno zoper napačno sestavo seznama volilcev ni nobenega sredstva. To, da se ban brani upravnega sodišča, kaže pač, da vlada nima dobre vesti. Veliko razburjenost je vzbudilo mej Nemci to, da hočejo Cehi v Budejevicah osnovati češko učiteljišče. Nemci sami ne taje, da bi učiteljišče ne bilo potrebno, a samo v Budejevicah naj se ne osnuje. Torej Nemci igrajo tukaj isto komedijo, kakor so jo glede dvojezične gimnazije v Celju. Tajili niso, da je potrebna, Harao v Celju biti ne sme. Da pa Nemci ne bodo mogli delati prevelikih ovir, mislijo Čehi sprva osnovati zasebno učiteljišče, katero bode prevzela država, ko se pokaže, da je zares potrebno. Nemci se pa tega silno boje. Nemški značaj Budejevic je v največji nevarnosti. Zares slab mora biti ta nemški značaj, da ga že jedno učiteljišče uničiti more. Če Slovani se kje branijo osnovati kako nepotrebno nemško šolo, je toliko krika po nemških glasilih, a če Nemci se upirajo celo osnovi zasebne slovanske šole, o kateri ne morejo reči, da ni potrebna, je pa zopet tak krik. Bolgarija. Princ Boris prestopi na svoj roj-stveni dan dne 30. januvarja v pravoslavje. Knez in vlada mislita skupno poslati v Peterbnrg zaupnika, da bi naprosil carja, da prevzame kumstvo. Seveda bodo poprej poskusili še po ovinkih izvedeti, če je upati, da bi zaupnik dosegel kaj uspeha. — Sobranje sedaj razpravlja o novem kazenskem zakonu. Bilo je pa tudi že potrebno, da so to stvar vzeli v pretres. Sedaj je v Bolgariji še vedno veljal turški kazenski zakon, ki bo opira na nauke korana. Ta zakon pa nikakor ni za krščansko državo primeren. Vladni načrt novega kazenskega zakona je sestavljen po vzorcu postavodaje kulturnih držav, vendar je prikrojen po potrebah in razmerah dežele. Smrtna kazen je določena za štiri hudodelstva. Sodniku je posebna svoboda dana glede kaznovanja mladoletnih hudodelcev. V prvem branju se ,e načrt skoro jednoglasno vzprejel. Armensko vprašanje. Armensko vprašanje Bedaj vznemirja vso evropsko diplomacijo. Sedaj vse vlasti, ki so podpisale berolinski dogovor, vza-jemno postopajo. Dolgo so le Anglija, Rusija in Francija stvar doganjale, sedaj so se pa jim pridružile še Avstrija, Nemčija in Italija. Zahtevale so pred vsem od Turčije, da naj tudi njih zastopniki imajo pravico občevati s komisijo, ki se je sestavila za vpeljavo reform. Mi ne vemo, so ii to storile, ker Turčijo vse ložje prisilijo, da izvede določbe berolinske pogodbe, ali pa zaradi tega, ker se boje, da bi se stvar pristranski ne rešila le nekaterim evropskim državam v korist. Armensko vprašanje se čudno samotava in nikdo ne ve, če se ne reši z veliko vojno. Za ta slučaj pa hočejo biti vse vlasti pripravljene, da varujejo svoje koristi. Angleški časopisi so vsi jedini v tem, da krivda za razmere v Armeniji zadene evropske velevlasti, ker niso silile, da bi Turčija izpolnila, kar je pri kongresa v Berolinu obljubila. Dogodki v Turčiji Armenci so utrdili svoje samostane in cerkve, da se bodo mogli braniti proti Torkom. Boji mej Armenci in Torki so skoro vsak dan, sedaj v tem, sedaj v onem kraji. Napadovalci so navadno Turki. Semtertja seveda tudi Armenci preidejo v ofenzivo. V Zejtunu so tudi Turki dražili Armence. Poslednji so pa v jezi oblegli vojašnico, v kateri je bil bat a lijo n vojakov. Turki bo poslali devet bataljonov, da so obložene vojake rešili. Boj je bil hud. Turki so baje priplenili 2800 pušk, 1200 revolverjev in mnogo streliva. — V Arabiji imajo Tnrki resno vstajo. Pri Bassori je bil že hud boj in so turski vojaki morali teči pred Arabci. — V Carigradu se pa nadaljuje preiskava o zaroti proti sultanu. Mej Mohamedanci se je nabralo 2500 turških funtov, ki so se izročili sodišču, da porabi za razpis daril osebam, ki pomagajo dobiti krivce. Nekateri sodijo, da so ta denar krivci sami zložili, da zapeljejo sodišče. Volilno gibanje. Gosp. dr. Ivan Tavčar je sklical volilni shod: 15. novembra v Krškem, IG. novembra v