205. številka. Ljubljana, v petek 9. septembra. XXV. leto, 1892. SLOVENSKI MARBBL Isaajft viak dao sveder, izimči nedelj« in prainike, ter velja po poŠti prejeman za avitro-oge rike dežele ia vae leto IT) gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 , za joden ■MM 1 gld. 40 kr. —Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za Četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden meneč 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje nn dom računa so po 10 Ur. na meneč, po 30 kr. za četrt leta. — Za t nje dežele toliho več, kolikor puatmna znafttt. Za oznanila plačoje »e od Cetiriatopne petit-vrate po S kr., če ae oznanilo jedenkrat tiska, po 6 kr., če ae dvakrat, in po 4 kr., če Be trikrat ali večkrat tiska. Dopiai naj ae izvole frankirati. — Rokopiai ie ne vračajo. — Uredništvo in npravni&tvo je na Kongreancui trgu št. V2. Dpravni&tva naj se blagovolijo po&iljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vae adminiatrativne atvari. Po prvem slovenskem katoliškem shodu. ii. Rekli smo zadnjič, da slovenske narodne stranke niso sodelovale pri prvem katoliškem shodu v Ljubljani. To je negativna stran shoda. Oglejmo pa si sedaj še njegovo pozitivno stran, da nam bode še bolj jasno, kdo je bil ta shod! V tem pogledu smo že rekli, da je bil prvi slovenski katoliški shod — shod politične stranke, zasnovane od knezoškofa Ljubljanskega in živeče od idej „ Rimskega Katolika". Marsikdor, ki se je shoda vdeležil in sodeloval, utegne nam ugovarjati, češ, da on ni pristaš te stranke, da tega zlasti poslej ni, odkar se je na shodu osebno prepričal, kako je s temi rečmi. Naj nas nihče krivo ne umeje! »Kar daje vsaki napravi življenje, to so osebe, — vodstvo". Tako se je izjavilo na istem tem katoliškem shodu. In kdo je ta shod vodil od prvega začetka do zadnjega konca, kdo naj vodi celo drugi slovenski katoliški shod? Obširnega odgovora na to menda ni treba. Mi v Ljubljani dobro poznamo identiteto oseb, ki so vodile katoliški shod in ki vodijo s t ranko. Ta stranka ima svoj organ v katoliškem, pred tremi leti ustanovljenem političnem društvu za Kranjsko in po njem deluje sedaj tri leta. Njeni kolovodje, vedno jedni in isti, so nastopali javno na raznih shodih rečenega društva in so se posebno prizadevali, da bi dobili v svoje roke občinski zastop našega stolnega mesta. Pri vsem tem svojem početji so vedeli, da imajo naklonjenost in priznanje prevzvišenega gospoda knezoškofa dra. Missije. Isti možje, isti kolovodje so se tudi združili pripravljat prvi slovenski katoliški shod. To vender ne more biti golo naključje! Glavni pripravljalni odbor je bil sestavljen od vseh tistih mož posvetnega stanu, katere zadnja tri leta vidimo kot reprezentante in agitatorje nove stranke. Bila je potem v odboru z malimi izjemami vsa višja in nižja Ljubljanska duhovščina, katera ve, da se knezoškof strogo drži izreka: kdor ni z mano, je zoper mene. V tem tesnem okviru jedne in iste stranke so torej na Kranj- LISTEK. Na Savskem bregu. (Itvirna povest. Spisal I) r ago mi r.) (Daljo.) čolna odplula sta že davno na drugo strun. Nekdo stoji na bregu za vrbovim grmovjem in uleda proti ribarjevi in brodarjevi koči. Bled je. Oko se mu bliska. In nemiren je. Kdo je to? Lovec Pavle iz Pečnika. .Sedaj sem videl, sedaj sem prepričan, da so zaman moje stopinje za Marico!" — tako prične sam s seboj govoriti nt pol razumljivo. „Ha, kleti Jurič! Kako se jej je dobrikal, a jaz moral sem gledati vse to. Zakaj mu nisem porinil svinčenke v prsi! No, pa saj se niso za njim zaprla zadnja vrata. Jedeu se mora umakniti, ti ali jaz! Ne jaz, ampak samo ti. In to takoj. A š ; preje moram govoriti z Marico. Pavel stopi na breg in zakriči: nHoj vozit! vozit !« Jurič se prikaže na bregu, skoči v čoln in odrine po Pavleta. Čoln trči na breg. Pavle skoči notri in Jurič odrine od brega. .Je bilo kaj lova danes V" vpraša brodar. „0 da, da, izvrsten lov, izvrsten, kakorSnega skem ostale priprave za katoliški shod in z uzorno pazljivostjo se je skrbelo, da bi nič, kar k tej stranki ne spada, ne prišlo zraven, znabiti vodo kalit. In „Rimski Katolik" je tedaj odkritosrčno in naravnost povedal, da po „ Narodovi* milosti Bhoda ne marajo, da naj „liberalci" doma ostanejo. „Rimski Katolik" pa je tist list, ki je že pred dvema leti sprožil misel slovenskega katoliškega shoda, list, kateri uživa posebno milost prevzvišenega knezoškofa dra. Missije in je evangelij novi kranjski stranki, kar dokazujejo mnoge zaupnice kranjske duhovščine. V Gorici sami so gospodje od „Rimskega Katolika" imeli odbor za katoliški shod v svojih rokah. Tudi to ni bilo golo naključje, ampak taktika jedne in iste stranke. In na shodu samem — kdo je tu „zvonec nosil?" Zopet isti možje, katere poznamo kot kolovodje knezoškofa Mi8sia-Mahničeve stranke! Vsi ti poglavitni kolovodje so zavzemali prva mesta, so bili poročevalci v odsekih, so bili govorniki na slovesnih shodih in odločujoči faktorji. In njih stranka se je kakor rudeča nit vlekla po njih govorih. To se je pokazalo zlasti v odseku za kat. narodno organizacijo, ko je gospod Pavlica v