M. številka. I Lloblioni, i pondrildi, Zfi. februarja 1912L XLT. leto »Slovenski Narod* velja. v Ljubljani na dom dostavljen: celo leto.......K 24*— pol leta........ 12 — četrt leta ...... a& mesec ...... 6*— v upravništvu prejema«* celo leto.......K 22»— pol leta.......B U-— Četrt leta ..•„.♦ . 5*50 na mesec . . ..... 1*90 Dopisi na} se frankirajo. Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo: Knaflova ulica st. 5 r? -ritHčju ievo> telefor* si 34. Isnaja mk dan svoeor f**nr*amsl aodolfa ta inserati veljajo: peterostopna petit vrsta za enkrat po 14 vin., za dvakrat po 12 vin., za trikrat ali večk at po 10 vin Parte m zahvala vrsta 16 vin. Poslano vrsta 20 vin. Pri večHh inserciiah po dogovoru. Upravništv** iaj se pošiljalo naročnine, reklamacije, inserati itd. to te administrativne stvari. ———— Posamezna številka velja tO vinarjev. - Na pismena naročila brez istodobne vpostatve naročnine se ne ozira. .Narodna tiskarna* telefon št. 8S. .Slovenski Narod* velja po pošti: as Avstro-Ogiako. celo leto....... K 25*— pol leta ....... , 13*— četrt lete...... , 6*50 na mesec . . . . . » 2*30 za Nemčijo: cek> leto . k at*— za Ameriko in vse druge dežele: celo leto......K 30*— Vprašanjem glede inseratov se naj priloži za odgovor dopisnica ali znamka. Upravnistvo* Knaflova ulica it. 5 (spodaj, dvorišče levo). 'Melon st. 8^ ■ j g- Boj za načelništvo v Poljskem klubu. Dunaj, 25. febrnarja. Imenovanje vitez;* Bilinskega ?a skupnega finančnega ministra pe> menja tndi v razmerah avstrijskega parlamenta velevažno spremembo. >Yoporečno pomenja odhod vit. Bilinskega, ki odlaga svoje poslanske mandate, za naš državni zbor občutno izgubo. V zbornici niso prepisi i ji ni politiki, ki bi bili kot večni po* , dovaioi v parlamentarnih zapletih in težkočah tako odlično kvalificirani kakor bivši načelnik poljskega kluba. Vse stranke bodo oogreša-]e moža, ki v najtežavnejših situacijah ni izgubil poguma in je tolikrat v«predel navidez že .skoraj pretrgane riti in zveze — ne le med posameznimi strankami, temveč tudi mod njimi in vlado. — Grof Stiirgkh si je ob imenovanju vit. Bilinskegi gotovo zadovoljno mel reke. neprijetno je ministrskemu predsedniku gledati vedno in vedno v smehljači obraz parlamentarca, u katerem ve, da je nj* gova največja ambicija Prestaviti svoj stol danes ali jutri tja. kjer sedi gospod kabinetni šei' .Va rirugi strani pa je ministrskemu predsedniku lahko vendarle žal, da Jđ zapustil zbornico mož, kateremu se je posrečilo spremeniti »Kolo p*>l--kie« zopet v trdno falango enotne, za vse pripravljene in k vsemu (knr je seveda g. Bilinaki spoznal za dobro) voljne parlamentarne orjrani--aeije, in brez katerega pomoči bi bili grof Stiirgkh in njegovi predniki se bolj brezmožni sedeli in delovali v ■^sn avstrijskega parlaruonta- Načelnik poljskega kluba spada rčdicijonalno med najodličnejš^ vo-Htelje avstrijskega parlamenta, že radi tega, ker je poljska delegacija no številu močna in po svojem par-1 »mentarnem programu principijelno večinska stranka. Od moža, ki si ;r3 izvoli poljska delegacija za svoje. :i voditelja, oziroma njegovih ■»sniožit ost i in njegove za slom be v oolj^kem klubu je torej ne le jako odvisna tnk-*ika tega velikega parlamentarnega organizma in s tem tudi dostikrat usoda vlade in — državnega zbora. Zato je načel niško vpraša njo v poljskem klnbn v prav odlični meti tudi parlamentarno-politično vprašanje ter zaslužuje pozornost širše iavnosti. Poljska delegacija je od nekdaj nastopala v parlamentu kot enotna taktična celota. Načelnik poljskega kluba, historični »regiment«rz«, je reprezentant te enote in ima kot tak skoraj polnomoč se pogajati obvezno in odločevati v mnogih taktičnih vprašanjih svojega kluba popolnoma samostojno. Lansko leto je sicer poljska ljudska stranka to veliko oblast klubovega načelnika precej omejila, toda še vedno je poljski »pre-zes<; velik in oblasten gospod. Vse strankarske diference in spore poravnalo in is vojuje jo Poljaki med štirimi stenami svojega kluba in v parlamentu se dostikrat niti ne zve. kake burje včasih divjalo pod navidezno gladko površino Kola polskie-go. Umetnost nastopati v parlamentu enotno navzlic vsem internim navadnim strankarskim nasprotstvom je pri Poljakih naravnost krasno razvita. So sicer v srečnejšem položaju, kakor drugi narodi, Klerikali-zem pri njih ni v tej obliki razvit, kakor na pr. pri nas. pri Nemcih in drugod. Trditev izgleda paradoksno in je vendar resnična: Poljaki nimajo v parlamentu nobene izrecno »katoliške skupine« in razne stranke, na katere se dostikrat tako radi sklicujejo naši klerikalci in h katerim so šli celo v Krakov iskati, »zvez«, imajo precejšni procent židovskih pripadnikov, v parlamentu samem se nahajajo razven v poljski ljudski stranki, ki pa izrecno odklanja kleri-kalizem, židovski poslanci v vsaki frakciji Poljskega kluba. Pod zunanjo enotnostjo »P. k.« se skrivajo nasprot-stva, ki niso nič manjša, kakor ona naših strank. Nobena izmed peterih frakcij (če štejemo »divjake« za posebno frakcijo) nima v klubu za se večine in politični nastop poljske delegacije mora torej vedno biti sad kompromisa, sklenjenega navadno med frakciia-mi za eelo legrislaturno perijodo. Zunanji izraz kompromisa je načelnik. Kolo Polskie šteje 71 poslancev. V starem parlamentu (1907—1011) so ga vodili takozvani nacijonalni demokrati fVsepoljaki), ki r«o imeli z malim klerikalinam krilom p. Sto-jalowskega 25 mandatov 8 pomočjo konzervativcev in deloma tudi demokratov. Poljska ljudska stranka je bila pod vodstvom posl. Stapinskega v opoziciji. Načelnik kluba je postal dr. Glabinski, poznejši krat sodobni železniški minister. Za njegovega naslednika v vodstvu poljske delegacije pa se Vse poljakom že ni več po- srečilo izbrati svojega pr>faša, interna klubova koalicija je razpadala in v vidno znamenje je zasedel tradi-cijonalni sedež poljskega »prezesa« — divjak dr. Lazarrki. V lanskih volitvah so se razmere popolnoma spremenile. Poljska ljudska stranka, demokrati in kon-zervativci so sklenili volilni kompromis naperjen proti Vsepoljako-u in tako je bila nesimpatična šovinistična stranka, ki zlorablja svoje slavne narodne tradicije zgolj v grdem boju proti Rusinom grdo tepena, le 9 njenih poslancev se je vrnilo v državni zbor. V poljskem klubu so se razmere popolnoma spremenile. Tudi takrat sicer ni nobena stranka dosegla večine, pač pa je volilna koalicija prevzela sedaj tndi gospodarstvo v klubu farnem. Bilinrki je postal voditelj in za njim so s*ale naslednje frakcije: poljska ljudska s 24, konzervativna z 20, demokratska s 15 mandati - -torej ogromna večina celotne delegacije. Klubova \ ečina ima °d nekdaj priznano pravico zasesti s svojimi zaupniki ugledna in važ.a mesta ministrov, ki pripadejo Poljakom in pa klubovega načelnika. V katerem redu in razmerju naj bodo pri tem udeležene posamezne frakcije veČine to je stvar medsebojnega dogovora. Tako je v Sturgkhovem kabinetu postal vit. Zneski (kor.zer*Ta-tivec) linaneni, in pl. Dlugosz (polj ska liudska stranka) minister - rojak. Ze o priliki poslednjih ministrskih imenovanj so se v klubovi večini pojavile diference, demokrati so takrat vindicirali z ozirom na dejstvo, da je tudi nareln;k konzerva-tivec, en ministrski mandat za sebe. Težkoča je obstojala v tem, da ni šlo nastopiti proti ministru Zaieskemu. da ste torej dve vezni mesti že bili definitivno v rokah konzervativcev. Glede ministra - rojaka so se morali demokrati (katere vodita dr. Leo, župan krakovski in dvorni svetnik prof. German) ndati premoči Sta-pinsk«jeve ljudske stranke, zlasti ker so bili sami v posesti sicer častnega pa politično brezpomembnega mesta (German podpredsednik zborcrce). Z odstopom vit. Bilinskega je staro sporno vprašanje glede razdelitve inoei postalo z nova aktualno. Tokrat je zredneirana konzervativna posest. Od obeh poljskih ministrov je en konzervativec, en pristaš ljudske stranke; demokrati zahtevajo sedaj, da jim končno pripade tretje mesto ter oznanjajo kandidaturo LISTEK. Bienzi, zadnji tribunov. Zgodovinski roman. Spisal Edward Lvtton - Bulwer. II. knjiga. (Dalje.) Najhrabrejši in vojvodi Atenskemu najljubši njegovih vojakov je bil Gantier de Montreal. Bistri, vse opazujoči duh tega viteza sv. Ivana si je bil v teh bojih pridobil mnogo politične uvidevnosti. Navadil se je bil spoznavati ljudstva, uganiti, do kam seže njih potrpežljivost, in tolmačiti znamenja časa in revolucij. Po padcu vojvode Atenskega si je kot neodvisen vitez, to se pravi, kot razbojnik, pomnožil svojo slavo in svoja bogastva. V tedanjem trenotku ni imel njegov podjetni spletkarski duh nobenega njega vrednega posla in tako so ga neredne razmere Rima privabile v to mesto. Pri zvezi, katero je predlagal Colonni, pri pod-žiganju častihlepno« ti tega neči-mernega velikaša, je imel namen, usidrati se kot zapovednik vojaštva, ki bi bilo potrebno za zmago Colonne nad Rimom. Videl je, da bi tako za-povedništvo nad vojaštvom pomenilo v resnici zapovednistvo nad Rimom; i protirevolucija bi Colonne lahko pregnala in njemu samemn izročila vladarsko oblast in knežje dostojanstvo. Kakor v drugih italijanskih državah, je bila časih tudi v Rimu navada, da so na celo mestne uprave kot župana raje postavili tujca, kakor pa domačina. Montreal je upal, da postane v Rimu to, kar je bil vojvoda Atenski v Florenci. To je bil cilj, o katerem je vedel, da pač ni primeren za navadnega provencialnega plemiča, pač pa za poveljnika velike vojaške čete. Kakor je njegova bistroumnost spoznala, ni bilo priletnega poglavarja patricijev pridobiti za smele in nevarne korake, ki so bili potrebni za pridobitev največje oblasti v Rimu. Štefan Colonna, zadovoljen s svojo sedanjo veljavo in po prejšnjih nesrečah naučen zmernosti se ni hotel zaradi upanja na pridobitev prestola podati v nevarnost, ki bi ga lahko pripeljala krvniku pod sekiro. Stari patricij je 6voje zaničevanje ljndstva in Rienzija odkritosrčno pokazal in Montreal je spoznal iz tega, da Colonna kakor ima zadosti časti-hlepnosti, tako tudi nima zadosti modrosti za kraljevanje. Ker je Montreal spoznal, da s svojim »varjenjem pred Rienzijem ni ničesar opravil, se je sam obrnil do njega. Vitezu ni bilo mar, katera stranka zmaga — knezi ali ljudstvo — da le doseže svoj namen; on ni študiral ljndske duše, da bi ljudstvu služil, marveč da bi nad njim gospodoval; prepričan, da imajo vsi možje en-iko namene, je mislil, da mora biti ljudstvo vedno žrtev, nnj ga vlada pl"be-jee ali patricij, in je videl v vpitju po redu na eni strani in po svobodi na drugi strani, samo pretvezo,, s katero hore podjeten mož pred drha-Ijo opravičiti svojo častihiepnost. Ker se je sam smatral za poštenjaka, ni verjel v nobeno stvar, katere sam ni čutil; kakor je bil neveren v vsem, kar se je tikalo kreposti, tako je bil veren v vsem, kar se je tikalo nebrz-danosti. Vsled svojega smelega značaja je pa bil bolj naklonjen aventurske-mu Bienzi ju, kakor v samega sebe zaverovanemu Colonni. Tudi si je mislil, da je on s svojimi oboroženci bolj potreben za varnost Rienzija, kakor za varnost Colonne. Za zdaj si je postavil nalogo izvedeti natančno, s kakšnimi močmi razpolaga Rienzi in kaki meri je pripravljen za resnično vstajo. Ostroumni Rimljan je s svoje strani pazil, da vitezu ne izda nič več, kakor že ve, a da ga tndi a ne-zaupnostjo ne razdraži. Kakor je bil Montreal rodi prekanjen, vendar si ni znal pridobiti take oblasti nad ljudmi, kakor arlobokoumni in zgovorni Rienzi. Razloček med njiju svojega pristaša za načel niško mesto. Prezentirajo dr. Lea iu prof. Germana. Na drugi strani je konzer-vativcem tudi dati rledščino po Bi-limskem brez