Kostanjevici in Novem mestu, 17. novembra pa v Metliki in v Črnomlji. * * * Z Vipavskega se nam poroča, da so zmagali možje narodne stranke v občinah: Ustje, Planina, Erzelj, Slap, Goče. Podraga, Loze in Št Vid. Živeli zavedni voldci! • * * V Mre novicah je danes sijajno zmagala narodna stranka. Kakor se nam brzojavlja, je bilo voljenih sedem narodnih volilnih mož vziic strastni agitaciji župnika Puca, ki je dobil le jeden sam glas. ♦ * Iz Trojan se nam piše 11. t. m.: Pri današnji volitvi volilnih mož izvoljeni vsi trije pristaši narodne stranke. Bog in narod! * lz Škofje Loke, 11. novembra. Včeraj zjutraj raznašali so se po našem mestu listki, v kojih je brezimni .odbor" vabil deželno-zborske volilce ob 5. uri popoludne k volilskema shoda na „Štemarje". Dnevni red: Razgovor o volitvah in predstavljanje kandidatov. Ker so bila vabila tiskana v „Katoliški tiskarni", zdelo se nam je takoj, kdo da je ta „odbor" in ker shod ni bil napovedan niti v „Slovencu" ter so se vabila tako skrivnostno in Sele v zadnjem trenotku raznašala, uvideli smo takoj, da nas hočejo klerikalci presenetiti in da bi bili najraje kar mej saboj. Gospod notar Viktor G lo bočni k iz Kranja dobil je malo pred poldnevom v rekomandiranem pismu tudi tako vabilo. Bil je vender tako prijazen — v veliko jezo naših nasprotnikov — da se |e pripeljal še s tremi drngimi somišljeniki v Loko. Ob polu 6. uri otvoril Tanja j« vzdignila nanj svoje velike, črne oči. — '1 udi vi, kakor se vidi, ste prestali veliko gorje, Sergčj Pavlovič? je dejala ona priprosto in jako resno. — Da, veliko, strašno gorje, morda celo hujše od vašega! Ona ga je začujeno pogledala. — Se vam Ii zdijo moje besede čudne, Tatjana GrigorjevnaV je nadaljeval, — in to je umevno . . . Vi ste pač še tako mladi, tako malo ste izkusili v svojem življenji . . . Toda verujte mi — in Sergčj je zajecljal, iskaje izraza, — ne samo ljubezen k rediteljem se nahaja na tem svetu . . . Biva še drugo čuvstvo, bolj goreče, vendar tako čisto in sveto . . . Jedenkrat v življenji je poskusi vsakdo . . . — To je gotovo ljubezen! vmešal sem se jaz. Sergčj se je nasmehnil. — Da, uprav ljubezen, kakor pravi Saša, — in glejte, ko se zgubi onega, kateri je vcepil v vas to čuvstvo, ne morete si niti predstaviti, — oprostite, nočem manjšati vašega gorja! — kako grozno, kako mučno je ločiti se od tega dragega bitja, od tovariša življenja, od onega človeka, s katerim ste se naučili deliti vse: radost, gorje, vtise in misli ter vsakdanje malenkosti! Vaša zguba je velika, t« da sreča vas morda 8« čaka . . , Stvar tiči v tem, Tatjana Grigorjevna, da moja pesem je speta, vaša pa ne še začeta. Njegov glas je vtihnil, in on je vstal ter par-krat v neravnem hodu prekorakal sobo. Jaz sem ga gledal. Sedaj mi je postalo jasno, da sem mu delal krivico, ko sem govoril, da je malosrčen in nazival ga staro babico. Šele sedaj sem razumel, da je njegovo gorje veliko, da ga je globoko potrto, a da on moško prenaša to gorje. Sicer je pa on sam kriv, da jaz prej nisem spoznal njegovega položaja: zakaj mi ni nikdar razjasnil tako, kakor je govoril sedajle 8 Tanjo . . . Tanji se je kakor krik iztrgalo is prsij: — Da! Vi imate prav! Toda, za Boga, kaj pa to, ako se zgubi vse sorodnike in živi kakor ptujka pri ptujih ljudeh ! Sergij se je ustavil pred njo : — Nikar ne govorite tega, Tatjana Grigorjevna! Mi vsi vas ljubimo, kakor svojo hčer in sestro . . . Meni se zdi žaljivo slišati take besede... Veste kaj? — Premagal se je navidezno in začel govoriti veselo, laskavo, smehljaje se: — za časa viharja na morja vsi na ladiji v prijateljstva delajo, nadejajo se, da združenimi močmi rešijo življenje in premoženje. Naju je silno pobil vihar življenja I Skušaj va pomagati drag drugemu in biti prijatelja I Ste li soglasni, Tatjana Grigorjevna? In pomolil jej je roko. Tanja je kakor v nezavesti krepko stisnila njegovo roko in zašepetala ! — Da, bodiva