svojem in v imenu doktorja Mahniča nastopil proti državnemu poslancu gospodu Gregorčiču, kateri je hotel hraniti narodne stranke. Iz strankarstva se je tudi napadalo vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda in ta grdi napad, ki je zn večno omadeževal jedino le prvi slovenski katoliški shod, izviral je iz gole jeze, da stranka, h kateri pripadajo napadovalci, nima še te družbe, te krasne, narodu v srce zarasle družbe v oblasti, ampak mora gledati, kako v družbinem vodstvu delujeta složno duhovniški in posvetni stan. Lahko rečemo, da, če ne bi poznali voditeljev katoliškemu shodu po imenu, spoznali bi jih po njih napadu na našo šolsko družbo: isti so, ki so nedavno napadli mestno hranilnico Ljubljansko, od narodnih mož ustanovljeni in vzdržani zavod, isti so, ki se za narod delati, to je: narodno stvar zaničevati in narod razdvajati uče iz „ Rimskega Katolika", —identični so z zgoraj označeno stranko ! Da je ta stranka popolnem obvladala prvi katoliški shod in da je vse bi se ne bil nadejal," odvrne Pavel in jezno pogleda Juriča. „Tako? tako? kaj pa?u vpraša Jurič začuden. „Bofl kmalu videl." Oba molčita. Čoln je pri kraji. Pavle odide po bregu ne ozrši se. brodar pa gleda za njim z glavo majajo: ,Danes ima pa nekaj posebnega." Pavle zavije mimo ribičeve koče in izgine v goSči. Ne dalječ od koče pa leže za gost grm in pazuo gleda na vsak migljaj v hišici ribičevi. Zdajci se odpro vrata pri ribičevih in iz veže stopi Marica. „Pa hitro hodi, da pred nočjo domov prideš," vpije Grogor iz koče, in Marica odide po cesti proti vasi. Pavle vzdigne se hitro s svojega skrivališča in ae plazi po gošči za Marico. Ko .ita že od koče dokaj oddaljena, stopi na cesto in gre za njo. .Kam pa tako hitro? Postoj no, greva skupaj!" ogovori jo Pavle. „Mudi se mi, sicer ne pridem do noči domov," odgovori mu deklica iu še urneje stopa. „Saj grem tudi jaz v vas, te pa spremim, če te je strah," pravi Pavle in požuri korake, da jo doide. „Ne, strah me ni in spremljevalca ne potrebujem," njegovo tudi njen izključiv produkt, o tem ne more biti dvojbe. Ista stranka se je postavila tudi po vseh svojih veljakih v stalno komisijo za drugi slovenski katoliški .shod, kar priča imenik „izvoljencev". Velik del zborovalcev, ki so res mislili, da jim bode opraviti z idejalom katoliškega shoda in so, optimisti, res prišli v Ljubljano, bili so torej le sta-faža jedne stranke, katera se je hotela pokazati v svitu slovenskega katoliškega shoda, katera je hotela biti sankcijonovana za vse Slovence. Velik del zborovalcev je to svojo ulogo tudi občutil in se je sramoval takšne uloge, ko je uvidel, komu in čemu naj služi. Ali se jim mari niso morale odpreti oči, če prej ne, gotovo ob usodi Kinspielerjevega predloga? Koroški voditelj je predlagal, naj se v resoluciji „protestuje" zoper sedanjo uredbo koroških šol za Slovence, in res je to „protestujočo" resolucijo odobril z ogromno večino šolski odsek. Toda takšna resolucija ni smela priti v sklepanje slovesnega shoda, ker je ni dopustil prevzvišeni gospod knezoškof dr. Missia. Poreče se: vladika je bil pokrovitelj shoda. Zborovaki pa so se morali vprašati: čemu potem shod. čemu zborovanje, ako je jeden sam gospod! Ako je to bilo dovoljeno proti zborovalcem na shodu, — kaj vse je moralo biti dovoljeno proti pripravljalnemu odboru? Tudi o tem imamo posebne dokaze. Sedaj naj se pa še reče, da je to bil slovenski katoliški shod, pa da ni bil to le shod politične, knezoškofa Missia-Mahničeve stranke!? Samo ta stranka je ob slovesni assistenci razvila svoj program in tega si hočemo prihodnjič ogledati. Deželni zbor kranjski. V Ljubljani. 0. septembra. Po bv. maši, katero je služil v stolni cerkvi kanonik g. Klun in katere so se udeležili deželni glavar g. Detela, njega namestnik baron Apfaltrern in deželo! poslanci, /.brali so se poslanci v redutni dvorani v prvo deželnozborsko sejo. Ob 11 Vi- uri prične deželni glavar Detela zborovanje. Pozdravi gg. poslance in deželnega predsednika g. barona WiHitlerja, ki naj bi pod- „Tako, tedaj me ne maraš?" .Tisto ne pravim, a hodim lahko sama u RJaz Hoin pa tako težko sam Marica! Zmerom mi nekoga mauka. — Nekoga, ki bi ga tako rad imel za spremljevalca." „Pa si ga dohodi.■ „Da, prav rad bi si ga dobil; toda bojim se, če bi me ne botel spremljati." Marica je molčala, zdelo se ji je, kam te besede merijo. Pavle stopi bližje. „Marica, bodi ti moja spremljevalka. — Moje srce želi le tebe," prične lovec tiho uagovarjati deklico. „Kako te čem jaz spremljati V" „Ti me nočeš razumeti Rodi moja in ljubi me, kakor te jaz ljubim !u „Nikdar, Pavle, nikdar! Pusti me! Meni se mudi," zavrne ga in stopa hitreje. „Grom in peklo! — Nikdar?! Tako mi praviš ti, Marica? Aha, ljubiš pa onega — Juriča, kaj ne?" „No in kaj potem?" reče ona hladno. „Nič, ljubi ga le! Toda on te nikdar ne bo imel. Vedi, nikdar! Zato skrbim jaz." Pavel govoril je jezno zadnje besede in izginil v gošči. Marica se ga zboji in Bteče po cesti, da preje dospe k ljudem. i Konec prib.) piral tudi to zasedanje deželnega zbora. Želji, da ne skličejo še leto« deželni zbori, ustregla