S*. 34. poštnina piaeana v gotovim. ¥ Ljubljani, oktobra 1923« Izhaja vsako sredo. 'Leto .V. to^tijslte stranice za Slovenijo is Naročnina: celoletno ......................Din 28*— poluletno..................Din 10'— četrtletno..................Dia 5-— Posamezna številka..............Din 1*— pomagaj si sasn, in gvoje staSiiie v uravnaj sa sam! Inserati: mali oglasi do 9 petit vrst ........... ti Din 1-50 večji inserati od 10 petit vrst naprej . . . » . i . ž Din 2•— notice, izjave, poslano, reklame petit vrsta . . . . Ji Din 3*— Uredništvo in upravništvo lista je v Ljubljani, Kolodvorska ulica 7, v hiši „Ekonoma' Kmetje in ©brini V nedeljo dne 4. novembra vsi v velik protestni proti novim davkom, novsp faksa kuluku. Shod se wrši v veliki dvorani flesfnsga ob pol 11. uri a Le tisti zmaga, ki se boril Le tistemu zašije pravica, ki se za njo bori \ Zato v nedeljo, dne 4. novembra vsi na shodi 99 S to psovko pričenja zadnji »Domoljub« svoj uvodni članek. Zalili bi tov. Puclja, če bi na to psovko odgovarjali. Zato samo kratek opomin vsem tovarišem. Kadarkoli naletite na bralca in pristaša »Domoljuba«, pozovite ga, da na glas in pred pričami ponovi po »Domoljubu« naslovno psovko. In ko jo ponovi, zabeležite njegovo ime in sporočite ga tajništvu SKS. ali pa tov. Puclju, da bomo dali vsem priliko, da pred sodiščem nastopijo dokaz resnice. Upamo, da bo našega postopanja »Domoljub« nad vse vesel in da bo dal svojim žrtvam popolen dokazni material na razpolago, da tako na eni strani razkrinka tov. Puclja kot »velikega lažnika«, na drugi strani pa da reši svoje žrtve pred kaznijo. ; Brezobzirno storite to tovariši, zakaj patentirani lažnivec kakor je »Domoljub«, ne zasluži nobenih ob-zirov in tudi njegovi pristaši ne. Storite pa to tudi zategadelj, da prisilite že enkrat bralce »Domoljuba«, da se javno izjavijo, če odobravajo lažnivo pisavo »Domoljuba« ali pa, če so sami ravno taki lažniki, kakor je od škofa priporočan »Domoljub«. Ce pa ne bomo zavračali »Domo-ljubove« psovke, pa seveda ne bo- fifi rao molčali na njegovo potvarjanje resnice in zgodovine. »Domoljub« pravi, da smo samo-stojneži glasovali za centralizem, da smo ga mi postavili in da smo mi krivi centralizma. Ze v zadnjih številkah smo navedli celo vrsto dejstev, ki dokazujejo jasno in neovrgljivo, da je bil centralizem uveljavljen že leta 1918. in 1. 1919., tedaj, ko je bii dr. Korošec vsegamogočen minister in podpredsednik vlade. Na vse te naše dokaze so vsi klerikalni listi molčali ko grob. In tudi »Domoljub« ni zinil niti besede, temveč si je hotel pomagati s psovko! Ampa' psovkami še nikoli ni bila ovržeua resnica. To si naj zapomni »Domoljub«. Da ne bo »Domoljubovo« potvarjanje zgodovine in pačenje resnice obrodilo sadu, naj na kratko še enkrat navedemo glavna dejstva, kako je prišlo pri nas do centralizma. S pooblastilnim zakonom, na katerem je bil podpisan dr. Korošec, je bila dana pravno Srbom vsa moč v državi. Z raztegnitvijo srbskega vojnega zakona, kar se je tudi zgodilo s privoljenjem dr. Korošca, je bila dana kraljevini Srbiji dejansko premoč v državi. Z adreso regentu v decembru leta 1918. se je zahtevala konstituanta, ki se mora izvoliti na splošni, enaki, tajni, direktni in proporčni volilni pravici. To se je zgodilo in posledica tega je bila, da so imeli Srbi kot najmočnejše pleme v konstituanti naj-upiivnejšo besedo. Zakaj pa ni tedaj zahteva! dr. Korošec, ki je bil predsednik zagrebškega Veča, da se mora sestati konstituanta kot zvezni parlament raznih avtonomnih dežel, v katerem ima vsaka avtonomna oblast pravico veta? — Tedaj, leta 1918 