prijatelja, Sergčj Pavlovič! In kakor da se je prestrašila svojih besed, je nakrat kar zbežala iz sobe. Sergčj jo je spremljal s očmi. — Ljubezniva deklica, je pripomnil, — jako ljubezniva . . . smili se mi . . . Nastalo je molčanje; vendar jaz sem je pretrgal. — Zakaj bi se ti vendar-le ne oženil ? Ne stopi li marsikdo v drugič v zakon? sem ga vprašal. On je nehote odtrgal oči od knjige, v katero se je že utopil, in mirno odgovoril: — Kako, da ne moreš razumeti, da občujem jaz z žensko lehko, če hočeš, toda — zaljubiti se v drugič — to je jako težko! Pa tega ti tudi ne razumeš ! Uči se rajši, da bodeš pametnejši 1 je pristavil smeje se. Jaz sem se napihnil in molčal dalje. Toda zgodovina mi je slabo šla v glavo. Prs J menoj je neprestano stala podoba Tanje: „Ona je ljubeznjiva, smili se mi", sem mislil — „Sergčj je tako m rt vaš k! On samo žalosti človeka . . . Počakaj, poskusim jo razveseliti jaz! Ako se mi posreči, tedaj bodem njen prvi prijatelj jaz." (Dalje prikg je mestni župnik g. Tomažič shod. Izvoljen je bil predsednikom in je potem ves čas res prav nepristranski vodil zborovanje. Prvi je poprosil besede — g. dr. Š u a t e r š i č ter se predstavil škofjeloškim volilcem kot deželnozborski kandidat. Njegove stereotipne govore itak poznate. Zabavljal je narodni stranki v obče, notarjem pa posebej, dasi je baš on najzadnji, ki bi to smel storiti. Predmet so mu bili nadalje zajci, gledališče, bolnišnica in druge pobožne laži. Pred vsem je pa seveda prodajal svojo „katoliško zavest". Živahno se mu je ugovarjalo. Za njim se je predstavil kot kandidat za mestno skupino Škofja Loka-Kranj g. notar Viktor Glob očni k. Odločno je govoril na podlagi resolucij od 27. oktobra 1894, zavračeval dra. Šušter-šiča ter s svojim mirnim nastopom napravil najbolji utis na volilce. Nikdo ni ugovarjal. Na to je zopet dr ŠušteršiČ govoril in zopet se mu je živahno oporekalo. Neki kapelan je zaklical: Bodite mirni, tudi mi nismo motili Globočnika! Loški volilci: Saj ga niste mogli, ker je govoril samo resnico, zakaj pa ŠušteršiČ klobasa take neumnosti — —! Govoril je še meščan loški g. Jamnik prav odločno, g. dr. Arko se je pa zavaroval zoper nekatera očitanja Šušteršičeva. Sploh se je videlo gospodom, da niso pričakovali nikacega nasprotstva in da so bili vsled tega močno osupneni. Udeležba je bila jako slaba (krog 35 volilcev), dasi so gg. kapelanje še v zadnjem trenutku letali po volilce, ko so videli, da se tudi nasprotna stranka udeleži shoda. ŠušteršiČ jo je odkuril prav poparjen. Menda je spoznal, na škofjeloških meščanov ni preslepiti s samimi frazami. Kdor hoče biti zastopnik Škofje Loke, mora pred vsem biti mož. * Iz Velikih Lašč, 11. novembra. Minoli teden se je naš kaplan Matevžek tolikanj potil in trudil za priboritev zmage klerikalcev ter tekal od vasi do vasi in od biše do hiše, da bi bil kmalu petč zgubil. Naletel je seveda na može, ki se ne dajo slepariti s takim rogoviljenjem, toda ta ni miroval. Prišel j« v jedno hišo po dvakrat, trikrat, tako da se nekateri niso znali — znebiti sitneža. prejšnjo nedeljo je uporabil lečo, sicer za božjo besedo namenjeno, v agitacijo ter Čvekal s tako strastjo, da so se mu iz same prizadevnosti kar sline cedile. Revežu se je |ezik zaletaval tako, da ga je bilo težko umeti. Pomiloval je kmete, da so v tako tesnem položaji ter jim dejal, da jim bo lahko pomagano, če bodo prav volili. Spravil je tudi preganjanega zajca na lečo. Matevžek bi morebiti rad imel, da bi bil lov vsakomur prost, da bi si mej prostim časom tudi on, kadar bi se mu ravno zazdelo, poiskal v gozdu dobre pečenke. Zares dobra misel — še bolja je pa pečenka. Da bi g. Matevžek šu bolj ustregel sebi in svojim somišljenikom, zbobnal je to nedeljo katoliški shod v Ulčarjevi gostilni, tam zunaj Lašč, kamor je došel iz Ljubljane tudi neki dohtar. Ubo-zega kmeta ti podpihači tako zmešajo in oplašijo s svojimi že tako znanimi