je vlada nenadoma hitro. Vsi deželni odbori prišli so vsled tega v precejšnjo zadrego, Uer ni bilo moči prirediti vseh potrebnih predlog. V dopisu g. mini-aterskega predsednika do g. deželnega predsednika poudarja vlada, da bod* nadaljevanje /.borovanja najbrže meseca decembra. Zdaj naj se torej deželni zbor bavi z najnujnejšimi stvarmi. Doželni odbor v petih mesec.h izza zadnjega zasedaupi ni mogel izvršiti vseh naročil in sklepov deželnega zbora, ker je gradivo precej obširno. G'ede cest in drugih stvarij se jo izvršilo že mnogo in se še izvršuje. Letno poročilo pa bode deželni odbor predložil v drugi dobi zasedanja. Zdaj se bodo predložili posebno vsi računski zaključki in proračuni in bolj nujne stvari. Poglavitno se bodo obravnavale torej finančne in gospodarske stvari in j« pričakovati uspešnega delovanja. Nadaljevaje (nemšk'), pozdravi manjšino, ki se je posebno v gospodarskih vprašanji z živim zanimanjem udeleževala delovanja zbora. Konča (slovenski), povdarjaje, da pričnemo zborovanje z Božjo pomočjo, složni v živi ljubezni in zvestobi do presvetlega cesarja, kateremu zakliče: Slava, hoch! Poslanci zakličejo trikrat: Slava, bocht Deželni predsednik g. bar. W i n k 1 e r [»ozdravi poslance in želi, da bi tudi to zasedanje bilo uspešno in koristno Isto tako pozdravi v nemškem jeziku manjšino in pravi, da bode vlada pozneje predložila svoje predloge. Deželo! glavar naznani, da so štirje zakoni, sklenjeni v zadnjem zasedanji, dobili najvišje po-trjenje. (To smo že naznanili ob svojem času). Došle proSnje ID peticije se izreče dotičnim odsekom. Poslanec gosp. Pfeifer opravičuje pismeno svojo odsotnost. Za reditelja volita BO po predlogu posl. Mur-nika poslanca: Krsnih in baron Lichtenberg, za verifikatorja pa poslanca: S tegu ar in dr. Scha ffe r. Poročila dež. odbora (prilogo 1 — G) Izreče se tinančnemu odseku. Potem volila Hta se finančni ter Upravni in gospodarski «dsek V finančni odsek so voljeni: gd rttiije iležele. V Ljubljani, 9, septembra. Moru vslti Čeh i. Konservativna strauku mei moravskimi Čehi spoznava vse bolj, da se je položaj po Pražakovem odstopu korenito premeni! in da moravskim Čehom ni odprt drug pot, kakor opozicija, v katero že zda v na silijo vsi odločnejši narodni elementi na Moravi. Sredi meseca oktobra sklicala bode konservativna stranka velik shcd, da se izreče stranka za principijelno opozicijo in se določijo pogoji za v kupno Bodelovanje z moravskimi Mladočehi. I>rŠavno*bor8ka volitev na Dunaj*. Ker je razpisana volitev za 1. Dunajski okraj namesto pokojnega dr, Herbsta, mislijo postaviti tudi konservativci in proUsemitje svojega posebnega kandidata. Konservativni kandidat je naš rojak gosp. Florijan H ost ni k, protisemitski pa Viljem baron Iterger. Če levičarji ne bodo (»odpirali Kronavvettra, utegne propasti proti drugemu kandidatu. Poljaki fn lerieurji. Najsrčnejša želja levičarjev, sestaviti s pomočjo poljskega kluba trdno večino, se menda posebno kmalu ne bode izpolnila. K tej sodbi uaj upravičuje v poljskem klubu zelo ugledni poslanec grof Pininski. Poročal ju namreč v Tarnopolu na volilskem shodu v svojem in vsega kluba državno-zborskem delovanji in izpovedal, da so Poljaki vedno pripravljeni osnovati parlamentarno večino s pomočjo levičariev in konservativcev, nikdar pa ne samo z levico. Takti na zveza bila bi zoper vse tradicije poljskega kluba in eventuelni materijalni dobički bi ne bili v nikaki zvezi z moralno škodo. Poljski klub ne sme nikdar priti v principijelno nasprotje z avtonomističnimi člani drž. zbora in levica ne sme nikdar dobiti ua vlado več upliva, kakor ga ima klub konservativcev, Čeprav ta po številu ni tako močan ko prvi, a je z drugimi frakcijami v boljši zvezi kakor levica. S tem, da je ustopil grof Kuenburg v vlado, prelevila se je ta v koalicijsko ministerstvo, s čimur se je priznalo, da viada ne stoji več nad strankami. Zato pa ne gre, da bi levica imela hegemonijo, ker bi Bicer morali Poljaki in konservativci stopiti v opozicijo. Glede čeških razmer ostali bodo Poljaki nevtralui, ker pristoja končua razsodba o njih deželnemu zboru Češkemu. CfaOSfci Malorusl bijejo trd boj za svoj narodni obstanek. Minolo soboto prišla je k namestniku grofu Bademju posebna deputacija ter mu izrazila razne pritužbe in želje. Namestnik vzprejel je te zastopnike tlačenega naroda kaj neprijazno ter jim baje rekel, da je vlada prav zadnji čas Btorila za Muloruso toliko, da niti ne ve, kaj bi še storiti mogla. Deputacija odšla je povse nezadovoljna, a pri odhodu izrekel je nje vodia Romanczuk, da bodo maloruskl poslanci delali vladi v dež. zboru odločno opozicijo. %7iiaiije slr&rjve* Itutiija iti liolf/tirska. Dunajski „Freindenblatt" priobčil je nastopni entrefilet: Okrožnica gerenta ruskega niinist-Tstva z dne 17(29) avguBta, v kateri je ruska vlada oficijelno izjavila, da so neki dokumenti, o katerih se trdi, da bo v zvezi z nekimi ruskimi agenti v inozemstvu in ki so bili priobčeni v bolgarskem listu »Svoboda* ponarejeni, dostavila se je tudi unšemu miniaterstvu vuanjih reči j. I!ustja in Francija. Pariški „F.garo" poroča, da