in tudi še leta 1919. je bilo čas nastopiti za avtonomijo, toda tedaj so naši klerikalci molčali, ker so se solnčili v milosti centralne vlade, ker so mogli prodajati izvoznice po 40 tisoč kron eno! »Domoljub« omenja ženevsko pogodbo kot dokaz klerikalnega nastopanja za avtonomijo. Veliko bolje bi storil »Domoljub«, če bi o tej pogodbi sploh molčal, kajti 1. je Pašič povedal v skupščini vpričo dr. Korošca, da Slovenci sploh avtonomije nikdar zahtevali niso in dr. Korošec je na to mclčal; 2. pa ve ves svet, da^ Pašič ni stpril niti tega kar je v Žonevi obljubil, kljub temu pa je omogočil kasneje dr. Korošec radikalno Protiče-vo in velesrbsko vlado ter onemogočil Davidovičevo in Jugoslovensko vlado! To so dejstva, neizpodbitna dejstva, dragi »Domoljub«. In vsled teh dejstev je vladal centralizem do Vidovdanske ustave ravno tako, kakor vlada denes s pomočjo zagrebškega protokola. Ali so mar pred letom 1920. služili naši Vojaki v Sloveniji ali v Ma-ccdoniji? Ali ni bila zamenjana krona v razmerju 1 :4 pred ustavo? Ali je bil zemljiški davek 4 krat zvišan s privoljenjem slovenskega avtonomnega zbora? Vsaj tega vendar bilo ni, ker so ga klerikalci zapravili, kakor so tudi zapravili premoženje Kranjske. Ali do Vidovdanske ustave mar ni šel ves denar v Beograd? Katere avtonomne pravice pa smo imeli? Popolen centralizem je vladal v državi, ko se je sklepalo o vidov-danski ustavi. Ni ta ustava postavila centralizma, temveč s postavit- vijo oblastnih samouprav ga je omejila. Zal, da se vidovdanska ustava še danes ne izvaja, da bi imelo ljudstvo vsaj nekaj samoupravnih pravic. Tako pa jih nima sploh nič, ker vladajo še vedno razmere pred vidov-dansko ustavo. V resnici! Mi smo glasovali za vidovdansko stranko in te svoje žrtve slovenstvu in državi se tudi danes ne sramujemo, pa čeprav ni bila in ni ta ustava po našem okusu. Toda mi smo vedno dejali in še danes rečemo: Vun iz ustavnih bojev k praktičnemu gospodarskemu delu, da bo napredovalo naše gospodarstvo! In to gospodarsko stališče branimo še danes! Pri tej priliki treba pa povdariti tudi to, da ni stranke, ki bi ji tako malo pristajalo napadati koga zaradi glasovanja za ustavo, kakor je SLS z dr. Korošcem na čelu. Da je bila vidovdanska ustava omogočena, k temu so namreč ravno naši klerikalci bistveno pripomogli. Dr. Korošec je aktivno sodeloval pri sestavi vladnega načrta o ustavi, ki je bila temelj Vidovdanske ustave. Dr. Korošec je aktivno sodeloval pri izdelavi skupščinskega poslovnika, ki je vzel opoziciji orožje ob-strukcije. In dr. Korošec je danes zaveznik dr. Spahe, ki je glasoval za Vidovdansko ustavo, pa ne iz idealnih ozirov, temveč zato, da je dobil za turške veleposestnike denar! Maj klerikalni kulukarji otepava-jo še tako okoli sebe, vendar nikdar ne potvorijo zgodovine in zgodovinska resnica ostane pribita za vse čase, da je bil centralizem uveljavljen s pomočjo klerikalcev. Res pa je, da so klerikalni kulukarji bili leta 1918. za centralizem ne iz prepričanja, temveč iz strahu, kakor so sedaj za avtonomijo tudi le iz strahu. Leta 1918. so se bali ljudstva in Srbov vsled svojega zločinskega hujskanja ljudstva na vojno in klečeplazili so pred Srbi, samo da so jih oni rešili pred ljudsko sodbo, da ni prišlo do obračuna. Sedaj pa se boje ljudstva, da jih ono ne kaznuje za lažnive predvolilne obljube in o avtonomiji ter centralizmu govore, da bi obrnili ljudsko pozornost od zagrebškega pro- tokola, te magnae cartae kulukar-ske zafurane politike. Figarija, to je bistvo vse kulu-karske politike. Sprejemati politično moč, odgovornost pa odklanjati! V tem