sleparskimi sredstvi, da se jim slednjič mora udati, če neče pogubljen biti in v peklu goreti. Pri današnji volitvi, kjer je gosp. Matevžek še zadnje žilice na vso muč napenjal ter letal od jed nega do druzega, da so ga komaj škrijci dohajali, zmagali so „naši" s kandidatom g. Dan. Šufiajem. U Šmartua pri Litiji, 11. novembra Pri nas bodo volitve volilnih mož 13. t. m. Pa že 11. t. m. sta naša dva kapelana letala po hribih in dolinah in delila listke, na katerih so volilni možje dekan, kapelan, cerkveni ključar itd. Sam g. dekan pa je napadel nekega volilca: „Slišim, da dejstujete in postavljate volilne može. Jaz sem tukaj toliko, kakor c. kr. okr. glavar in še več. Kako se drznete brez mene postavljati volilne može?" Na vsak način si domišljuje g. dekan, da je več kakor c. kr. okr. glavar, ker le ta vsaj do sedaj še ni kaj tacega zahteval. Kapelana sta ob jednem kateheta, jeden za Šmartinsko, drugi za litijsko šolo. Ta dan sta oba imela dopust. V šmartinsko šolo je prišel namesto njega sam g. dekan; v litijsko pa ni bilo nobenega. Ž9 prednik sedanjega litijskega kateheta se je za šolo prav malo brigal; prišel je le v časih, kedar se mu je ravno zljubilo. Otroci so bili v krščanskem nauka popolnoma zanemarjeni. Zdaj je pa spet podoba, da so volitve voč kakor krščanski nauk. Res dobra katoliško narodna vzgoja! Za posvetne učitelje se izdaja Kielmanseggov ukaz; katehetom se pa daje dopust in sčasoma ms h t ne fare. O srečna kranjska dežela I Dnevne vesti. V Ljubljani, 12 novembra. — (Gosp. dr. Josip Vošnjak) zapusti prihodnji mesec Ljubljano in se preseli za stalno na Štajarsko. Pisateljsko društvo v Ljubljani, kateremu je bil g. dr. Vošnjak mnogoletni predsednik, priredi mu tem povodom dne 18. novembra t. 1. pri „Slonu" slavnosten večera sodelovanjem vojaške godbe. Njegovi prijatelji, znanci in častilci zbero se rečeni večer, da proslave jednega najzaslužnejših naših prvoboriteljev. Odbor Pisateljskega društva prosi vse tiste rodoljube, ki se žele udeležiti Vošnjakovega, banketa, ki bode dne 18. t. m. ob \,8. ari zvečer „pri Slonu", da blagovolijo svojo udeležbo priglasiti pri gosp. Antona Zagorjanu, knjigotržcn na Kongresnem Trgu. Odbor „Pisateljskega društva" ne razpošilja posebnih vabil in torej tem potom vabi častite rodoljube na banket. Priglasiti pa se je treba do petka zvečer. — (Repertoir slovenskega gledališča.) Za današnjo reprizo Schillerjevih »Razbojnikov" se kaže toliko zanimanja, da utegne biti gledališče zopet razprodano. Saj pa je tudi vredno, da si vsakdo ogleda, kako se pri nas predstavlja težki komad nemškega klasika. Prihodnja slovenska predstava bo v petek in se bo pela opera „Cavalle-ria rustičan a." Pri predstavi bo sodeloval del pevskega zbora „Glasbene Matice", kateremu mora občinstvo biti posebno hvaležno, saj se je le z njega pomočjo spravila „Cavalleria" na oder in se je tako z njega pomočjo položil temelj mogočno napredujoči in se razvijajoči slovenski operi. Pevski zbor „Glas-bene Matice" si je s tom pridobil za opero trajno zaslugo. Pred „Cavallerio" se bo v petek igrala veseloigra v jeduem dejanju. — (Podiranje zgodovinskih hiš.) Marsikatera zgodovinska hiša se podira sedaj v našem mestu pod udarci delavcev. Vodnikovo stanovanje („ pri Štefana" za Frančiškansko cerkvijo, kjer je pesnik umrl I. 1819., je že podrto. Samostan Klar is in k, ki je stal nasproti „Slonu" sedanje vojaško oskrbo-vališče) je že do pritličja podrt. Sezidali so ga bili 1. 1565, a cerkev že 1. 15G0. Sedaj podirajo dež. bolnico, ki je bila samostan bosih avguštin-c e v. Temelj zanj so začeli kopati leta lotil, na zemljišču, katero so imenovali „Ajdovščina", ker so se tam nahajali rimski sarkofagi. V tem samostanu je pater Marko Pohlin iztnhtal svoj b u h , a r e č , listmarnek itd. Mnogo starejša pa je prva bolnišnica, v Špitalskih ulicah, takoimenovana „Kre sija", katero so začeli pred kratkim podirati. Sezidala jo je baje sama sv. Elizabeta it 1231. 