so se v Chara beivju o priliki slavnostij BeŠli Ribot in Frevcinet ter Giers in Mohreaheim in se natančno dogovorili o vkupnem delovanji v nekaterih važnejših mejua-rodnih vprašanjih, v jnvi vrsti giede Egijita in Bolgarske — .Petit Journal" naznanja, da se sni deta Ribot in Giers še meseca oktobra v Caunesu, da se dogovorita tudi o drugih važnih rečeh in določita podrobnosti solidarnemu postopanju. Kolutu bo ea slu vit o.it. Včeraj začela Be |e v Genovi Kolumboma slav-nost. V pristanu Geuovešketn zbrala se je cela vrsta velikanskih ladij — vse evropske in ameriške države odposlale so oddelke svoje vojne mornarice v Genovo iu prav to jo nekak dokaz miroljubnosti vseh držav in simjiatij do kralja Umberta. Dopisi. I* Izubijane, 8 septembra. [I/.v. dopis.] (Kolera i u tobačna tovarna Ljubljanska.) Veliko razburjenost vzbudila je v občinstvo notica v „Laibacher Zeltung" in „S!ov. Narodu", zadevajoča uvažanje tabaka iz Hamburga mej drugim tudi v Ljubljano. Nalezljive bolezni imajo v obče malo prijateljev. Osobito kolero si pa vsakdo predstavlja kot tako grdo pošast, da se ji izogiba kolikor mogoče. IZ zakuženega kraja mora nehati promet na vse strani. Tudi na Avstrijskem prepovedano je vpeljavauje skoro vseh prometnih stvarij iz Hamburga iu to po pravici: zdravje prebivalstva je tako važna reč, da se ni smeti ž njim igrati, naj tudi trpi posamičnik, naj trpi trgovina v tem ali onem oziru vsled omejenega prometa. To uačelo velja za ves privatni promet, omejuje ga hrezozirno. Občni blagor to zahteva! To je lepo, to je ue le pravo, a do cela uravno načelo. Da bi jia posamičoiki, ki so po njem včasi zadeti, toliko lažje prenašali te udarce, treba bi bilo, da bi tudi vlada z lepim izgledom pokazala, da tudi ni za to, ču trpi materijalno škodo, kadar gre za zdravje prebivalstva. Naj bi torej tudi ona pustila tabak v tako nevarnem času tam, kjer je in ga ue pripeljavala iz zakuženega Hamburga v naše, do-sedaj, hvala Bogu, še zdrave kraje! Država ue bi smela kot trgovka s tabakom imeti nobene prednosti pred posamičnik!, pred drugimi trgovci, — zdravstveno policijski oziri veljajo za vse jednako. Kakor Be pa navaduemu trgovcu ne dopušča, da bi dobival blago iz zakuženega kraja tuđine, ako bi ga dal ii c h i n 1 i k o v a t i, tako si ue sme vlada, kateri je res do tega, da si prebivalstvo ohrani drago in ljubo zdravje, dovoljevati v tej zadevi uobeue izjeme. Desinfikovanje privatnega blaga bi vladi ne zado-ščevalo, ker s tem ni dano zagotovilo, da je zares nevarnost prenosa bolezni radikalno odstranjena in zahteva se torej, in to po vsej pravici, radikalno sredstvo: omeji, ustavi se promet. Jaku težko bi bilo dokazati, in skoro nemogoče, da tabak sam na sebi ne prenaša bolezni. Če bi se pa pripetilo, da se kolera iz Hamburga v Ljubljano prmeli, potem bi bilo gotovo dosti tacib, ki bi si ne dali vzeti prepričanja, da jo je tobak zanesel. Rtje uaj bi se torej tobak pustil v Hamburgu in v take nevarnih časih v obče ne naročal, ako mora preko zakuž^nih krajev. Saj ni take sile zanj. Saj ima vender vlada kot dober in previden trgovec veliko izdelanega in neizdelanega blaga v reservi iu j«i bode gotovo jako lahko počakati toliko časa, da b» sme novo blago dobivati brez nevarnosti za zdravje jirebival-stva. Ko bi ne bilo pri nas državnega monopola za izdelovanje tobaka in h mod k iu bi bilo to privatni industriji prepuščeno, kakor u. pr. na Nemškem, gotovo bi bila vlada tudi že prepovedala vpeljavauje tobačnih listov skozi zakužene kraje iu gotovo in po pravici bi z vso strogostjo gledala ua to, da se ta prepoved ne prestopi in bi ne pomagal tudi noben ugovor ali pa zagotovilo, da s • bode ambalaža desiufikovala ali uničila. — Llpamo, da ta naš glas ne hode ostal glas upijočega v puščavi, saj se vender združuje ž njim gliiB občinstva, ki Be boji za svoje zdravje. Oziri na to pa naj bodo tudi vladi višji, nego trgovinski materijalni oziri! Prvi slovenski katoliški shod v Ljubljani. V Ljubljani, 9. septembra. Poročila o kat shodu v našem listu se razlikujejo od poročil v „Sloveuci." Ker „Slovenec" sam priznava, da je njegovo poročilo o seji šolskega odseka, v katerem je bilo napadeno vodstvo družbe *v. Cirila in Metoda, nedostatno, potem nam ni treba dokazovati, da so naša poročila resnična. Kako to, da uprav „Slovenec*, ki je glede kat. shoda ziutrum lahko zajemal iz prvega vira, prinaša nedostatna poročila, to nam pojasnjuje na-Btopni, danes nam doposlani dopis: R8loveuec" je imel na razpolago uradni zapisnik gospoda profesorja Komljanca, kjer stoji po resnici pisauo, kar se je govorilo v šolskem odseku. A tega uradnega poročila „Slovence" ni hotel porabiti, ali vsaj oskubil je je skelečih resnic, ter se rajšo skl cuje ua dr. Sušteršiča, kakor na poročilo, ki je bilo spsano med govori od katoliškega duhovna in učitelja vero. Pa jim duhovni gospod jirofeaor Komljunec vender ne bode tudi dišal po liberalstvu, ker je vereu in naroden. Iz onega zapisnika je razvidno, da >e je prepir vnel zaradi tega. ker nekateri »katoličani* hočejo dati družbi sv. Cirila iu Metoda drugačen namen, kakor ga