boja iz rok, poudarjajo nekako historično pravo do tega mesta ter se sklicujejo na potrebo, da se vodstvo delegacij ohrani stranki, ki predstavlja v klubu nekaki cen-trum in ni vezana preveč niti na desno niti na levo. Poljska ljudska stranka v ta spor aktivno ne posega, posl. Stapinski nima ambicije postati re^rir.ier.tnr?: Zdi pa se, da je voditelj poljskih agrarcev obljubil demokratom svojo pomoč. Konzervativci in demokrati imajo za važno naeel-niško mesto po dva kandidata, ki se razlikujeta fakorekoč po strankarski intenziteti. David Abrahamowicz ie reakcijonar v pravem smislu te besed^ in se povrhše približuje šovinističnemu delovanju Vsepoljakov proti Rusinom, pristaš je takzv. po-dolsko skupine, bivši minister Korv-towsT ', drugi kandidat,jezmerenkonzerva' ivee in član takzv. krakovske frakcije. Demokratična kandidata sta dr. Leo (radikalnejši) in dvorni svetnik prof. German, sedanji podpredsednik zbornice (zmernejši). V poljskih političnih krogih se zatrjuje, da si bodeta končno stala nasproti dr. Korytowski in dr. L#eo, oba veleintel*g€*ntna in odlična politika, o katerih vodilnih zmožnostih ni mogoče dvomiti. Oficijelno to vprašanje še nikakor ni določeno. Niti ena niti drugrt frakcija še niste formalno priglasili svojega naroka in pognjania, ki se dosedaj vršijo so še popolnoma zaupna in neobvezna. Pa že v ponedeljek bo situacija jasnejša. Demokratična frakcija je sklicana k seji, na kateri pade odločitev o event. kanditaturi demokrata za načelniško mesto. Dan pred sestankom državnega zbora se vrši plenarno zborovanje Ko?a Polskiego in takrat se bo menda rešilo vprašanje, kateri politični osebnosti, da hoče poljski klub v bodoče zaupati vodstvo poljske delegacije v državnem zboru. Ljubljanski državni uradniki. Združene organizacije državnih uradnikov ljubljanskih so sklicale v nedeljo, dne 25. f Vuarja shod, ki se je vršil ob 11. Gopoldne v hotelu »Ilirija«. Shod, ki je eminentne važnosti za gospodarsko in gmotno vprašanj«; ljubljanskega, ne samo državnega, marveč tudi ostalega uradništva, je bil številno obiskan, in so bile zastopane vse kategorije ljubljanskih državnih uradnikov. Shod je posetil tudi državni poslanec mesta Ljubljane gosp. dr. Vlad. Ravnihar. Zborovanje, ki je imelo na dnevnem redu edino točko »Uvrstitev mesta Ljubljane v I. razred aktivi-tetnib doklad«, je otvoril predsednik združenih organizacij državnih uradnikov v Ljubljani višji davčni upravitelj gosp. L i 11 e g. Poudarjal je, da so državni uradniki ljubljanski že meseca januarja 1911 predložili osrednji vladi prošnjo za uvrstitev mesta Ljubljane v I. razred, in sicer z ozirom na dejstvo,, da ima Ljubljana po zadnjem ljudskem štetju nad 40.000 prebivalcev. Tudi v zbornici je vložil v jesenskem zasedanju državni poslanec mesta Ljubljane dr. Ravnihar tozadevno interpelacijo. Vendar je bilo dosedaj vse delo brezuspešno.. Prošnja leži med akti, ki čakajo rešitve, na interpelacijo ni odgovora. Uradniki prosijo, kar smejo zahtevati po postavi. Braniti se hočejo bede in povedati vladi, da je ljubljansko uradništvo vsled neznosne draginje in visokih stanarin naravnost v obupnem stanju. Na isti podlagi, na kakršni bazira prošnja ljubljanskih uradnikov, je uvrstila vlada v I. razred tudi mesti Inomost in Line. Tu vlada ni bila tako ozkosrčna in neumevno je, da se Ljubljano meri i drugačnim merilom kot druga mesta. Važno je tudi dejstvo, da bodo imeli, če dosežejo državni uradniki uvrstitev Ljubljane v I. razred, veliko korist tudi številni avtonomni uradniki, katerim se plačujejo običajno isti prejemki kot državnim uradnikom. Zato se obrača govornik do vseh strank, da podpirajo uradništvo v svojih opravičenih zahtevah. Nato je izročil predsednik referat profesorja Reisnerja, ki je izvajal sledeče: Združene organizacije uradnikov? so mi poverile nalogo, da predložim današnjemu shodu resolucijo ljubljanskega uradništva, ki zahteva, da se Ljubljana uvrsti v I. razred akti-vitetnih doklad. Tako resolucijo duševnimi zmožnostmi se je jasno pokazal pri njiju razgovoru. »Vidim,« je dejal Rienzi, »da med vsemi dogodki, ki so se v zadnjom času prijazno smehljali moji časti-hlepnosti, ni nobenega tako srečnega, kakor je slučaj, ki mi obeta vaso podporo in vaše prijateljstvo. Potreben sem oborožene pomoči. Kakor so naši prijatelji na skritih shodih hrabri, javnega nastopa se vendar boje. Ni jih strah pred patriciji, ampak pred vojaki patricijev. Čudno svojstvo italijanskega poguma je, da se ljudje drug drugega nič ne boje, da pa se pred šljemom in mečem tujega najemnika tresejo, kakor srna.« »Izvedeli bodo torej z veseljem, da imajo take najemnike v svoji službi in da se ti ne bodo borili proti njim; in kolikor jih zahtevate za revolucijo, toliko jih boste dobili.« »A kaj bo s plačo in s pogoji t« je vprašal Rienzi s sarkastičnim usmevom. »Kako bomo to oboje določili t« »Lahko se bomo sporazumeli,« je dejal Montreal. »Odkrito povedano, bi 6e jaz rad zadovoljil s slavo in razburjenji velike revolucije. Mene veseli zavest, da je brez mene izpolnitev velikega namena nemogoča. Z ino.i!fm vojaki je seveda drugače. Vase prvo dejanje bo, da si zagotovite mestne dohodke. Naj bodo ka- korkoli visoki ali nizki, dohodke prvega leta si razdelimo. Vi dobite eno polovico, jaz in moji ljudje dobimo drugo polovico.« »To je mnogo,« je rekel Rienzi resno in se delal, kakor bi v dnhu računal, »toda svoboda Rima ne more biti nikdar predrago plačana. Naj velja!« »Amen! In zdaj: koliko vas je? Kajti tistih osemdeset ali sto mož, ki sem jih videl na Aventinu — brez dvoma so častivredni ljudje — pač ne zadostujejo za ustajo.« Rimljan se je previdno ozrl po sobi in je položil svojo roko Montre-alu na ramo. »Med nama povedano — treba je še nekaj časa, pred no bodo ljudje trdno odločeni. Vsaj kakih pet tednov se še ne morem ganiti. Setev je pač že dozorela, ali zdaj moramo s tajnimi zarotami in pogovori raztreseno klasje povezati v snope.« »Pet tednov,« je ponavljal Montreal, »to je dosti dlje, kakor sem mislil.« »Česar mi je treba,« je ■ opazujoči m i pogledi na Montreal a rekel Rienzi, »je v tem časn popolni mir — onemogočiti moramo vsak sum. Jaz se bom zakopal v svoje knjige in ne bom več prirejal shodov . . .« »Dobro —« t Dalj* srlhodrdle.) < predložimo vladi danes že tretjič. — Vse, kar smo povedali v utemeljevanje resolucije na shodih dne 22. januarja in 17. septembra lanskega leta, velja še danes. Današnji moj referat ne more prinesti nič novega utemeljevanja. Ce se vkljub temu nekoliko obširneje pečam z resolucijo, imamo dvojen namen. Leto 1911. je videlo mogočno gibanje vsega avstrijskega u radništva, ki je moralo i vso odločno resnostjo zahtevati temeljito izboljšanje službenih razmer in predvsem času primerno zvišanje službenih prejemkov. Splošno uradniško vprašanje je postalo parlamentarno vprašanje in v živem spominu so nam križe v a po-*a, ki jih v parlamentarnem poslovanju hodi službena pragmatika, časovno napredovanje in preureditev siktivitetmh doklad. Nade, ki jih imamo, da pride čas ugodne rešitve ssplošnih zahtev, blažijo naše razočaranje, da je v tem velikem obsegu :*ahtev stopilo v ozadje vprašanje, ki r*e tiče edinole ljubljanskih uradnikov, da je vlada pozabila na Ljubljano. Z današnjo resolucijo hočemo «ni>oko vlado spomniti na nas. Pokazati ji hočemo, da ji ni treba iskati skritih paragrafov, ki bi se dali izrabiti na korist Ljubljane, opozoriti .10 hočemo na obstoječ zakon in obstoječo naredbo, ki jo jo treba samo ndejstviti, da ne ostane na papirju. Naša resolucija, ki jo stavlja vse ljubljansko uradništvo brez kakršne-•*akoli* diferenciranja, ne zahteva za Ljubljano nikakega novega zakona, nikakršne izjeme, nikakršnega pro-vežiranja pred drugimi mesti. Nasprotno, zahtevamo le enakopravnosti, ki nam jo vlada jamči. V tej zavesti ponavljamo danes svoj klic. Utemeljevanje resolucije ima še rcirug namen. S svojimi zahtevami smo stopili na forum javnosti. Od javnosti pričakujemo umevanja na-ćih teženj. Nikakor nočemo pred drugimi sloji prebivalstva biti stan. ki .zahteva zase privilegije. Vsi smo enakopravni državljani in uradniki, od vlade ničesar drugega ne zahtevamo, nego to, kar zanteva vsak uslužbenec, vsak delavec od svojega arospodarja. Zmožnost dostojne eksistence zahtevamo zase v okvirju veljavnih zakonov: v tem stremljenju pričakujemo podporo javnosti, ki naj naše zahteve pozna. Z državnim zakonom s dne 19. februarja 1907 so določeni štirje razredi aktivitetnih doklad. Izjemno stališče ima mesto Dunaj, kjer dobivajo uradniki najvišjo aktivitetno doklado. Druga mesta imajo po svojim razredu določen odstotek dunaj-•ake aktivitetne doklade. Držati se hočem podatkov samo za I. in II. razred. V I. razredu stoje mesta, ki imajo nad 80.000 prebivalcev, v II. razredu mesta, ki imajo manj nego 80 pa več nego 40.000 prebivalcev. Sami smo že enkrat na shodu priznali, da se razdelitev uradnih sedežev po številu prebivalcev dandanes ne more več spraviti v sklad z življenjskimi razmerami uradnikov v dotičnih krajih. Mogli bi našteti prav veliko majhnih mest najnižjega razreda, kjer je življenje relativno dražje ne-£0 v mestih višjega razreda. To je državna uprava sama uvidela in je sprejela v zakon posebno klavzulo. Zakon se namreč glasi: Za uvrstitev uradnih krajev v štiri razrede aktivitetnih doklad je merodajno število prebivalcev, ka-Kor ga izkazuje oficijalno ljudsko štetje. Vlada je upravičena, posamezne kraje iz nižjih treh razredov izje- moma uvrstiti v prihodnji višji razred, nego bi kraju pripadal po številu prebivalcev. Po tem zakonu je torej vsakemu uradnemu kraju zajamčeno pravo, stopiti z novim desetletjem v višji razred, če je število prebivalcev preseglo ono najvišjo mejo, do katere velja uvrstitev v nižji razred. Kar se pa izjeme uvrstitve tiče, pa ni nikjer veljala še tista oskosrč-nost, kakor ae hoče danes izrabiti v škodo ljubljanskih uradnikov. Dne 2. avgusta 1908. je izšla lni-nisterska naredba, ki je klavzulo zakona uporabila na korist posameznim mestom. Ta naredba šteje v I. razredu 10 mest, v n. razredu 42 m est. V I. razredu je bilo 6 mest, ki so imela prebivalcev nad 80.000, ki spadajo torej v ta razred brezpogojno; štiri mesta, in sicer Line, Inomost, Plzen in Cernoviee pa so imela pod 80.000 prebivalcev, in sicer Line 59.000, Inomost 41.000, Plzen (58.000 in Cernoviee 68.000 prebivalcev. V II. razredu so bila samo štiri uit stb z več nego 40.000 prebivalci, drugih 38 mest pa je bilo uvrščenih samo zaradi uvaževanja vrednih ozirov. Med temi 38. mesti je bila tudi Ljubljana. Ce torej kdo trdi, da je tukaj Ljubljano zadela kaka milostna izjema, ta trdi vodoma neresnico. Zgodilo se ni nič drugega, nego da je Ljubljana bila deležna enake pravice in dobrote, kakor ona druga mesta, kajti vsem mestom, kjer je življenje zaradi različnih faktorjev priznano dražje in osobito vsa tri s*oHsi r*p-sta, so po zakonu prišla v prihodnji višji razredi nego jim gre po številu prebivalcev. Oglejmo si teh 38 mest no številu prebivalcev še bolj pregledno. 