1.) na svojem potovanju v Rim in mnogi trde, da je že 1. 1345 stal pri njej samostan Elizabetink. Upamo, da se je glede teh poslopij zvršil v obč. svetu vzpre-jeti predlog, naj se vsa količkaj zanimiva poslopja fotografirajo predno se podero. — (Glas iz občinstva) Piše se nam : Vsled demoliranja starega kresijskega poslopja, dala je ■graditi „kranjska stavbinska družba" o kotu poslopja neko široko masivno zagrajo, k U era vzbuja opravičeno zlovoljo občinstva. Ob prodajalnicah in kavarni v Špitalskih ulicah je pasaža tako tesna, da se prav težko ogneta dve osobi ; istotako je proti vodi. Ker se nadejamo, da bodo merodajni faktorji takoj skrbeli zato, da se odpravi ta čudna, popolnoma nepotrebna vira prometa iu se zagradi le toliko prostora, kolikor ga je zares potreba za podiranje, naj za danes zadostujejo te vrstice. Saj so se tudi drugod podrle že višje hiše, a nikjer ni bilo tacih širokih ograj. — (Poštna filijala na Starem trgu) se preseli koncem meseca novembra na Sv. Jakoba trg štev. 9. — (škoda na ljubljanskem barji.) Kakor se je uradno poizvedelo, iznaša škoda, katero je zadnja velika povodenj provzročila na ljubljanskem barji, približno 10.000 gld. Uničen je krompir, ki je bil pod vodo, uuičena večim delom tudi repa, ki je vsled povodnji počela gnjiti; žito, ki je prišlo pod vodo, pognalo je kali in se bode v najboljem slučaju moglo porabiti kot piča za živino. Mnoge krme in šote pa je voda odplavila. Znatna je tudi škoda na poslopjih, ker so se lesena tla vsled dolge moče napela in vzdignila. Mnoge mostiče pred hišami je voda popolnem vzdignila in odnesla. Izdatna državna pomoč za uboge barjane je torej nujno potrebna. Koliko škode je napravila povodeoj v Lipah in drugih barjanskih vaseh, ki spadajo v področje okrajnega glavarstva ljubljanskega, nam ni še znano, gotovo pa je, da je škoda tamo prav znatna. — Pri tej priliki naj omenimo, da seje naredba mestnega magistrata, vsled katere je nove hiše v inun-dacijskem terenu na barju graditi vsaj za 0*7 tn nad temeljem starega poslopja, prav dobro obnesla. Pritličja vseh onih hiš, ki so se v gori omenjenem razmerju zvišale, ostala so povodom zadnje povodnji popolnem suha. — (Na novomeški gimnaziji) se ustanovi za prvi razred paralelka. Naučno ministerstvo je to že dovolilo. — (Imenovanje) Sodni pristav v Sevnici g> Albin O g r i n c je premeščen v Kranj. — (Nesreča.) Posestnik Martin Prime iz žu-žemberške občine je te dni vozil svinje. Na cesti blizu Dvora je padel z voza in si zlomil vrat. — (Slovenska ljudska šola v Gorici) Znano je, da se goriški občinski svet še vedno upira ustanovitvi slovenske ljudske šole in da vlada prav nič ne stori, da bi stvar končno rešila. Goriški občinski svet je izumil novo zvijačo, da zavleče ustanovitev slovenske šole Izjavil je, da so za to določene štiri sobe v neki stari, za šolske namene povsem neranljivi vojašnici, glede katerih sob pa se mora počakati, da se o njih porabljivosti izrečeta stavbinski in zdravniški odsek. Ker so sobe nerabljive, društvo „Sloga" pa s 1. decembrom sapre svoje Šole, utegnejo slovenski otroci biti več mesecev, če ne celo leto brez pouka. Gospoda Rinaldinija to prav nič ne moti. — (Zagrebški vseučiliščniki,) ki so uprizorili znane protimadjarske demonstracije so prišli včeraj pred sodišče Obtožencev je 54. Obravnava bo najbrž več dnij trajala. Poslušalcev se je zbralo jako mnogo, prišle so pa tudi rodoljubne dame najboljših krogov ter izkazale obtoženim akademikom svoje simpatije z duhtečimi cvetkami. — (Razpisane službe.) V konkretalnem statusu političnih oblastev na Kranjskem mesto okrajnega tajnika v X , eventuvelno tudi mesto vladnega kancelista v XI. čin. razredu. Prošnje do dne 24. t. m. dež. predsedstvu v Ljubljani. * (Ivan Adolf Overbek), najimenitnejši nemški poznatelj grške umetnosti, je umrl v 70. letu svoje starosti v Lipskem. Bil je profesor atheologije in zgodovine umetnosti ter proslavil svoje ime z epohalnim delom „Zgodovina grške plastike" (4. izdanje 1. 