Leto LXXVM št. 162
V LfttfcOatti, sobota 1B. Julija 1*42-XX
Cena 50 cent.
UREDNIŠTVO LN UPRAVA: LJUBLJANA, PUCCDOJEVA ULICA • « IZKLJUČNO ZASTOPSTVO za oglase lz Kraljevine Italije ta
UNIONE PUBBLICITA ITALJANA S. A«, MILANO
: 31-22. 31-23, 31-24, 31-25 ta 31-2«
prt postno Čekov ueui aaTodu i LJobljama tter. 10-361
Izdaja vsak dan opoldne — Mesece a naročnine 11.— Mr, a« Inoranotvo 15.20 Ur
CONCESSIONARIA ESCLUSIVA per la pobbiicita dl prorenienaa i ta hana estera: tTNTONE PtTBBIJCTTA ITALIANA S. A„ MILANO.
Attacchi e contrattacchi nella zona di El Alamein
annati e dleci
H nemico ha perđuto una decina di carri
velivoli — Malta h^nbnrflata in pio riprece
U Ouartier Generale delle Forze Armate j eomumca in data di 17 higlio il scgueiite bolkttino di guerra n. 780:
l* ni t a corazzate neiniche che hnnno at-taccato ne.IJa zona di El Alamein, sono Ktate contrattaccate e ricacdate sullo* po-sizionj di partenza perdendo una dedna di carri arniati. Altra a/Jone, tentata piy a sud con me/zi blindati, veniva sfroncata dal   preclso  fuooo delle  no*»tre artiglierie.
L.\*i\la/.iono delFAsse e ef f ioacemente featervenuta nei combattimenti mitragUan-
do   e spezzonando i motomezzi sidle posizioni avanzat« e neUe retrovle; in duelli aerei ha abbattuto 9 velivoli bri-
tsjmicL
La difesa conrraerea di Tobrnk, dnraate
una incursione che cagionava daniti di iic-ve cntita, ha colpito e fatto precipatare in fiamme un api>arecchio nemlco.
Sugli   aerodromi   di Malta bombardieri
itafiaoi e tedes<hi hanno sganciato in pi£i
riprese numeroise bombe.
Napadi in protinapad! pri El Alameinu
Sovražnik je izgubil 10 tankov in 10 letal — Malta večkrat
bseiibardirana
Glavni stan italijanskih Oboroženih sil je objavil 17. julija naslednje 780. >ojno |h>roeiIo;
Sovražne oklopne ediniee, ki so napadle na področja pri El Alameinu, so bik« napadene z naše strani in potisnjene nazaj na izhodne postojanke, pri čemer so izgubile kakih 10 tankov. Drugo akcijo, ki so jo poskusili Angleži bolj proti j -.gu r oklopnimi vozili, je točen ogenj našega topništva v kali zatrl.
Letalstvo osi je uspešno poseglo v borbe in obstreljevalo s strojnicami ter razpršilo sovražna motorna vozila na spređujiSi postojankah in zaledja! V spopadih v zraku je sestrelijo J) britanskih letal.
Protiletalska obramba v Tobruku je med sovražnim   letalskim   napadom,   ki  je po-
vzročil le neznatno škodo, zadela t*ovra**o letalo, ki je treščilo v plamenih na tla.
Na letališča na Malti so italijanski In nemški bombniki večkrat zaporedoma odvrgli mnogo bomb.
Monakovo, 18. jul. a. O operacijah v severni Afriki poudarja rimski dopisnik lista : Miinchener Neuste Nachrichten« naslednje informacije:
Bitk zadnjih treh dni na odseku pri El Alameinu ne moremo navzlic njihovi izredni silovitosti smatrati kot znak nove odločilne faze v borbi za Egipt. Obe strani so predvsem zanimata za nasprotne položaje in skušata ugotoviti jačino sovražnega odpora ter pomen raznih utrdb, na drugi strani pa kolikor le mogoče prikriti lastne priprave in lastno razvrstitev.
Italijansko vojno brodovje je dokončno razblinilo angleške utvare
španski list o vlogi italijanske vojne mornarice v borbi
za Sredozemlje
Madrid, 18. jul. s. Položaj italijanskega vojnega brodovja v Sredozemlju je predmet komentarjev vseh španskih listov, ki opozarjajo na izredno hrabrost in moč ital-jan<kih mornarjev in ugotavljajo, da je gospodstvo nad italijanskim > Mare no-strum« krepko v italijanskih rokah, saj se morajo Angleži omejevati samo na malo sabotažno plovbo, in to prav v onem morju, ki so ga v Londonu smatrali za glavno prometno žilo imperija. List -NAlcazar« piše med drugim: Anglija je zagrešila hudo napako, ko je podcenjevala italijansko brodevje :n skoro prezirala njegov obstoj, a še hujšo napako je zagrešila s tem, da je lagala sama sebi, ko je trdila, da se fašistično brodovje umika vsaki bitki. Teu-lac.a. Punta Stilo, Pantellerija jasno dokazujejo italijansko pomorsko moč in še bolj osvetljujejo nasprotne laži, vendar pa se je angleška propaganda navzlic temu pre-
jal : še nadalje svoji znani utvari. Ko ie Italija trdila, da njeno brodovje samo e-a-
ka na svojo uro. je govorila resnico, kakor so to pokazali poslednji dogodki. Danes ve tudi Anglija, da bi osne zmage v Libiji ne bilo mogoče brez letalskih in pomorskih zmag v juniju, pri čemer se Je London na svoje stroške naučil ceniti sovražno brodovje. Ko je nedavno navedla britan^ca revija »The Nineneteenth Cen-tury«, kritiku j oč napako Londona v podcenjevanju italijanskega brodovja, ni to-1 ko hotela zadeti odgovornih krogov, kolikor polagoma pripraviti anglosaško javnost na trpko stvarnost, ki je v tem, da se je morala zavezniška zastava umakniti iz Sredozemlja. Italijansko brodovje, zaključuje španski list, se je vedno hrabro borilo proti neprimernemu smešenju sovražnikov in je umelo dočakati svojo uro, kar je končno glavnega pomena v vojni. Čim je njegov čas nastopil, je znalo takoj izkoristiti priliko in s tem radikalno spremeniti položaj v Sredozemlju na korist osi.
Angisška javnost ne sme izvedeti resnice o položaju Anglije na morju
Berlin, 3 8. jul. s. Včerajšnji nemški listi so polni pikrih "komentarjev v tajni seji spodnje in lordske bornice v Londonu, na kateri se je razpravljalo o pomorskih vprašanjih. Lis-t aZuolfuhrblatt« piše, da se doslej še nikdar ni zgodilo, da bi se s tolikšno teatralno svečanostjo javnosti sporočilo, da mora biti razprava o tem vprašanju strogo tajna, da ne bi sovražnik po nepotrebnem izvedel za dragocene informacije. Ta argumentacija pa je tako stara in jalova, da vzbuja samo posmeh. Ako je to edini argument, ki se ga lahko posluži sovražna propaganda v tem kritičnem času, da bi prepričala javno mnenje, potem je treba pač priznati, da se za Anglosase razvija po" ložaj kaj neugodno in da se spričo tega v londonskih krogih niti več ne trudijo, da bi rešili vsaj videz.
List ^Boisen-Zeitung« «pa pripominja s svoje strani: Izjava., da javnost ne sme pričakovati nikake.sra uradnega sporočila o razpravah pred parlamentom, ki so se nanašale na pomorski poležaj. dokazuje, da se v Londcnu preveč boje nele resnice, in to
na vsej črti, temveč tudi onega videza resnice, s katerim je londonska vlada doslej pomirjevala svoje javno mnenje.
Glede na splošni politični in vojaški položaj, v katerem so se sedaj znašli Anglosasi, navaja »Volkischer Beobachterc drastičen članek najvplivnejšega angleškega gospodarskega lista »Economisrta«, ki najprej prikazuje v kaj temnih barvah sedanje stanje zavezniškega vodstva vojne, nato pa ugotavlja, da je že skrajni čas, da bi zavezniki dosegli uspehe tudi na bojišču in nele v dvorani. >Economist< stvari nadalje vlado pred posledicami, ki bi mogle nastati iz angleškega poraza v Severni Afriki, kakor tudi pred utvaro, ki izhaja te Roosevehtovih številk o ameriški vojni proizvodnji.
Rim, 18. jul. s. Po zaključni tajni razpravi o zavezniških pomorskih izgubah je bila v spodnji zbornici objavljena tale kratka, vendar zgovorna izjava:
Spodnja zbornica je proučila položaj trgovskega brodovja in je sprejela na znanje vladne izjave.
Vojna na Kitajskem
šanghaj. IS. jut s. Japonske Izkrcevalne ediniee so včeraj v zgodnjih urah izvršile uspešno izkrcanje v Hvangvatsunu ob reki Vu v jugovzhodnem delu pokrajine Kijang-si. Izkrvanje se je izvršilo brez najmanjšega " sovražnega odpora. Japonske čete prodirajo sedaj v smeri proti Pantiveju, ki leži vzhodno od Ven kov a.
Nankin*r, 18- JuL s. Tiskovni urad japonskega eksDedicijskega zbora na Kitajskem sporoča, da so Japonci od začetka ofenzive na bojišču v pokrajinah čekijang in Kijang-si sestrelili 18 čungkinških letal ameriškega izdelka. Kitajsko letalstvo ni moglo izvršiti nobene uspešne akcije nad japonskimi operacijskimi četami, med tem ko je bilo mogoče ugotoviti, da so postali žrtev kitaj-
skih letalskih napadov večinoma
Kitajci.
Tokio, 18. jul. s. Očiščevalna, akcija proti
ostankom kitajskih komunističnih tolp v vzhodnem šijansiju je bila kronana 8 popolnim uspehom. Japonske čete so se med drugim polastile bogatih zalog živil In raznega gradiva. Sovražnik je utrpel hude izgube in je pustil v japonskih rokah mnogo ujetnikov.
20.000 Židov aretiranih v Parizu
Pariz, 18. julija s. Včeraj dopoldne jo policija v Parizu polcvi/la- kakih. 20.000 Židonr, p-> veČini i nožem cev. ki bodo najprej začasno mtemiTani v nekem koncentracj&lcem tabur'Ku. nato pa prepeljani na Foijako*
Nemci zavzeli Vorošilovgrad
Nezadržno prodiranje se nadaljuje — Železniška proga proti Stalin-grada prekoračena — Pri operacijah sodeluje tudi italijanska armada
Nov velik uspeh nemških podmornic
I« Hitlerjevega glavnega stana. 18. jul. s. Vrhovno poveljstvo nemških oboroženih sil objavlja naslednje izredno poročilo:
Po hudih bojih, ki so trajali po ves dan. je nemška pehota v naskoku zasedla včeraj največje in najpomembnejše mesto Industrijskega področja ob Doncu. Vorošilovgrad. Velik del mesta je v plamenih.
Iz Hitlerjevega glavnega stana, 17. jul. Nemško vrhovno poveljnistvo objavlja naslednje vojno poročilo:
V južnem odseku vzhodne fronte zasledujejo brzi oddelki sovražnika vzhodno cd Don ca v smeri proti spodnjemu Donu. železniška proga proti Stal in grad u je že prekoračena. Med prednjimi oddelki in zasledujoč imi skupinami so razpršene in medsebojno pomešane številne sovražne divizije, Id skušajo prodreti proti vzhodu, vsi poskusi pa so se izjalovili s krvavimi izgubami. Letalstvo uspešno podpira naše prodirajoče čete* in ovira povsod reden umik sovražnika. Podnevi in ponoči napada sovražne kolone, prometna križišča, železnice in sovražne oskrbovalne zveze.
Pri velikih operacijah v južnem odseku sodelujejo v veliki meri tudi zaveznKke čete. Od 29. junija dalje se bori na naši strani madžarska armada, od prvih dni julija dalje pa tudi italijanska armada, kateri pripada tudi italijanski ekspedieijski »bor, ki se bori na vzhodni fronti že cd avgusta L 1941. Nadalje sodeluje tudi ru-mnnska armada, ki se je odlikovala že v bojih pri Harkovu, prav tako pa sodeluje v borbi proti armadam llmošenka tudi fcrvatski oddelek.
V presenetljivem prodoru je neki brzi oddelek zavzel sovjetske letališče, pri čemer je bilo 50 letal 7sn!er jenih ali mučenih.
Pri letalskem napadu na luko Poti ob kavivaški obali je bila težka križarka ia-deta z bombami velikega kalibra.
Proti mostišču pri Voronež;; je »zvrš.l sovražnik brezuspešen napad, ki se je končal zanj z velikimi izgubami.
V srednjem odseku vzhodne fronte so lastni napadi dovedli do krajevnih uspehov.
Po očiščenju nepreglednega gozdnatega ozemlja južnozapadno od Kževa se je število Ujetnikov in plrme. objavljenu v posebnem poročilu 13. julija, povečalo nad 40.000 a jetnikov in 230 tankov, 138 topov vseh vrst »ta 1.660 Ostrojnie in možnarjev.
Na visokem severu je bila murmanska železnica na več krajih prekinjena.
V Egiptu je sovražnik ponovil napad s svojih postojank* pri El Alameinu. Angleški tankovski oddelki so bili v protinapadu vrženi nazaj na svoje izhodišče.
V srednji Angliji je bil v nizkih poletih izvršen napad na večjo oboroževalno industrijo. Več velildh poslopij je bilo zažganih ali uničenih.
Nekaj angleških bombnikov je včeraj v zgodnjih večernih urah napndlo sevemoza-padno nemško obalno ozemlje. Dve sovražni letali sta bili sestreljeni.
Kakor je bilo objavljeno že s posebnim poročilom, so nemške podmornice ob zapadni obali Afrike napadle močno zavarovan angleški konvoj in potopile šc«t ladij s skupno 39.500 tonami. Druge podniornie«« so potopile n« Atlantiku, na Missisippiju In pred Panamskim prekopom 10 ladij s skupno 68.500 tonami ter na Severnem ledenem morju transportno ladjo s 7.000 tonami. S tem je izgubil sovražnik na raznih medsebojno oddaljenih bojiščih, na katerih operirajo nemške podmornico, 17 ladij s skupno 115.000 tonand svojega dragocenew ga ladijskega prostora.
Zasledovalne operacije
Večje skupine sovražnih čet obkoljene — Udarni uspehi
oklopnih oddelkov in letalstva
Berlin, 18. jul s. Tudi včerajšnje informacije nemškega vrhovnega poveljstva z vzhodnega bojišča potrjujejo, da se zasledovalne operacije na južnem odseku bojišča naglo razvijajo m da se je nemSkitn četam v teku teh operacij spet posrečilo odrezati in obkoliti večje skupine sovražnih čet. .
Naglo in zmagovito prodiranje nemških in zavezniških čet potrjujejo tudi nešteti« krajevni uspehi, doseženi z nepričakovanimi akcijami. Med nekim izpadom napadalnih oddelkov je bilo n. pr. zasedeno neke sovjetsko letališče s 15 nedotaknjenimi letali. Na nekem drugem odseku so se sovjetska oklopna vozila, ki so poskušala izvesti protinapad, usmerila proti nekemu kraju, o katerem so Rusi domnevali, da ie še v sovjetskih rokah, a je bil med tem že zaseden po Nemcih. Podobno se je zgodilo nekemu boljševiškemu oddelku, ki se je odrezan od svoje glavnine skušal upirati in se usmeril proti nekemu protitankovskemu jarku, ko je prepozno spoznal, da je ta jarek že v nemških rokah.