16 mest je, ki so imela prebivalcev med 10.000 in 20.000, 14 mest je, ki so imela prebivalcev med 20.000 in 30.000, 8 mest je, ki so imela prebi vale** v med 30.000 in 40.000. Med t -r.j ' smimi mesti, ki jim je torej v p~ vi vrsti po številu prebivalcev pripadal višji razred, je feua Ljubljana s svojimi 37.000 prebivalci. Od tt:h 42. i~est II. rinreda pred om 1911 je z ljudskim štetjem z dno 31. decembra 1910 edino Ljubljana prekoračila tisto rnejo, ki jo je *. klepala v nižji razred, edino Ljubljana s svojimi 42.000 prebivalci stopila nad 40.000, vsa druga mesta so ostala pod ono skrajno mejo, in sicer daleč pod ono mejo, ki jih drži v nižjem razredu. Ce sem rekel edino Ljubljana, hočem kot vesten referent pristaviti sicer tudi mesto Puli, toda v tem slučaju je treba uvnževa-ri. da navaja statistika število, ki je pritegnilo sosednje občine in je število naraslo zaradi izrednega pomnožen ja vojaštva. Kajti od prej naštetih 38 mest je z novim ljudskim štetjem dne 31. decembra 1910 ostalo še G mest s prebivalci pod 20.000, 15 mest s prebivalci pod 30.000, 15 mest s prebivalci pod 40.000, 2 mesti (Ljubljana in Pulj) nad 40.000 prebivalci. Na podlagi statističnih podatkov torej imamo dokazano, da za Ljubljano doslej ni veljala nobena izjema V dobrotah, da je temveč Ljubljana kot stolno mesto do leta 1911 stala zakonito en razred vise, nego ga ji je pripisovalo ljudsko štetje. Nasprotno smelo trdim: Ljubljana je v izjemnem stanju od 1. januarja 1911, in sicer v izjemnem stanju na škodo vsega ljubljanskega u radništva, v izjemnem stanju zaradi tega, ker ni bila s 1. januarjem 1911 pomaknjena v I. razred aktivitetnih doklad, kjer stoje vsa druga deželna stolna mesta z več nego 40 tiso* prebivalci le od lete 1908. Končam gospoda! S svojo resolucijo se obračamo do vlade, proseč jo zajamčene pravice; obračamo se do javnosti, osobito do naših državnih poslancev, da pospešijo ugodno rešitev naših upravičenih zahtev. Visoka vlada pa naj še nvaiuje, da prosimo pravice v tisti dobi, ko smo pomoči tudi nujno potrebni. Ce ima vlada dobro voljo, to našo zahtevo 1 ali ko takoj izpolni, ker je ne more zadrževati noben paragraf, pa tudi nobena dru^a parlamentarna ovira. Nato je prof. Reiener prebral sledečo resolucijo? Na shodu dne 25. februarja 1912 zbrani ljubljanski c. kr. državni uradniki vseh kategorij smatrajo uvrstitev mesta Ljubljane v I. razred aktivitetnih doklad kot zakonito utemeljeno zahtevo uradništva. Mestom, ki imajo nad 40.000 prebivalcev, določa zakon višji razred nego mestom, ki žtejejo manj prebivalcev. Ker je bila Ljubljana uvrščena v II. razred, ko je imela pod 40.000 prebivalcev, jo jc s 1. januarjem 1911, ko ima po ljudskem stelju z dne 30. decembra 1910 mnogo nad 40.000 prebivalcev, uvrstiti v I razred. Že meseca januarja 1911 so a, far. državni uredniki ljubljanski predložili visoki c. kr. osrednji vladi prolnjo za vrst i te v mesta Ljubljane v I. razred. Ker ta prošjnj-i, žal, do nados še ni rešena, dasire.vno so postale gospodarske razmer2 ljubljanskih državnih uradnikov vsled še vedno n;< rašcajoče draginje obupne, obračajo H ljubljanski c. kr. drznvni uradniki vseh kategorij ponovno na visoko G. kr. vlado i nujno zahtevo, da jirn ueinudoma dovoli zaprošeno dejanskim razmeram primemo uvrstitev v I. razred aktivitetnih doklad, in sicer začenši s 1. januarjem 1911. Govoru je sledilo viharno odobravanje. Pri glasovanju jc bila resolucija soglasno sprejeta. Nato je pozdravil zborova lee kot držšsVni poslanec in zastopnik mesta Ljubljane v državni zbornici poslanec dr. Vladimir Rnvnihar. ki je poudarja? pred vsem varnost celotnega nastopa ljubljanskega uradništva, kajti v prvi vrsti jc odvisen uspeh le od uradništva samega. Poslanec mora imeti za sabo močno zaslombo, kajti le v tem slučaju vlada primarno vpošteva njegove zahteve, nasprotno pa si misli, da je to le izraz nekaterih malkon-tentov. Poleg tega pa bi morali nrad-niki v svojem interesu tudi natanko zasledovati javno politično življenje, posebno v deželni zbornici. Eminetne važnosti je to za njihov gospodarski položaj. Paziti bi morali, kaj se tam godi, in premotrivati, če ni to kar se spremeni aH dovoli v njihovo gospodarsko škodo, in jim vzame na drugi strani to, kar bi pri vladi dosegli. Zavzeti bi morali svoje stališča pred vsem za one spremembe zakonov, ki vplivajo na zvišanje doklad in jih odklanjati. Cestni zakon, in novo breme za mesto, podržavljenje ljubljanske policije, sta gotovo dve naredbi, ki bodeta mogočno Vplivali v negativnem .smislu na gospodarski razvoj ljubljanskega uradništva. O?ode interpelacije v državnem zboru pove govornik, da je bila izročena interpelacija odseku za državne uslužbence ravno pred Božičem. Odsek bode stavil resolucijo, ki jo ho pa vlada vpoštevala, ali pa tudi ne, ker ima vlada prosto naredbeuo pravico. Zato pozdravlja govornik to paralelno akcijo uradništva s parlamentarno akcijo, ker le če uradništvo celotno organ i zo van o in odločno nastopa je upati, da doseže pri vladi svoje upravičene zahteve. Govornika so zborovale i navdušeno pozdravljali. Profesor Reisner je omenil k izvajanjem predgovornika, da ta zahteva ljnbljanskiih uradnikov ne spada v okvir drugih splošnih uradniških zahtev, in bi bilo želeti, da jo reši vlada naredbenirn potom. Za deputacijo, ki izroči vladi sprejeto resolucijo so bili določeni sledeči gospodje: Za ^dnike okrajni sodnik Nagode, za profesorje prof. dr. 2 m a v e , za zernljemeree g. Hočevar, za davčne uradnike g. Debelak, za poštne uradnike g. R 6 t h 1 , za računske uradnike g. L a n g o f , za carinsk^ nradnike g. H 1 a d e k in za sodno pisarniške uradnike g. Pogačnik. Dodatno bodeta imenovana še zastopnika za uradništvo tobačne režije in za aka-demičuo uradnike finančne oblasti. S tem je bilo zborovanje ob 12. uri zaključeno. Štajersko. Le z imeni na oan! Zadnji četrtek so se vršile v Krčevini pri Mariboru občinske volitve, pri kateri so nastopili slovenski veliku skupno z nemškimi opozicijonelci kot »goop>-darska stranka« proti vladajoči nem* škonaeijonaliii kliki v občini. Ta ji sicer zmagala, vendar pa so kandidat je gospodarske stranke dobili čedno število glasov. O teh volitvah čitamo v Strnži": »Ne moremo pa zamoičati nastopa nate inteligence. Za vselej na pranger I njo, da se bo vsaj v teh ogroženih občinah zavedala svoje dolžnosti! Največje pohujšanje daje inteligenca nižjim slojem ob volitvah. Na volišče ^re priprost kmet, če se mu dokaže, da je potrebno za občino; sli so v velikem številu. Na volišče gre delavec da odda glas proti nemŠkutarju, čuti svoj narodni ponos v sebi. Volit pa ne gre inteligentni k, niti profesor, niti učitelj, niti duhovnik,niti veleposestnik.« To jc huda pavšalna obdol-žitev; treba je zato nekoliko več jasnosti, treba i imen^ tistih na dan. ki niso šli volit, da se bo vedelo, kotra zadene tak očitek. Slo sicer ni za čisto slovensko kandidatno listo, vendar pa, če je bil nastop resen ju res-nično v interesu narodne stvari, bi bila narodna inlačnost slovenske inteligence v tem slučaju zelo obžalovanja vredna. Za trenutek prihaja sicer človeku na misel, da je »Straža« tako nacijonalua le takrat, kadar je treba oprati njene krušne očete — pa recimo, da je takrat vzela stvar resno in pošteno in potem le I imeni in dejstvi na dan! Iz Celja. (Zveza ua rodnih društev) priredi prihodnje tedne v celjski »Čitalnici« več predavanj. Prvo se je vržilo v soboto zvečer cb nenavadno obilnem obisku. Predaval je g. dr. Lev Brunčko o »pangerma-nizmuc G. predavatelj je pojasnil takoj, da beseda »pangermanizem« ne pomen ja tega. kar mi navadno pod njo razumemo: pravilno bi so moralo reči »vsenemški imperijalizem*:. Dr. Brnnčko nam je podal v skoraj poldrngonmem predavanju temeljito zgodovino, vzroke in cilje vsenem-škejra g-ibanja. Med vzroki je navajal posnemanje ekspanzivne politike drugih narodov in velevlasti, neizmerno gospodarr&o ojačenje današnje Nemčije in izseljevanje. Ker se je Nemcem kolouijalna politika pre- eaj ponesrečila, m m vrgli na takozvano kontinentno politiko in predavatelj nam je živo slikal različne vse-nemške »Drange« na jugovzhod, vzhod in zahod. Predavanje je bilo bogato podprto s citati različnih nemških pisateljev in s statističnih gradivom in je vsled svoje prepričevalne temeljitosti želo splošno pri znanje. Prihodnje predavanje Z. K. D. se vrši v istih prostorih in ob isti uri prihohodnjo soboto. V Gornjem gradu so se vršile dne 22. februarja občinske volitve. V tretjem razredu, v katerem volije zlasti klerikalni okoličani, so bili izvoljeni trije klerikalci in en napre revizije graskegu »Verban-da«, se vendar te poneverbe niso odkrile. Vedele se je sicer, da je bil Rosenkranz v velikih denarnih težavah, vendar pa se mu je blagajna pustila mirno naprej. Vidi se, da vadi pri nemškem zadružništvu nikakor ni vse zlato, kar se navidezno sveti. AH bo »Štajerc« in duševno sorodni njegovi prijatelj tudi sedaj vpil e zapravljanju kmečkega denarja* Drobne novice. Konce opstrukcije v graškem občinskem zastopu? Včerajšnji gra-ski listi poročajo, da se je večina v cTaškem občinskem sv*: t u pogodila v tem smislu z obstruirajoeimi socija-jisti, da bodo ti pripustili v sredr* sklepanje o dvemesesčnem proračunskem provizoriju za meseca marec in april. Obenem vedo povedati isti listi, da je sploh upati na definitiveu konec rtocijalistične obstrukcije v praškem občinskem svetu. Koliko je Tieki to stalo? Za kake koncesije, ki pa šr niso znane, jc gotovo šlo. — Iz Kač nam poročajo: V Mešiovi gostilni se nabira za »Sudinarko«. Priobčimo to toliko, da se v bodoče poznamo. — Nečak tirolskega junaka Andreja Hoferja, posestnik in vpokojeni delovodja J. ž. Frane Hofer je umrl 75 let star v zvanju pri Mariboru. — U m r 1 jc v Mariboru višji uradnik J. ž. Robert sJoukup. — I z L a š k e g a trga poročajo: Te dni je padel v Debru 10-fetnl kmečki fant Janez Resnik na areča vrata, pri peči in dobil smri-'Hmevarne opekliine. Spravili so ga \ bolnišnico. — V pokoj jc s t o -p i 1 n a d komisar finančne straže v Ptuju Jože Pristolič. — Iz Gaber-iapriCelju poročajo: Domobranski pešec Suhodolčan in delavec Janez Borov in šok stri se iz malenkost-^ zroka na cesti skregala. Vojak t pri tem zgrabil delavca in ga vrgel s tako silo v e^estni graben, da si je Borovinžok stri več reber. Sprani; so ga v celjsko bolnišnico. Koroško. Ukraden tisočkronski bankovec, (stilni čar j u Ignaciju Koštajnu pri Sv. Rupertu je ukradel neznan tat r/. >uknje, ki je visela nad njegovo posteljo, v noči od sobote na nedeljo bankovec za 1000 K. Tat je bil bržkone zvečer v njegovi gostilni in se je splazil skrivaj v njegovo spalnice Neznan samomorilec. V neki rtni hišici v Prane Jožef o vem par-l.~n pri Celovcu so na.