je dr. Korošec mojster. Ni pa tega mnenja ljudstvo, ki hoče mož, ki drže obljube, ki zaradi mandatov ne lažejo in ki delajo to, kar smatrajo za dobro. Ljudi pa, ki delajo vse iz strahu, katerim njihovi grehi vežejo roke, takih ljudi pa ljudstvo odklanja. In da to spoznanje raste, bodo prihodnje volitve dokazale! Beseda o draginji. V »Slov. Narodu« z dne 20. oktobra berem med dnevnimi vestmi notico, zakaj da se mleko ne poceni po mlekarnah. Isto pesem ponavljajo silno radi tudi razni gospodje po deželi. Zato vprašam pisca notice, pa tudi druge meščanske gospode: Zakaj pa se ne pocenijo potrebščine, ki jih kupuje kmet? Zakaj niso industrijski izdelki cenejši, ko je vendar v pošteni industriji odvisna njih cena edinole od stanja naše valute? Zakaj se ne pocenijo te potrebščine, ko so se razni kmetski pridelki kakor krompir, zelje, čebula, moka itd. že pocenili? Je pač tako. Ce pada valuta, potem gre cena vsem industrijskim izdelkom in vsem stvarem v trgovinah gor, pa čeprav jih je nabavil trgovec že leta 1918. — Ce pa gre naša valuta gor, potem gredo tudi cene po trgovinah zopet gor, ker da se je tam zunaj vse podražilo! Takšen je torej položaj. Med tem ko kupuje kmet vse blago in vse potrebščine kakor obleko, obutev, sol, olje, vžigalice, železo, stroje, vedno dražje in ko so vrhu tega tudi davki vsak dan večji in nikakor ne malo, naj on prodaja vedno vse cenejše! Ne bo kruha iz te moke! Tudi kmet je dajnes toliko pameten, da se ne da kar'if^,.debelo oslepariti! Zato rečem: Vsi vi, ki hočete s pohajkovanjem in zabavljanjem na kmeta po ceni dobro in brez dela živeti, primite za delo kakor kmet in potem Vam ne bo treba klicati obla-stev na pomoč! Pa na svidenje, če bi hoteli še kaj slišati! Kmet. FRAN« RAVOLI: Vsak js sem Snoje sreče taec ali kako povečani svoje dohodke, se osamosvojim in pridobim premoženje. (Ponatis prepovedan.) Pri otrokih vzbujaj že v zgodnji mladosti nagnjenje do poklicov, v katerih bi se mogli osamosvojiti, s podukom, z lastnim vzgledom ali s primernimi igračami. K trgovskemu poklicu na pr. navajaš otroka, če mu kupiš opravo za trgovino kot igračo. Da vzbudiš pri otrokih nagnjenje do po klicov, ki omogočujejo uspešno pridobivanje, je treba, da se najprej sam poučiš, kakšno gospodarsko bodočnost nudi ta ali oni poklic oziroma v ka-šni službi se more lažje in hitreje osamosvojiti. Ker ni namen tega delca razpravljati o tem, katere službe in kateri poklici so boljši in kateri slabši, ampak mu je samo namen, pokazati pota, ki vodijo bodisi iz državne, bodisi iz zasebne službe h gospodarski samostojnosti in k blagostanju, se hočemo omejiti tukaj samo na kratko razmotri-vanje, v kakšnih službah se da uspešneje pridobivati in v kakšnih se človek prej gospodarsko osamosvoji. Privatna služba ima mnogo več stika z gospodarskim življenjem in vzgaja veliko bolj k samostojnosti kakor državna služba. V privatni službi izpoznavaš marljivost, vztrajnost, izpodbud-nost (inicijativnost), spekulativnost in gospodarsko napredovanje svojega gospodarja in se od njenega marsikaj praktičnega naučiš, kar ti bo koristilo, ko se osamosvojiš. Privatni uslužbenec lahko izkoristi konjunkturo in prestopi brez škode iz službe v službo, kar samo pospešuje njegovo gospodarsko izobrazbo. Nasprotno pa državni uslužbenec ne more vztrajno zastopati svojih interesov, ker mu nalaga njegov stan posebne dolžnosti. On tudi nima toliko prilike priti v dotiko z gospodarskimi krogi in ne more prestopiti v zasebno službo, ne da bi se odpovedal pravicam, ki izvirajo iz državne službe (preskrbnina). Od državnega uslužbenca se ne zahteva