1892.), katero služi za vodilo vsem preiskovalcem grške umetnosti. * (V igralnici na Monte-Carlu) je belgijska grofinja Jourdan v jedni noči izgubila pol milijona frankov, vse svoje premoženje. Vrnila se je v Bruselj in se posvetovala s hčerjo, šestnajstletno deklico, kaj storiti. Hči je materi dokazovala, da bolje nego živeti v siromaštvu in v zapuščenosti je — umreti. Hčerine besede so mater prepričale in sta se obe dami zastrupili. * (Anarhisti v samostanu) V ženskem samostanu v mestecu Kordejuela na Španskem so te dni eksplodirale tri dinamitue patrone. Materijelne škode je eksplozija naredila precej, ponesrečil pa ni nihče. To je že drugi atentat na ta samostan. Storilce je policija to pot ujela. — V deškem penzijo-natu Sv. Jožefa v Sabadelu na Španskem je v soboto v obedovalnici eksplodirala petarda in dva gojenca nevarno ranila. Darila i Za družbo sv. Cirila in Metoda je daroval Šentjakobsko Trnovski ženski podružnici gosp. Ivan Pevec 10 kron. Dunaj 12. novembra. Notarski kandidat Fran Cul k v Krškem je imenovan notarjem v Cerknem. Dunaj 12. novembra. V konservativnem klubu se je danes unela dolga razprava o postopanju Ebenchoeh-Dipauli Morseveve frakcije glede nepotrditve dr. Luegerja. Vsestransko prevladuje želja, da bi se stvar poravnala tako, da bi klubu ne bila na škodo. Ker se današnje, jako številno obiskane seje nista udeležila Dipauli in Morsey se je sklepanje o tej stvari odložilo do jutri. Dunaj 12. novembra. Zapovedujoči general baron Ue.\kiill je v posebnem pismu mi-nisterskcmu predsedniku izjavil, da dunajska posadka ni bila konsignirana niti dne 6. t. m., niti kateri poznejši dan. Praga 12. novembra. Pri pogrebu omladinca Cižeka se je primerila velika demonstracija. Pogreba se je udeležilo 10.000 oseb. Na črni blazini je neka dama nesla verige. Ude-ležniki so na grobu zapeli neko prepovedano pesem in metali na redarje kamne in svetilke. Štiri osebe so bile aretovane. Sofija 12. novembra. Sobranje je Ko-buržanu po posebni deputaciji vročilo adreso. Kohuržan je izjavil, da prestopi njegov sin Boris k pravoslavni veri. Člani ruske carske obitelji so odklonili kumstvo; Koburžan jo je ponudil srbskemu kralju. Izjava!) Podpisani naznanjam, da sem dne G. t. m. odložil predseduištvo in tudi izstopil iz konservativnega obrtnega društva. V Ljubljani, dno 12. novembra 1895. Josip Kozak, __ mesar, hi fini poseHtuik in mestni odbornik. *) Za vsebino tega spisa je uredništvo odgovorno k. toliko, kolikor določa zakon. Zahvala. Kakor lani, tako je zoi et letos slavni odbor „Narodne tole" v Ljubljani ca mali prispevek poslal nafii ćveteroraa-rsdnici xa revno ftolsko mladino mnogo raznega fiolakega blaga, za kar mu izreka toplo zahvalo «T« Ravnikar, nsdncitelj. V Mokronogu, dne 11. novembra 1895. Iz uradnega Usta. Iavralltae tali ekaekntlTBe dralbei Jurija Rozmana zemljifCe v Radencah, cenjeno 4fi gld. 80 kr., dne 16, novembra (v drugi*) * Črnomlju. ZemljifiCa vlož. 8t. 16"), 157 in 312 v Studorji, (v drugič) dnč lf> novembra v Radovljici. Janeza V e r b is fla r j a zemljišče v Gribljah, (v drugič) dne 15i novembra v Črnomlju. Ivana K »>ni ga v Rudečcm Kamnu tirjatev iz f.enitne pogodbe, vknjiženii na posestvu Jurija K6niga, cenjena 100 gld., in Antona in Kaioline Sprajc posestvo v Žužemberku, cenjeno UHO gld., oba dne 15, novembra in 1.'*. decembra v Žužemberku. Jurja In t i h a rj a zemljišče v Lužarjih, cenjeno770 gld., dne 16, novembra in 20. dec-mbra v Velikih Laščah. Jožef* Ter če k a zemljišče v Škof;i Loki, cenjeno 694 gld , dne IU. novembra in 17. decembra v Škofji Loki. Jožefa Pek laja posestvo v Podlokovci, cenjeno 1746 gld, dn6 16, novembra in 18. decembra v Ljubljani. Mihe '7, n i d a r S i 6 a posestvo v KozarSah, cenjeno 1110 gld., in Janeza Kocijančiča zemljišče na Hribu, cenjeno HiK) gld., oba lini'1 18. novembra in 18. decembra v Ložu. |>raxlm: V zapuščino pok. Marije Ran t spadajace posestvo v Stari Loki, cenjeno 996 gld., in premakljine cenjene !