  • pri uredbi volilnih imenikov poskusili svojo srečo. Slovenci bodo morda pri ti volitvi odločili, zato je reba, da se trdno organizirajo. Stokat bolje je. da postane državni poslanec socijalni demokrat. kakor nemški nacijonalec. Pivovarna v Lescah in koroški gostilničarji. Pri pivovarni v Lescah, ki je prišla v konkurz, so največ prizadeti koroški gostilničarji, in si-rer ravno najmanjši. Nevolja teh gostilničarjev se obrača poglavitno Uroti svetniku trgovske zbornice Keuschnigu. Ta je največ kriv, da so se gostilničarji oklenili pivovarne, sam pa je sebe skrbno varoval in ni vstopil v vodstvo. Učiteljsko vprašanje v koroškem deželnem zborn. V petek so prišli v deželnem zboru na razpravo predlogi zastran regulacije učiteljskih plač, disciplinarne postave, preskrbovanja vdov in sirot in stanovanjska postava. Nemški nacijonalci so se izkazali kot nasprotniki šole, Kaze se, da sploh ne bo mogoče omenjenih postav rešiti v tekočem zasedanju. Samomor. V Celovcu se je na »akozvanem »Kreuzberglu« ustrelil tO let stari brezposelni pekovski pomočnik Fr. Goleč iz Drnića na Hrvaškem. Zapustil je več pisem: eno svoji omoženi hčeri, eno pa celovškim pekovskim pomočnikom, katerim je poslal kot zadnji pozdrav 2 K za pijačo. Primorsko. Kobarid — napreden. Pri občinskih volitvah v Kobaridu so zmagali naprednjaki. Kobarid ostane, kar je bil — napreden. Občinski svet v Trsta. V zadnji seji občinskega sveta je prišla na razpravo pogodba, po kateri naj mesto prevzame v lastno režijo tiste tramvajske proge, ki se bodo na novo zgradile. Socijalni demokratje so nasprotniki tej pogodbi, ki naj se sklene a tramvajsko družbo, in so začeli z obstrukcijo. Občinski svetnik Cerniutz je imel pet ur trajajoč ob-strukcijski govor. Seja je trajala do V<3. zjutraj. Danes v ponedeljek bo zopet seja. Raspust občinskega sveta v Polju. Deželni odbor istrski je proti razpustu občinskega sveta v Pulju protestiral. Sklicuje se na občinski red, po katerem je vlada dolžna, se zaradi razpusta občinskih zastopov prej dogovoriti z deželnim odborom. Tudi občinski organi puljski se drže tega stališča. Poročali smo že, kako sta se mestni tajnik in mestni blagajnik ustavila vladnemu komisarju ir. kako ju je ta suspendiral. Istota-¥o m je vladnemu komisarju zgodilo v mestni plinrrni. Vodja Benedetti se je postavil na stališče, da po občinskem redu v slučaju razpusta občinskega sveta funkcijonira se dalje ravnateljstvo mestne plinarne Dva člana ravnateljstva in vodje* Benedetti niso hoteli izročiti vladnemu komisarju poslov in se tudi niso uda-li, ko jim je vladni komisar grozil z orožniki. Opoldne, ko so uradniki zapustili plinarno, je vladni komisar zapečatil uradne prostore. Vladni komisar je moral pri neki banki najeti posojilo 5000 K, da je mogel izplačati v soboto mestnim delavcem, plačo. Demonstracije v Zagrebu, Z a g r e h, 25. februarja. V .soboto bi so imel vršiti na Starčevičevem trgu shod i dnevnim redom: »Dogodki v Sarajevuc Toda ta shod je policija prepovedala. Vkljub temu se Je ljudstvo ;elo ob O. zvečer v velikih množicah zbirati v Ilici in v sosednih ulicah. Največ je bilo dijaštva in delavstva. Množica je pela rodoljubne pesmi ter hrupno demonstrirala proti banu Čuvaju. Policija se je držala popolnoma pasivno. Ko pa j*1 množica skozi Prera-devieevo ulico hotela prodreti nn Starčevieev trg z oči vidnim namenom da bi tam priredila shod, ji je v Kukovičevi ulici zastopil pot no-čan kordon policije ter demonstrante potisnil proti Ilici. Demonstranti so se vrnili v Ili-oo, kjer so jih redarji skušali razkio-pitl. Toda policija je bila preslaba, ker so z vseh strani dohajali novi I mani fesrta nije. SpotK*d s policijo. Ko sc je demo nastran tom pridružila nore. Č2ta. prišedša od budjejo-viške pivnice, je množica krenila iz Ilice po Fran kopališki ulici prjti Vseučiliskemu trgn, kjer je nameravala prirediti veliko narodno skupščino. Na vogalu Vseučiliskega trga je manifestante sprejela policija. Bil je tu oddelek redarjev pešcev pod poveljstvom nadstražaika Jagica in oddelek redarjev na konju pod poveljstvom nadzornika Zdenca ja. Ker se manifestan ti niso -luli ustaviti, so jih redarji naskočili z co-limi sabljami. Za tre not ek so bili ds-mustranti osupneni, potem pa so posegli po kamenju ter .teli ž njim bombardirati policijo. Nastala je pravcata bitka. Veliko število demonstrantov je bilo ranjenih. Neki detektiv je udaril trgovskega akademika Cedomila Koka-n o \ i ć a s palico s tako silo po glavi, da se je na mestu zgrudil. Reševalno društvo je ranjencu prihitelo na pomoč ga obvezalo ter dalo odpeljati v bolnico. Končno se je policiji vendarle posrečilo potisniti manifestirajočo množico z Vseučiliško.ga trga. Glavni del demonstrantov se je vrnil v Ilico, o£tali pa so se razpršili po raznih drugih u lica h,povsodi hrupno demonstrirajoč proti madžaronskemu režimu in proti banu Čuvaju. Streli pred državnim kolodvorom. Med tem, ko so se vršile demonstracije v Ilici in na Vseučiliškem trgu, se je del demonstrantov napotil preci državni kolodvor in pred prometno upravo državnih železnic, ho-teč tamkaj demonstrirati. Toda poslopje železniške prometne uprave so stražili orožniki. Mcnifestantje so se za to umaknili na drsališče ter jeli od tu s kamenjem bombardirati poslopje, na katerem so razbili vse sipe. Eden izmed orožnikov, ki so stali na straži pred poslopjem, je ustrelil na demonstrante, a k sreči ni nikogar zadel. Med orožniki in demonstranti je bil namreč plot in samo tej okolnosti jc pripisovati, da ni by nihče ustreljen. Razbite table na trgn Khuen n He- varvjevem. Del demonstrantov, ki jih je razpršila policija na Vseučiliškem trgu, je odšlo na trg grofa Khuen* Hedervarvja. Ker tu ni bilo redarjev, so manifestanti neovirano sneli vse poulične table, glaseče se na ime Khuen-Hedervarvja, ter jih v* sprevodu odnesli v Ilico pred spomenik Kačić-Miočića. Tu so demonstrant je med petjem rodoljubnih pesmi in med manifestacijami proti Madžarom in proti banu Čuvaju polomili in razbili vse table. Po ostalih ulicah in trgih so se demonstracije nadaljevale pozno v noč, vendar pa ni nikjer prišlo do spopada s policijo. Italijansko - turška vojna. Bombardiranje Bejruta. London, 25. februarja. Časopis »Evening New« poroča, da je dobil brzojavko iz Bejruta, da tri italijanske oklopnice bombardirajo Be> rut. V mestu vlada veliku panika. Carigrad, 25. februarja. Bejrut ski vali brzojavlja: Danes zjutraj ob 8. nri 40 minut ste pripluli dve italijanski vojni ladji v pristanišče in ste zahtevali od valija, naj izroči križarko »Avnjllah« in topničarko »Angoro«, ki ste bili v pristanišču. Ko je govoril vali h poveljnikom »AvnjUaha« iu s pristanisčnim prefektom, so začele italijanske vojne ladje pred potekom dovoljenega roka streljati in so potopile topničarko in križarko. V neki drugi brzojavki poroča vali, da so Italijani začeli bombardirati konak, ko je bil vali še v njem. London, 24. februarja. Reu-terjev biro poroča iz Bejruta: Italijanski vojni ladji »Garibaldi<; in »Ferruceio« ste zahtevali, naj se jima takoj izročita turški topničarki. Predno se je vali še začel pogajati, m začeli Italijani streljati in so poškodovali carinski urad kakor tudi nekatera druga poslopja v pristanišču. Šestdeset oseh je bilo ubitih. — Prebivalstvo je prestrašeno bežalo na Libanon. Po drugih poročilih ladje »Angore« niso potopili Italijani, marveč jo je razstrelil sam njen poveljnik. Pariz, 25. februarja. Bombardiranje bejmtskega pristanišča po italijanskih križarkah jc napravijo na vladne kroge skrajno slab utisk. Splošno prevladuje mnenje, da je postopanje italijanskih križark vse obsoHbe vredno, ker so bombardirale odprto pristanišče, in sicer še pred potekom roka, ki se je dal pristaniškemu poveljniku za odgovor. V francoskih listih se izraza mnenje, da bo bombardiranje Bejruta imelo zle posledice za vse Evropejce, nastanjene v Siriji, ker ni izključeno, da bi ogorčeno prebivalstvo ne skušalo maščevati se nad tujci. Nekateri listi tudi naglašajo, da so Italijani v tej vojni že tolikokrat kršili mednarodno pravo, da bodo velesile koučno vendarle prisiljene k intervenciji. Pariz, 25. februarja. Križar-ke raznih držav so že odplule v Bejrut v obrambo evropskega prebivalstva. Nemška križarka. »Lorelev«, ki je bila usidrana v Aleksandri ji, je dobila povelje, naj nemudoma odpluje v Bejrut. V Adani v Siriji živi okrog 6000 Italijanov. Bati se je protiitalijanskih izgredov, čim dospe v Adano vest, da so Italijani bombardirali Bejrut. Takisto je pričakovati, da bo sedaj turška vlada odredila izgon vseh italijanskih podanikov iz Turčije. Pariz, 25. februarja. Po poročilih iz Bejruta je hilo pri bombardiranju ubitih 40—60 oseb, 100—170 pa težko ranjenih. Med ubitimi so večinoma sami domačini. Ranjenci so strahovito razmesarjeni: po večini so jim odtrgane noge in roke, zato je zelo dvomljivo, da bi kdo izmed ranjencev ostal živ. Žrtev bi bilo še več, ako bi ne bili Italijani slabo streljali. Večina granat je letelo preko mesta, mnogo pa jih sploh ni eksplodiralo. B e r o 1 i n, 25. februarja. Po poročilih iz Carigrada je v Bejrutu uničena vladna palača in carinski urad. Poslopje otomanske banke je do polovice razdejano, poškodovana je tudi bolnišnica in vojašnica. Pristaniški pomoli, kamor je padlo največ granat, so popolnoma razdejani. Na vest o italijanskem lx>mbardira-nju Bejruta, so na carigradski borzi padle turške srečke za 5 frankov. Carigrad, 25. februarja. Vesti o bombardiranju Bejruta so izzvale tu silno razburjenje, v vladnih krogih pa konsternacijo. Takoj po prvih vesteh je hitel veliki vezir k vojnemu ministru Mahmud Šefked paši ter se posvetoval ž njim polni dve uri. Občni zbor c. kr. kmetijske družbe kranjske. Danes ob 9. dopoldne se je vršil v veliki dvorani hotela »Union« občni zbor c. kr. kmetijske družbe, ki ga je otvoril predsednik Fran Po vse s kratkim nagovorom ter predstavil zastopnika vlade gosp. Otona pl. Deteta in policijskega svetnika g. Per-tota. Poslanec Piber je nato predlagal, da naj se najprej izpremene pravila. (Sprejeto.) — Nato pozdravi Oton pl. D e t e I a v imenu deželnega predsednika in deželne vlade navzoče. Družbeni ravnatelj Pire poroča o izpremembi pravil, ki v bistvu obsegajo določilo, da ni treba vsem članom prihajati na občni zbor, marveč voli vsaka podružnica za vsakih 20 članov po enega delegata. O § 4. se vname debata. Gosp. Ribnikarju se zdi ^ 4 pomanjkljiv, ker veliko vnetih dru-štvenikov odbije. Ce imajo tudi kmetijska absolventje in živinozdravniki pravico, je treba, da se tudi učitelji sprejmejo ter stavi tozadeven izpre-ininjevalen predlog. Gosp. Lampe pravi, da je m ta predlog, če sprejmejo učitelji v svojo stanovsko organizacijo kmete. Dokler se en del tega učiteljstva postavi proti kmetu, ne sme učitelj v kmečko organizacijo. Govori proti ž i vi nozd ravni kom. Ribnikarjev predlog je bil odklonjen. Skrajno surovi klici jT^oti tržnemu nadzorniku lete od vseh strani. Pri § 12 se oglasi gosp. tržni nadzornik. Danes jc kmetijska družba v kmečkih rokah, danes so kmetje še lastniki ogromnega premoženja. Predsednik zagrozi, da mu vzame besedo. Ta paragraf pravi, če občni zbor sklene, da se preosnuje v dmgo obliko, ima glavni odbor vse napraviti, da se preosnuje. Glavni odbor I>otem lahko preko glav društvenikov skleno kar hoče. Stavi izpremenje-valni predlog, da ima glavni odbor pripravljalna dela izvršiti in potem sklepa o izpremembi občni zbor. Ce naj bo tak sklep veljaven, mora biti najmanj polovica podružnic navzočih. Dr. Lampe se dela narca na skrajno neslan način ter pravi, da obsega kandidatna lista napredne stranke -auie nekmete. On proti nam vsem nastopi sam. To je predrznost. Klerikalni kmetje vpijejo: ;>Ven z njim!« Bati se je, da se kmetje lotijo tržnega nadzornika. Pri § 14. govori tržni nadzornik Ribnikar, da jc pravilno, da se vsem članom dovoli pristop k občnim zborom s posvetovalno pravico. Proti njemu govori dr. Lampe ter je bil seveda predlog odbora sprejet. Pri § 31. se oglasi tržni nadzornik ter se sklicuje na pravičnost in poudarja, da naj bi bili sprejeti vsi kmetje, ne samo pristaši nemške stranke in »SLS.oslanca Pibra predsedniku Povšetu ter je bil komercijalni svetnik gosp. Fran Povše per acelaniati-onem izvoljen zopet za predsednika. Pri nato sledečih volivah podpredsednika, ki so se morale vršiti na predlog tržnega nadzornika Ribni-karja z listki, je bil izvoljen za podpredsednika z 823 glasovi deželni odbornik dr. Lampe, dočim so se napredni iu samostojni kmetovalci vzdržali volitev. Pri volitvi odbora so bili izvoljeni nato per acelamati-onem, ker je tržni nadzornik Ribnikar odtegnil svoj prvotni predlog, ker zadostuje strauki, da jc protestirala proti izvolitvi nekmeta dr. Lampeta, gg. Fran Bartel iz Sodra-žice, Fran Istenič iz Gornjega Logatca, Leopold Liechtenberg-Jaueschitz in Josip Ravnikar iz Njivic pri Radečah. Potrde se nato podružuice: Izlake, Jezica, Koroška Bela, Krka, Leskovec, Mala gora, Mozolj, Nemška loka, Novi log, Onek, Osilnica, Pcdraga, Predvor, Polhov gradeč, Preska, Rudnik, Sostro, Sv. Trojica, Struge, Trstenik, Velesovo, Trava, Sv. Duh in Višnja gora. Na predlog župana Jana je nato občni zbor v dokaz svoje netolerantnosti in svoje strankarske zagrizeno-nosti s buronskim kričanjem izključil tržnega nadzornika gosp. Ribni-karja. Omeniti je treba končno le še nastop dr. Lampeta, ki na stvarna in docela umestna izvajanja gosp. tržnega nadzornika Ribnikarja ni imel nobenega stvarnega odgovora, marveč le jezuitsko zavijanje in zasmehovanje ter demagogične fraze, tako da na današnjem obenem zboru nikakor ni zmagala volja kmetovalcev, marveč Ki nasilje klerikalne stranke in njih voditeljev, ono naši- 1 lje, ki se je najjasnejše dokuinenfr-ralo v naravnost otročji izključitvi tržnega nadzornika Ribnikarja, da« kaz da ni daleč čas, ko bo vznikla v klerikalcih želja, izključiti vse člane, ki ne trobijo v njih rog. Dnevne vesti. -j- Chatai zakon, ki ga je sklenfi kranjski dež. zbor, je cesar potrdil. Gorje ti zdaj, ubogi Ljubljančan! -j- Hrvatje in dr. Šusteršič. Veliko razočaranje so doživeli sedaj Hrvatje. V silnem in težkem bojo, ki ga bijejo sedaj proti banu Čuvaju in njegovemu sistemu, so smeli po vsi pravici pričakovati, da jim pri-.