Neki nemški oklopni polk je včeraj dosegel svojo 700. zmago proti sovjetskim tankom od začetka vojne do dane. V tej zadnji akciji je polk uničil 47 sovjetskih tankov in 46 topov. Oklopna oivizija, kateri ta polk pripada, je na ta način od za četka vojne do danes uničila nad tisoč
sovjetskih tankov in zajela had 100 000 ujetnikov.
Letalstvo je bilo tudi včeraj živahno na delu na vsem bojišču in je izvršilo silovita bombardiranja v sovražnem zaleoju. I lažen tega je neprestano podpiralo tu:li operacije na kopnem ter obstr ».'jjvaio sovražne kolone na umiku. Na enem samem odseku bojišča je nemško letalstvo uničilo nad 200 sovjetskih letal vsoh vrst.
Monakovo, 18. jul. s. List >:Munchener Neuste Nachrichtenc takole komentira operacije na vzhodnem bojišču:
Na ogromnem odseku, ki se razprostira v kolenu Dona proti vzhodu in proti Azov-skemu morju, besni že nad 10 dni z nezmanjšano silovitostjo zasledovalna bitka, ki se je začela ob uspešnem nemškem predoru med Harkovom in Kurskom. Težišče bitke, o kateri ni mogoče iz razumljivih razlogov dati podrobnosti, se vedno bolj pomika proti jugovzhodu, tako da so se Timo-šenkove divizije po uničenju Timošenkove vojske na srednjem bojišču zelo oddaljile od svojih strateških oporišč in je njihova sposobnost znatno omejena. V tej najpomembnejši bitki v tej vojni, kakor jo je označil organ sovjetske vojske »Krasnaja zvezda«, je pobuda izključno v nemških rokah in ni je sile, ki bi jim jo mogla odvzeti.
Sovjetska protiofenziva se je izjalovila
Bitka severno od Orela se je končala s porazom
Berlin, 18. jul. s. Neki vojni dopisnik, ki opisuje bitko, ki je v teku severno od Orela, piše, da se je sovjetska poletna ofenziva že zaustavila. Ta ofenziva, ugotavlja novinar, se je začela v noči na 5. t. m. ob veliki uporabi sovjetskih letalskih sil, ki so ves dan neprestano delovale in otsredotočevale svoje napade po zgledu nemške taktike na zelo omejenem področju. V zori naslednjega dne se je nato začel širokopotezni napad motoriziranih oddelkov pehote. Sovjetski napadalni tanki so tu in tam prodrli v nemške črte, vendar je bil njihov predor kmalu zadržani in nato strt z velikimi izgubami. Ge-
neral Suhov je v zadnjih treh dneh prvega tedna svoje ofenzive nadaljeval s svojimi napadi. Vendar ni mogel preprečiti, da ne bi tudi naše letalstvo prešlo v ofenzivo, zadajoč sovražnikm hude udarce na prometnih in oskrbovalnih zvezah ter na kolone vojaštva, namenjene na bojišče. S s-lovitimi protinapadi so nato nemške čete ped za ped jo osvojile izgubljeno ozemlje. Zmaga, ki jo je general Suhov hotel doseči že pozimi, se mu je izmuznila iz roke tudi poleti. Sedaj poskuša izrabiti
I še svoje poslednje adute, a r»»**s ta adute
i bo kmalu zgubil.
Moskva klice na pomoč
Po
j«
ritev
vlade lahko samo takojšnja ustva fronte prepreči katastrofo
IS. jed. s. Kakor poroča dopisnik londonskega lista >Times« iz KujbiŠeva, se je zastopnik sovjetske vlade zek> vznemirljivo izrazil o splošnem vojaškem položaju, ko je dejal: Nujno je potrebno, da zavezniki ustvarijo drugo bojišče na zapadu ter tako preprečijo Nemčiji in njenim ntveznakom, da zmagajo v tej odločilni bitki na vzhodnem bojišču. Ta pomoč Anglije in Zedtnjenih držav pa mora priti čim prej. ako se noče dopustiti, da bi nenadoma m nepopravljivo nastopila katastrofa.
Diplomatski urednik istega lista pa pripominja na drugI strani, da je Rusija, že izgubila Belo Rusijo in Ukrajino. Ako bi se sedaj posrečilo vojski von Bocka, da bi izvedel svoj načrt prodora do £o!ge, bi
bile strateške in gospodarske izgube Sovjetske zveze tolikšne, da bi si ne mo^la več opomoči,
ženeva, 18. jul. s. Doznava se, da je sovjetski veleposlanik v Londonu Majski ponovno interveriiral v angleškem zunanjem ministrstvu z zahtevo, da se takoj vzpostavi^ drugo bojišče v Evropi. Potrebna je nagla akcija, je dejal veleposlanik, kajtj presenečenja na vzhodnem bojišču se šele začenjajo.
Bombe na Anglijo
Berlin, 18. juL s. Iz pristojnega vojaškega, vira se doznava, da so nemška bojna letala tekom včerajšnjega dne izvršila polete oboroženega izvkiništva nad mor-
jem in vzdolž obale Velike Britanije. Bombe velikega kalibra so bile odvržene na mesto Leamington v Srednji Angliji, kjer so bile zadete tvornice za izdelavo raznih nadomestnih delov za letala. Velika škoda je bila povzročena tudi v oddelkih za montiranje. Britanska letala so izvršila polet« nad Belgijo in. Severno Francijo, vendar so jih nemški loVci in nemško pro-tiletaLsko topništvo prisilili • spremenita smer poleta, še preden so :zvršila napad.
Finski odsek
Helsinki, 18. jul. s. Pri Petroskoju ob jezeru Onega so finske obalne baterije zadele neko sovjetsko topnitarko, ki se je nato potopila.
Na bojišču vzhodne Karelije je bfl zavrnjen sovjetski oddelek, ki je izvršil napad na finske postojanke pri Rukajaervt-ju, pri čemer je utrpel veLke izgube zaradi" akcije finskega topništva.
Na bojiščih pil Karelski ožini in ož ni Aunus so bili zavrnjeni številni manjši sovjetski oddelki. Neka finska patrola je prodrla globoko proti sovjetskim postojankam ter uničila pri tem dve trdnjavici in dve zaklonišči za čete.
Vojna na mo?ja
Lizbona, 18. jul. s. Doznava se, da je angleški parnik »Abile Start, ki je bil torpediran 5. julija v bližini Azovskega otočja, prihajal iz Buenos Airesa in bil namenjen v Anglijo ter je plul brez spremstva. Napaden je bil potem, ko je zapustil obvezno postajališče Freetion za vse plovbe proti severu in jugu na Atlantiku. Zadet je bil s tremi torpedi, od katerih je ed*n eksplodiral v skladišču streliva, med tem ko je že poprej prvi torpedo ustavil stroje.
Licboua, IS. jul. s. Severnoameriško mornariško ministrstvo obvešča, da je neka sovražna podmornica potopila norveško trgovsko ladjo srednje tonaže kakih 300 milj od atlantske obale. To je četrta potopitev, ki je bila včeraj objavljena, in 395. od srede januarja tega leta dalje.
TokSo, 18. jul. s. Agencija Domej poroča, da je 1. t. m. izgubilo življenje približno 1000 avstralskih ujetnikov, civilistov in vojakov, ko je bil od neke ameriške podmornice torpediran neki japonski parnik. • •
Obnova španske mornarice
Madrid, 18. jul. s. Novi minonosec >Tri-ton«, ki je bil zgrajen v ladjedelnieah El Ferol, bo v kratkem nastopil svojo službo v španski vojni mornarici. Danes bo napravil poskusno vožnjo trgovinski parnik *Castil-lo di Montiel«, ki izpodriva 8.500 ton. Parnik je bil med državljansko vojno potopljen -pri Allicantu, nato dvignjen in popravljen ter znašajo stroški njegovega popravila štiri milijone pezet. Po podatkih državnega podtajništva za trgovinsko mornarico je trenutno v gradnji v španskih ladjedelnicah 174 trgovinskih ladij v skupni tonaži 193.160 ton, za katere bo izdanih 731 milijonov pezet.
Posebna šola za ladjedelstvo na Japonskem
Tokio, 18. jul. s. List >Niči-NiČic poroča, da se bodo aprila prihodnjega leta začeli tečaji višje japonske šole za pomorsko gradnjo. To je prva šola te vrste na Japonskem, Poslopje te šole, katerega zgraditev je ministrstvo za promet že odobiilo, bo zgrajeno v Nagasakiju, ki je najpomembnejši japonski ladjedelniški kraj.
Zaskrbljenost v Londonu zaradi Indije
Ženeva, 18. julija s. Londo»n*ki do-pismil: lista »Journal de Gcneve« piše, da je ,*t d -šče Mahatme Gandhija povzroOilo velik nemir v pristojnih krogih angleške prestolnice, ki se boje. da bi utegnila odločitev indije za nesoticlovanje z britanskimi obrtmi imeti zelo resne n<-s!cdice za ve* strateški po'o/jj zaveznikov na vzhodu.
Upor v
1'i'chv. 18. julija s. Francoski listi dorzna-vajo s sirijske meje, da so se tam razna pVmena uprla proti britanskim oblastem, kmttje se branijo izročiti žito na ukaz. V več krajih so mc/rale SDCJcflkc oblasti p*v n*n(.žiti svoje posadke. V zadnjem ča»*u *o se utiho-tapili v Sirijo mno<*i Kurdi, ki prišli iz Iraka in Irana. Preti pctrolejs-kemu vodu v Mosulu in onemu v Haifi so bWa izvršena sabotažna dejanja. Upor 8c na-d Pslesiino.
Maršal Mannstein na oddihu v Rucnuniji
Bukarešta, 18, jul. a. Maršal von Mannstein se na povabilo maršala Antonesca mudi na dopustu v Predealu.
Ukinitev konzulatov na
stockhoim, 18. jul. s. Newyorški dopisnik lista »Dagens Nycheter< poroča, da je dala vlada Zedinjenih držav Severne Amerike zapreti vse svoje konzulate na Finskem od 1. avgusta dalje. Ta sklep je bil brzoj a. no sporočen finski vladi.
Stran 2
>SLOVEN5£J N ARO D«, sobota, 18. julija 1942-XX-
Stev.   162
Industrijska povezanost Italije in Nemčije
Na sestanku v Venezii so bili sprejeti sklepi; ki se nanašajo na tesno sodelovanje v marmorni, živilski, obutveni in
kameni industrijski stroki
Benetke. 16. julija V duhu dejavnega sodelovanja med fašistično industrijsko konfederacijo in nemško industrijsko skupino ter na osnovi sklepov enajstega italijansko nemškega industrijskega sestanka v Rimu konec Tnaia, so Ee sestale 14. in 15. julija v Venezii na sedežu fašistične industrijske zveze itali-jansko-nemške industrijske komisije kategorije marmorja, kamna, škrilovca, živilskih industrij, avtarkične obutve in raznih drugih industrij..
Sestankom posameznih komisij, na katerih so razpravljali o vprašanjih podrobnega industrijskega dopolnjevanja in sodelovanja v navedenih industrijskih kategorijah, so prisostvovali predstavniki fašistične konfederacije industnjcev. nemške industrijske skupine ter nacionalnih organizacij, ki imajo v svojem delokrogu razpravljanje o naštetih kategorijah ter industrijskih strokah.
Rezultati teh sestankov predstavljajo novo manifestacijo iskrenega sporazuma, ki veže vse tesneje italijansko nemške industrijske proizvodne sile pod vodstvom dveh velikih osrednjih organizacij. Uspehe temeljitih strokovnih obravnav sta predočili industrijski delegaciji predsedniku fašistične konfederacije industrijcev grofu Volpiju di Mi-surata. ki je sprejel obe delegaciji na sedež fašistične zveze industrijcev v Benetkah.
Ob sprejemu obeh industrijskih delegacij, ki sta oba dneva strokovnjaških obravnav
sodelovali v duhu skladnega dopolnjevanja ter iskrenega sporazumevanja, je izrekel predsednik  Volpi  nemškim industrijskim
predstavnikom prisrčen pozdrav italijansJ*e industrije ter mesta Benetk. Obenem je izrazil svoje zadovoljstvo, da je bilo na sestanku izvršeno tako koristno delo, ki bo imelo blagodejne posledice na področju obojestranskega sodelovanja ter izpopolnjevanja v prevažnih industrijskih strokah živil-stva. obutve, kamna, marmorja, škrilovca ter drugih področij. Lep, plodonosan zaključek industrijsko strokovnega * sestavka je najboljše jamstvo za nadaljnje nove industrijske uspehe Italije in Nemčije.
Grofu Volpiju je zatem odgovoril v imenu nemške indutsrijske delegacije dr. von Campe, šef zunanjega trgovinskega oddelka nemške industrijske skupine. Izrazil je grofu Volpiju zahvalo za prisrčne pozdravne besede, pohvalil tvorno delo dvodnevnega strokovnega razpravljanja, opozarjal na še lepše uspehe v bodočnosti ter izrekel sklepno misel v zmagi italijanske ter nemške industrije na torišču avtarkičnih proizvajalnih prizadevanj.
Venezijski sestanek dopolnjuje z druge strani dogovor o sodelovanju osnega inže-njerstva. ki je - bil sklenjen v Berlinu' in te dni v Milanu in o katerem smo te dni že poročali. V obeh primerih gre za smotrno utvarjanje temeljev vedno tesnejšega industrijskega produkcijskega dela, vedno bolj izpopolnjujoče se indus'i f-'ske tvornosti.
V dobi solate na živilskem trgu
Zadnje čase je postala glavnata solata izredno priljubljena Poskusimo s kumarami in paradižnikom!
Ljubljana. 18. julija Že zadnjič smo omenili, da so naše go-sp: dinje najbrž odkrile posebne hranilne snovi v salati, kajti nikdar je niso še kupovale s takšnim navdušenjem. Zdaj je sicer doba salate, toda kumarčne in paradižnikove, če se oziramo na količino pridelkov, ki so naprodaj. Prva doba glavnate salate je maja in junija, juli;a je pa te naše specia-litete že precej manj. Toda ob tem času nismo salate nikdar pogrešali, saj so jo nadomestili paradižniki, kumare in stroč-'i fižol. Ali zdaj morda ni kumar in paradižnikov? Toliko jih je dan za dnem, da bi lahko jedli trikrat na dan kumarčno ali paradižnikovo salato, če že brez nje gre.
Ozrimo se nekoliko po trgu! Mislili smo, da so danes gospodinje prihitele na trg predvsem zaradi drugih dobrot in ne le zaradi salate, saj je ob sobotah vselej živahnejši promet, ko morajo skrbne služabnice naših želodcev misliti tudi na nedeljske jedilnike. Toda glavnata salata je postala moda in kdo se more boriti proti modi, če so na njeni strani ženske? Zato se ne smete čuditi, če vidite zdaj napadalne oddelke gospodinj le pri Trncveankah, ki prodajajo sulato. Trnovčanke se ravnajo po zahtevah gospodinj ter zalagajo ti g s salato, kolikor je pač zdaj še mogoče. Zna~o sicer delati razne zelenjadarske čudeže, niknkor pa ne morejo pričarati v nekaj dneh z blagoslovljene trnovske zemlje glovnate salate. Kljub temu se jim je nekako posrečilo še zbrati nekaj tega tako zaželenega blaga. Mnoge nalagajo svoje znamenite »cize« z njim tako. da je še vedno poudarek — na salati. AH naj dovažajo še kaj drugega, Če gospodinje po drugih pridelkih niti povprašujejo? Lani je bila moda kumar, tako da jih ni bilo nikdar dovolj, letos so pa prii-le iz mode, kdo ve zakaj. Domačih kumar zdaj ni niti mnogo več naprodaj kakor lani osorej, čeprav je letos beljša letina, vendar jih prodajalke ne morejo tako lahko razprodati. Redki so tudi še domači paradižniki, zato je pa tem več uvoženih; nakuplčeni so res v pravih grmadah in dobite jih že po 3.SO L kg. Ali zelena salata izda več ? ? Morda si jo meščani mažejo na kruh ? Tako je pač, da vlečejo zgledi tudi na trgu. Cim so kupovalke zvedele, da je naprodaj zadnja letna salata, se jim je zdela dolžnost, da jo začno kupovati predvsem ali pa celo samo. Zeljnatih glav ne kupujejo, ne ohrovta, ne čebule., korenja, pese . . . Tega blaga je pač na izbiro, kdo bi ga kupoval? Blago postane cenjeno šele, ko ga je malo. Sicer pa, kakor rečeno, glavnate salate zdaj nikakor nI tako malo naprodaj, zato je še tem bolj nerazumljiva bitka za njo.