ima po pravilih, namreč ue podpirati .umirajočih" ob periferiji S 1 o v en i j e, a in ]> a k sezidati katoliško semenišče v Ljubljani. Ker je gospod Koblar krepko zagovarjal tudi prvo, nastal je proti njemu brup od strani Mahuičanov — znan h „tudiuarudujakov". Doposlali so se nam nastopni telegrami: Trst, 7. septembra. — Podpisani vabimo na-padovalca družbe sv. Cirila in Metoda, naj pride v Trst delat propagando svoji in BodrugOV ideji. Tu dobi dovolj posla in*prepričal se bode, kdo so pravi liberalci in brezverci. Protestujemo in zaničujemo Auti-Cirilo-Metodijco. Slava prečastuemu Svetcu iu prečaatitemu Koblarju za možato obrambo naše svete reči, katera je nam mejnikom živo potrebna ! Zelen, C o k e I j, Jajčift, Mikota, Janša, Počkaj, C olja, Epa vi C, K r a j c e r , Perhavc, U r d i £ , K r a v o s , K o I m a n , D e k I e v a , G u 1 i n , S o b i c , K v u e. Stari trg pri Loži, 8. septembra. — Slava prvoboritelju naroda slovenskega gospodu Luki Svetcu iu iskrenemu zagovorniku gospodu kuratu Koblarju! Proč h hinavci! Odločni, zavedni bodimo v boju za svetinje naroda l Franjo Peče v imenu Loških In Starotrških rodoljubov. Žužemberk, 8. sejttembra. — Ž vel starosta in osiveli prvoboritelj uarodnostue ideje Luka Svetec! Živel neustrašeni zagovornik družbe sv. Cirila in Metoda Koblar, živela nje iskrena in prava zastopnika prof Zupau in Žlogar. Naše zaničevanje neizkušenim, mladim rušiteljem miru in uničevalcem slovenske narodnosti ! Dralno društvo v Žužemberku. Sežana, 8 septembra. V odgovor k neosnovanim napadom na družbo sv. Cirila in Metoda snuje se tukaj ženska podružnica. Iz odseka za socijalne reči. (Konec.) V naše poročilo iz tega odseka urinila ae je neljuba pomota. Resolucije, o katerih je poročal g. Žitnik, slo vejo : 1. Ker konkurenca, glavno načelo sedanje produkcije, ovira ugodno rešitev delavskega vprašanja, smatra prvi slovenski katoliški shod za potrebno, da ue ta konkurenca od zvunaj omeji z mejuarod-nimi pogodbami in primernimi zaščitnimi carinami, doma pa z uredbo domače producije; v ta namen naj ae a) napravi prava razmera mej produkcijo in potrebo; b) zabrani posameznikom monopol produkcije; c) prepreči nepravično izkonščevanje delavskih močij; d) zagotovi delavcem stalno delo iu upanje do bol|še plače; e) kolikor mogoče odstranijo ženske iz tovarn; f) delavci, niihove vdove in sirote primerno jireskrbe za starost in slučaj bolezni. 2. Nova industrijska podjetja naj bi se postavno dovoljeval,. p<»d naslednjimi pogoji: u) Da sta podjetnik in poslovodja poštena iu izvedena; b) da je obstanek podjetja zagotovljen iu delavci torej niso v nevarnosti, prej ali slej zgubiti delo in plačilo. 3. Maksimalna delavna doba naj se pri posameznih industrijskih podjetjih skrči. 4. Delavcem naj se zagotovi pravica, da iz Bvoje urede voiijo zastopnike v sonadzorstvo pri izvrševanji zakonov v varstvo delavcev. 5 Pri vseh večjih podjetjih naj se ustanovo razsodišča iz veščakov. G PoDOCno delo v tovurnah naj se za ženske popolnem prepove, za molke pa kolikor mogoče omeji. 7. V varstvo nevarnosti naj se delavci v tovarnah kolikor mogoče ločijo po spolu. 8. Z ozirom na to, da se med delavci vedno bolj širi cerkvenemu iu državnemu redu nevarna agitacija, izreka prvi slovenski katoliški shod svoje prepričanje, da se mora delavski stan s primernimi sredstvi zopet pridobiti za krščanski red. V ta namen naj bi so snovala katoliška delavska društva ter mej deltvci razširjali dobri in poučui spisi o socijnlnem nihanji. 9. Slednjič je skrbeti za to, da bode obrtnijski nadsorn k, kadar pride nadzorovat tovarne, z dotičnim! delavci govoril sam, a ne vpričo kakega druzega uradnika, ker le tako, ako delavci z nadzorniki govore prosto in br. z strahu, pride se ua sled marsičemu, kar treba predrugačiti ali odpraviti. O resolucijah, katere so bile uvrščene v zadnjem našem poročila, poročal je v popoludanski seji g. Andrej Kalan jako obširno in je priporočal v vzprejem. Gosp. Regali pravi, da resolucije sicer niso uzor, a vender jih toplo priporoča, ker bi bilo obrtnikom izdatno pomagano, če ae urennič'jo. Govornik kritikuje posebno ostro delovanje obrtnih nadzornikov, češ, da imajo sicer do 8000 gld. plač*, da pa za obrtnike doslej še niso storili nič koristnega. Obrtniki potrebujejo izdatne pomoči, ker jim sicer ni obstanka in bodo tudi v bodoče še vedno primorani seliti se v Ameriko. « Nasvetovane resolucije se na to vzprejmejo brez druge debate. O nedeljskem počitku govoril je g. o. Kalist Medic povdaijajoč njega pomen z verskega in sploh človeškega stališča in priporočajoč nastopne resolucije: Prvi slovenski katoliški shod izjavlja, da treba spopoluiti sedaj veljavne odredbe glede na nedeljski počitek, oziroma prenarediti, ker take, kakor so zdaj, nikakor ue zadostujejo v verskem, uravuem, gmotnem in zdravstvenem oziru. Le če se postavno uvede nedeljski počitek in vestno izjiolnuje povsod, kjer še ne obstoji, ali je le na papirju, nadejati se je tudi; da se bodo jele jiosvečevati ueitelje in prazniki. — V to svrho naj se: 1. Kar uajpreje omeji ob nedeljah iu praznikih trgovina, kakor tudi vsako obrtovanje, katero ni neogibno potrebno. 