>koctjo na pomoč tudi slovenski klerikalci z dr. Šusteršičem na čelu. To so smeli toliko bolj pričakovati, ker: jim je dr. Šusteršič šele pred kratkim brzojavno sporočil, da je z dušo in telesom Hrvat in pravaš, ker so v. državnozborskem klubu dr. Šuster-šiča zbrani vsi pravaški hrvaški po slanci in ker je dr. ŠusteršaČ sploh v zakup vzel jugoslovansko vprašanje. Toda nič se ni zgodilo. Pač se je oglasil deželni zbor v Sarajevu in se zavzel za Hrvate, a slovenski klerikalci se niso ganili. »Naše Jedinstvo«, piše: »A Ljubljana? IT Ljubljani s&-boriše sabor Kranjske, a njemu jo večina gosp. dr. Susteršića, koji se je izjavio više puta u ime svoje i svoje stranke, da su i oni Hrvati pravaši. A gdje su sada? Pravaški razmetao se je dr. Šusteršie proti ovoj ili onoj stranci hrvatskoj ali proti tiranima Hrvatske nije još pisnu.« — Resnica je to. Lepo priložnost so imeli dr. Šn-steršič in njegovi tovariši dokazati Hrvatom z dejanjem bratstvo in solidarnost, katero so doslej jim le k besedami posvedočevali, a te priložnosti niso hoteli izrabiti. Slov. klerikalci so pravaši, Hrvatje, Jugoslovani, vse kar kdo hoče, kadar jim to kaže, pripravljeni pa so tudi s hladnim srcem vsak čas izdati in prodati svoje najzvestejše zaveznike, če jim to obeta kako korist. Dunajski veter piha zdaj drugače in zato niso kranjski klerikalci v deželnem zboru nit! z mazinceni ganili, da bi pomagali vsaj s platonično resolucijo svojim zaveznikom. Kadar bo spet drugače kazalo, se bo pa dr. Šusteršič že spet. spomnil Hrvatov in jim brzojavno poslal kako novo ljubezensko razodetje. -f- Shod v Mostah. Včeraj popoldne je bil pri Miško+u v Mostah im-pozanten shod, katerem n je predsedoval g. Ivan Dol ni čar. Na shodn sta govorila dr. Ravnihar in prof. Reis-ner. Zaradi pomanjkanja prostora bomo i>oročilo o tem shodn priobčiH jutri. -j- Obč. volitve v Št. Rupertu. Hribovski fajmošter Hladnik je v deželnem zboru interpeliral glede agitacije narodno-napredne stranke v St. Rupertu in zahteval, naj se tn agitacija prepreči. Sicer se je agitacija narodno-napredne stranke vršilo strogo v postavnih mejah ali deželna vlada, kot pokorna iz vrše vatel j i-ca klerikalnih ukazov, je vender hitro ustregla zahtevi hribovskega fajmošira Hladnika. Čuje se, da je vlada se preklicala volitve iu da postavi za izvrševanje strahovlade v Št. Rupertu gerenta. Klerikalci so dobro vedeli; da bodo pogoreli pri volitvah, zato so poklicali na pomor Hladnika, in vlada je klerikalcem hitro storila zahtevajo uslugo. Na stvari pa ne bo to nič spremenilo. Naj postavijo magari Strajharja za gerenta, ali rimskega papeža, napredna šentruperska občina si) bo še tesneje oklenila narodno-napredne stranke. Hladnik jc interpeliral samo zaradi agitacije naprednjakov, ni pa omenil Strajharja, šentrnpert-skega dacarja, mokronoškega mesarja in gostilničarja Antona Bulca, mokronoškega kaplana in druge, ki so letali kakor besni od hiše do hiše in s hriba v hrib. Na škodo občine in davkoplačevalcev bo strahovlada postavila gerenta, ki naj vseje seme. Dobro, a za to jamčimo, da bo cvet požela pri prihodnjih volitvah na-rodnouapredna stranka. -f- Za deželni odbor kranjski bi bil »Slovencev« idrijski poročevalec mnogo bolje storil, da ni priobčil rešitve Oswaldovega rekurza proti občinskemu proračunu za leto 1912. Slučaj je namreč hotel, da se jc deželni odliornik dr. Pegan v deželnem zboru zelo ogreval za ugled idrijskega župana, pa je vendar malo prejo kot občinski referent v deželnem odboru predlagal, da se razveljavi od idrijskega odbora skoraj soglasno sklenjeni proračun v celem obsegu in napravi tako, kakor to Oswald želi. Da bi bil deželni odbor razveljavil proračun in zahteval novo razpo-ložitev, to se doslej niti za Idrijo šo ni zgodilo. To je pač najhujši udarec občinski samoupravi, če se o tej oh takih razmerah sploh še govoriti more. Zanimivo je zlasti dejstvo, ki so je poudarjalo pri proračunski seji, da so v odsekih tudi idrijski klerikalni odborniki deloma soglašali s proračunom, da je bil takorekoč prora- «*h sastavljen z njihovim sodelovanjem. In vendar je Oswald forsiral fjritožbo in deželni odbor je pritožbi * celem obsegu ugodil, da, še več, proračun je enostavno razveljavil, ne morda iz razloga kake formalne nepravilnosti, marveč iz edinega nagiba, da Oswaldu ugodi. S tem je dosegel deželni odbor gotovo rekord v teptanju občinske avtonomije. Ra-vnimen človek se mora nehote vprašati, čem n je še občinski red, če mu naj sklepajo občinski odbori, če «o njihovi sklepi odvisni od volje onega samega človeka. Oglejmo si še meritorno rešitev. Deželni odbor pravi v svojem odloku, da je treba navesti podrobno v seji občinskega odbora za katere ceste se potrebuje znesek 14.500 K, dasi je bilo v razpoloženem proračunu to natanko navedeno; za ceste in ulice v mestu 5000 kron, za cesto na Vojsko toliko, za eesto na Dole, za kanale in jarke, mostove, brvi in ograje, za pometanje, škropljenje. odpeljavpjrje snega «meti, torej za vsak naslov posebej. .Kdor pozna zanemarjenost idrijskih «est in potov v Idriji, kar ima na ve-«ti nekdanja klerikalna občinska uprava, je proračuujeni znesek pri-nneroma nizek. Stvar občinskega odbora je dovoliti kredit, županstvo pa * pomočjo stavbnega odseka predlaga občinskemu odboru med letom, katera dela se imajo izvršiti in kako porabiti dovoljeni kredit. Klerikalci pa imajo pri svoji zahtevi poseben namen. Hočejo, da se vsa dela navedejo že pri proračunu, da morajo tako zastaviti za to ali or»e delo svoj veto, da je tako le od njih odvisno, katero delo se izvrši in katero ne. Tako hočejo občinskemu hribom pravico določanja del odvzeti. Deželni •odbor zahteva, da se pojasni občinskemu odboru, kako BO ho porabil •znesek 7000 K za »nerešene« podpore. V proračunu je določno zapisano «a redne mesečne podpore, kako so nastale pri deželnem odboru nereše ne podpore, je težko umljivo. Ta postavka ne zahteva pojasnit ve, ker je vendar vsakemu dobro umljiva. Za redne jK>dporc je bilo za leto 1911 ^HToraČunjenih 3600 K, poleg tega pa prispevek sirot inskega društva !*0t"K) K za vz drža vanje idrijskih sirot, torej skupno 6500 K, Ker pa je sirotinsko društvo vsled Oswaldove pritožbe odklonilo nadaljnje podpiranje sirot, se je potrebščina zvišala na 7000 K, ki pa tudi ne bo zadoščala. Deželni odbor je dalje mnenja, da je znesek 2500 K za podpore dijakom dovolj visok, zato naj se ta postavka zniž* od 4000 K (v proračunu o400 K, ta površnost!) na 2500 kron. O humanosti deželnega odbora, ki ne privošči ubogim idrijskim vi-»okosolcem male podpore iz občinskih sredstev, nI vredno izgubljati besed. Deželni odbor tudi ni pri volji odobriti postavke 20.000 K za prezidavo hiše št. 509. ker vlada še ni podala obvezne izjave, da ustanovi v Idriji politično ekspozituro in se županstvu nasvetnje, da reši svoječas-no to zadevo s finančno operacijo. Zopet argumentacija, da se bogu ?*mili. Enkrat je že dovolil deželni odbor prezidavo poslopja št. 509 za pi-tsarnišike prostore in uradniška stanovanja in je vsled tega dalo županstvo napraviti potrebne načrte, sedaj pa se nakrat zopet ne dovoljuje občini sredstev za nujno potrebno prezidavo. V Idriji je ne le velika in občutna stanovanjska beda, ampak močno primanjkuje tudi za pisarne pripravnih prostorov. Ce torej ne bo se ekspoziture v Idrijo, se bo pa kak drug urad ali pisarna nastanila v prezidani občinski hiši št. 509. Glavno pa je, da se občina vsled klerikalne hudobnosti varuje nadaljnje škode pri tem nesrečnem poslopju in že enkrat odpravijo razvaline iz sredine mesta. In finančno operacijo nasvetnje deželni odbor. Te lahko izvršuje dežela, za idrijsko občino pa bi bile nevarne in gospodarsko neopravičljive. Edina pametna gospodarska politika idrijske občine mora biti, kar smo že neštetokrat poudarjali in ntemeljili, da skuša vse izdatke pokriti z rednimi dohodki in se varuje vsakega zadolževanja. To načelo je sprejemljivo tudi za e. kr. erar, ki mu ne more biti vseeno, koliko obre-ć*ti plača od občinskega dolga. Ce je ogromna večina idrijskega prebival-tjtva pripravljena radovoljno plačevati tako visoko občinsko doklado, da se morejo s to pokrivati izdatki občine redni in izredni, zakaj tega ne dovoljuje deželni odbor, je neum-Ijivo. Na drugi strani pa se majhnim kmečkim občinam za brezpo-trebne cerkvene stavbe dovoljujejo horendno visoke občinske doklade. Deželni odbor hoče končno, da se prebitek proračuna vposteva z mišljenimi prebitki iz leta 1908 in 1910 v smesku 24.671 K 69 v. Glede obeh prebitkov so še pritožbe pred upravnim sodiščem in dokler to nc izda svoje razsodbe, jih tudi občinski od-nor ne more vpoštevati. Zelo smo radovedni, kako stališče zavzema občinski odbor napram novemu proračunu, odnosno odloku deželnega odbora, 4- Klerikalci zanašanje Dalmacijo. V gpljetski »Svobodi« Čitamo: »Predvčerajšnjim se imeli odposlanci dalmatinskih zadrug, ki »o članice »Zadružne zveze« v Ljubljani, v Sftdji-tu pod predsedstvom dr. Kreka svoj sestanek, na katerem #n sklenili osnovati svoj posebni »Zadružni i a vez«. Dr. Krek je zatrjeval, da Kran;ci nikakor ne morejo več financirati dalmatinskih zadrug, ter naglašal, da jih jc »Zadružna zveza« hotela naprtiti dalmatinskemu »Zadružnemu savezu« ali da jih je le-ta moral odbiti pod pritiskom svojih članic, ki niso bile zadovoljne s sprejemom. Na koncu je dr. Krek vročil dalmatinskim zadrugam odpoved. In tako zapušča sedaj ljubljanska klerikalna »Zadružna zveza« dalmatinske zadruge potem, ko jih je osnovala nebroj ter jim otvorila silen l* red i t, ter jim priporoča, naj ustanove svojo zvezo. Vi bo nova nesreča za Dalmacijo. Tpko bomo imeli v Dalmaciji po krivdi teh klerikalnih agitatorjev dva »»Zadružna sevp-aa« — baje za gospodarsko ojačenie Dalmacije, v resnici pa za ojačan je klerikalne moči." + Ožje v^Mtve v obrtm» sodišče v skupini T^lfts in male obrti so se vršile včeraj. V skupini velike obrti je bilo odde^ih 465 glasov. Z 274 glasovi so zmagali socijalni domokratje, ki so jih p~~!i klerikalcem podpirali T»aroduo-n**rrtdni delavci. Za prised-nike so bili iseljeni: Plesko, Planine Fekonja in Kastelic, za namestnike Golar iii Lotrič, za prisednika prizivnegu sodišča pa Mlinar. V skupini male obrti (delojemalci) so bile ?žje volitve ir.