Zakaj bi gospodinje ne poskusile s kumarčno ali paradižnikovo salato? Paradižnikov in kumar ni treba nič bolj beliti. Znani so celo recepti za dobre specialite-te iz paradižnikov brez zabele. Toda, skriv-
nosti, kako nastane moda ter kaj povzroči, še nismo odkrili, zato ne smemo upati, da bo samo priporočanje paradižnikov in kumar imelo kaj uspeha.
Med drugimi zanimivimi pojavi na živilskem trgu ne smemo tudi prezreti, da zdaj, odkar je več sadja, tudi ni takšnega povpraševanja po n;em. človek bi mislil, da bodo lepe breskve vprav skopnele pred očmi gospodinj. Prav tako bi se lahko bali za sladke, sočne hruške. Toda zdaj hodijo mnoge gospodinje mimo sadja kakor slepe, Čeprav so prejšnje čase, ko je bilo dražje in ga je bilo mnogo manj, stalno povpraševale po njem. V resnici so se danes zanimale precej za marelice, a najbrž le zaradi tega. ker je bilo marelic najmanj med drugim sadjem. Najbolj sladke so se jim pa seveda zdele borovnice, ker so tudi zadnje v tej sezoni.
Vidimo, torej, da gospodinje kupu;ej-j enotno blago ter da bi jim bilo lahko ustreči, samo, če bi bilo mogoče upamti vnaprej, katero blago bo postalo moda.
Iz pokrajine Trieste
— Zvezni tajnik dr. Piva je odpotoval iz Triesta v Monfalcone. kjer se je delj časa pomudil v obratu »Solvav«. Zanimal se jc za podrobnosti proizvodeje ter socialne akcije v okviru obrata, kjer je nameščenih okoli 100 uradnikov in 500 delavcev, nadalje za doberdobske kamnolome, kjer se lomi kamenje, iz katerega se potem pridobiva soda. Dr. Piva si je ogledal tudi obratni ambulatorij ter živilsko trgovino za delavce in njihove družine, nato vojne vrtove, dečje ustanove. Prisostvoval je tudi zabavni igri, ki so jo podajali šolski otroci Po končanem obisku v »Solvavu« se je odpeljal v Dobendo del Lago, kjer je prisostvoval otvoritvi nove Dopolavorove podružnice.
— Alda Nroni zopet v Triestu. Te dn'
se je vrnila v Trieste na počitnice najmlajša triestinska umetnica Alda Noni, ki je lani 25. avgusta odpotovala na Dunaj, kjer je sklenila petletno pogodbo z ravnateljstvom dunajske državne opere. Pogodba ji dovoljuje, da lahko med tem sodeluje z gostovanji v Salzburgu, Berlinu, Budimpešti, na milanski Scali, na kr. operi v Rimu ter na florentinskem glasbenem maju. Svoj sopran je odlično uveljavila v operah ? Seviljski brivec«v »Rigoletto«, >Don Pa-squalc«, 3>Boheme«, »Turandot« itd. Trie-stinka Alda Noni je bila deležna tudi od strani dunajske kritike sijajnega priznanja. Neki kritik jo je označil kot pravo naslednico Selme Kurz. Tržaški tisk posveča slavni Triestinki obširne članke, ki v njih slavi umetniške uspehe znamenite rojakinje. 2eli ji v ljubljenem Triestu Čim prijetnejše počitnice, potem pa spet novih uspehov na odru dunajske državne opere.
Zadnji opomin
(Članek triestinskega lista »11 Piccolo* z dne 17. julija 1942.)
V Ljubljani je bil Slovencem objavljen proglas s podpisom Visokega komisarja ter Komandanta Armadnega zbora, ki ga moramo smatrati za mejnik v življenju Ljubljanske pokrajine. Uradni dokument najprej v izvlečku omenja i*se. kar je bilo slovesno sklenjeno in lojalno storjeno, da se zagotoi'i Slovencem spoštovanje njihovega jezika, njihove kulture, njihove vere — Ki je naša vera — in njihovih koristi. STato določa nekatere precizne ukrepe " izredne strogosti, s pomočjo katerih italijanske oblasti obljubljajo, da bodo enkrat za vselej iztrebile strupeno zalego komunističnega razbojništva in cvetočega zločinstva.
Ura dejanja je že odbilam Kdot ima mirno liest, naj stopi iz pasivnosti ter se približa italijanskim oblastem in njihovim organom s kretnjo odkritosrčnega to\'arišt\*a. Smo v trenutku, ko ne smemo izgubljati Časa. Saj si nihče ne domišlja, da se bo lahko poceni izvil in se rešil pod plašč dvoličnosti. Roma ni prišla v Ljubljano le iz začasnega pustolovstva, marveč zato. da ostane s srvojimi zakoni, s s\*ojimi običaji, s si'ojim kulturnim poslanst\'om in s s\rojim zmagovitim orožjem.
Zločinci, morilci, uporniki, atentatorji — skratka vsi tisti iz\ržki, ki ži\*e po gozdovih in duplinah ter sledijo ideologiji, ki je brez zrna dobrega ter brez vsakega upanja oziroma še hujše, ki zaradi denarja služijo sovražnikom boreče se Italije, bodo neiprosno zdrobljeni z ognjem in mečemm To je edino sredstvo, ki so si ga zaslužili.
— Riva Traiana v razgibanem ziv-iavu.
Tam vzdolž Rive Traiane v Triestu je še vedno zelo živahno. Mamice pripeljejo vsak dan na stotine in stotine otrok, da se pozabavajo in razvedrijo na konjičkih, gondolah, letalih in motociklih slikovitega zabavnega parka. Sredi godbe in opozoril skrbnih mamic odmevajo vzkliki radosti in veselja, ki ga ima deca z vsem, kar občuduje ob Rivi Traiani.*
— Nezgodi. 39-letni Teodor Pieri iz Brin-disiia je padel na parniku in si je ranil levi komolec; 53-letna gospodinja Ana Zno lich iz Isole si je pri nesrečnem padcu zlomila desno nogo v gležnju. Oba ponesrečenca se zdravita v bolnici Kraljice Helene v Triestu.
— Nag po pomolu. V Fiumi je bil aretiran že predkaznovani Anton Staffetta, star 46 let, iz Pole. ker se je popolnoma nag sprehajal po pomolu S. Marco.
— Demografsko gibanje. Dne 15. julija ie bilo v Triestu šest rojstev, trije smrtni primeri in devet porok.
— Slikar Mario Launes razstavlja. Predvčerajšnjim je bila otvorjena v znani Mi-chelazzijevi razstavni galeriji v ulici S. Ni-colo razstava triestinskega slikarja Marija Launes, W si je priboril priznanje že ob priliki svojih razstav po drugih italijanskih mestih. Ljubitelji slikarstva zatrjujejo, da je Lannesova razstava ena najzanimivejših v kulturni sezoni 1941'42.
— Koncerti na trgu Rosario. Odslej bo sobotah redni godbeni koncert na trgu Rosario. Drevi od 19.30 do 20.30 izvaja koncertni program godba ;L. Razza-?.
— Poročili so se v Triestu tehnični uradnik Josip Sbisa in gospodinja Nives Po-lo. uradnik Jurij Celeste in zasebnica Ida Pecoraro, industrijec Angel Roma in gospodinja Gina Binci. slikar Bruno Gerlica m zasebnica Ana Angelini, trg. nameščenec Andrej Zorga in uradnica Pija Auaranta-Locatelli. poljedelec Ivan Simone in gospodinja Veneranda Laudavaz. mehanik Mario Rustia in gospodinja Marija Scalamera, delavec Anton Ravbar in zasebnica Marija Kobal.
S Snedrsie št s?&?ske
— Nov grob. V Mariboru je umrla vdova tO gozdarskem svetn ku Marija VVerner oj. Knobloch, stara 93 let.
— Vesele ure v maril>orski vojni bolnici, štajei'sko glasbeno šolstvo prireja po vojnih bolnicah ranjenim in bolnim vojakom Lire veselja in razvedrila. Gojenci in gojen-ke Glasbene šole in učiteljišča so pa odpotovali včeraj k edinicam nemške vojne mornarice v Belgijo- Dansko in Nizozemsko, k;er ostanejo do 16. avgusta. Za svoje potovanje so pripravili obširen in zanimiv program, s katerim so nastopili v ponedeljek dopoldne v mariborski rezervni vojni bolnici. Tam so ranjene in bolne vojake nekaj ur razveseljevali z godbo in petjem.
— Prvi tečaj štajerskega Heimatbunda v Vurbergu. V sredo so se zbrali v Vurber-gu udeleženci prvega izobraževalnega tečaja štajerskega«Heimatbunda. Tečaj bo trajal 10 dni. Skozi take tečaje bo šlo na Spod. štajerskem 7.000 članov Heimatbunda.
— Zaključek mariborske gledališke sezone. V sredo je mariborsko gledališče zaključilo svojo letošnjo sezono. Nova sezona se prične s 1. septembrom in bo trajala do 1. maja prihodnjega leta. Letošnjo sezono so zaključili v Mariboru z :»Madžarsko
Demon
V bližini šendši. na vzhodu Japonske, je živel v davnih časih mladenič po imenu Hemyo. Nekega dne se je izprehajal zopet po morski obali, kjer je bil že večkrat srečal zelo lepo dekle, ki je vedno vračalo njegove hrepeneče poglede s sladkim smehljajem. Tudi tistega dne je srečal dekleta. Hemya, ki je zrl otožno na morje, je obšlo nekaj kakor sreča. Obstal je. In tedaj je dekle vprašalo:
— Kaj ti je, mladenič? Kadarkoli te vidim, izpreminjaš barvo. Tudi sdaj imaš zopet drugačne oči. ki se leskečejo naenkrat kakor rože v jutianji rosi.
— Zelo nesrečen sem, — je odgovoril mladenič. — Moja roditelja sta. umrla. Pač pa še žive moji strici in tete in ti me hočejo vzgajati po svoji glavi. Ce bi hotel ubogati ene. bi si nakopal sovraštvo drugih. Tako hodim večkrat po morski obali in prosim bogove, naj me rešijo mnogih in mi naklonijo srečo z enim bitjem. In bogovi so mi poslali tebe, tebe so mi pokazali kot bitje, ki bi me moglo v življenju osrečiti. Kdo si. o lepotica?
— To zveni kakor priznanje ljubezni! — je odgovorilo dekle. — Idono sem, zakli-najvčeva hči. Moj oče bi najbrž ne dovolil, da bi postala tvoja žena.
— Torej je tvoj oče slavni Hozen?. . . O, Idono, načrt že imam! Tvoj oče je zelo
častihlepen. Vse mesto govori o tem. Idono, mislim, da mi pošljejo bogovi demona. Potem pa pride tvoj oče in pote — da, in potem postaneš moja žena. Ravnaj se samo po mojem načrtu, Idono, po načrtu, ki ti ga zdaj razložim.
še istega večeia se je izpremneil Hem-yo v obsedeno bitje, ki ga je igral tako dobro, kakor da se je res naselil v njem demon.
Strici in tete so se prepirali med seboj, kaj bi bilo treba storiti glede na to nepričakovano nečakovo izpremembo. Večina je hotela najprej poizkusiti z domačimi sredstvi, končno je pa obveljal nasvet enega, ki je dejal:
— Hemya je obsedel demon. Tu lahko pomaga samo Hozen. •
Odšli so po zaklinjavca. Hozen je prišel s kladivcem in zvončki. Zaigral je na nje, ' da bi izgnal demona iz obsedenca. Toda demon se ni dal pregnati. Obsedencev! svojci so stali v krogu In molili. Na obrazu se je marsikateremu poznalo, da že dvomi o Hozenovi moči. Hozena so bile že utrudile mnoge molitve in kretnje zaklinjanja. Prijel se je za glavo, se popraskal za ušesi, zazdehal in se zleknil na slamnjačo.
— Ne morem več! — je zastokal.
Se nikoli se mu ni bilo pripetilo kaj podobnega. Njegova slava je bila v nevarnosti. Tedaj se je pa spomnil, da mu je. dejala hči pred odhodom z doma:
— Vzemi me s seboj! V sanjah so se mi prikazali bogovi in mi povedali, da ti preti nevarnost.
In Hozen je poslal po svojo hčerko. Ide-no je prišla. Sklonila se je nad Hemyo in potresla pii tem zvončke, kakor sta bila dogovorjena. Tedaj je Hemyo odprl oči. Z mirnim glasom je dejal: .
— Kaj mi pa je? Sanjalo se ml je nekaj strašnega! Zdaj. ko se prebujam4 se mi zdi, da še vedno sanjam, toda lepo 'kakor še nikoli v življenju.
Ko je Hozen to opazil, je takoj pozabil na svojo utrujenost. Skočil je s slamnjače in vzkliknil:
— Ozdravljen. Hemyo je ozdravljen! Poj-diva domov. Idono!
Komaj sta oče in hči odšla, je začel Hem-yo zopet igrati obsedenca. Odhiteli so za zaklinjavcem.
Gospod, hudobni duh se je povrnil vanj.
To se je ponovilo večkrat. Vedno, če je bila Idono v Hemyevi bližini, je demon izginil. Komaj je pa Idono odšla, se je hudobni duh zopet naselil v njem. In tako se je končno zgodilo, da je Hozen, da bi ne izgubil svojega slovesa kot zaklinjavec, privolil v poroko svoje hčere s Hemvem. In tudi Hemyevi sorodniki so morali biti • zadovoljni s tem.
I Morda Izvira odtod tudi stari pregovor, I da lepa ženska lažje ukroti demona kakor I najmodrejši zaklinjavec.
porokoc. Naval k tej vprizoritvi je bil tako velik, da bi moralo biti gledališče trikrat večje, da bi bilo v njem proatora za vse ki so hoteli videti tudi zadnjo letošnjo predstavo.
' — 8lezijsId gostje na Spod. Štajerskem. Včeraj je prispel iz Graza v Maribor ljudski gledališki oder iz šlezije, ki je že lani nastopal na Spod. Štajerskem in ki ga vodi Ulner. 61ez;jsko ljudsko gledališče ostane na Spod. Štajerskem tri dni. Pozneje bo gostovalo tudi pri izseljencih iz Kočevja in Besarabije.
— Ranjeni vojaki kot gostje. V nedeljo je prispelo na povabilo štajerskega Heimatbunda s posebnim avtobusom v Slovensko Bistrico 20 ranjenih vojakov. Po kratkem bivanju v Slovenski Bisuici so se odpeljali v Šmartno na Pobcrju, kjer so si ogledali naprave mlad:nske športne šole. Tam so lih postregli z dobro zakusko. Opol-
dne so se vrnili v Slovensko Bistrico, kjer
jim je pripravila ženska organizacija obed. Stroške za izdaten obed s sladkim pecivom, kavo in dobro pijačo so krili s prostovoljnimi prispevki, ki so jih zbrali med prebivalstvom. Na obed so bdi -povabljeni tudi invalidi iz prve,, svet ovne o.nc. Ranjeni vojaki s<> dobili pred odhodom tudi lepa darila.