2. Preiskujejo in pretresajo uaj Be velikim obrtnikom toli radodarno podeljene izjeme od zakona o nedeljskem počitku. 3. Zagotovi naj bo nedeljski počitek uradnikom iu službujočim pri železnicah m drugih pro nietuib zavodih. 4. Prepove naj se brezpogojno prodaja Žgauja od sobotnih popoludauskih ur do ponedeljka zjutraj. 5 Državni in drugi uradniki naj se oproste ob nedeljah vsakterega posla, ki ni neogibno potreben 6. V kol kor je delo ob nedeljah dovoljeno, fckibe* uaj obrtuiki, kar najbolje morejo, da se delavci primerno vrste, da bode vsakteri delal le slednjo drugo ali tretjo nedeljo, aH pa le pol dne. Ker Be v debati nihče ni oglasil za besedo, dal je predsednik resolucije na glasovanje. Odsek jih je vzprejel jednoglasno. Po izvršenem glasovanji nasvetuje še g. Matija Koren, naj se doda resolucijam pristavek, da je plesne veselice kolikor moči ovirati, ker škodujejo nedeljskemu počitku, predsednik pa zahvali zborovalce za mnogobrojno udeležbo in zaključi sejo. Domače stvari. — (Naučnoga ministra nakloujenost do slovenskih srednjih šol.) Že meseca julija oglasilo se je za prvi razred slovenske male gimnazije Ljubljanske nad 140 učencev, tako da bodeta oba oddelka tega razreda prenapolnjena« Z ozirom na to, da se tudi meseca sejitembra še oglašajo dijaki za vzprejem, prosilo je gimnazijsko ravnateljstvo dovoljenja, otvoriti nov paralelni razred in dež. šolski s\et, uvažuje potrebo takega ra/.reda, priporočal jo to prošnjo kar najtopleje pri uaučnem miniaterstvu. A naučni minister Gautsch ni hotel zamuditi lepe prilike, pokazati svojo naklonjeuost do BloveriBkih šol in je to prošnjo odbil. Prva posledica tega ministerskega ukrepa je, da mnogi dijaki ne bodo mogli ustopit' v srednjo šolo, kajti za slov. paralelko na veliki gimnaziji oglasilo se je tudi že toliko dijakov, da bode moči vzprejeti le še malo koga. Ta naredba ministra barona Gautsch«, ki je vzel nam gimnazij v Kranj i in sedaj tudi v Ljubljani zapira naši ukaželjni mladini duri na slovenski gimnazij, pride — tako upamo — v deželnem in državnem zboru v razgovor in tedaj imeli bodemo priliko, povedati kaj več. — (Osobne vesti.) Tržaškega višjega sodišča svetnik g. dr. Pavel M o u t i imenovan je predsednikom deželnega sodišča v Trstu. — Prof. g. R. Curek v Kopru vpokojen je na svojo prošnjo. — Ravnatelj velike gimnazije v Gospiću, gosp. Martin Senekovie in ravnatelj velike realne gimnazije v Rakovcu g. Viktor Lipe ž, oba štajerska Slovenca, stopila sta v pokoj. — Davčni nadzornik g. Jožef Hutter v Liliji dobil je o priliki Bvojega umirovljenja naslov in čin višjega davčnega nadzornika. — Primarij v deželni bolnici v Ljubljani, g. dr. Još. Dornig, imenovan je ravnateljem deželnih zdravisč v Soluogradu. — (K Sokolovemu izletu na Jesenice.) Za udeležence posebnega vlaka iz Pod nar ta in Lese c se je doseglo, da se lahko posebnega vlaka udeleže za navadno ceno (40 kr. tja in nazaj), samo treba naznaniti udeležbo prireditelju vlaka iu vožue listke pri njem naročiti. Tekmovalne telovadbe v Jesenicah udeležili se bodo, kakor se nain poroča, sledeči člani Sokola: gg. Camernik, Dolničar, Fran-cbeti, Gorečau, Jensko, Kavčič, Kristan, Kukla, Pirnat, Sajovlc, Škof, Vernik. Vsi imenovani udeleže se tudi borbe. — Opozarjamo še jedenkrat vse narodne kroge na ta velevažm izlet. D.i se vidimo v nedeljo v JeBenicah! — (Slovensko ferijalno d ru š t v o „Sava") priredi v nedeljo II. t. m. v zvezi z narodno veselico Čitalnice Ormoške okrožni dijaški shod v Ormožu ter vabi g. akademike in abitu rijente. Shod bode ob 2. uri popoludue v prostorih g. Kapusa v hotelu „pri Solneu". Veselica ua vrtu prične se ob 5 uri popoludue iu sodeluje tudi godba iz Ptuja. — („Narodna Šola".) V torek zvečer vršil se jo v telovadujci mestih* šole na Oojsovj cesti letni občili zbor društva „Narodna šola". Predsednik g. Srečko Stegnar pozdravil je zborovalce in oziraje s■» na dvajsetletno delovanje tega društva povdarjal njega jtomen in zasluge za narodno šolstvo na Kranjskem. V minolem letu ujiisanih je bilo mej društveuike 124 šol in 51 učiteljev, a pristopilo je 39 UstanovnikOV, kateri ho založili svoto 715 gld., dočlm so znašali podporni doneski 072 gld Vseh izdatkov jo bilo 1575 gld. 14 kr. — V društveui odbor so bili izvoljeni gg.: Capuder Jožef (tajnik), Močnik Matevž, Praprotnik Audroj, Pra p r o t n i k Fran, R a k t e 1 j Fran (namestnik), Stegnar Srečko (načelnik), Dimnik Jakob (blagajnik), Podkrejšek Hinko in Borštnik Janez. Z* računske pregledovalce so bili izvoljeni per acela-inationeni gg. Ko kal j Fran, Kruleč Jauez in Klin a r Fran. — Odbor je v dobrih rokah in gotovo bode „Narodna šolau tudi to leto mnogo storila v korist narodnega šolstva. — (Dve ženski podružnici sv. Cirila in M e t o d a) se suujHta sedaj: jedna, kakor se nam brzojavi|a, v Sežani, a druga v Logatci. Glede Logaške se nam posebe piše iz Logatca: Kdo bi si bil mislil, da bode dr. Sušteršič deloval za se- danjo družbo sv. Cirilr in Metoda — in vender je tako. Po prizadevanji goape Marije Gruntar, soproge g. notarja v