^d socijalno-demokra-tičnimi in ttrrztlnc naprednimi kanuu i. Kri naprednjak) odstopili na korist socijalnih demokratov, so bili s 163 od 164 odanih glasov izvoljeni sociiMn*" demokratični kandidat je in »ieor prisedm'V^ Mihi, Skubic, Pibr -*-*e, Rezane in Hrovat, za namestnike Sajovie, Pogačnik in Peterlin Ivan, za prisedn'V« priziv-nega sodišča pa Peterlin Valentin. -f- Odpravljeni pra^dM in državna posta*'*. Knezošk-«f v Triden-tu na južnem Tirolskem je ravno tako, kakor ljubljanski ali goriški škof, odpravil nekaj pravnikov. Tri-dentskemu škofu se je z odpravo praznikov- še bolj mudilo, kakor ljubljanskemu, kajti razglasil jo je že koncem me-^eca januarja tako, da v njegovi škofiji že letos niso praznovali Svečnice. Na podlagi škofovega razglasa je neki stavbenik v Meranu dne 1. februarja naznanil svojim delavcem, da na Svečnico ni praznik in da morajo vsi priti na delo. En delavec pa na Svetnico ni prišel delat, na kar mu je stavbinski mojster za ta dan odtrgal mezdo. Delavec pa s tem ni bil zadovoljen in je stavbin-^kega mojstra tožil, češ, da je Sveč-nica vzlic škofovemu razglasu praznik, da mu mora toraj stavbinski mojster povrniti odtrgano mezdo, čeprav ni delal. Sodišče je obsodilo stavblnskega mojstra, da mora delavcu povrniti odtrgano mezdo, češ, da škofove odredbe glede praznikov nimajo za državo nobene veljave in da veljajo za državo še vsi dosedanji prazniki. -f- Zgradba belokranjske železnice. Na podlagi ofertne obravnave je oddalo železniško ministrstvo zgradbo belokranjske železnice. Proga je razdeljena na sedem stavbenih delov. Zgradbo 1. in 2. dela je dobil podjetnik dr. Samohrd iz Brna, :». in 4. dela podjetnik Biedermann iz ino-mosta, 5., 6. in 7. dela pa podjetnik Lončarič iz Ljubljane. Otvoritev železnice je določena na dan 1. maja 1914. + Naslov dvornega svetnika jc dobil višji finančni svetnik v Ino-mostn, nekdanji veliki Slovan in se-daji veliki nemškntar Abdon Snster-šlč, brat kranjskega deželnega glavarja. Zlata poroka. Včeraj popoldne ob pol 5. je bila zlata poroka v po-družni cerkvici v Sp. Šiški — kmet-skega posestnika, 781etnega Lorenc Dovžana z nevesto Marjeto — ob navzočnosti blizo vsega prebivalstva Spod. Šiške, skromno to jubilejno slavje odlikovala pa je še posebno izreden slučaj, da je zet poročil star-Ift svoje bivše žene. Kot višji želez, uradnik je H. zasnubil hčer zlato-poročnikov in jo poročil. Po smrti soproge je odstavil udobno službo; stopil v red frančiškanov, postal maš-nik in je včeraj kot poter Marijafil poročil roditelje svoje nekdanje iz-voljenke . . , Zanimivo je tudi to, da je »ftkarjevčeva mati« pred 50 leti mladi nevesti Marjetici vezala pečo, a tudi včeraj naredila — kot 81 letna žena — stari nevesti petelina tako, kot ga nobena druga Sp. Šiskarca boljše ne zna. Iz Liti;e. Slovenci nismo imeli dosedaj takozvanih redtatorjev, ki bi seznanjali tudi takozvane Širše mase z duševnimi proizvodi naših pisateljev in pesnikov. Nemci n. pr. imajo že mnogo znamenitih redtatorjev; omenjamo le slovitega Marcel Salzerja, Mileno Onsd itd. Dobro in koristno bi bilo, da se tudi Slovend »a tem polju vzdramimo. To vprajenje je odbor slovenskega bralnega društva pretresal in sklenil prirediti dne 5. marca 1012 v gostil, nilkih prostorih na .Posti41 poljudnoznanstveni večer, na katerem bo predaval slovenski recitator Vinko Poganski o duševnih proizvodih naših najboljših pesnikov. Ker pripade ena četrtina vseh dohodkov Ciril-Metodovi družbi, je želeti, da se udeleži tega predavanja narodno občinstvo v rim največjem številu. Umrl je v Zatični Andrej Pajk, star 78 let, zadnji sin znanega ruskega vojaka Pajka. Iz Krškega se nam piše: Poročali ste že o smrti in pogrebu orožn. okr. stražmojstra g. Fr. Schweigerja. Načelniki vseh uradov ob korporativni udeležbi uradništva in vsi sloji prebivalstva so tekmovali, da izkažejo poslednjo čast možu-poštenjaku, ki je padel liki hraber vojščak na polju svojega poklica, in da obenem izrazijo toplo sočuvstvo globoko potrti vdovi s sirotami. V naporni službi osiveli, vsakega napora vajeni orožniki so jokali, sleherno oko se je orosilo. Tu ps pride leskovški Kopitar in oskruni vzori mrtveca čisti spomin blagega rajnika na način, da se nam studi povedati in ki priča o neznanski duševni surovosti in nravni propalosti; prav kakor v basni osel obrca mrtvega leva. Celo »Slovenec" je posvetil pokojniku par lojalnih vrst, in še cigan spoštuje veličanstvo smrti — nevredni ozna-njevalec ljubezni in sprave ne pozna tega čuta. Ne rečemo drugega kakor tej te bodi! Iz Mokronog«. Kakor vsako spomlad, tako imam tudi letos nekaj ce-pičev izbornih francoskih hrušk za ni*ko drevje oddati. Cepiči so zastonj, samo da se dobavatelj spomni družbe sv. Cirila in Metoda s primernim zneskom. Peter Strel. !z Metlike. Kakor ste že dne 20. t. m. v cenj. Vašem listu poročali, imeli smo v naši miroljubni Metliki obsedno stanje na pustni torek. Župan Jutraž, ta novopečeni klerikalec se je hotel maščevati nad nami s tem, da nam je prepovedal obhod mask po mestu, kar je za prebivalce našega starodavnega mesta privilegij! Sam je ta privilegij zagovarjal pri sodišču leta 1906 pozvan kot priča v zadevi tega pustnega ohoda, sedaj pa bi rad vse vdeležence spravil na vislice. Pravil je v gostilni W., da on ni proti maške-radi, da radi njega je lahko, ampak slavno glavarstvo v Črnomlju mu je izdalo strogi nalog, kar smo mi prepričani po njegovi zahtevi. Došli orožniki niso imeli niti najmanje prilike, da bi intervenirali, dasiravno so imeli strogi „Bereitschaft" v kasarni. Župan jih je poklical samo za pesek v oči merodajnim višjim oblastem, toda trdno prepričani, da mu je ta trud zaman. Posl. Jarac ga je imenoval belokranjskega veleuma, ker je spoznal v starosti črez 70 let. da je klerikalna stranka najboljša Mi protestiramo proti temu da bili Belo-Kranjd tako neumni, da bi v tako pozni starosti postali polnoletni kot presedlani Jutraž, tako .brihtni" so menda „Tirola" ! gospod poslanec Jarac. Nas pa popisujejo orožniki, ker smo se udeležili pohoda ne-maskirani, in že se čuje, da pridejo državni tesarji, da postavijo vrstoma „Gavge* po trgu, da bodo bengali ti preklicani Metličani, kateri so tako zagrenili stare dneve presedlanega župana Jutraža, da mu je še edino veselje, da gre s sinom vred purana obirat v farovž Metliški! Nem se bat! Elektroradiograf »Ideal«. Samo danes krasen izbran spored, med drugim: »Prerija v plamenu^, krasna ameriška drama: »Klepetulja«, velika nčinkovitost in »Mirko in zaljubljeni plevec«, jako komično. — Jutri krasna privlačnost »Indijska kri« in komična učinkovitost »Zakonski možje«. Ujel se je. V soboto je prišel na magistrat i prisilnim potnim listom neki Engelbert Schmidt, roj. 1894. leta v slovenjegraškem okraju. Kakor že pri drugih oblastih, tako je tudi tukaj mislil, da bode dobil jesti, potem pa, da bode odpotoval dalje. Toda tukaj se je zmotil. Ko mu je ljubljanska Hermandad natančnejše preiskala obisti, je prišla nato, da fanta že od leta 1910 zaradi nekega delikta proganja sodišče v policijski tiralici, vsled česar so ga vtaknili v zapor, pozneje pa oddali sodišču. Bogoakrnmba. V soboto je policija aretirala 201etnega hlapca Nikolaja Rendoliča, rodom iz Slunja, ki je v svoji sobi vpričo drugih s stene vzel Kristovo in Marijino podobo, obe raztrgal ter pri tem izrazil besede, ki niso za javnost, Siroveža so oddali deželnemu sodišču. Tatvina. Predsnočnjem je dose-.daj še neznan storilec vlomil pri stojnici nasproti »Bavarskega dvora« na Dunajski cesti v predal in pokradel za 6 K salam, za 1 K 50 v smo-kev, za 80 v raalinovca, 9 slanikov, nekaj jabolk in nekaj Šaljivih zavitkov (mačka v vrečici). S ceste. Včeraj popoldne je na Bleiweisovi cesti neki kolesar podrl 81etnega šolskega učenca Frančiška Repica, kateri se je pri padcu na ni rami telesno poškodoval. Zaradi prepovedanega povratka je bil v soboto aretiran 1Š36. na Brdu pri Kamniku rojeni Pran Rak. Oddali "o ga sodišču. Pozor! Po mestu krožijo ponarejeni ?Ovinarski novci. Kjer bi jih kaka sumljiva oseba utegnila razpečevati, naj se jo takoj izroči policiji. Nesreča, Posestnikov^ hči Ana KrižmaoovH iz Okroglega pri Kranju se je, k« je delila butare s sekiv* tako u*ekela v des^o nogo, da so j^ morali prepeljati * d-^elno bolnišnico. Delavsko glbrii*. V5*r«»j s* j* ^ južnega kolodvora odpeljalo v Ameriko 200 Macedoneev iu 50 Crn^g^r-cev. 60 Macedoneev ;n Turkov se je odpeljalo v Švico, 50 Hrvatov v Nemčijo, k delu v Gr^b-'rjev preke** je prišlo pa, kar ie *»ek*ij izrednega — 40 Turkov. Izgubila se je ps;'-> prepeličar'-ea, Kd<>r jo je naš*1*, ne j jo odda tih Opekarski cesti v gostilni Poek. Današnji številki t*mo priložiti prospekt tvrdke Prolrop Skorkov sy in sin, izvozna hiša sukna in modnega blaga za gospode in gospe v Humpolcu, Češko. Ta tvrdka je na glasu *o!idnosti in jo najtopleje priporočamo svojim čitateljem, da se v slučaju potrebe s polnim zaupanjem obračajo nanjo in s priloženo dopisnico zahtevajo vzorce. Narodna obramba. Šentjakobsko - trnovska ženska podružnica družbe sv. Cirila in Metoda ima svoj občni zbor v petek, dne j 1. marca 1912 ob 4. uri popoldne v Ciril-Metodovi pisarni v Narodnem domu. K obilni udeležbi vabi odbor. Društvena naznanila. Društvo zdravnikov na Kranjskem opozarja svoje člane, da se vrši izredni občni zbor v sredo, 28. t. m. ob 8. zvečer v hotelu Tratnik. Glavna točka: Razdelitev dr. Loschner-Macrer-jeve ustanove. Zveza gostilničarskih zadrug na Kranjskem je v svoji zadnji seji n? mesto gosp. Ivana Kende, ki se je preselil v Sofijo, izvolila za načelnika g. Vinka Ogorelca iz Škofljice, za njegovega namestnika pa g. Frana Krapeža, kavarnarja v Ljubljani. Ob priliki družinskega večera izobražev. društva „Bratstvo" v sredo 28. t. m. se uprizori tudi interesantna francoska slika iz delavskega življenja „Marijana" v kateri igra glavno in naslovno ulogo iz prijaznosti kot gost g. P. Juvanova članica slov. gledališa. Igra je dobro naštudirana ter so se vsi ostali člani — igralci „Bratstva" potrudili da podajo kaj dobrega. Omenjamo da se vrši večer pri pogrnjenih mizah, proti prosti vstopnini in je vsako dobrodošel. Tudi upraviteljstvo N. Doma je storilo vse bode arena zopet v dobrem stanu, gospa Dražilova bode pa poskrbela z dobro, ceno pijačo in kuhinjo. „Klub slov. tehnikov v Pragi" naznanja, da se vrši v sredo 28. t. m. ob 8. zvečer v društvenih prostorih „Adrije* klubova seja s predavanjem tov. Iv. Lebna: „0 panamskem prekopu *. Prosveta. Iz pisarne slovenskega gledališča. Jutri, v torek se igra prvič na našem odru grandiozna drama resnice in pravice .Blaznik ali svetnik", ki jo je spisal najodličnejši španski dramatik Jose Echćgarav. Glavno ulogo (Don Lorenzo) igra g. Verovšek, poleg njega pa imajo velike uloge še ga. Danilova, ga. Bukšekova (vojvodinja), ga. Juvanova, ga. Šetfilova, g. Skr-binšek, (dr. Thomas), g. Simaček, (Eduardo), g. Danilo (Bermudeg). Predstava se vrši za p-r-abonente. Slovensko gledališče. V soboto večer so petič v sezoni peli ,Rusa1ko". Gledališče je bilo v parterju razprodano in sploh zelo dobro obiskano. Opera bi lahko še kdaj napolnila hišo. Vsekakor ima dobro naštudirano delo tudi dobre uspehe. — V nedeljo popoldne so igrali tretjič zabavno burlesko .Milijon*; občinstvo se je izvrstno zabavalo. — Zvečer so ponovili Par-movo opereto .Caričine Ama-conke« v skoro razprodanem gledališču. Predstava je bila skrbno pripravljena in okusno inscenirana ter je vzbudila živahno odobravanje. Kakor smo brali, so avtorju prav iz srca pogodu ljubljanski interpreti njegovih Amaconk od Moška do Marale. Lepo je to m meni je odvzeta naloga hvaliti ali karati, kazati na vrline aH hibe gledaliških dam in gospodov. Ako bi ilo po mojem, bi zahteval splošno več temperamenta in umetniške fantazije ter originalnosti v kreaciji tipov in oseb. Ne ljubim klovnskih nastopov in prisiljenih ter neokusnih dovtipov — lucus a non lucendo — temveč primernega operetnega rs z položaja, ki ga je nedostajalo. Kljub te- I mu pa je bila igra in petje spiosno prav zadovoljivo. G. Povhe je topot zelo utesntl svojega junaka in mu je vzel židovski žargon; mogoče bi bilo dobro, ako bi to nadomestil z bolj pristno in svojo domislico. Odlikovala se je gdč. Thalerjeva in ga. Foedran-spergova, ki je celo igrala in bila živahna. Istotako je bil dober gd Iličic in ostali. Izpred sodišča. 