tolike inicijativno-sti in samostojne odgovornosti kakor od privatnega nameščenca. Zato pa ima državni uslužbenec vobče precej manjšo plačo kakor privatni in nima nobenega upanja, da postane samostojen in imo-vit' Židje, ki so gospodarsko bolj naobraženi, se prav zato nič kaj preveč ne potegujejo za državne, ampak najrajši za zasebne službe. Ce je otrok marljiv, iniciiativen in ima kaj organizatoričnega talenta, pa bi rad postal samostojen in imovit, naj vstopi v zasebno službo. Ce pa ljubi mirno in skromno življenje in nima hrepenenja po samostojnosti naj gre v državno službo. Pri nas Slovencih naj bi šlo v privatno službo in pozneje v samostojne poklice kolikor mogoče veliko mladine, ker nudijo ti ugodnejšo bodočnost. Slovenija, ki ima najboljše šolstvo v državi in je glede živil razen živinoreje pasivna, je po svoji naravni legi pripravna za trgovino, obrt in za malo industrijo, ki naj krije potrebe našega naroda. Te potrebe bodo, kakor sem že prej omenil, z razvijajočo se izobrazbo naroda vedno večje in bol] vsestranske, tako da ne bo manjkalo zaslužka. Cim več mladih ljudi se bo pri nas posvetilo obrti, trgovini in mali industriji — veleindustrije naša država iz strategičnih ozirov ne bo pospeševala v Sloveniji — tolikanj' večje bo blagostanje sloven- skega naroda in tem manj ljudi bo primoranih, zapustiti svojo ožjo domovino in iskati zaslužka po drugih krajih naše bogate države. Ne sili otroka v poklice, ki so po tvojih mislih najboljši za uspešno pridobivanje, za katere pa otroci ne kažejo nobenega veselja. Človek, ki je zgrešil svoj poklic, ne postane samo nezadovoljen, ampak tudi neploden in ne more uspešno pridobivati. II. Kaj in kako je treba delati? * Pogoj za gospodarski napredek je .tudi v uspešnem delu. Ce primerjamo pri nas množino dela in porabljene sile s količino pridelka, vidimo, da proizvajamo predrago, t. j. da porabimo preveč časa in preveč sile za svoje proizvode in da zaslužimo premalo. To vse zaradi tega, ker se pečamo s preveč rečmi in z nobeno temeljito in pa ker ne delamo tako kakor drugi narodi, ki stoje na višji stopinji gospodarske kulture. Kaj in kako je treba torej delati, da dosežeš čim večji uspeh? Bavi se samo z eno stroko in s to temeljito, človek se mora lotiti samo takega dela, katero dobro razume. Samouki, ki se pečajo z vsem, navadno ne prospevajo. Ne sramuj se nobenega dela, ki se ti izplača, samo da ni nemoralno. Ce si se odločil za to ali ono delo, si začrtaj najprej smoter, ki ga hočeš in moreš doseči glede na svojo sposobnost, potem pa napravi načrt, kako bi bilo mogoče začrtani smoter tudi doseči. Pri vsakem načrtu preudari najprej, katera pot drži do zaželjenega smotra in katera je najkrajša in najcenejša. Čim bolj se boš pri delu zavedal svojega smotra,, tem večja bo tudi tvoja marljivost. Delaj vestno, neumorno in z vso silo. Poizkušaj vse, da dosežeš svoj namen, misli na delo zjutraj, ko vstaneš, in zvečer, ko greš spat, in vedi, da »brez potu ni medu«. Pravilo, da ob pridnem delu iz malega raste in zraste veliko, velja še dandanes, čeprav so razne težave in skrbi za poštene delavce v povojnem času neprimerno večje, nekatere celo nepremagljive. Ali um je nam Slovencem dan, hvala Bogu, in še vedno velja Vodnikovo bodrilo: »Srečo boš našel, če nisi zaspan.