Logatcu, ustanovi se za Logaško okolico ženska podružnica družbe sv. Cirila in Metoda ter bode prvi občni zbor dne 11. septembra popoludne v Gorenjem Logatcu. — Nesramno napadanje na družbo samo, zlasti pa na velezaslužnega moža, g. L Svetca, razžalilo je vsa-cega, še tako mlačnega Slovenca, vsacega pravico-Ijubečega moža — in sedaj ae k novoustanovljeni podružnici oglašajo kar po vrsti gospe. In prav je, naj s tem pokažejo, kako da tudi one čutijo, kako cenijo pravo zaslugo, pravo delovanje, prave može. Kako da sodi tukajšnje razumništvo o Mahničancih ter o njihovem delovanji, opišem najlažje z jedno besedico — besedico patra Greuterja! — (Velik gozdni p o ž a r) na Steržiču pri Kranji, o katerem smo poročali v sredo, bil je res strahovit. Gosp. Franjo Steinbauer c. kr. gozdar (in ue gozdni čuvaj, kakor je bilo pomotoma rečeno) trudil se je s štirimi orožuiki 4 dni, pogasiti ogenj. Neutrudni ti gasilci se tri dni niso premaknili z m^sta, a bili so ves čas v Btnrtni nevarnosti, ker je raz strmi rob letelo nanje razbeljeno skalovje in kamen^. Dva orožnika sta bila tudi ranjen;«. Tudi zemlja je po nekod gorela, vode je mankalo, kmetje pa so vsled nevarnosti večinoma odšli. — (Javna tombola.) (rasiino društvo v Z a gor j i na Pivki priredi dne 11. t. m. t. ). v nedeljo ob 4. p. j>. na korist svoje blagajne veliko javno tombolo z mnogovrstnimi in zanimivimi dobitki. Tako je za tombolo namenjena lepa telica, za terno krašk koštrun, zabojček retoška itd. Zanimanje za tombolo je občno 10 so razni notranjski pevci obljubili svoje Bodelovanje. Razveo tega bo skrbela dobra godba za dovoljno zabavo in lep ples, ki ga bo aranžiralo priljubljeno druStvo — gotovo vsem gostom v zadovoljnost. — Nar. čitalnice, bralna iu gasilna društva vabijo se h tem k mnogobrojni udeležbi. — (O b č i n s k e voli t v e.) Due 20. sejitembra bodo v Slatmi občinske volitve Borba bode huda, a če pridejo vsi slovenski može na voišče in če bodo storili svojo dolžnost, je zmaga gotova. Uj»ati je, da bo napor ne bu izjalovil, saj je nemškutarska stranka s svojim lupanom Ogriseggom, katerega je uedavno popisal „Slov. Narod", zavozila občinsko upravo tako, da ui ž njo nihče zadovoljen. — (Mariborsko gimnazijsko poslopje) se hod* v nedeljo due 18. t. m. svečano blagoslovilo in otvorilo. — (De t o mor.) V Dragotincib pri Gorenji Radgoni povila je oženjena poaestoica Ana Hrvat dne 15. avgusta otroka, ga zadušila in jiokojutla v bližnjem gozdu bije iz stiahu prod možem, ki ni bil oče tega otmka. Stvar je prišla na dan in minuli teden izročili so brezsrčno mater sodišču V Gorenji Radgoni. — (Stekel pes) popadol je dne 8. t. m. v Kozjem nekega godca, ko je 1 žal na odprtem Bkeduju, in dva otroka. Psa pobili bo Se tisti dan v Št. Petru. — (Najdeni stari novci.) V nekem vinogradu blizu Ljutomera našli so vefi srebrnih novcev, večinoma iz časov Beneške republike. Na novcih so podobe dožev Aulr. Grittt, Peter Laudo iu Peter LoredanO iz leta 152ii —1570. -- (Gozd.) Iz državnih aadišč štajerskih dobiti je to jesen do 40.000 gozdnih sailik, posebno smrečic, jasenov, belih ni črnih borov, javorov, lip m orehov in sicer je dobe mauj premožni posestniki brez plačila, drugi pa za primerno plačilo. Prošnje vložiti je do 1 oktobra 1892 pri c. kr. deželnem gozdnem nadzorniku v Gradci. — (V slovenski šoli pri sv. Jakobu v Trstu) se hode ustanovila v prvem razredu jiaralelka. Zatorej bode možno vaprejeti već|e število učencev nego lato, na kar se opozarjajo slo-veuski roditelji. Vpisovanje bo bode vršilo od dne 10 t. m. naprej, |>ouk prične se due 15. t. m. — (Veselica v p raz u ova uje desetletnice b l a g o s 1 o v I j e u j a zastavo delavskega podporiif g a društva v Trstu) bodo s« vršila v nedeljo 11. t. m. po že objavljenem programu. Preteklo uedeljo vršil se je zaradi neugodni ga vremeua Bamo jutranji del sla vnesti in to prav slovesno. Občinstva je bilo prav mnogo, kar je dokaz, da je zanimanj" za društvo živahno. Popoludauska veselica pa se je morala odložiti. — (Kontrolni shodi v Trstu) bodo za vujako cesarske mornarice due 2. iu 3. oktobra, za rezerviste pehote dne 4. in 5. in za vse drage dne 6. oktobra. Dopolnilni shodi bodo 10.—13. novembra. Vsi shodi vrše se v vojašn;ei c. kr. mornarice. — (Občinske volitve v Istri.) Pri občinskih volitvah v Vižinadi in v Oprtlju (Por-tole) v Istri propadli so Hrvatje v vseh treh vo-lilskih razredih. Lahoaom pomagala je do zmage največ gmotna odvisnost hrvatskih kmetov. — (Zagrebški župan) Občinski svet Zagrebški volil je Bekcijskega svetnika M oŠ i n s ke ga županom. Člani opozicije oddali so prazne glasovnice. — (Iz domačih zdravišč) Do dne" 27. avgusta prišlo je v Varaždinske toplice 634 Btrank ali 2365 osob. — Do dne" 29. avgusta prišlo je v Rimske toplice 467 strank ali 1007 osob. Telegrami „Slovenskomu Narodu11: Dunaj 9. septembra. Vsi deželni zbori otvorili so se danes s Slava-klici na cesarja. — Taafte se povrnil včeraj iz Nalžova. Praga 9. septembra. V deželnem zboru interpelovali Staročehi z ozirom na dogodbe v Libercah radi varstva narodnih manjšin. He-rold nasvetoval glede