'zpred t'*kj*i£njega porotnega sodišča. flafinirana mpeljivka k tatvini ne-dclžnth otrok. Danes ob pol 10. se je otovrih, prvo letošnje porotno zasedanje ljubljanskega d^elnega sodišča. Ob 10. se je priče'h po zaprisežen ju porotnikov ohr*v"nvii proti sViž'^uji Mariji Darove«wi. ki je služila pri trgovskem potniku Josipu Mumiku v Ljubljani, in sicer zaradi zapeljevanja k *atv'ni in zaradi tatvine. Porotnemu sezjJitn predseduje dvorni svetnik Pajk, obtoženko zastopa dr. Frlan, zasebnega vdeleženc, Marcbiottijn dr. Kokalj, državno pravništvo pa namestnik državnega pravdnika dr. Neuberger. Obtožnice. Bilo je lepega spomladanskega dne na Jurjevo, ko sta se napotili Marija Darovic, služkinja trgovskega potnika Josipa Murnika v Ljubljani, in 121etna Milica Murnikova na spr« hod na Grad. Parovčeva je namreč po smrti soproge Murnikove prevzela pri Murnikn tudi gospodinjstvo in oskrbo otrok. Na poti »ta srečali sprehajalki lOletno dekletce Heleno Marchiottijevo, hčerko usnjarja r Ljubljani na Sv. Petra cesti. Deklici sta si bili dobri prijateljici in Helena se je pridružila Milici in šle so vse tri naprej. Na povratku od sprehoda je povabila Darovčkra veseli deklici v neko gostilno na malo okrepcilo. In obhajala je družba mladih deklic pri vinu in pecivu veselo Jurjevanje. Ceho je plačala Darov-eeva, vendar pa je, predno se je družba razšla, zahtevala Darovčeva od Helene Marchiottijeve, da ji mom del cehe in sicer 20 krcn, povrniti. Dekle seveda ni imelo denarja, zape ljavanju obtoženke pa se jo vdalo, in obljubila je Helena, da bo vzela doma očetu in ji drugi dan prinesla. To je bila ja^na tatvina lOletnega dekletca, ki bi bila postala lahko usodna za celo družino. In te je bila prva žrtev brezobzirne prekanjene goljufice. Ko je uvidela Da rovčeva, da se ji je posrečilo dobiti denar od otroka prvikrat, je to za čela izrabljati. Pravila ji je, da j«? pozna neka »šlogarica«. ki pozna pri hodnjost iz kart in da ji je ta naročila, da mora denar prinesti, ker si cer bo »šlogarica« huda in to zna po meniti zlo za njo in za celo rodbino Otrok lahkoveren, je to verjel in za čela je dekle redno krasti očetu, tffl učila jo je Darovčeva, da naj se skn je med kosilom v prodajalno za vre če, in ko oče odidejo h kosilu, na; vzame denar iz predala. Denar pa jt nosila Darov Če vi Milica Murnikova v kar jo je nagovorila goljufica t strahovanjem in s tem usužnjila n svoje tatinske namene drugo mlad«* žrtev, 121etno Milico. Dekle je nosi1 goljufici iz predala očetovega vedn' večje vsote in končno je ukradlo en krat cel tisočak. Po lastnem priznanju dekletovem znaša od nje ukrade na vsota okroglo 4000 kron Ko sr Darovčcvo, ki je pri tem jako dobrr1 živela, aretirali, so našli pri njej hra nilno knjižico z vlogo 2886 kron. Da lje jc imela Darovčeva tudi velik'* zlatnine in srebrn ine, ki jo je na kupila tekom službovanja pri Mur-niku. Obtoženka Darovčeva, stara 28 let in jo rojena v Gornji Straži pri Prečni, služi že od 12. leta in ima tri nezakonske otroke, vsake ga % drugim očetom, izmed katerih ji je eden usel celo v Ameriko. Prizna, da je dobila od Helene Marchiottijeve 160^ krcn, vendar na trdi, da ni imela namena ta denar obdržati marveč ga je hotela le shraniti, da ga vrne svoječusno Marchiottovim. Z& govarja se jako nerodno, zraven pa zelo piedrzno. Tap vsako zapeljeva nje in hoče vsiliti mnenje, kot bi tj mladi deklici sami kradli in jo v tat vino zapletli. Dokazovanje, Dokazovanje je napravilo jake mnčen vtisk. 8 težavo so spravili 10 letno dekletce Heleno Marchiottijeve v dvorano, vendar ni bilo mogoče jc pripraviti, da bi izpregovorila. Nate jc povedala njena mati, kako so dome opažali tatvino, vendai dolgo nisc prišli na to, da jim krade. Priča je bila opozorjena na obtoženko šale. ko ji je nekoč njena hčerka rekla, da imajo Mumikovi dosti denarja, ki se ga podedovali po svoji materi. In ta ko so prišli tatvini na sled. Milica Murnikova izpove natanko kot se glasi otožnica. Končno se umiri tudi teleii« in pove obtožen k i v obrmc, ako J° ie nčila krasti in koliko ji je Yrinesis denarja. Čuden vtisk napra-• na navzoče otrokovo pripovedova-•e ko pripovednje tako mlad otrok stotakov in tisočakov, kako jih je radla i» prinašala slepar k i. Darovna hoče otroka z raznimi trditvami lagati, toda dekletce je ostalo in od-zavrnilo sleparkine laži. Sestra (Uruikove Milice, Slavica, ki je tuli denar nosila, je povedala, da jo jc .btoženka natepla, če ni šla po dolg,, k Hf V»ni Marhiotti. Mici Marhi-)t t i jeva izpove poleg drugega tudi, jjj jp prosila nekoč sestro Milico, da iaj Ji posodi tri krone. Denar je dala isinesto Milice Darovčeva. Ko pa je 0tela Mici vrniti Darov če v i svoj iolp« £a J* J* velikodušno odpu-tila. Tndi Terezija Marchiottijevfc »rizna, da ji je dala včasih mala Ml-ica denar, ni se pa brigala, kje g& biva. Isto izpove tudi njen brat, Šletni Jože Marchiotti. Toda vsem poj je začela dajati Milica denar še-e po usodnem Jurjevanju na Ijub-ianskem gradu. Nežika Kukmano-a. gostilničarka na Sv. Petra cesti, zpove, da je začela sumiti otroke, er so imeli vedno dovolj denarja, josebno pa, ker so hodili in tudi dru-e vodili v kinematograf. Povedala i to staršem in tako so začeli stvar bdovati. Ko je Darovčeva to žvepla, je prosila pričo, da naj ne pove rg» gosp. Mumiku in drugim, ker ma da otrokom denar za to, tla so !>nlj pridni. Helena Tratnikov« pri-na, da ji je dala Murnikova okoli r> kron po malem, in ji rekla, da so enar našli po materni smrti. Trgove Marchiotti pove, da mu manjka omanj 4000 kron, kar on pod primero lahko potrdi. Ana Marchiottije-a izpove, da je sumila otroke in da uri je Helena, ko so jo prijela za denar, povedala, da so se oni, ki so de-^ar od nje dobili, odpeljali že na Dunaj. Tudi Murnikova se je odpe-iala. Murnikova se je namreč res DO takrat odpeljala v Ueiovee. da ii je tam poročila. Toda zasegla ji. je tka pravice, ki jo je tirala mesto na /.ecitovanje v preiskovalni zapor. Marija Nadrahova, katero je obdot-ila Darovčeva, da je dobila tudi denar o delali obleke in vse je bilo v naj lepšem tiru za ženi te v, ko je razoea--ala pridne pri pravi jalce za veselo svatbo policija, ustavila delo in odpeljala Darovčevo z ženinom vred v /^por. Moharju je dala Darovčeva reč denarja, zadnjikrat kar 250 K skupaj. — S tem je bilo dokazovanje končano in obravnava prekinjena do 1 popoldne, s * i Nehvaležnost sveta. Pred obrt. |*jdiscem se je danes vršila razprava 'stavb, delniške družbe hotela »Uni-proti dosedanjemu ravnatelju :»tela »Union«, deželnemu poslancu '. d. Kobiju. Družba »Union« je najavila 15. novvembra 1910 za rav-Istelja hotela ?>Uniona:< deželnega - - 'iUfa gosp. Kobija in sicer proti pmj plači 10.000 kron in proti eventualni 20% participaciji na čistem I dobičku, če ta presega 60.000 kron. Klerikalcem pa ravnatelj, deželni Iposlanee Kobi ni ugajal, vsled česar 90 mu 17. januarja 1912 odpovedali Qa pol leta. Toženec pa te odpovedi ti hotel priznati. Dejstvo je namreč,, da se je šele v zadnjem času za vod->tva gosp. Cundra hotel zelo po-'zdigniL K današnji razpravi gospod Kobi ni prišel, ker se je zmotil v uri Razprave, vsled česar je bil kontu-Taciran. Sodišče je imelo na razpolago edinole dokazilne spise hotelske frožbe »Union«, dočim gosp. Kobi ni l^ogel vsled svoje odsotnosti predlogi dokazov. In tako je bila ta ugoto-itnega tožba rešena s tem, da mora 'ženec gosp. Kobi priznati, da je od-j Pored z dne 17. januarja 1912 pravo-^1 javna in obvezna in da torej prelja z 20. julijem 1912 biti ravnanj hotela »Union«. Kot zastopnika 'ružbe sta bila navzoča gg. Petrca in ^mec. Petrca je zahteval, naj se ji-[*a plača razsodni na v znesku 5 K, > jo bo moral plačati deželni posla-gosp. Kobi. — Nehvaležnost |-veia.. Rožne stvari. • Eksplozija v zobozdrsvnlškem ateljeju. Solnograd, 25. febr. V zobozdravniškem ateljeju W0rie zaposleni zobni tehnik Albrecht je delal opoldne pri kotlu za vulkani žira nje v kuhinji, kjer so ob istem času kuhali tudi kosilo za rodbino Wdrle. Naenkrat se je peč r&zJetela s hudim pokom ter je opeka in relezje zadela tehnika Albrehta in mu je en kos razbil spodnjo čeljust, drug kos pa ctu je poškodoval hrbt^njs^o, kar je imelo za posledico njegovo takojšno smrt. Čudno rf.Mjučje je hotelo, da sta ostali obe domači hčerfci, ki sta bili takrat tudi v kuhinji, nepoškodovani. Najbrže so se zvepleni plini v peči sami užgali. • leti t avtomobilska nesreča. M onako ve, 25. febr. Pri Weilheimu se je zvrnil na nekem ovinku avtomobil, v katerem sta sedeli dve osebi. Prodajalec avtomobilov Fran Jakob, ki je avtomobil preizkušal, si je zlomil tilnik in je na mestu cmrl. Njegov spremljevalec ni bil ranjen. • Zrakoplovstvo. Pa u, 23. tebr. Zrakoplovec Ducourneau je padel, ker se je zlomilo krilo na njegovem letalnem aparatu z višine 150 m v neko močvirje, iz katerega so ga potegnili mrtvega. — Trutnov, 24. februarja. Nemška vojaška uprava je naročila pri tukajšni tovarni za zrakoplove 40 letalnih strojev, med njimi 14 Etrihovih enokrovnih strojev ? pogojem, da morajo biti gotovi Jo meseca maja t. L TelefonsHrt in brzojavna poročilo. Podržavljen je italijanskih srednjih šol v Trstu. Trst, 26. februarja. Župivj je do-liil od namestnika naznanilo, da hoče država podržaviti vse italijanske srednje šole. Najprej hoče podržaviti mestuo realko, ki bo prešla še pričet-kom prihodnjega šolskega lrt-j. v državne roke. V italijanskih krogih vlada vsled tega splošno c&VTČcnje ter govore, da hoče vlada lo ctoriti samo za to. dp. ustanovi ^teuvnskc paralelke. Kriza v puljs^^m občinskega s.^ets. Pulj, 26. februarj?. Dse^s zjutraj je dal vladni komisar, ki uprr.r-Ija občinske posle, aretirati VOc srid-nikov mestnega računskega as ada, ker je konstatiral v mestnih blagajnah velik primanjkljaj. Židjc med seboj, Dunaj, 23. februarja. Včeraj ss irneli Židje v Bethovno*i dvorani veliko židovsko zborovanje, pri ka t ere m je prišlo med zlouisti in med nemškimi Židi do pretepa, ki se je nadaljeval tudi na ulici. Policija je marala posredovati in je aretirala med rirugiuii tudi Misnoga milijonarja LoeisBa Brunnerja. Demonstracije v Zagreba. Zagreb, '20. februarja, fenoči se mršile zopet velike demonstracije. Od 7. zvečer do 1. zjutraj so se ponavljale po raznih ulicah demonstracije. Prišlo je do ponovnih demonstracij in do spopadov s policijo, pri katerih je ta rabila orožje. Mnogo demonstrator je bilo ranjenih. ITaujenih je bilo tudi mnogo redarjev in med njimi eden težko. Streljalo se je tudi iz revolverjev in na Ilici in na Vseučilškem trgu so demonstranti vse goreče plinove svetilke nodrli. 