— Zborovanja v ljutomerskem okrožju. Kljub žetvi prireja štajerski Heimatbund na Spod. štajerskem dobro obiskana zborovanja, na katerih po;asnujejo govorniki prebivalstvu pereča politična, secialna in gospodarska vprašanja. V nedeljo so se vr-š la taka zborovanja na sedež Ji krajevnih skupin Mala Nedelja, št. Jurij ob ščavnici, Apače in Ljutomer. Povsod je nastopil okrožni vodja dipl. ing. Nemetz. Zboroval-cem je pojasnil vsa tekoča vprašanja, obenem jim je pa podal celotno sliko hotenja štajerskega Keimatbunda,
cene na ljubljanskem živilskem trgu
veljavne od ponedeljka SO« t* nu zjutraj do objave novega cenika
Ljubljana, 18. julija Po dogovoni z zastopnicami in zast m-niki konsumentov, pridelovalcev in prodajalcev je mestni tržni urad Visokemu Ko-misariatu spet predložil najvišje cene za tržno blago v Ljubljani ter jih je ta odobril.
Z odlokom VHI-2 št. 2090-1 Vis. Komi-sariata za Ljubljansko poki aj no veljajo za Ljubljano določene najvišje cene od ponedeljka 20. julija 1942-XX zjutraj dalje, dokler ne izide nov cenik.
Najvišje cene ki je po njih dovoljeno v Ljubljani prodajati v ceniku naveieno blago in ga plačevati, so naslednje:
Kislo zelje na drobno 3 L; kmečko kislo zelje 2.50 L: kisla repa 2 L; nova repa 1 L; zeljnate jlave 3 L; ohrovt 3 L: kar-fijola brez listov 5 L: buče 1 L: b^ke 3.10 L; kumare 4 L; kumarice za vladanje, večje ki jih gre na kilogram 30 komadov, 8 L; majhne pa, ki jih gre na kilogram 121 komadov. 12 L: stročji fižol 4-80 L; grah 4.50 L; kolerabice 3 L; rdeča pesa 3 L; rdeči korenček brez zelenja 3 L; črna redkev 1 50 L: redkvica 3 L; osnaženi hren 4 L; šopek zelenjave za juho n 25 L; peteršilj 4 L: por 3 L; zelena 4 L; čebula 2.50 L; šalota 4 L; česen 5 L; glavnata solata 3 L: radič 3 L: spinaČa 4 L; zelena paprika 12 L; rabarbara 4 L; novj krompir 2.25 L; češnje 5 L; breskve 6 L; liter
borovnic 4 L: liter suhih bezgovih jagod 8 L; kilogram suhega sipka 8 L: ki1 igram sr.hega lipovega cvetja 20 L; liter lisičk 3 L: jajca 1.75 L komad.
Kjer ni posebej naveden liter, veljajo cene za kilogram. Opozarjamo pa^ da vse te cene veljajo samo za blago, pridelano v Ljubljanski pokraj ni, ker je za iz dru;:'h pokrajin uvoženo blago v veljavi cenik KM zelenjavo in salje št. 17 na zelenem papirju. Posebno pa opozarjamo prodajalke in prodajalce, da mora biti po teh cen.h naprodaj vse blago zdravo, otrehljero in v takem stanju, kakor je opisano v c■ '-ku. Vsa povrtnina mora b ti snažna in oprana, vendar pa ne več mokra, pai pa sveža.
Vse te najvišje dopustne cene in tttđj VM nižje cene morajo biti vidno oznaCene pri vsem v ceniku navedenem blagu ne samo na Vodnikovem in Pogačarjevem, temveč tudi na živilskih trgih v Mostah, na V:ču. na Sv. Jakoba trgu in v Šiški, enako pa sploh pri vseh prodajalkah in prodaj i po vsej mestni občini ljubljanski.
Kako težko kaznivo je izkor ščanje pie-bivalstva v sebične namene, je zlasti po zadnjih obsolbah in pogostih kaznih zni-no vsej javnosti, zato pa poč nikogar ni treba več opozarjati, da ie krčenje 1n skrivanje blaga ter prodajanj" no višjih cenah zelo nevarna stvar.
Naš* ^I«^?»fSšče
DRAMA
Sobota,  18.   julija   ob   17.30: Učiteljica.
Premiera. Izven. Cene od 15 lir nav/d. Nedelja, 19. julija ob 17.:   Kovarstvo in
ljubezen. Izven. Znižane cene od 12 lir
navzdol. Ponedeljek, 20. julija: Zaprto.
Friderich Sehiller: »Kovarstvo In ljubezen«. Igrali bodo: predsednika — Levar, Ferdinanda — Verdonik, Kalba — Peček, Milfordovo — Danilova, \Vurma — Na-krst, Millerja — Gregorin, njegovo ženo — Pol. Juvanova, Luizo — Levarjeva, knezovega komornika — Raztresen. Zofijo — Juga Boltarjeva. Režija: Peter Malec. In-scenator:  ing. E. Franz.
OPERA
Sobota, 18. julija ob 17.: Krišpin in njegova botra. Red A. Nedelja, 19. julija ob 16: Madame Burter-£ly. Izven. Gostovanje Zlah? Gjungjen-čeve in Elze Karlovčeve. Zvišane cene. Ponedeljek. 20. julija: Zaprto.
Najden0. V Operi je bil na galeriji najden pri zadnji predstavi »Madame Butter-fly< klavirski izvleček te opere. Lastnik ga dobi nazaj pri operni blagajni.
Športni pregled
Tenis: Italija - Hrvatska
Tehnična komisija italijanske teniške zveze je sestavila sledečo skupino italijanskih teniških igralk, ki preskušajo s hrvatskimi za pokal srednje Evrope v Zagrebu: poedinke Annalise Bossi (C. T. Parioli), Ida Quintavalle (T. Milano). V dvoje: Vali Sandonnino (T. Modena) in Viktorja To-nolli (S. T. Como).
Nemški nogomet od leta 1933
Jutri nastopi nemška enajstorica v Sofiji proti bolgarski nogometni reprezentanci. To bo obenem zaključe'* letošnje nemške nogometne sezone Obenem bo pa to stota mednarodna nogometna tekma Nemčije, odkar je prevzel oblast narodnosocia-listična stranka, Nemčija je imela doslej 192 meddržavnih nogometnih tekem, ki so ji prinesle 95 zmag in 62 porazov. 35 tekem je pa ostalo neodločenih. Razmerje golov je bilo 500:354 v korist Nemčije. Največje število zmag in golov odpade na 99 mednarodnih tekem, ki jih je imela Nemčija od leta 1933, namreč 63 zmag, 20 porazov, 16 pa neodločenih tekem. Razmerje golov v teh 99 tekmah je bilo 302:141 v korist Nemčije.
Šved dosegel svetovni rekord
Športni javnosti dobro znani švedski mojster Jchn Mikaelsson je dosegel v Vaexjoe nov svetovni rekord. Na 20 km dol gi progi je dosegel najboljši čas 1:32:23.5. S tem je prekosil že 9 let trajajoči rekord Litvanca Dahlinscha z 1:31:26 skoraj za dve minuti.
Lanzi je tekel 48,1
Na italijanski lahkoatletski prvenstveni tekmi je dosegel Mario Lanzi po 800 m še 400 m in sicer v dobrem časoi 48.1.
Tatos v dobri formi
Tri;e najboljši madžarski plavači v crawlu so preizkusili svoje moči v Budimpešti. Nandor Tatos je zmagal na i no m z 59.8 sek. proti Rezzoe Elemeri z 1:01.2 in Bela Hamori z 1:02.
— Okrožni vodja pri ran.«eiioih. V bolnici na Golniku je posetil oni dan ranjence o-krožni vodja Kuss. ki ga je spremljal vodja okrožnega urada Kmetic. Okrožni vodja je vsakega ranjenca vprašal kako se počuti in vse je obdaroval. Tudi v Kranju je pose';l in obdaroval ranjene vojake.
exntca
KOLEDAR
DANES: Sobota, 18. julija: FrHerik, Ka-mil
JUTRI: Nedelja, 19. julija: Vincencij Pa-velski
DANAŠNJE PRIREDITVE
KINO   MATICA:  Trgovec s sužnjami KINO   SLOGA: Turbine — Vihar KINO  UNION:  Siromaštvo in plemstvo RAZSTAVA UMETNIN RAJ K A SLAFER-NIKA    IN    NIKOLAJA   PIRNATA v obeh razstavnih dvoranah galerije Obcr-snel na Gospcsvetski cesti
I* R I R E D I T V E   V NEDELJO
KINEMATOGRAFI NESPREMENJENO RAZSTAVA UMETNIN RAJKA SLAPER-NIKA IN NIKOLAJA PIRNATA v galeriji Obersnel na Gosposvetski cesti
DEŽURNE LEKARNE
DANES IN JUTRI: Dr. Piccoli, Tyr.*-va cesta 6. Hočevar, Celovška cesta 62 m Gartus. Moste — Zaloška cesta 47
NEDELJSKO DE2UR. ZDRAV. SLU2BO bo opravljal od sobote cd 20. do ponedeljka do 8. zjutraj mestni \ L5j] zdravnik dr. Franc C i b c r, Štefanova ulica 7, telefon 36-41.
Z Gorenfskega
— Prometna nesreča. Po glavni cesti z Javornika proti Jesenicam se je peljal oni dan z motorjem Stanislav D. Pri jeseniški bolnici mu je prišel po desni strani nasproti upokojeni Franc P. Motociklist je zavo-zil vanj in ga podrl. Padel je pa tudi sam. Upokojenec sj je zJomil levo roko ter zado-bil Se druge telesne poškodbe, tako da so ga morali prepeljati v bolnico.
Radi« LpiMfana
NEDELJA 7.45 Poročila časa — poročila v italijanščini
19. JLTLIJA-XX°
v slm-enščini. 8. Napove:!
8.15 Orgelski koncert — igra LTlis**e Matthcv. 11 Peta maša iz bazilike sv. Pavla v kimu. 12 K.iz-'a£a evangelija v italijanščini (P. Fuscb-o Zappaterreni). 12.15 Razlaca evangelija ▼ slovenščini (O. Krisost&rn SekovaničV 12.35 Kcmcert violinista Jana Slajša, pri klaviTiu Janko Ravnik. 13 Napoved ča«a — poročna v italijanščini. 13.15 Poročiilo Vrhovnega Pov veljfjtva Oboroženih SI v ^\e-w'n; 1 V20 Operno glasbo izvajajo mladi umetniki, vodi dirigent Ugo Tans:ni. 13.50 Vojaške pesmi. 14 Poročila v italijanščini. 14.15 Koncert radijskega orkestra in komornega zbora, vodi dirigent D M. Pijanec — Slovenska glasba. 14.45 Pr>roči!a v slovenščini. 17.15 Kammis  Rafael: Gospodarska reja kuncev*
— kmetijsko predavanje v s'ovemč ni. 17.35 K<^ncert Tria Emona. 19.45 Pisana glasba. 20 Napoved časa — pOfOČSo v ita'i ja.nšx:;Tti. 20.20 Komentar dnevnih d^jodkov v *'<v venščini. 20.40 Romunska glasba pod vodstvom Enrika Cacnpanjolc Rmnettija. 21.15 Koncort violinista Enrika Ca m pa jo! c. 21.50 Zammivosti v slovenščini. 22 Operetna glasba. 22.45 Poročila v ita! ni.
PONEDELJEK, 20. JULUA 1°42-XX» 7.30 PorcOila v aUpvcnMinJ, 7.45 P>ara glasba. 8 Napoved časa — poročila v italijanščini. 12.20 Koncert kvarteta »Fan'io na vasi«. 1245 Harmorrko »-'o igra Vlado G< lob. 13 Nanovcd časa — parafini v in-lijanščini. 13.15 Poroči'o Vrhorvnoga Pc/ve'i-«*rva Oboroženih Sil v sdovcnšč ni. 13.20 Filmsika g'asba — orkester Cct*a, vodi di-r cent Rarzizza. 14 Poročila v italijanščini. 14.15 Koncert radijskega orkestra, vodi dirigent D. M. Sijanec — Lahka <?lasba. 14 45 Pomočila v slovenščini. 17.15 Onkester vodi Bojan Adamič. 19.30 Poročila v slovenščini. 19.45 Simfonična glasba. 20 Napjrvved časa
— poročila v italijanščini. 20.20 Komentar dnevnih dogodkov v slovvjnščini. 20 45 Operetna glasba. 21.25 Predavanje v slovenščini. 21.35 Koncert violončel ista CamiMa OKla-cha. 22.10 Priljubi jene pe^mi. vodi diangent Zorne. 22.45 Poroči'a v itajijanščir«.
laserirajte v „SL Narodu44!
Stev. 162
»8LOVENS&1 NARODt,    »obcU, 18. julija 194200C.
Stran S
Oljarice v Srbiji in Hrvatski
Iz poročila „Uljarice44 za poslovno leto 1941
»Uljarica« d. d. za pridelovanje oljaric in ražpečavanje kmetijskih pridelkov s sedežem v Beogradu, jo objavila te dni svoje poročilo o lanskem poslovnem letu. Ob razpadu bvše Jugoslavije lani v aprilu je nastala 14 dnevna prekmitev njenega poslovanja. Razpad je pa postavil podjetje pred nove in težke naloge. Do 6. apma 1941. je podjetje normalno nadaljevalo svoje delo v smislu sklenjenih pogodb. Na-tovorjenih je bilo 376.374 kg pšeničnih otrobov, 4.538.466 k£ tropin, 189.110 kg fižola in 6.574 845 kg koruze. V oddelku za pridelovanje oljaric so bile sklenjene pogodbe o 20.395 katastrskih oralov soje. 1.100 kat. oralov ricinusa in 860 katr. oralov lanu. Po vojni so zahtevale izpremem-be na ozemlju bivše Jugoslavije trgovsko pravni vpis podružnice Ruma (Hrvatska), poleg teqa je bila vpisana podružnica Pančevo (Banat) v ondotni trgovinski register.
Soja, pridelana na ozemlju Hrvatske v sm slu tozadevne pogodbe, je biLa po določbah nemško-hrvatske trgovinske pogodbe izvožena v Nemčijo. Lan odnosno predivo je bilo pridelano v Rumi, vsa letina Itmu. izvožena v Nemčijo, tkivo pa pripravljeno za :zvoz. Ker Privilegirana d. d. za pridelovanje kmetijskih proizvodov v bivši Jugoslaviji kot edini izvozn k žita ni več poslovnla. je prevzela Uljarica vse posle okrog izvoza žira kot svojo novo nalogo. Posebno vel ke zahteve nalaga organizaciji izvoz solnčničnega semena. Zadovoljiv; posli so bili sklenjeni z zdravil-n mi zelišči.