• gld., se bodo prodale dnć 18. novembra v Škofji Loki. ■ ujci. 11. novembra. Pri IjIojtiIu t Budinek iz Kranjske gore. — Kren iz Gradca. — Papefi iz Novegamesta. — Hunschert it Gorice. I 11 HVNtrlj»k<*m rpMMrJu : Sternad iz Loga. Pri kolodvoru i Roban, Sommer z Dunaja. Pri i»t»> Hrokcin dvoru : Palkovis iz Huttendorfa. Umrli so v Ljubljani: S. novembra : Jožef Hogel. kleparjev sin, 7 let, Marije Terezije cesta §t. 10. — Marija Slanovc, delavčeva vdova, 01 let, Kladesne ulice 8t. 7. — Viktor Martine, zasebni uradnik, 4,r> let, Križevniski trg. — Karol Novak, strojevodjev siu, 8 let, Marije Terezije testa 6t. ti. 11. novembra: Viktor Ganoni, sodarjev sin, 17 mesecev, Rožne ulice fit. 31. Meteorologično poročilo. s M S | o Čas opazovanja Stanje barometra v mm. Temperatura Vetrovi Nebo Mokrins v mm. v 24 urah 11. H. zvečer 73.r> 2 114" C si. zahod skoro jas. 12. 7. zjutraj 7 84 ti 120« C sr. zahod oblačno 0-0 n 2. popol. 788*6 lti-0° C pr. in.jzHb. skoro obi. Srednja včerajsn ja temperatura 1 2T> , za 7 9' nad nortnalotn. IDu-irLSjslca, "borza dnć 12 novembra 1895. Skupi.i državni dolg v notah.....H9 gld. Skupni državni dolg v srebru .... 99 g Avstrijska zlata renta.......119 , Avstrijska kronska renta 4° „.....100 , Ogfirska zlata renta 4U0.......119 „ Ogerska kronska renta 4"/«.....97 „ Avstro-ogerske bančne delnice .... lOlH . Kreditne delnice.........3»>8 , London vista...........180 a NemSki drž. bankovci ta 100 mark . . 69 n 20 mark............ 11 , 20 frankov........... 9 „ Italijmicki bankovci . . '......44 „ C. kr. cekini .......... S 10 10 90 75 90 10 80 til 30 70 kr. Zahvala. Za tako tolnžilne izraze sočutja o bridki izgubi svoje Daj Ubij to, 21 , leta stare hčerke Milico kakov tudi vsem darovateljem vencev — ter z a prijatnoil hišice rodbine Tira rjo ve v dncli žalosti izreka tciu potom najsrčnejšo zahvalo (11,(1 rodbina Ravnikar. V Mokronogu, din'- 10. novembra 1H95. Plesni izobraževalni tečaj. Gospodske ulice h. fit. 1, na desno, pritlično. Beseda, Kolo, Stražak. Pouk je temeljit in vesten v osmih ločenih oddelkih za otroke, odrasle, začetnike in že bolj napredujoče. Vzprn-jema se vsak dsn. — w_v —. J- W. Lang (1458—3) profesor koreografije in učitelj skupne estetične plesne umetnosti itd. Stanovanje na Bregu h. št. 18. II. nadstropje. Doma je od 11.—12. ure dopol. in od 2. 3. ure popol. Mlad trgovec kateremu se zaradi pomanjkanja časa ni mogoče seznaniti, tali v korespondenoo stopiti s ^ kako mlado, premožno gospodičino boljšega stanu. Ponndbe naj se pošljejo na upravni&tvo „Slovenskoga Naroda" pod „stov. 10O". (145ti—3) C. tr. glavno ravnateljstvo avstr. drž, železnic. Izvod iz voznega reda ▼«l]sv&tfa odL X. o]acto"torct 1B05. Saatopno Omenjeal prihajal u I In oabajalnl oul Dmtdtnl to v Odhod ls Ljubljajis (jas. kol.) 00 19. mri » mUm. pm mH OMbnl vlak v TrbU, Ponlabtl, Beljak, Oa-lOVM, rruiMlfHN, Ljubno, 6ee Salalhal v Auiu«, Iiohl, Oman- f. aH tO •*%<«. SjMSgVSj OMbnl Tlak r Trbla, Pontabtl, Beljak, Deloma«, rTranseoifeete, Ljubno, Dan »j, 6ee Sala th al t Solnograd, Dunaj *<•. AaeeKMen. OS> IH. mri M «neie. pgftimšm metan! rlak v Novo metlo, Koćarj*. OS 11 uri tO mUm>. 9mpotmAu* oeeboJ Tlak t TrbU, Poatabel, Baljak, Oaloreo, Ljubno, Salalhal, Dunaj. OS 4 uri popoimttum OMbnl rlak v TrbU, Baljak, Grloraa, Ljubno, ('<>■ Salalhal r Solnograd, Lend- (lat tatu, 2*11 na Jaaera, Inomoat, Bregeno, Onrih, Oanaro, Pavli, 8tayr, Lino. Oratindeu, Iiohl, Bndc-Jarloa, Pisanj, Marijina rar», Heb, rranoovo vara, Karlova varo* Prago, Iilpako, Danaj rta AmitatUu Om f. mri VO m 11. mri 99 nia. Hopoimđf« oaabnl vlak a Donaja rla AmtUltan, lapakega Praga, Franoorih varor, Karlorih varov, Heba, Marijinih raror, Planja, Bndajarla, Bo Ln ograde, Iatnoa, StOTra. Partia, Oonera, Onvlha, Brogenoa, Inomoeta, Zolla na Jaaern, I^and-OaHalna, Ldnbna, Oaloroa, Ponlabla, Tiblaa f>S S. mri 99 mita. pppoiuattee raeeanl rlak la Kootrja, Novoga metla, OS> 4. mri HS trnArn. pcpotmđmm aaabni rlak a Dnoaja, tdobaa, Selathala, Beljaka, Oaloroa, Franaonafetto, Ponlabla, Trblaa (>• 9. mri »9 m*im. ooonav metani rlak la Kooorja, Norega Metla. •>* 0. mri i m*tn. mmtimr oaobni rlak a Donaja preko AmatetMna la Ufnbnoga, Beljake, Oaloroa, Pontobla, Trblaa. OO Odhod ls laJablJaBO (dri. F. ari 99 mUm. ^fmirmj v Kamnik. . 