8ele po 1. uri ponoči se jc posrečilo zopet napraviti mir. Večina demonstrantov so bili delavci. Oališki deželni maršal. Lvov, 26. februarja. V poljskih političnih krogih se zatrjuje, da ho že v prvih dneh marea odstopil ga-liški deželni maršal grof Badeni, in da bo njegov namestnik bivši minister vitez Abrahamovič. C ensrobovska afer«. Lvov, 26. februarja. Kakor poročajo tukajšnjim listom s Petrikava, bo za- stopal j u stičnega ministra v procesu proti pavlanskema menihu patra Damasku Mačohu in tovarišem zaradi umora bratranca patra Maeoha in oropanja matere božje v ^ cerkvi v Censtohovi, neki višji ministerijalni uradnik, ki mu bo neprestano poročal. Obtoženci imajo 6 zagovornikov in sicer pater Maeoh drja. Klein« iz Petrikava, njegova ljubica Helena Kraysanowska drja. Korvina Pio-brovskega iz Vsršave, Izidor Star-čevski drja. Rudniekega iz Petrikava, Basilij Olešinski drja. Chardzyn-skega iz Petrikava, samostanski ključavničar Josip Pertkievič drja. Vovickega, samostanski sluga Josip Blaskievič drjp. Kovekija. Sodnijski kolegij bo sestaTljen iz 3 sodnikov kriminalnega oddelka petrikavskega oh^oznega sodišča ihx1 predsedstvom pre7,identa Volkova. Kot obtoži te l j bo fungiral pomočnik varšavskega prokuratorja Niedzicki. Obrarnave se bo udeležil tudi odposlane* pa. peža. i^raske »pravne konfereift%e. Praga, 26. februarja. V vče-rajšni seji redakcijskega komiteja so se Cehi in Nemci popolnoma sporazumeli glede pekeijoniranja deželnega odbora in je vsled tega največja tev»koča sprave erlstranjena. Ce potrdi plerum nacijonalno-politične komisije, ki se sestane 4. marca, vče-rajšni sklep, bodo spravna, pogajanja lahko hitreje napredovala. :>Ven-kov<* je mnenja, da so bodo s*vje če-^kvjfea deželnega zbora, takoj ko se e^sUne državni zbor »onet ?»dalje-vrtkv Praga, 26. februarja. V V/se-lirruln je govoril včeraj nr? zelo števil do obiskanem shodu poslanec Klofač o političar£i položaju, ki jc r/elo nejasen ter opozarjal na n>*-insko oU^trakcijo v deželnem zboru. Da se polsisj za Cehe ni izboljšal v nobe-aegi i^iru, jc krivic vlada, ki ne vpliva na Nemce, da bi odnehali. Kar se tiče zahtev učiteljstva, imajo nemški re i te I ji prav, or zahtevajo kaj od 6*njih poslancev, pač pa nimajo prav češki učitelji, ee hočejo ovirati delo r*e»kiii poslancev. — Cehi morajo ostati proti novemu zunanjemu ministru Berchtoldu zelo reservirani is ae smejo upati, da se bo politika »premenila v smislu pravičnosti proti Slovanom, Zlasti ostro pa je napadal posl. Klofač skupnega finančnega ministra, ki je dokazal svoje protislovansko mišljenje zlasti v svojem nastopu proti Rusinom. Češke zahteve so: Pravična ureditev rab? češkega jezika pri vseh dežel-noknežjih oblastih na Češkem, varstvo manjšin, odstop višjega sodnega predsednika barona Wesselyja in primerno zastopstvo Čehov v vseh centralnih oblastih. Glede vladnih predlog v državnem zboru je mnenj«, da je treba sedaj zahtevati kompenzacije, ko rabi vlada Cehe. Ce nam bo vlada prijazna, ne bomo imeli ničesar proti temu, če vstopijo mladočehi in Češki agrarci v vladno večino. Končni cilj epžke i>olitiko raora biti federalizacija Avstrije. Češka eskomptua banka. Praga, 26. februarja. Ceflka eskomptna banka je sklenila na občnem zboru od čistega dobička v znesku 1,333.031 K razdeliti 10 odstotno dividendo. Scotus Viator. Dubrovnik, 26. februarja. Znani publicist Scotus Viator je dospel včeraj tu sem in jo bil od vseh strank z velikanskim navdušenjem sprejet. Vse stranke so mu priredile slavnostni večer, katerega se je udeležil tudi -..up»n in poslanec dr. Cingrija. Na slavnostnem večeru so igrale vse tri v mestu se nahajajoče godbe. Meščani so mu prirejali velikanske ovacije in obsipali njegovo soprogo s cvetjem. Srbska skupščina. Belgrad, 26. februarja. Državna komisija jc povišala število poslancev za novo skupščino na 166. Vatikan in rnska vlada. Dunaj, 26. februarja. Politična korespondenca poroča iz Petrograda, da so odnosa j i med Vatikanom in rusko vlado skrajno napeti, tako da jc pričakovati v najkrajšem času pretrgan ja diplomatičnih zvez. Obisk nadvojvode Fria Ferdinanda u ruskem dvoru. Pctrograd, 26. februarja. V političnih krogih *e zatrjuje, da so pogajanja zaradi obiska nadvojvoda Fran Ferdinanda na carskem dvoru ki naj se izvrši letos spomladi po pol noma dokončana. Italijansko - turška vojna. B • m b a r dfi r a n j e B e v r u t a. Rim, 26. februarja. Ministrski predsednik Gioiitti je izjavil v zbornici, da ne bo odgovarjal na nobeno interpelacijo, ki bi se nanašala na vojno in na vojaške operacije. Berolin, 26. febrnarja. Iz Bey-ruta poročajo, da presega število mrtvih in težko ranjenih 150. — Panika v rnestn je splošna. — Vojaštvo je zasedlo ulice, konzulati in evro-pejske naselbine so zastražene od vojaštva. Mnogo italijanskih podanikov je bilo izgnanih. Pristanišče kaže zelo žalostno lice hi jc od granat popolnoma razdejano. V otomanaki banki je obtičalo pet topovskih kro-gelj. Carigrad, 26. februarja. Porta je naznanila velesilam, da bo vporabila najenergičnejša sredstva, da ubrani Dardanele proti Italijanom, ter da ne garantira za interesi* mednarodne trgovine. Rim, 26. februarja. Tu ^ raz-giašajo vesti, da je proglašeno nad Tunisom obsedno stanje, ker so se pojavila baje ostra nasprotstva proti Italiji. Vse italijanske trgovine so zaprte. Pari/,, 26. februarja. Kskadra admirala Ohamerja križari pred Bevrutom. Malta, 26. februarja. Angleška oklopnicu ;> Lan ceste r« je dobila povelje, da križari pred Bevrutom. Pariz, 26. februarja. Vse časopisje ostro obsoja nastopanje italijanske mornarice. *>b sirski obali, ter pravi, da se je stališče Italije sedaj zelo poslabšalo. — Pričakovati je v vojni resnega obrata. Nekateri listi dolže italijansko vlado, da je dala bombardirati Bejrut samo iz maščevanja nad Francosko, ker imajo Francozi v Bevmtu največ interesov. Berolin, 26. februaHa. Nemška vlada je odposlala pred Bejrut kri-žarko »Geier«. Dunaj, 26. februarja. Avstrijska vlada se še ni odločila ali naj pošlje pred De v* al avstrijsko vojno ladjo ali ne. Revolucija v Mehiki. Torreon, 26. februarja. Število v bitki pri San Pedm 19. t- m. ubitih vstašev, ki so jih vladne čete zvabile, znaša 257 mož. Zvezuo vojaštvo je izgubilo samo 11 mož. V tem boju je bilo ubitih tudi več žensk in otrok. Izdajatelj in odgovorni n red ni k: Rasto Pustosleinšek. Umrli so v Ljubljani: Dne 24. februarja: Mihael Men-cin, poljski dninar, 68 let, Radečkega cesta 11. Dne 26. februarja: Ivan Lah, kočar, 34 let, Radeckega cesta 11. V deželni bolnici: Dne 24. februarja: Ivana Po v/, delavčeva žena, 31 let. — Neža Zore, nžitkarica, 72 let. Zitii* osne v Budimpešti. Dne?6 februarja 1012. Termin« Pšenica 2* april 1912 . « aa 50 kt 11*76 Rž za april 1912..... za 50 kg 10 < 7 Koruza za maj 1912 . . . aa 50 kg 8*88 Oves za april 1912 . . . za 50 k* 10-25 Naročajte „Novi jubilejskl cenik" 1887—1912 s koledarjem t t Največja in najbogatejša te« varniska zaloga praclzljsklh :: wr, :: briljaniov, zlatnine, srebrnim, KonkurenCĐe ure po R 3*50.4,15. šivalni Pouk v vezenju brezplačno. S* Koristni, lesi kraji za obleke gratis :: zri nakopa Šivalnega stroja. :: Edino zastopstvo zz celo Kranjsko „PUCH" koles. rtz» kole K tOf našite I 1t0, svetnika m S, prati tek K 80. Yse haianaeske nstressoine n pa aaJalZJik oeaak. u Vljudno vabim na ogled in obisk vsakega, ker mi zaradi etne in kvalitete nihče se more konkurirati. H samo nasproti frančiškanskega samostana, urar, trgovec :: in posestnik, delničar družbe Union - Horlogere. .Zahvala. Vsem prijateljem in znancem, ki so našega *rcno ljubljenega 756 Franceijna Sclmeigerja c kr. okr*i|. ^Marnerijskeea ^traž mojstra dne 22. avećana 1912 spremili k večnemu počitku na pokopališče v Krškem, izrekamo s tem Žalujoči ostali: vdova, otroci in sorodniki, srčno hvalo. Za mnoge podarjene vence r/*i sprejmite blage duSe srčni: Bog plačaj! V Kr?A-ra, 25. svečana 1912. Bodblne: Schweiger, Judnić, J^nUe In Zsntara. Ljudnr" Schwaiger, vao v a. T^hvaia V^en^ onim, ki so nam ob bolezni in smrti našega presrčno ljubljenega, nepozabnega r-.iroma brata, gospoda IV9H9 ŽUNKOVIČa cand i ur. EsraziN bodisi z besedo, bodisi z dejanjem svoje sočutje in sožalje, izrekamo tem potom svojo najtoplejšo zahvlo. V prvi vrsti se prav lepo zahvaljujemo 18 terim gospodom Tri-glavanom, ki so ga z zastavo spremili na njegovi zadnji poti, gospodom pevcem iz Maribora in Ptujske gore za prelepe in ganljive žalostinkc darovateljem vencev, domačemu učiteljstvu ter sploh vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so počastili blagega pokojnika s svojo udeležbo pri pogrebu. Še enkrat srčna hvala) Sv. Lovrenc na Đrav. polju, 23. 2 1912. Žata?o*f ostali. Takoj ali \ 1. eiaieni se odda lepo, solini stanovanje z 2 sobama in pritiklinami. evenl. elektr. razsvetljavo. Privoz št. 4, H. nad. 748 :n franlri dobf na zaotevo vsak noj glava? katalog z okoli 4000 Mikanit darilnih hi vseh vrst predmetov u kika o rabo. — c. in kr. dTorei doharitel) Jan Konrad. Most K, lI6S<Češto). ra s srebrno verižico, se ie izbnhila med potto v Selen> bargovi ali Prešernovi ulici. Pošteni najditeh naj jo odda proti dobr; nagradi gdč Minki Ooršek v Žldovaki ulici štev. 1, m nadstr. 753 o stanovanje obstoječe iz 3 sob s prin&iinarni, se radi premestitve 7jJ odda s 15. marcem. Poizve se pri hišniku v Novi ulici št. 5« (na dom) prosi cen j. dame za delo. \m »Poljanska cesta 13. pri hišniku 761 Izjava, Ker se po mojem odhodu iz Ljubljane razširjajo razne govorice, sem primoran proti raznašalcem lažnjivih vesti brez usmiljenja najstrože sodnij* sko postopati. Franc Briski. brivski pomočnik, sedaj v Zagrebu. Odda se takoj ali s 1. majem, mirni stranki brez otrok lepo 743 Poine ■ ■ FoijaosKi tesli g i gjg Lepa prihodnjost Proda se iz proste roke lepo posestvo ▼ lepem trgu ali pa v Tečji vasi na Notranjskem. Pri posestvih je trgovina a mešanim blagem, vet vrat zalaga In gostilna a preno* iiieam. W Ve* sii upravttiitvu „SL Naroda^ ped st 50 nizke cene! lomtl siku n Mita ii modings blago za danske obleke! Zahtevajte vzorce! um«, smunn mm. Pekariia nahajajoča se v sredini trga Moravče, zraven cerkve, 741 i se takoj odda. : Peč se je šele sedaj postavila. — Ponudbe na Milnico in hranilnico i Maif. s 3—5 sob za takoj v sredini mesta event. se zamenia seaanje stanovanj, obstoječe iz 3 sob kuhinje z večjim Povrnitevsterr spojenih str^k^v mogoča Informacije daje pisarna „Unlversal" Ljubljana Sodna uL si. 4. :: Dva gospoda se sprejmeta tako) nahranil stanraji Soba je velika, zračna in novo oprem* 754 liena. — Poiive se ▼ Zatlskf ulici itov/. t, L desno. Sprejme se tudi več gospodov na hrano. Proda se en.nadstropna hiša z gospodarskim poslopjem in nekaj sveta, oddaliena 5 minut od kolodvora V hiši je tovarna za slamnike ter je pripravna tudi za vsako drugo obrt oziroma trgovino. Poizve se pri Antonu BerSmacc, Domžale 8 Kavama no g odgrta. UWU MM:: jag j H ||: koncert dunajskega samskega elitnega orkestra. Z velespoštoranjem Štefan Miholič, kavarnar. C. kr. avstrijske vrta Proda se zaradi odpotovanja za 12.O>00 kron. — Ogleda se l*hko pr» la-tn ku 'n gol>til-ničaju v Všoji gori št. 50 DoJenjsko. Izurjen kočiji neotenjen, 73 se sprejme s 1. marcem t. L pri Filip Zupančič j, Sublčeva nI. 3, sprejme ]m Schrey, pekovski mojster w Ljubljani, Gradišče št. S, Na prodaj so M 24 ool dolga iz Polhovega Oradci na Tržaški cesti št 5, Pod d san* tem potom javljam, da ji glede anonce, tičoče se restavracije Žriedl pravilno, da sem podpisani hstnik te restavracije, ne pa g. Jvan Žriedl. Joliko Jos- Schrey. prosim v znanje. 757 XXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXX « Gospod Dbald pl. Mo[zyv lekarnar v Lju&lianL \ Na;;<=L''enf»'a zahvala za toeno dopoSiljater sladnega čaja z 3C /namko „Sladio11. — Pije se v resniei jako prijetno in je boljšo JaJ slasti n* go kitajski čaj z rumom. Budimpešta. 19 oktobra 1911. Z odličnim spoštovanjem Franc Mnjerhoter. x x x x x x x x M x x x x x x x xxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxx Varčne gospodinje! Dočim daste za vsa druga redilna sredstva 1—3 K, velja „Sladln" ali dr. pl. Trnkoczy-ja „Sladni ca}" 1 zavojček z 4kg samo 50 v tudi pri trgovcu Na tisoče ljudi ga zavživa z najboljšim uspehom. Glavne zaloge v Ljubljani lekarna Trnkdcxy, zraven rotovza; na Dunaju v lekarnah Trnk6czy: VIII, Josefstadter-