Po bilanci z dne 31. decembra 1941. so se zaradi povečanega delokroga zvišale naložbe. Bilančno je pa nastopilo skrčenje, ker so bile dane naprave na razpolago novo ustanovljeni podružnici v Kumi, ki znaša njih postavka v obračunu podružnic 10.4 milijone din. Bančno in blagajniško dobroimetje je znašalo 10.16 milijonov din. Postavka dolžnikov se je v skladu z razširjenim področjem povečala od 509.911 na 42,800.000 din. Zaradi ostre zime je bilo ob zaključku bilance v skladiščih mnogo blaga, čigar vrednost je izkazana v bilanci z 53.51 milijonov din. V pridelovanju ricinusa je bilo investiranih 536.601 din. Med aktivnimi postavkami Je neizpremen j ena delniška glavnica din 10,000.000 din. Bančni dolgovi so se zvi-
šali zaradi razširjenega delokroga od 29.70 na 68.054 milijonov dn. Pri skupni vsoti 10.28 milijonov din je izkazan po odpisih 401.582 din in prenosu 142.994 din čisti dobiček v znesku 2,984.054 din. Od tega se preodkaže rezervnemu fondu 156.350 din, 2.000.000 se pa rezervirata za javne dajatve.
Iz popravnega poročila »Uljarice« je razvidno. da je bil0 prenesenih po ustanovitvi Hrvatske na podružnico v Rumi 10,036.41 din na Hrvatskem ozemlju na-hajajočega se premoženja. Od tega odpade 1,000.000 kun na obratni kapital. Podružnica v Rumi se je pečala z izvozom hrvatske soje in predelavo lanu. Pridelek soje zaradi posebnih vojnih razmer ni bil zadovoljiv. Biago je bilo spravljeno v skladišča, kjer je bilo pred prevozom deloma posušeno, potem pa naloženo na vlačilce in vagone. Od let ne 1942. so bile zadostne količine pridržane. Kakor pri prevzemu soje so bile težkcče tudi pri prevzemu lanu in sicer z nakladanjem.
Pri kosmatem dob čku 1,400.000 kun ostane po odpisih 287.868 kun čisti dcbi-ček v znesku 23.489 kun, ki se prenese na nov račun. Tudi v prvem polletju tekočega leta je delala »Uljarica« z vso vnemo na to, da bi se povečal pridelek oljaric v Srbiji, Banatu in na Hrvatskem. V ta namen je bila v januarju ustanovljena nova delniška družba »Uljorod« v Beogradu, v februarju >Uljoplod« v Rumi in v marcu »Oleum Banater Oelsaaten« v Pančevu. »Uljurod« si je postavil za nalogo v sodelovanju z glavno Zvezo srbskih kmetijskih zadrug povečati površino s sojo zasejanega poija od 6000 na 12.000 kat. oralov, solnčarc pa od 300 na 60.000 kat. oralov. Sojo pridelujejo v glavnem v Ma-čvi ob izlivu Drine v Savo. Tu so jo pridelovali že prej.
»Uljoplod« v Rumi ima letos s sojo zasejanih 20.000 kat. oralov. »Oleum« v Pančevu je letos z izdatno pomočjo nemške narodnostne skupine zasejal obšroa polja s soLnčnicami. obsegajoča najmanj 100.000 kat. oralov. Uspešno je deloval tudi oddelek za sadje. V kampanji 1941-42. je povečal proizvodnjo mezge po \apcdnosti na 4,300.000 din poleg svežega sadja orehov in marmelade. Zdaj pripravlja vse potrebno za predelavo letošnjega sadja v mezgo.
LDUBLD^NSkl KINEMATOGRAFI
Predstave ob delavnikih ob 10. to 18.15. ob nedeljan in praznikih ob
10.30.  14.30. 16.30 in 18.30
KINO MATICA — TELEFON 23-41
z redno zanimiv film globoke in pretresljive vsebine
Annette Bach — Enzo Flermonte
KINO UNION  — TELEFON 22-21 Sijajna ženitvena komedija
Siromaštvo in plemstvo
V glavnih vlogah: Vlncenzo Scarpetla, EI11 Parvo, Marta Donati, Dina Sassoli
DNEVNE VESTI
KINO SLOOA  — TELEFON «7-30 Pretresljiva ljubezenska drama
Turbine — Vihar
V glavnih vlogah: Pavla Barbara in Friderik Benfer
— Odlikovanje. V spomin je bil odlikovan s srebrno svetinjo poročnik Eligio Bravin iz Poceniga pn Ud inu. Pokojni J t bn prideljen tretjemu alpinskemu polku.
— Poslanik Celesia umrl. V Torinu je umrl poslanik Andrej Geisser Celesia, ki je bil v krogih italijanske diplomacije zelo znana osebnost. Pokojnik je bii šef ceremoniala v zunanjem ministrstvu. Fo rodu je bil pokojni Celesia iz Torina, kjer je bil rojen J. 1891. Velike zasJug^e si je pridobil kot tajnik \vashingtonskega poslaništva, ki mu je bil prideljen med prvo svetovno vojno 1. 1916. Uspešno je sodeloval s svojim velikim znanjem pri razorožitveni konferenci v \Vashingtonu 1. 1921-22. L*. 1923 je bil prideljen v službo pri zunanjem ministrstvu. L. 1928 je postal legucijski svetnik pri italijanskem poslaništvu na Dunaju. Pozneje je bil v istem svojstvu premeščen v Bruselj, nato pa v Teheran, kjer je nastopil v oktobru 1935 mesto izrednega poslanika ter opolnomočenega ministra. Vrnil se je zopet v zunanje ministrstvo in je postal pozneje glavni propagandni ravnatelj v ministrstvu za ljudsko kulturo, kjer je bil do marca 1939, ko je postal šef ceremoniala v zunanjem ministrstvu. 22. januarja 1940 je bil imenovan za opolnomočenega ministra prvega, razreda, 12 julija t. 1. pa je postal poslanik. V vojski ie imel čin topniškega kapitana ter je bil
vojn; prostovoljec.
— 81-letnega starčka ubila strela. V naselbini Marantina pri Adrii se je med bes-nečim neurjem zatekel pod staro drevo Sl-lctni Hektor Tumiatti. Našli so ga pod drevesom vsega ožganega, mrtvega. Treščilo je v drevo, strela je oplazila tudi starčka ter ga ubila. Pri Tarantu pa je ubila strela 32-letnega S. Albana in 50-Iet-
nega D. Mele.
— I*tonil v TagUamentu. 18-letni Olivo Colosetti iz Camina di Codroipo se je Šel kmalu po kosilu kopat v Tagliamento. Voda je bila zelo mrzla. Ko je zaplaval proti
sredini struge, je utonil. Ko so potegnili iz reke nje gro v o mrtvo truplo, so dognali, da ga je zadela srčna kap. V tako zvane m
»Porto di mare« v Milanu sta utonila 33-letni Urbinato Menozzi In 13-letni učenec
Emil Barbieri.
— Pegatka, s tremi nogami. V kumiku kmetske gospodinje Hedvike Donelli iz Cro-cette pri naselbini Badia Polesine se je zvalila zanimiva pegatka s tremi nožicami.
Tretja nožica je zraščena ob hrbtenici. Pegatka je popolnoma zdrava. Kmetske gospodin je iz bližnje in daljne okolice si jo ogledujejo z živahnim zanimanjem.
— V velikem spremstvu so pokopali v Aidusslni karabinjerja Ernesta Chianti. ki je padel v izvrševanju svoje dolžnosti. Za krsto je stopal tudi zastopnik gorizijskega prefekta kvestor comm. Cricchio.
— Finski minister pri kardinalu Magrlio. nu. Opolnomoceni finski minister v Vatikanu Gripenberg je posetil vatikanskega državnega tajnika Magliona. Finska je. kakor znano, pred tem že dvakrat poslala svojega opolnomočenega odposlanca v Vatikan, prvič 1.191S pod papežem Benediktom XV., drugič pa 1.1938 pod papežem Pijem XI.
— Kitajska bo uredila svoje dfp!omat*ke odnosa je z Vatikanom. Iz Rima peročajo, da bo tudi Kitajska vzpostavila svoje diplomatske odnošaje z Vatikanom. Gre še za pristanek Vatikana na Ov«*cbo sedanjega kitajskega poslanika v Bernu, ki naj postane opolnomoceni kitajski predstavnik v Vatikanu.
— Podpore svojcem italijanskih državljanov v neprijateljskih državah. Za svojce onih italijanskih državljanov7, ki bivajo v
neprijateljskih državah in ki ne morejo pošiljati svojcem denarja, so določene po poročilih iz Rima sledeče podpore; za ženo 8 lir. za vsakega sina 3. za mater 8. za očeta 2, za očeta, če ni mati živa. 8 lir. za vsakega brata ali sestro 2, za edinega brata ali sestro 6 lir, za deda in babico po 2 liri.
— Bolognskl glasbeni julij. V ekviru glasbenega julija v Bologni je bila upiizor-jena v Puccinijevi areni opera ^Ljubezenski napoj«. Uprizoritev vodi maestro Rai-naldo Zamboni, sodelujejo odlični umetniki Tito Schipo, Lina Aimaro, Karol. Togiiani, Melhijor Luise in Renato Villani.
— Drag sedež: 7500 lir. Pavel Magliola. ki se je peljal z žično železnico v Brunate, je v nervoznosti skočil proti ec!inemu še
prostemu sedežu. Pri tem pa je poškodoval levo nogo potnice Julije JBrugnero, ki je morala za 90 dni v bolnico, da je lahko
okrevala. Magliola se je moral zagovarjati pred sodiščem v Comu. Obsojen je b'l na 2500 lir globe, razen tega še na f>000 lir odškodnine. Sodbo je pristojno apelacijska sodišče potrdilo.
— Odločilni znanstveniki na kongresu umetnostnih kritikov. V četrtek je bila v Benetkah slovesna otvoritev kongresa kritikov antične umetnosti. Povabilu so se odzvali številni umetnostni kritiki iz Italije, Nemčije, Španije. Madžarske in drugih evropskih držav. Med drugim so prispeli na kongres direktor muzeja Prado v Madridu s svojim namestnikom ter glavna ravnatelja bavarske in draždanske galerije.
— Španski paviljon na XXIII. Biennali v Benetkah je bil svečano otvorjen 16. t. m. v navzočnosti odličnih predstavnikov. Zaradi tehničnih vzrokov ni bil španski oddelek otvorjen istočasno z ostalimi oddelki beneške umetnostne Biennale.
— Senator Donzelli po vzdignjen v grofovski stan. Senator Benjamin Donzelli je bil v znak priznanja za številne velike zasluge povzdignjen v grofovski stan. Imenoval se bo grof Montevccchla.
— Izžrebane milijonske In polmili jonske* nagrade. V Rimu so bile izžrebane sledeče številke za milijonske ter polmili jonske nagi ade zakladn h bonov: Serija 20: nagrada milfjen lir za št. 1.890.773, pol milijona Lr za št. 1,266 232. Senja 21: rmk-jon lir za št. 1.290.062, pol milijona lir za št. 1,512.082. Senja 22: milijon Ur za št. 578.314, pol milijona za št. 200 167. £eiija 23: milijon lir za št. 2S9.992. pa! milijona za št. 616.864. Serija 24: milijon lir za št. 181.311, pol mil jona lir za št. 4S.466. Serija 25: milijen lir za št. 448.226, pol milijona lir za št. 775.204. Serija 26: m ! j-n lir za št. 750.856, pol milijona lir za št. 1,678 524. Serija 27: milijon lir za št. 1,609.946, pol milijona lir za št. 38.527.
— Vojni ranjenci pri papežu. Tri gene-raln-; avdijenci je sprejel papež Pij XII. tudi skupino vejnih ranjencev iz bolnici Princ Piemontski ter iz zdravstvenega zavoda Piemontska kneginja. Basen t »p-a je bilo sprejetih v avdienco 500 parov mladoporočencev ter več zastopnikov katoliških društev.
— Rimske ulice dobij-i .m« t*:i p« Nizzi.
RJTfitd guverner je v sporazumu s topo? n^mast čno posv:tc*.'alx.o komisijo odredil, da se v toponcnidstik. rimskega I/, da uveljavijo ul'ćna imena, povz;;a p d imen h v r^izzi ter njeni ok./ici.
— Iz našega zadružništva. Gladilo ene naših najmočnejših aadrug, Nabav.jalne za.ruge žeiezniCaijev Ljubljanske pokrajine, »Zadrugare, objavlja v svoji julijski številki razen obširnega poiočila o ct-.nem zboru zadruge tudi vest o ustanov.tvi zavoda za sadiužn štvo. Pojasdjoni r.io le predpisi iz naredbe V sokcri Komisarja o ustanovitvi Zavoda za zadružništvo za Ljubljansko pokrajino, temveč tudi pbro-čajo o okrožnici št. 1, ki jo je naslovil na vse zadruge zavod. Med Zadružno zvezo in Zvezo slovenskih zadrug je b lo spoia-aimno sklenjeno, da je zavo i začel pcslo-vati že 1. jul ja v polnem obsegu. Ta dan je zavod prevzel vse pravice m aVMncsfi, ki jih je zakon o gospoda rak h zadrugah
predpisoval revizijskim svesam ali združenjem. Sklenjena je bila sestava zadružne-• ga sosveta iz zadružnikov: dr. J ^j->:š;k. predsednik Zveze slovensk h zadru?. dr. J. Basaj, ravnatelj Za:ružne zveze, I r. Tr-ček, ravnatelj Zveze slovenskih zadrug, A. Radanovič, ravnatelj Gospodarske zveze, ing. B. Ferlinc, ravnatelj Kmetijske družbe in dr. Fr. Loretto, tajnik I. delavskega
konzumnega društva. Od 1. t. m. Z?-3n.lžna zveza 'n Zveza slovensk:h tadnig nadaljujeta svoje delovanje kot poslovni zvozi. V
okrožnici je rečeno, da bo zavod tftrbel za opravljanje revlzrj, določen h po za\o-
nu, ter da bo nu'.il zadrugam vso ^)n*c5 in v ta namen se bo posluževal tehničnega
osebja, ki mu ga bosta nudili zvezi.
— Kneginja Marija Borbonska le ro-d !a nina. Kneginja Marija Borbonska Par-nra je rod la v Rimu sina. Mati in sin sia oba zdrava.
— Slovesna otvoritev prvega sestanka umetnostnih igodo vinarje v. V Benetk ar? je bil svečano otvorjen prvi kongres kri-t kov antične umetnosti. Otvoritvi so prisostvovali številni odličmki z Genovskim vojvodo na čelu. Na kongres so prišli zastopniki desetih držav, In sicer- Iralye, Nemčije, Japonske, Španije, Vatikanske države. Madžarske. Rumunije, Hrvatske. Nizozemske in Švice.
— Središče za ždovsko vprašanje v Fi-renzi. Na pobudo rajnega urada ministrstva ljudske kulture je bilo v Firenzi ustanovljeno središč^ za židovsko vpraša* nje. Središčni rektor je Uberto Pucc-oni.
— Omahnil v globino 30 m in ostal ž«v. 75 letni Avgust Taroni iz okolice* Savcne je imel nenavadno srečo. Sedel je na tako zvanem obz dku Belvedere, ki se dviga okoli 30 m nad cesto. Nenadoma mu je postalo slabe, prijela ga je vrtoglavica in je omahnil v globino 30 m. Starček je imel srečo, odnese! je ie lužje poškodbe na levi nogi. ozdravljive v desetih dneh.
— Krušne odrezke za sladoled. Nadzorni organi v Čemu so ugotovili, da je predložila 49Tetna lastnica pekarne Marija Rcssini nezadostno š'evilo krušnih odrez-kov. Nadtujnja preiskava je dognala, da sta imela njen sin in njen pomočn k posebne tajne kupčije. S krušnim; odrezki ter pripadajočo moko sta prejemala rd slaščičarke Argenide Cugin: odgovarjajo-
if če količine sladoleda. Cuginijeva je br.a ovadena, sin in pomočnik Mar'je ftosslna pa sta bila spričo mladoletnosti deležna ukora.
— Stolctnik opravlja vsa dela na polju.