9. . os . 9*mmm4m . . gj 0 • g) S0 ^^f^•r^^^e^• # Prihod ▼ lajnbljaao (dri. OS O. mri 50 mtim. *J*UrnJ Is Kamnika , 11. . tU . t10f>ortie1eit . m. .. so kol./ kol.). (5—261) Hočete li lepi postati? Umivujte se z Doering milom M »SOVO« To je najboljše milo sveta i iS?1 7 (940—2) r/ Hočete li lepi ostati? Uporabljajte pri svoji toileti izključno Doering milo m IOVOi Boljfioija najti ni nikjer. Pohiia u pnuftil po kr tieneralno zaMtojtstvo: A. Motich & t'o-, IMinaj, I., bugerk V Ljubljani prudajatu na debelo Ani. Krisp«'r in Vuho l'»*tii«-n- Semenj za živino in kramo v Hent Vidu mi Vipavskem lil 4'H t O II. ItV^IINtla preložen je na 20. novembra vsacega leta; ako pride ta dan nedelja ali praznik, pa dan potem. Za letos se ne bode nikaka aemnjarina pobirala, razun za napravo šotorov. v Županstvo Sent Vid na Vipavskem due 9. novembra 189"i JoBip Pelicon, župan. Ad št. 1.TJ1 M lađo jforspotllaltir* f-2o do 2« let staro> želi mlad, dobro situvirau obrtnik, hifini posestnik T večjem mestu na Slovenskem, vzeti ki je poltena, pridna, prijetne vnanjosti in primerno izobražena ter ima vsaj 3000 gld. gotovega premoženja. Resne ponndbe s sliko na npravnifitvo „Slovenskoga Naroda" pod naslovom „Bosno 10". Tajnost častna stvar. (1459—2) dober prodajalec, posebno pri mannfaktnriji, vi|»re|me se Itako) pod dobrimi pogoji v trgovino mešanega blaga. — Ponudbe .IiiUoImi Potrovole-u, TFebuJe. Dolenjsko. (1455—2) Vinskih sodov s sedlom ali brez sedla, s 30—40 veder vsebine> se ž«eli Kupiti. (u<)0—2) Ponudbe vzprejema upravništvo „SIov. Naroda". V šestih, tednih se da v najem trgovina z mešanim blagom s katero je v zvezi prodajalnlca tobaka, jedna soba za stanovanje ter malo in glavno skladišče za blago. Polubtno najemičino in znesek inventarično prevzetega blaga izplačati je takoj. Prodajalnica je na jako dobro obiskovanem prostoru. — Več pove lastnica Fran Polnkov« kIovii v Trhovlftth. (1445> Prodam 800 hektolitrov letošnjega vina. (U54-3) Anton Gregorič posojil nični tajnik in posestnik v lMujii« Železne peči z ventilacijsko pripravo za tovarniške dvorane ali pa druge velike lokale, od 300—400 kubičnih metrov zračnega prostora, kakor tudi jedno stedilno ognjišče za 300—400 oseb CfcSjr proda se v stari civilni bolnici v Ljubljani. P< jasnihi He dajejo tudi tam. (1473—1) Lekarna Trnk6czy, Dunaj, V. Q o -o .as a Zeliščni sirup od občinstva navadno zahtevam pod itnenora sok za prsa, pljuča in zoper kašelj prirejen iz planinskih rellsć ln lahko raztopljl-vega vapnenega železa. Steklenica k navodilom o porabi 5G kr., 12 Hteklcnic 5 ghl. Dobiva so pri (81 i* 15 t bal hI a s- o I rt N o! g (144h) (11G9-1) Meatho županstvo razpisuje s tem na podlagi predloga ravnateljstva in upravnega odbora mestne hranilnice službu hranilničnega uradnika. Plača za sedaj Be določi na 400 gld. ter se bode po razmerju rastočega prometa povifiala. Varšc-iue v visokosti letne plače je položiti ali v gotovini ali v takih vrednostnih papirjih, ki so dopuščeni za nalaganja sirotinskih glavnic, ali v knjižicah kranjskih hranilnic. Prosilec mora biti vešč knjigovodstva ter slovenščine v besedi in pisavi popolnoma zmožen. Prošnje so, previđene s kolekom 50 kr., vložiti do iiO* ilOVeill-!»■•« 1M95. Mestno županstvo v Novem Mestu dne 18. oktobra 1895. #upun: Perko 1. r. Izdajatelj in odgovorni orodnik: J o s i u N o 11 i. Lastnina in tisk .Narodne Tiskarne". 0