ustanovitve okrajnega sodišča v Toplicah, naj dež. zbor v posebni resoluciji zahteva razveljavljenja dotične mini-sterskc naredbe. P. n. bratje Sokoli! Niže podpisani odbor usoja Be še tem potom vabiti Vas najuljudneje na izlet v Jesenice ter prositi polnošteviloe udeležbe. Pokažimo slovenskemu svetu, da Sokolstvo navzlic vsem mahinacijam krepko živi in deluje! Zbirališče je ob i;a6. uri zjutraj na južnem kolodvoru. Na zdar! Odbor ..Ljubljanskega Sokola". Listnica uredništva Gosn. dopisniku s Tolminskega: KomenBkega slavil ost v Tolminu j« bila 1«>. avgusta. Ce bi šele sodaj priobči: nas dnevnik Vaš popis, to bi bilo vender malu prekas no. Spominjajte se dijaške in ljudske kuhinje pri igrah in stavah, pri svečanostih in oporokah, kakor tudi pri nepričakovanih dobitkih. JJDSU1ISKI ZVON" ito}i sa vse leto 4 gld. 60 kr.; za pol leta 2 gld. 30 kr.; za četrt leta 1 gld. 15 kr. I.<»l4-rl|ii4- Mrv^ke 7. septembra. V Pragi : 69, 66, 50, 12, 68. TuJCl: b. septembra. U. ni-j) l i-1 u i ■ i .i. Pri MitllAi: Rraun, \Vititerholler, Sinek, Scbnalil* Distler z iMinnja. — Bakarini, Ktinger \r. Trsta — Urban ia Tržiča. — Vitez pl. Langer Is Kuilolfbvega. — Višni-kar i/, Ribnice. — Pri iz Celovca. Pri Mnim : Dr. Poseli, Rierb-um, Dr. Haiiser, Puli, BOokl, llt-sH, Bembrok, Umlault iz Celovca. —Reich-nian. Slnger, Fried, Bernbacher z Dunaja. — Kolin, Tans-slg i/. Budimpešte. — Ep as, .laklicbt U Trsta. — Sonen-berg, Kokalj, llentke [| Zagreba. — Pl. Sivkovich iz (Jo-rice. — Pisehek iz LJubljane Tržne cene v Ejiilrljaiil dne 7. septembra t. 1. rl- ir kr Pšenica, bktl. . . . "6 20 ftpeb povojen, kgr. . r 64 Rež, „ ... Ječmen, . . . | 504 Surovo maslo, „ 80 4 23 Jajce, jedno : . , . Mleko, liter .... 2b 0'6S, , . . . 2 52 — 10 Ajda, „ ... 6 04 Goveje meso, kgr. — 64 Proso, „ ... 5 04 Telečje „ , — 58 tvoruza, p ... Krompir, t ... , 4 40 Svinjsko , „ — 64 ' 8 0« Koštrunovo , , — 35 Leca, „ ... 10 — — 35 Grah, , ... 10- Golob...... _ 16 Fižol, , ... 8- Seno, 100 kilo . . . i 69 Maslo, kgr. 1—90 Slama, „ .... 1 60 Mast, ( — b> Drva trda, 4 □uietr. 7,50 Špeli rrilen , — 58 n mehka, 4 , | 5 Meteorologično poročilo. Dan čas opazovanja Stanj« barometra v mm. Temperatura Vetrovi Nebo Mo-krina v mm. 7. sept. 7. zjutraj 2. popoj. 9. zvečer 735 3 mu. 736 0 ■■. 73V7 mm 12 0» C 1320 c 12 8» C brezv. Sl. BVZ. Si. 8VZ. obl. dež. obl. 2 60 sat. dežja. 8. sept. 7. zjutraj 2. popof. 9. zvečer 735T sm. 733-5 mm. 733-0 mm. 12 2" C 19 8° C 14-2U C brezv. sl. zah. sl. zah. megla d. jas. obl. 9-50 sm. dežja. Srednja temperatura 127° in 15 4°, za 2 8 in 10' pod normalom. JDxxxi&.3&2cai borza dne" 9 septembra t. 1. včeraj — danes gld. 96-75 — gld. 96 70 9« 40 — 96 40 , 115 75 — „ 115 45 100-50 — „ 10040 996— — „ 994 — n 31627 — , 314'75 . 119-75 — 119-75 Papirna renta .... Srebrna renta .... /Juta renta......, rV/o marčna renta . . . Akcije narodne banke . . Kreditne akcije .... London ....... Srebro....... Napol......., , C. kr. cekiui ..... Nem&ke marke .... 4"/,, državne srečke iz 1. 18f>4 Državne srečke iz 1. 18H4 Ogerska zlata renta 4"/»...... Ogerska papirna renta 5°/0..... Dunava reg. srečke 5°/0 . . . 100 gld Zemlj. obč. avstr. 4*/,°/0 zlati zaat. listi . Kreditne srečke......100 gld Rudolfove srećke...... 10 „ Akcije anglo-avstr. banke . . . 120 » Tramway-drast. veli. 170 gld. a.v.. . . 950V, 569 5867 V, 250 gld. 100 „ 950'/, 5H9 58-70 140 gld. 25 kr. 185 112 100 122 117 189 V6 152 237 50 20 50 75 50 10 Dr. Friderika aLengiel-a Brezov balzam. Že sam rastlinski sok, kateri teće iz breze, ako se navrta njeno deblo, je od pamtiveka znan kot iiajizvretnejse lepotilo; ako se pa ta sok po predpisu izumitelja pripravi kemičnim po-iBil tom balzam, zadobi pa čudovit učinek. Ako se namaže zvečer ž njim obraz ali drugi deli polti, o«l|o »e *«* druici iIhii ne-matnp lnmklne od polil, ki poataue VKled tega eluto l»el» tn nežna. Ta balzam zgladi na obrazu nastato gube in ko-zavo pike ter mu daje mladostno barvo; polti pode-bije beloto, nežnost in čvrstost; odstrani kaj naglo pege, žoltavost, ogerce, nosno rudečino, za jedce in drugu nesnaŽTiosti na polti. — Cena vrču z navodom vred gld. l.SO. (22—17) Dr. Friderika Lengiel a BENZOE-MILO. Najmilejše in nnjdohrodejnejrte milo, za kožo nalašč pripravljeno, 1 komad ::cc^>>:>>:>:>"«g«"»>i!»: igt i RAZPRODAJA konfekcijske zaloge gospode ii gospe ki sva jo prevzela od M. Neumann-a (sm - 7) po jako znižani ceni. GRIČ AR & MKJAC. V nedeljo, dne 11. t. m., zadnji dan! NOVO! NOVO! Zanimiva in zabavna je moja tukaj prvič na prodajo izložena igrača a Dva smeina o. !'ka, trdno narejena, oblečena kot herkula, borita se, držeč se za roke, da kaj smešnejSega še ni bilo videti. To so lahko iu gotovo izvršuje brez vsakeršne priprave, tako da more tudi tiajinaniši otrok bhid oživiti Igračo. Ako hočete sebi in svojim otrokom narediti veselje, prosim, počastite me b svojim obiskom. Ta igrača vzprejeta je bila povsod z največjim odobravanjem. Gena paru 509 60 kr., boljše vrste iz papir-niaclio 1 «1*1. iu 1 igltl. -<* Ur., iz stisnjenega papirja prve vrste 1 gltl. SO kr. in 2 Riti.* večji komadi S gM* l*ro