V selšču Socco pri Comu je proslavil te dni 100 letnico rojstva kmetovalec Angelo Annoni. obdan od neštetih sorodnikov, svojcev in vnukov ter pravnikov. Annoni, ie čvrst in krepak, tako da lahko opravlja vsa kmetska dela na ro1Ju.
— Blaženstvo Frančiške Cahrni. Obredna kongregacija v Rimu je razpravljala te dni o dveh čudežih v zvezi s procesom, da se proglasi svetniŠtvo Frančiške Ca-brini, ustanoviteljice zavoda misijonskih sesćer srca Jezusovega.
— Izdihnil Je s psčančevo kosijo v požiralniku. V Cannaregin pr; Benetkah ie neki Anton Busettj večerja! s svoje , ko je nenadoma sredi uživanja p:šjnnčeve^a bedra nenadno obledel in se prijel z obema rokama za grlo. Kost, ki jo je pogoltnil, mu je obt:ča!a v požiralniku. Kmalu po* prevozu v bolnico je nesrečni Busetti izdihnil.
KINO MOSTE
Pretresljiva zgodba ljubezni velikega genija
Wcrt£ier
in film plesa, godbe, intrig
Anzersti kapetan
_ Udrla sta se s podom vred v globmo,
pa sta med ruševinami ostala nepoškodovana. Redek primer sreče sta imela poljedelec Alojz Miglio iz Bellinzaga pri Aroni ter njegova žena Paolina. Pri spravljanju ž ta se jima je udri pod njima pod. Strmoglavila sta v globino ter obležala spodaj pod ruševinami ter kupom ometa. Oba sta se izkopala izpod razvalin; po čudovitem naključju sta ostala pri življenju. Miglo je popolnoma zdrav, njegova žena pa je odnesla lažje poškodbe, ozdravljive v 20 dneh.
• — Škof umrl mod maSo. V kapeli bolnice Miul'i je daroval mašo škof i* Alta-mura in Arquaviva mons Dominik Dell' Aqu 1 a. Neriadoma se je med mašo onesvestil in  je kmalu n-ato umrl.
_ S:n albanskega  min.  predsednika se
je pcročil z novinarjevo hčerko. V Bariju je bila te dni svečana poroka inž. Petr ca Merlika Krnja, sina albanskega ministrskega predsednika in dr. Helene Gijca, kćerke a;honskega novinarja Sotr Gijce. Priče so bili za ženina albanski finančni minister Sbuk Gurakuj in drž. podtajn k notranjih zadev Mark Giomarkai. za nevesto pa minister narodne vzgoje E. Kotte in člfn računskega kontrolnega sveta G:o-vanni Campi.
— Davr.i grobovi iz rimske repubrikzn-
!'ke dobe. Leia 1316 fo bili odkriti v Rimu grobov: in s*cer na prostoru med ulico Sta-til:a ter S. Croce in Gerusalemme. Te dn: se je posrečilo arheološkim strokovnjakom
rimskega guvematbrata ugotoviti, da po*; tekajo navedeni grob^vi z republikanskega razdobja rimske zgodovine.
Ob
Malo jezikovne paše
Neben a slovnica ne more nadomnestiti jezikovnega čuta. Morda jc celo lažje napisati slovmco kakor pisati o lepem jeziku brez čuta. Kjer n-is piisti na cedilu slovnica, moramo pomagati s čutom. Toda. če nas zapusti še čut ali če ga sploh nimamo? Tedaj poejtanemo rabi j i jezika, pravi km-oiočni divjaki in — ne znamo niti stopnjevati pridevnikov. Slovnice nam sicer povedo pač dovolj, kaj je prav za prav stopnjevanje pridevnikov, toda kdo »ima slovnico v glavi«? Vendar bi bilo rreka uveljaviti zahtevo, naj bi imel pisec čut na jeziku in v peresu, če že nima silovmce v glavi. Sicer bi se naj ne lotil pisanja, če to res ni neizogibno.. Poskusimo se torej danes v stopnjevanju pridevnikov.
Seveda, vse to prav dobro vesrte. kar vam bomo zdaj povedali: da se pridevniki stop« r.jujejo pravilno ali nepravilno hi nekateri opisno Vendar nekateri vedo še več; znajo celo stopnjevati pridevnike pravilno, ko bi biilo dovolj, če bi iih stopnjevali le opisno. Op;sneaa stopnjevanja pridevnikov se pri nas mnogi boje kot največje napake. Vprav tekmujejo med seboj, kdo bo ustvaril v^čjo pošast iz pridevnikov pri stopnjevanju. Včasih je vedel sleherni SoUrček, da smemo pridevnike, ki se nanašajo na barve, stopnjevati samo opisno; to se pravi: bol,
bolj  bel.  najbolj  bol.  Dandanes  pa  ni več
nobena redkost beseda beleJNi in pr:čakcva-ti moramo še boij č-rne grehe, namreč »čr-nejše«. Tako postaja n*š jezik vedno bolj lisast in sčasom bo še »li&astejši«. Zdaj smo vajeni že vseh pr;mernikov. Kdo še ve. kaj govorijo slovmce o stopnjevanju pridevnikov? Ali n. pr. ve>*te. da imajo opisno obliko stopnjevanja pridevniki na -č. -1, -en in -t, ki so po postanku deležniki? Po tem pravilu bi pa« ne smoli pisati — m če bi imdi k3j jezikovnega čuta, bi se nas spričo takšnih spak popadli želodčni krči — vro-čejši. gnilejši. učenejši. oddaljenejši, pre-K'etejši; veste pa, da dandanes niso tako redki vzori takšne »klasične« slov*enšc:ne Seveda zadeva ni vedno tako' enostavna, da bi biJo dovolj le ozreti se na končnice pri- j devnikov. kajti pri pravilnem stopnjevanju vseh pridevnikov na omenjene končnice ne bole vselej ušesa: umesten — umestnejši: prizadeven — prizadevnejsi; odkrit — odkrite j ši; mH — milejši. Re&. pdgo&to je najboljši vodnik sam čut. Nikakor, seveda, ne škoduje, če poznamo slovnična pravile. Morala bi vedeti, da smemo "snovne pridevnike stopnjevati opisno. V slovnici čitamo primere: koščena roka, lesen človek, vodena kumara. Menda je razumljivo, da ne moremo stopnjevati tako: lesenejsi, koščene j si, vodenejši. Dalje bi morati vedeti, da se stopnjujejo opisno pridevniki na končnice
-en. -av, -at. -ast m še nekateri, ki označujejo pripadnost, podobnoM aH OOJiico: večen. du':n. ^rbav. luskav. zdiav, «4va'nat. plečat. gjrbas'. iclast. Op's«m> bi morali Stofv lijevati tudi pridevnke kak'?r: tu i. suh. mrAer. jezen S'cer pa bi b^o- mcnJ:i n ij-bo'je napisati s'o.ar \-seh pr"dc\Ti:kov z op:-sem, kako se stopnjujejo. Tako bi b:?o najbolj ustreženo mnogim. Sicer se pa mn^i tudi ne oz>aio na nobene pripomočke, fUp\ -niče in pravla. ker vedo vse vedno sa^i najbolje, tako da za nje tudi ni »neznanej-sih« pridcN-nkcA' in se jim zde vsi na-jini stopnjevanja dobri.
Ali bi kaj pomagalo če bi bilo v slovni cah tudi povedano, da bi smeli pridevnike, nastale  iz tujk. stopnjevati samo t/p;wio? Najbrž n©. ker je dandanes »aktualnej^e« stopnjevanje, ki je že v časopisju v splošnem' v navadi. Dan za dnem čitamo: modernejši, najmodernejši, reprezcntativnejši Včasih celo: fotogeničneiši. Pričakovati je treba še podobnih draguljev. scks.apHnej*a Šibkejša, parfumiranejša... V rabi so pa že: frivolnejša, demontčnejsa. šlankejša ...
Ali se vaa je kaj prijelo? Najbrž bi b!o treba še mnogo »drastičnejših« »p kantnej-Srh« m »ti^pfčnejnih« primerov, stopnjevanj, ki so ai pridobila žc domovinsko pravico v časopisu.
Bu!-:arK*a. 17. jul. s. V torek in sredo je tnla $ryd lur.iuns'-^ vlade pod vodstvom
pclpredsc'jnika  vlade prof.  >£inaela A.nto-nesca. Vlada je  med  drugim  rasprjtvtj ila o vprašanju metanskega plina, ki naj bi j po želji maršala Toneaca že to zimo za-menjeU v BokareStl fcj'rjavo z lesom. Os-
novana je tnia poselma druž".>a, ki mora v prihodnjih mesecih poskrbeti za potreVme naprave.
JST-AKI (iRKI
so poznali visoko zdravilno vrednost in
»o na. i" v s*J VI
ce  stolov izdelujem ?ol t'ram   -»prave i zvrfujeni »'sa poni ^ iia Dajcen I'
ip Zornvm, LjUblJ."V-•>a. Br^p: 14.
POPRAVLJAM
PLKTEMNE
nogavice — izdelujem nove po meri. Strojno pletenje, Nunska ulica 3.
moč mecace Pristno > \mbr*iti-vo medico« dobite le ...v ^Iodnriii, Ljubljana. 2idovska 6.
ISI.A JE PAPIGA
(plava) v bl'žini nove eegrJcve v Cški; Fcde na tf'avo in ramo. Vrnitev proti nagradi. — Dicnikova ulica 12.
IZ LJUBLJANE
—lj Zgodnji krompir   je začel »oritL
Zgodnji krompir, ki so ga me3čaiu* sad li v prvi polovici aprila, je začel zoreti. Nekateri pridelovalci so ga začeli te kopati, predvsem zaradi tega, ker iele zemljo »e szkorstiti za druge jesenske pridelke. Krompir je ietoa sorazmerno dobro obrodil in je bolj zdiav kakor lani. Letina bo menda v splošnem bo'jša. Seveda pa zdaj še ni zrel povso | in nikakor ne moremo priporočati, naj ga ljudje že kopljejo. Ce o&tane krompir delj Časa v zemlji, to ne bo škodovalo, saj se ni treba bati, ia bi gr\ 1. Zdaj krompir še pridvbiva na škrobu, zla.sti se, Ce krompirjevka ni povsem si-ha, Čeprav se gomolji več ne debele. Zato je vsekakor priporočljivo, naj bi ljudje kopali krompir čim pozneje, ker bo tedaj tr-pcžr.ej.ši, bolj zdrav in r<?d;lnejSi.
—lj Prav*' poletne vročine ne bo več f Odkar je deieva'o pred tednom, se ozračje ne more več prav ogret.. Ves teden »o b -la sorazmerno hlalr.a jutra in tudi podnevi n* bilo vroče* Včeraj je bilo po več dnevih, ki ro bili skoraj jesenski, aopet sončno, vendar se ni pesrbno ogrelo in k >-palci so tož li nad hlatlom. Popoldne je pThal precej mc-čen in ne posebno topel veter. Lani je bil julij nenava no hladen ln tudi zclaj nekateri mislijo, da letos prav tako ne bo več prave pete t ne vročine. V resnici pa smemo pHeakovati. da bo najhujša vroč na Se nastopila, saj s> še pi\U dnevi pred nam* in s-i.i je letos mnoq;o manj dežja ter več sončnih dni.
— lj Vs,> \ slaši'i»'i»rn:ih, y.t*-:\; iji: h. £p*»ce-rij«ikih trir«vinah ic«r s prodajo ^lllOJon in sa<lja zaposlene opozarjamo, naj I cepljenjem zoper tifus začno Z* v ponedeljek 20. t. m., da končajo že v C trte*. SSočfl N cepljenja v Mestnem ddkmi jo vsak dan ie ob 7. uri. da večina obveznikov lahko že opravi z uživanjem zas'itn.h tablet, pred-no se odpro trgovine. Cepljenje naniroč traja samo do 9. UTO, sej zauživanje taM?t gre zelo nae;lo ter ni zamude časa. čeor.iv je veliko število obveznikov. S seboj nnj vsakdo prinese kozarec z vodo. Ce kak mesarski aH gostilniški uslužbence ni ta teden mogel opraviti ceplienja, lahko izjemoma pride tudi še prihodaji »teden k cepljen;'!, ker pa opiavljenem cepljenju vsakdo dobi potrdilo, ki bo potrebno pri revzijl.
— lj Dodelitev usnju In krt obrtnikom. Združenje trgoveev Ljubljence f»okrajine obvešča vse obrtnike čevljarske mojstre, da se bo po odredbi Visok \ea komisarje v
bodoče dodeljevalo nanje in k^žc le proti
predložitvi knjižice za dodelitev usnja m kože, ki mora biti opremljen^ 7. žij^em Visokega komisarja ter podpisana od pooblaščenega funkeionarja Vis kom. Vsa ostala pojasnila dobe piizadcti v pis.uni združenja trgovcev Trgovski dom oziroma pn trgovcih z. usnjem. Knjižice je dvigniti pri Poki. kurp. svetu  (Trg. ind. BborulcL
—lj 1'nirli so v f Jllfctj—I od i'h do 16. t. ni.: Bilene Helena roj. LoAn .;.v^r. 74 let, žena kamnoseka, Podutik 'M; Camern k Anton. 79 let, Čevljarski mojster, .lapl^rva ul. 2; Povhe Franc, 32 let, elektiMc:ir dramskega gledaliičn. Sv. Flo.ijan.* ul. 24: Melik Franc, 8S let, užitkar, Japljcva ul. 2; Jemc Franc. 64 let. delavec o tov. kleja, Vodmatska ul. 17; Jaklič Iva* a, 10 let, gospodinja, Sv. Flori jara vd. IS; Nalaznik Stanislav. 2 meseca, sin tor barskega pomočnika. Dolnice 18, Borko Franc, 60 let, župn k, Vidov ianska c. 9; Bernik Luka. 77 let. kovač drž. žel. v p., Vidov-danska c. 9. V ljubljanski bolnici so umrli: Rajhard Cilka. 18 mesecev, .vi delavca, Dragatuš pri Črnomlju; Možina Ka»*olina, 21 let, žena rudarja, Tržile pri Ni vem mestu: Hrovat I^eopoldina, 30 o' služkinja, Metlika 234; Stojan Ivan. f>3 Ust, krojaški mojster, Ljubijana-P« lavaJcJ dom; Mlakar Janko. S mesecev, sin delavoa, Zg. Zadobrova 80; Logar Janez J i:i ;x>l icti. sin delavca, Zaloška c. 101: r.v.>l;šak Marija. 5 mesecev, hči tov. delavca, Bezen-škova ul. 28; Kovic A'eš. 30 let, abs. prava, bival;šče nezrar.o; Baućar Ana roi. Oblak, 2-1 let. žena čevljarja, CfaoCeva ul. 10; Kajin Anton. 5.^ let, pudj. ?tr-x*nik v p.. Prečna ul. 2: Kralj l^a^ra. '» ir.esece. liči delavca. Cesta r.a I/-ko 2,\; ing Kune Marijan. 31 let, :nženir YtM, kom., ov. Petra c. 13; MUfteHe Anton. 68 lot, pos«»«Lnik, žkocijan 11; Lekše Ana. 67 let, žena po-sestr.'kn. bivališče neznano.
—lj IUfoHrti. barl>era. muškat, chlnnti originalne steklenice, odlična kuhinja, gostilna Tx>vš'n.
—lj Sprejemni izpiti nt I. razred srimno-
zije. Tečaj za pripravo se prične 27. t. m. Prijavljanje dnevno" od 9. do 12. v Trgov-
*!»em domu, Gre^r-Vi OiCeva 27. pritii'^c.
li pokrajine Gorlzle
— K:?»> jja j<- mđeta nm «-»»*»ti ;>r: \'ij»a<*<-ti.
Pri LosizzLili pri Vipaccu so n&JU na eeetl
mrtva truplo 58-letnega poaettnika Ivana rfaberg^ol iz n^sclbjne Pogiicči 30. P>K1:-
cani zdravnik je ugotovil, tia Je Xal>ergr i umrl Zi».radi. posloilic srčno kopi.
— Ponesrečenci. 18-letni delavec Štefan
Brano "iz Bigfle di Ran^inr.o Ji piiiel pri deln z deanico med tranamlnOako jeuacnj,1
ki mu je * n;co hudo poškodovalo. Dcvr-letna Jcslj-ina Rutar iz na^rlLi.c Dbbad si je pri padci', čez stcpfiice zlomila levo
podlahtnico: 17-letni dijak Ru^ero Ferfo-glia iz ulice N, Tcmmaaeo 1 v Gci izii ■! je pri paf'eii z!on\il levicof deretletnj dij'*!^ Karol Cliini iz Gradišče jo patlel med iRTO
na dvorišču in si zlemil levo nadlahtnico. 17-letna gospodinja A]da Bisi :z TarnrA''1 1 si je p i padeu poikodova1') n .:< i i: 2 4-Vtni poljedelec Vir.cenc L: iaeh" iz V« rtovina v delini Vipacca je omahnil z veza in si zlomil desno rogo. Vsi podlćodovanel se zdravijo v gorizllaki bo'niei B*i;jati Favia.
— Saleanslil »kcst'pravL« i'isorn, V Sićanu. Gcrizii in okolici je povnod znan 29-letni Artur Paican. ki mu pr;uiio ikoati-prask-r. Ni ie ugotovljeno, ali praska ca kosti ali kosti njepra. Pijanost je nosova velika slabost. Povojinik k raV>inj^rske postaje v Salcanu ga je .spet za'otil. ko ie bil pijan, ter ga je ovadil so.Tsču Prcfe! t ga je obEolil na 300 lir globe.
i
Inserirajte v
,Slov Narod«'
AM ARO 1918
GRENA'K rl9l8"
yermUt bianco
•HJLI = H% BHUT
Stran 4
»SLOVENSKI NAROD«, sobota, IS. JuHla 1942-XX.
Evropi
se ni treba bati pomanjkanja boksita
Bogata ležišča na jugovzhodu — Najmanj za 200 let ga bo te dovolj
Štev. 162
Bauksit je do-b^l svoj gospodarski pomen kot začetna snov za izdelovanje aluminija šele ob koncu preteklega stoletja. Zdaj pa spada med najvažnejše mtneralne sirovine sveta Mnoge drz3\c. z!astl evropske sc nc morejo.v zadostni mer: preskrbeti s svetlimi kovinami m zato se morajo vedno bdj zatekati k lahkim Me,d njimi je naibo'j razširjen aluminij Ker je pa indusrtr ja aluminija stara šele nekaj desetletij in ker t#hn:čni popoj p nji še niso povsem pojasnjeni, si širc-ka javnost clede proizvodnje aluminija tudi še ni povsem na jasnem Ilovice, javnega sestavnega dela boksita je na zemlji dovolj. V zvezi z boksitom se pa pojavlja razmeroma redko, večinoma, samo v toplih krajih Na drugi strani je pa boksrt med ilovico vsebujočimi minerali janv edini, k lahko služi zdaj za podlago gospodarsAe prozvodnje aluminija. Poskuse pridobivati alurmnij iz ilovice, premovnega lesa. škrilja itd. 90 delal: deloma že med prvo svetov-no vojno in pozneje so jih opetovano obnov vili. .Vedno *e je pa izkazalo, da so stroški najmanj za 60*7c vršji kakor pn uporabi boksita, ker je namreč v vseh prm eri h izločen je ovirajoOih kemičnih primeri dražji, kakor prihranek pri nakupu sirovin.
Liki plombe v votlih skalah
Pa tudi boiksit ni brezpogojno uporaben v metalurgične svrhe Po sedanjem stanju predelovalne tehnike mora biti v njem najmanj 50°,« ilovice,ma drugi strani pa največ 4*~r Kremenčeve kisline V tem skrajnem primeru je pa sestavina že neugodna, ker vežejo štirje deli kremenčeve kisiline približno 7#dciov ilovice. V posebno dobrih plasteh je "okrog 62 7o m samo 1.6% kremenčeve kisline. Z napredkom produkcijske tehnike se bo pa da4 rudi manjvreden boksrt uporabiti v metalurgične svrhe. Sicer pa zadostujejo doslej znane zaloge za daljšo dobo.
V Evropi nahajamo boksit trk pod površino zemlje m plasti segajo samo nekaj metrov globoko. V nekaterih krajih, tako v Capodi'Strii in Dalmazii. je vgnezden boksit v obliki plomb v votlinah« skalovja. To seveda onemogoča ali vsaj ote ž koča cenitev, kako bogata so njegova ležišča. V pogledu proizvodnje razlikujemo dva procesa. Prvi je elektroliza flovice iz boksita, drugi pa njena predelava v aluminij. Po rzločitvi boksi ta — večinoma z lugom — se pridobljena ilovica elektrolitično razkroji. V bližini ležišč boksita je to gospodarsko možno samo. če imamo po ceni na razpolago sredstva za .proizvodnjo električnega toka, ker je silednji v pogledu stroškov važnejši od srrovin. Ta zahteva velja tudi v prkneru, če vračunamo še razmeroma visoke prevozne stroške za boksit.
Madžarska dežela boksita
V Evropi v bližini ležišč boksita večinoma nimamo na razpolago zadostnih virov energije, ki bi ne bi<la predraga. Zato je potreben izvoz boksita. V tem pogledu de-Limo v poštev prihajajoče države v tri skupine. V prvi so take, kjer je v zemlji boksit, pa ni prave možnosti uporabiti ga za proizvodnjo aluminija. V to skupino spadajo Madžarska. Rumunija. Hrvaitsfca. » Srbija i« Grčija. V drugi sikupkii so države brez sirovinske baze, ki pa razpolagajo z veliko produkcijsko kapaciteto. To sta Nemčija in Norveška. V tretji skupini sta Italija in Francija kot državi, ki boksrt tudi predelujeta.
Po ležiščih sodeč je Madžarska glede boksita prva država na svetu. Njene zaloge boksita se cenijo na 250 milijonov ton. Največ ga je v Bokonvjevem gozdu, samo da je slabe kakovosti in ker tu dnevni kop ni mogoč, ga začasno sploh ne izkoriščajo. Zelo dober bo-ksnt z blizu 65% Uovice je pa v bližini bivše jugoslovanske meje. samo da ležišča tu niso posebno bogata. Tako prihajajo za Madžarsko v poštev samo ležišča boksita v pogorju Vartes. kjer ga je okrog 250 milijonov ton. Na dnevnem kopni ga pridobe tam 500 do 550.000 ton in večinoma gre vinozemstvo, v prvi vrati v Nemčijo.
Glede rumunskih ležišč boks-rta položaj še ni po vsem jasen. Znano je samo toliko, da ga je približno 10 krat manj kakor na Madžarske min da je ^losno tudi slabše kakovosti. Pridobi v a« je je znatno dražje, ker je združeno z razstreljevanjem skal. Zato je znašal izvoz v zadnjih letih samo 12.000 do 15.000 ton V bivši Jugoslaviji so bila ležišča boksita na mnogih krajih, rzfco-risčanje je bi'lo pa močno otežkočeno zaradi slabih prometnih zvez. V večjem obsegu so boksit izkoriščali samo v Dailrnazii. Črni gori m Hercegovini. Ta bokst vsebuje malo kremenčeve kisline, večkrat samo 0.4°'•. rlo-
vice pa povprečno 57%. Zato Nemčija prav tako rada kupuje ta boksit kakor madžarski. Zadnje leto pred vojno so pr:dobMi v bivši Jugoslaviji nad 400.000 ton br&»i*a, kar znaša 11% svetovne proizvodnje. Sa-Vio v Dalmazii cenijo ležršča boksita na 100 milijonov ton.
GrSfcii boksit je podoben madžarskemu. Največ ga je na južnem pobočju Pamasa. kjer ga pridobe letno okrog 15A 000 ton. Po žični že'cznici ga spravljajo v Kormtski zaliv^ Italijanska ležršča boksata cenijo približno na 20 milijonov ton. Ležišča so razdeljena s;cer po vsej državi, toda pomembnejša «o samo v Capodistru. Tam deluje 22 podjetij, na katcTa odpadejo okrog % vse italijanske proizvodnje, ki znaša pičlih 400.000 ton letno. Tu pridobivajo dve vrsti rdečega boksita, V svetlejšem je okrog 65% m 8"> kremenčeve k"s»'ine in zato na trgu ne more konkurirati temnejšemu Okrog 85rr boksiita se predela v gomjet^lijansk^h tvomlcah aluminija.
Evropski delež 40°/§
Francija je prava domovina boksita in ona mu je dala rudi :me. V Franciji je najbolj razvita tehnika prnlobrvanja. Francoski boksit Jakoj na mc<tu sortirajo. Najboljši ima 75% ilovice. Tako dobrega boksita nikjer drugod v Evropi nj. Zadnja 1cta pred vojno so pridob'li v Franciji blizu 700.000 ton boksata letno, kar zna-ša pičlo petino v*e svetovne proizvodnje Dobro polovico boksita so predelale domače tvornice aluminija. Znatna kc/ičma je brla pa predelana v ilovico in izvožena večinoma na Norveško in v Švico, ostanek je pa šel večinoma v Anglijo. <*:e se industrija alumini-
ja ne bo boi j razvila, bo imela Francija boksita dovolj sc za 100 let.
Norveška sama nima boksita. Razširila se je brla vest. da so naleteli na ležišča boksita na otoku Jan Maven med Norveško in Grenlandijo, kjer naj bi ga biio 30 milijonov ton. Te vesti se pa pozneje niso po-trdi-le. Geološke razmere govore vsekakor proti temu. Čeprav nima Norveška lastnega boksita je pa njena industrija adunvnija visoko razvita. Doslej je uporabljala večinoma francoski boksit, zadnje čase ga pa uvaža iz Madžarske.
V Nemčiji je rx>v^ročlo poman jk a nje večine svetlih kovin že zgodaj preusmeritev na lahke kovine. Izmed ostalih evropskih držav je bila v pogledu aluminija samo Danska večjega pomena. Na Gronlandiji. k: je pod njeno upravo, je namreč doslej edino znano ležišče kriolita. Kriolit rad; uporabljajo kot primes bokšrta. ker se lažje raztopi. Ker ga pa izdelujejo že več let v velikem obsegu umetno, ni čuti4a mdustrifa ftiurmnija nobenih posledic, ko je prenehal
izvoz krdlita z Grenlandije.
Evropski delež na pridobivanju boks;ta znaša nekaj nad 40°V pri proizvodnji aluminija na nekaj več, ker uwaža Evropa manjše Jćohčine boksita tudi iz prekomorskih držav. Ce upoštevamo dosedanji tempo razvoja v industriji alummija, bi zadostovala ležišča boksita v Evropi najmanj še za 200 let. Na drugi strani je pa jasno, da bodo sčasoma uporabne tudi f-flab:e vrste boksita, kar bo ornogočtl napredek tehnike. Evropi se torej ni treba bati. da bi boksita zmanjkalo.
posodo pomivati, krpati,, šivati, prati, kuhati — povrh pa še za vsakim posebej pospravljati!
Pa prav ti neredneži tega ne priznavajo. Točno opoldne mora biti kosilo na mizi. razburjajo se. če j^m pri srajci manjka gumb, če ni nogavica zakrpana itd. Najbrže nikoli ne pom;slijo. koliko dela ima mati odnesno ž^na in da so često sami krvi. če ;e mati vsa zdelana in zaskrbljena in ne zmore vsega dela. V takih rodbinah je mati sužnja svojih otrok in vse rodbine.
Taki otroci imajo tudi svojo mater radi, samo da ne pojmujejo n;encga dela.« Dokler so bili manjši.'je že še bilo. Brž pa ko ko so starejši, so neredno ši. Včasih se tega niti ne zavedajo, ker ;ih v rani mladosti
mati ni naučila reda. Koliko skrbi in dela bi si bila s tem prihranila. Ni čuda, če tak sinček, ko pride na primer k vojakom ali
v službi k tujim ljudem, povsod pogreša mater. Koliko dela imajo z njim tisti, ki jim je pover.ena njegova nadaljna vzgoja. Tak ra;:\\ij ni sui-lr^ misli venomer na mamo, joka in toži, ker je nereden in nereden.
Red povsod! To «e tisto, kar bi morala vsaka mati vcepiti svojemu otroku že v zgodnji mladonti. Ako se otreci nauče reda v :: : \<: i-o z n.imi rasel smisel za red. Kakšen je človek mlad, ttUtšen bo zmei'aj. Vsak pa bo nekoč hvaležen svoji materi za dobro vzgojo. Zato pa,, matere, učte svoje otroke reda od vsega začetka!
Zemljepisna križanka
Države (f)
Perutninarstvo v Bolgariji
je važna panoga narodnega gospodarstva in stalen vir dohodkov
V bolgarskem poljedelstvu, še bolj pa v zunanji trgovini stopa močno v ospredje perutnina. Bolgarsko kmetijstvo je skoraj izključno v rokah malh kmetov, ki zelo pridno rede perutnino, kar je tudi razumljivo, saj imajo v tem stalen vir lepih dohodkov. Prednost na Bolgarskem vzre-jene perutnine znaša letno več milijonov levov in nič ne označuje tako velikega pomena bolgarskega perutninarstva za zunanjo trgovino, kakor dejstvo, da so v izvozu jajca za tobakom na drugem mestu. Leta 1939. je izvozila Bolgarija za 6 milijard levov robe, od tega za 2.490.000.0OTJ levov tobaka in za 512,000.000 jajc. Predlanskim je izvozila Bolgarija blizu 20 milijonov kilogramov jajc v vrednosti 808,000.000 levov ali 11.5% v vrednost: vsega izvoza. Nad 13,000.000 kg jajc je šlo v Nemčijo, ki je plačala za nje okrog 18 milijonov mark. Važno vlogo v zunanji trgovini igrajo tudi zaklane kokoši, k? jih izvozi Bolgarija letno približno za 100 milijonov. •
Pomen perutninarstva je napotil bolgarsko vlado, da "mu je posvetila večjo pozornost in ukrenila vse potrebno za njegovo pospeševanje. Kmetijski minister inž. Petrov je podal nedavno pregled ukrepov, ki jih je njegovo minstrstvo storilo ali jih pa še pripravlja za pospeševanje perutninarstva. Ta važna panoga bolgarskega narodnega gospodarstva se da še znatno dvigniti z vključitvijo nadaljnjih kmetij v rejo perutnine. Zlasti se pa da zboljšati po kakovosti. Treba je samo nabaviti boljše pasme kokoši, rac in gosi.
Bolgarski ministrski sv^t je sklenil izdati posebno naredbo, po kateri bodo morali kmetje rediti določeno število perutnine v skladu z obsegom njihovih kmetj. Kmetije od 10 do 30 dekarov (1 dekar je 10 ha) bodo morale rediti najmanj po 20 komadov, večje kmetije pa še en komad na vsak dekar. Tako se bo število perutnine v Bolgariji znatno povečalo. V za-| ščito mlade perutnine je bilo prepovedano do 1. oktobra letos klati mlado perutnino vseh vrst. Namen prepovedi je zlasti preprečiti klanje piščancev, ki jih ljudje seveda radi jedo kot delikateso, ki so pa za rejo perutnine posebno važni. Za preskrbo kmetov s perutninsko pičo je dala direkcija za žito kmetijskemu ministrstvu na razpolago 3,000.000 kg solnčnirj pešk, ki bodo razdeljene na posamezne okraje po številu perutnine.
Bolgarija ne pospešuje zdaj svojega perutninarstva s tako vnemo samo zato, da bi zadostila večji domači porabi perutnine in jajc ter povečala izvoz, temveč hoče s tem tudj doprinesti k ureditvi socialnih problemov. Perutninarstvo je namreč važen vir dohodkov, ne zahteva pa mnogo stroškov in dela. Će se zdaj od bolgarskega kmeta zahteva, da ne redi več perut-n ne tako primitivno kakor prej, temveč po sodobnih načelih, bo to neznatno povečanje dela poplačano z večjimi dohodki. Kako so se povečali dohodki Bolgarije od jajc je razvidno iz dejstva, da so narasle izvozne cene za jajca od leta 1937. od 24.? na 28.8 levov, v letu 1938. na 34.5 levov, v letu 1939. na 41.2 levov predlanskim in na okroglih 50 levov za kg zdaj.
Drži se reda tudi doma!
S tem prihraniš mnogo nepotrebnega dela drugim
Vsaka stvar na svojem mestu! To preizkušeno pravilo velja ne samo za delavnico, tovarno ali urad, marveč pra tako tudi za dom. Koliko časa se potrati na primer z isfeanjem stvari, ki jih je rabil ta ali oni, pa jih ni dal nazaj na svoje mesto. Koliko nepotrebnega dela povzroča nereden človek svoji okolici. Zato je treba navajati k redu že male otroke. Rodbine, ki nimajo služkinje niti postrežnice — in teh je danes največ — morajo skrbeti za red v hiši že iz ozira na mater. Koliko ima revica dela, če mora za vsakim članom rodbine po-
spravljati. Na žalost je §e dosti takih domačij, kjer mora delati. mati več kakor služkinja. Vzrok temu je v največ primerih samo nerednost otrok, dostikrat pa tudi nerednost in komodnost moža. Koliko gara mati tam, kjer mora za vsemi neprestano pospravljati. Ta vrže na primer srajco na nepostlano posteljo, tako kakor si jo je slekel, drugi ^rže en čevelj v ta, drugi v drugi kot itd., skratka, nered na vse strani To je storil sin, Kaj pa, če je v rodbini še eden in če dela^ to tuđi oče ? Potem mati veliko trpi. Stanovanje mora pospravljati.
Besede pomenijo
Vodoravno: 1. zvezna država z dominioni in kolonijami, 14. kratica za kemično prvino, 16. zvezna država v USA, 17. pokrajina v Vzhodni Indiji, 18. krajevni prislov, 20. država Južnoafriške unije, 21. egipčanski solnčni bog, 23. ptica, 24. brez družbe, 25. rimska številka 2. 27. država v Srednji Ameriki, 30. igralna karta, 32. okrajšano tuje žensko ime, 33. ve. razume. 35. svetopisemska oseba. 36. začetek slovesa, 38. mesto v Dalmazii, 40. oblika glagola, ki pomeni razdružiti, odpreti, 42. italijanski nedoločni spolnik, 43. tuja črka, 45. njej, 46. človekovo orožje in orodje. 47. dva enaka samoglasnika, 48. tuje žensko ime, 50. igralne karte, 52 vzklik. 53. ptice (narobe), 56. azijska država, 59. morsko obrambno orožje, 60. število. 62. veznik. 63. kratica za »Ljubljanski klub^c, 65. sanje. 66 južnoameriška država, 70. južnoameriška država, 72. moško krstno ime, 74. država v Prednji Aziji, 76. zvezna država v USA. 77. zvezna država v USA, 78. država v Afriki, britanska kolonija prej nemški Kamerun.
Navpično: 2. število. 3. malomaren, lenoben, 4. moško krstno ime, 5. skrajšano moško krstno ime, 6. otok v Donavi pri Beogradu. 7. pesmi, 8. zabavam se. 9. začetek abecede. 10. država v Aziji, 11. jeza (italijansko). 12. otoška država (nizozemska kolonija), 13. površinska mera, 14. evropska država, 15. evropska država, 19. evropska država, 22. nemška kratica za delniško družbo, 2S. francoska kolonija v Aziji, 28. boleče mesto. 29. ustroien m kože. 31. kratica za športni klub, 34. evropska država. 37. odimljen. pijan, 39. kratica za neznančevo ime, 41. domaČa žival, 42. razum, pamet, (množ.), 44. uradna kratica za evropskoazijsko državo, 49. glej 63. vodoravno. 51. oziralni zaimek (narobe), 54. glej 21. vodoravno, 55. tramovje, kosi gradbenega lesa. 57. turški izraz za konja arab-ca, 58. okrajšano moško krstno ime (ks = X: množ.), 60. konjski tek, 61. vas pod Krimom, 64, naselje, vas. 66. vrtna lopa, 67. ulica (italijansko). 68. glej 13. napič-no, 69. češko moško ime. 70. italijanski predlog, 71. uradna kratica za ameriško državo, 73. španski spolnik, 75. oziralni zaimek, 76. kazalni zaimek (množ.).
Rešitev zadnje križanke
Vodoravno* 1. avgust, 7. sušeč, 11. julij. 15. prosinec, 16. traven, 18. ma. 19. redna, 20. hura, 22. vladan, 24. it, 25. ud. 27. kk, 28. ave, 29. emu, 30. Hbtopad, 34. ot, 35 nad, 37. kimovec, 39. ar, 40 na, 42. srpan. 44. bc, 4ir. do, 4<j. oktober, 48. september, 52. voz, 53. as, 54. Noe. 55. loc, 56. on, 57 erar, 59. asi, 61. gruden, 64. aj. 66. marec, 69. os, 70. mat, 72. bo, 73. vinotok, 76. Ob, 77. Ren, 79. en, 80. Ezav, 81. tu, 72. svečani, 83. rožnik, 84. februar, 85. maj.
Navpično: 1. april, 2. vreti, 3. god, 4. usnat, 5. sia, 6. tn. 7. teh, 8. strk, 9. era, 10. ca, 11. jelen. 12. Una, 13. inram, 14. 1n-nuar. 17. vov, 21. uk, 23. ded. 25. up, 26. Dakar. 28. Ate, 31. so, 32 O, Vrba, 33 d.n, 34. ovce, 36. atom, 38. obsea. 39. arena, 40. november, 41. akoravno, 42. so, 43. pesa, 45. december, 47. tzar, 49. plus, 50. tod. 51. bo, 54. ni, 58. reven, 60. snov, P2. ro, 63. na. 65. junij, 67. cizi. 68 nete, 71. trom, 74. nak, 75. kub   76. ova, 78. ena, 82. su.
Za hišo in dam
Prismojene jedi dobe neprijeten okus in duh. To moremo popraviti. Ni-.bolj pomaga pri tem košček oglja, ki odvzame neprijeten duh prismojenemu mesu, mleku ali juhi. Košček oglja zavijemo v čisto platneno krpo in ga držimo v vroči jedi. Včasih si lahko pomagamo tudi z vročimi železnimi vilicami, ki jih razbelimo v žer;avici in jih nato potopimo v prismojeno mleko. Ako se prismodi zabela, vržemo vanjo košček korena, potem pa- ga vzamemo ven. Pri cvrenju masti je vedno dobro, če vržemo v mast košček korenja, da se mast ne prismodi.
Tudi ribe imajo neprijeten duh. Zato jih je treba namočiti v vodo, ki jo o*a1sarao s kisom ali citrono, potem ribe pri kuhanju ne bodo neprijetno dišale. Z rok odpravimo ribji duh tako. da roke otremo s kuhinjsko soljo in jih nato oplaknemo a mrzlo vodo.
Ako je meso že preveč uležano, tako da že 3>diši«, ga dobro umijemo v hiperman-ganu in pridamo pri kuhi ali peki košček oglja. Duh se na ta način docela izgubi.
Fino namizno sol si lahko napravimo sami. Debelo sol dobro posušimo, jo stresemo na desko ib z valjarjem tanko staremo.
Pri vmešavanju moke z vodo, ki se v današnjih časih vedno bolj uporablja na mestu prežganja, se tudi pri največji pazljivosti kaj rade delajo kepice. To preprečimo, če med še suho moko primešamo nekaj zdrobljene soli.
Pasjo dlako, ki se tako trdnovratno oprime obleke, z lahkoto odstranimo s krtačo, ki smo jo pomočili v mlačni vodi ali špiritu.
Od vrvic za čevlje prav rade odlete kovi-naste konice. Ce konce vrvic potem zavijemo in pomočimo v redek klej, lep ali pečatni vosek, so še prav tako uporabne.
Manjšinski problemi na Madžarskem
Zavod za proučevanje problemov narodnih manjšin juridične in dr/avno pravne fakultete, na univerzi v Dcbrecinu pnredi med počitnicami serijo predavanj o mnnivns<kih problemih. Predavali bodo vsi vidnejši svetovalci in uradniki madžarske vlade, ki jim je poverjeno vodstvo- manjšinske politike.
D. Dn M a uri er:
Prva
45
1 Roman
\
^Nikakor ne. saj si sama začela. Kaj si mislila, ko si dejala, da iščem opravičila? Opravičila za kaj ?«
»Opravičila za to, da nisi hotel z menoj v ska-. levje...«
>Nu... in ? Zakaj misliš, da nisem hotel s teboj na breg?«
»Oh. Maksim, kako naj vem? Saj nisem čitalka misli. Vem, da nisi hotel, to je vse. Na obrazu ti je bilo zapisano.«
»Kaj mi je bilo zapisano na obrazu?«
»Saj ti pravim. Da«nočeš z menoj. Za Boga, pustiva to. Do grla mi je že tega prerekanja,«
»Vse ženske tako govore, kadar vedo, da nimajo prav. Nu, bodi si, torej nisem hotel dol. Si zdaj zadovoljna? Nikoli ne grem, kraj mi je prezlovesten. In da imaš ti enake spomine kakor jaz, takisto ne bi hodila, niti v besedah, niti z mislijo ne. Evo. Podvizaj se, prosim: upam, da ti je zdaj ustreženo.«
Čudno bled je bil, in njegove razburjene oči so imele tisti temni, izgubljeni pogled kakor ob najinih prvih srečanjih. Iztegnila sem roko in po sili ujela njegovo.
»Prosim te, Maksim, prosim te!«
»Kaj je?« je osorno vprašal.
»Ne maram te gledati s tem obrazom. Preveč me boli. Prosim te, Maksim. Pozabiva vse, kar sva rekla. Bilo je jalovo, nesmiselno pričkanje. Odpusti, dragi, odpusti mi. Prosim te, bodiva spet kakor prej.«
»Morala bi bila ostati v Italiji,« je odvrnil. »Ne smela bi se bila vrniti v Manderlev. Moj Bog, kako blapno je bilo, da sva se vrnila!« B
Tako govoreč je spotoma nestrpno butal z debla in stopal še hitreje kot prej. Morala sem teči, da sem ga dohajala; lovila sem sapo, solze so mi silile na oči in komaj sem vlekla ubogega, privezanega Jasperja za seboj. •Naposled naju je privedla steza do vrha; spet sem zagledala odcepek, ki je vodil v Srečno dolino. Vračala sva se torej s tiste strani, kamor je prej Jasper tolikanj silil.
Zdaj sem razumela, zakaj je hotel po tej stezi: držala je v zaliv, ki ga je dobro poznal. Očitno mu je bila ta pot stara navada.
Brez besede sva krenila preko trat in dospela do hiše. Maksimov obraz je bil trd in prazen. Ne da bi me pogledal, je stopil v vežo, odtod pa v knjižnico.
»Brž prinesite čaj,« je mimogrede vrgel Frithu, ki je stal v veži, in zaprl vrata knjižnice za seboj.
Komaj sem zadrževala solze. Toda Frith me ni smel videti, da jočem. Mislil bi, da sva se prepirala, in ko bi se vrnil v poselske prostore, bi vsem povedal: »Gospa stoji tamle v veži in joče. videti je,
da se stvari ne razvijajo kar najbolje.« Odvrnila sem se, da bi mu skrila obraz; on pa je stopil k meni ter mi pomagal odložiti dežni plašč.
»V cvetlično sobo ga ponesem, gospa,« je rekel.
»Hvala Frith,« sem odgovorila, ne da bi ga pogledala.
»Današnji dan ni kdo ve kako lep za izprehode, gospa.«
»Ne,« sem dejala,* »Vreme nikakor ni prijazno.«
»Vaša rutica, gospa?« je rekel in pobral nekaj, kar je bilo padlo na tle. »Hvala,« sem odgovorila ter spravila rutico v žep na krilu.
Sama nisem vedela, ali naj grem na vrh ali za Maksimom v knjižnico. Frith je bil odnesel dežni plašč. Ko se je vrnil, sem še vedno neodločno stala na mestu in si grizla nohte, tako da se je vidno zavzel.
»V knjižnici je zdaj lepo zakurjeno,« je rekel.
»Hvala, Frith.« Počasi sem krenila proti .knjižnici. Odpr]a sem vrata in vstopila. Maksim je sedel v naslanjaču, Jasper mu je ležal ob* nogah, stara psica pa v jerbasu. Maksim je bil položil časnik na področnik naslanjača, a čjtal ni. Pristopila sem, pokleknila in prislonila obraz k njegovemu.
»Nikar se več ne jezi name,« sem zašepetala.
Vzel je mojo glavo med dlani in me pogledal s trudnimi, izmučenimi očmi. »Saj se ne jezim,« je rekel.
»PaČ,« sem odgovorila. »Užalila sem te. To je toliko, kakor da sem te razjezila. Zdaj ti je duša
vsa ranjena, raztrgana in zagrenjena. Ne morem te glečfati takšnega. Tako rada te imam.«
»Res?« In še enkrat: »Res?« Gledal me je z mračnimi, negotovimi očmi, z očmi razžaloščenega otroka, in me tesno stiskal k sebi.
»Kaj ti je, dragi?« sem vprašala. »Zakaj me tako gledaš?«
Preden mi je utegnil odgovoriti, sem slišala, da se vrata odpirajo, in sedla nazaj na pete, delaje se, kakor da devljem poleno na ogenj. Tako sta me našla Frith in Robert. Čajni obred se je pričel.
Ponovilo se je isto kakor prejšnji dan: prenesla sta mizico na določeno mesto, razgrnila snežnobeli prt, razvrstila pladnje s kolački in tortami ter postavila v sredo kotlič z vrelo vodo. Jasper je mahal z repom, dvigal uhlje v slastnem pričakovanju in mi nepremično gledal v obraz. Dobršnih pet minut je menda prešlo, preden sva bila spet sama, in ko sem pogledala Maksima, sem videla, da ie dobilo njegovo lice spet naravno barvo; njegove oči niso imele več tistega trudnega in izgubljenega pogleda, ko je iztegnil roko po kolačkih.
^Narobe je bilo, da sva imela vse te ljudi pri kosilu,« je dejal. »Uboga Beatrice me spravi v slabo voljo, naj se še tako premagujem. 2e otroka sva se hrulila kakor pes in mačka. Pa jo imam vendar iz srca rad, Bog ji daj vse dobro. Res, to me spominja, da ie morava enega teh dni peljati k babici. Nalij mi čaja, ljubček, in oprosti mi, če sem bil medved.«
Urejuje Josip Zupančič — Za Narodno tiskarno Fran Jeran — Za tnaeratni del lista: Ljubomir Volčič — Vsi v Ljubljani