« Ne obupaj, če ti ne gre vse takoj gladko izpod rok. Delaj brez konca in kraja, delaj noč in dan, in uspeh ti je zagotovljen. Vztrajno delo premaga vse ovire. Ne pozabi pa, da zahteva naporno delo tudi večjega napora duha in telesa in da se mora zato vsak potrošek sile nadomestiti tudi z dobro hrano, s počitkom in s prijetnim razvedrilom. Prav ta izprememba, če je prava in primerna, te na novo izpodbuja k delu in ti ostaja življenje. Vsako delo opravljaj samo tako dolgo, dokler ti nudi zadostnega uspeha. Delaj pošteno in solidno. Če delaš tako, pridobiš zaupanje delodajalca oziroma odjemalca in dosežeš uspeh. Delaj tudi premišljeno in z dobrim gospodarskim preudarkom, pa pomni poslovico: »Karkoli delaš, delaj pametno in misli na konec!« in na besede Stritarja, ki pravi: . * »Um naj povsod dejanje tvoje vodi.« Ne odlašaj del, ki jih lahko takoj storiš, zakaj: -su ; »Jutri, jutri, ne pa danes, pravi vedno le lenuh.« Zakaj pa ste lagali? ;{ Naši kulukarji so v vpdno večji žadregi in naj si izmislijo še toliko laži, naj še tako klevečejo, na eno pri-prosto vprašanje ne morejo odgovoriti in v zadregi morajo povesiti oči, samo da jih kdo vpraša: Kaj ste dosegli? Seveda je to našim kulukarjem silno nerodno in zato so si izmislili nov izgovor, samo da bi se rešili tega vprašanja. In nedeljski »Slovenec« je objavil ta izgovor. Nekako takole pravi »Slovenec«: Samostojneži očitajo našim poslancem, da niso ničesar dosegli, da niso dosegli ne znižanja davkov, ne povratka fantov iz Ma-cedonlje in ne avtonomije. Res je to? Toda zakaj ne vprašate drugih klubov, kaj so oni dosegli, zakaj ne vprašate 50 poslancev močnega demokratskega kluba. Naši poslanci so vendar opozicijonalna strank^ in kot taki sploh ne morejo ničesar doseči! Vse kar more doseči Jugoslovanski klub je to, da vodi odločno opozipijo in da programatično pridobiva ljudi za avtonomijo, In v nekem drugem članku dostavlja »Slovenec«, da njegovi kulukarski poslanci .niso nikdar obljubovali, da bodo takoj vse svoje obljube izpolnili, temveč da bodo te dosežene šele po hudih in težkih bojih. Izgovori »Slovenca« so tako prazni, obenem pa tako lažnivi, da naravnost izzivajo k odgovoru. Kaj nas briga, kaj da so dosegli demokrati, kadar vprašujemo kulu-karje, kaj so oni dosegli? Zato »Slovenec«: Odgovori lepo na vpraša-. nje in povej kaj je dosegel Jugoslo-venski klub s svojimi 24 poslanci? Ne izgovarjaj se, temveč povej po pravici, da nič in še enkrat nič, ali pa dokaži nasprotno! S praznimi izgovori pa se ljudstvo ne da več sle-pariti! Pred volitvami smo mi opetovano trdili, da opozicija ničesar ne more doseči, toda »Slovenec« in njegovi kulukarski poslanci so biji tisti, 'ki so trdili nasprotno. In brez sramu je trdil prof. Sušnik, da je kot opo-;zicijonalen poslanec dosegel oprosti--tev letnika 1898 in brez sramu so si lastili uspehe tov. Puclja drugi klerikalni poslanci. To je našim bralcem §e živo v spominu! In kako je kričal »Slovenec« in drugi razbojniški klerikalni listi, ko smo napisali mi, da smo šli v vlado samo zato, da za kmeta nekaj dosežemo, da mu priborimo prost izvoz živine, da ga rešimo davka na poslovni promet, da ga osvobodimo takse na vozila itd. Vse naše trditve je proglasil »Slovenec« kot laž in pisal, da smo se prodali vladi. Danes pa priznava »Slovenec«, da opozicija ne more ničesar doseči, danes tolče sebe po zobeh. Prepozno je to priznanje gospodje pri »Slovencu«. Ker le prisiljeni in; nehote ste priznali in s tem priznali* samo svojo lažnivost, ne pa popravili krivice; kajti položaj je tudi drugače različen. Naših poslancev je bilo le 8, vaših je 24, torej trikrat toliko in zato so dolžni vaši poslanci doseči trikrat toliko od naših. To pa tem bolj zato, ker so za časa volitev*t)bljubljali, ila bodo vse one lepe reči, ki bi jih slovenski kmet rad imel, tudi v najkrajšem času dosegli - Pišite kar hočete, toda tega ne utajite pred ljudstvom, da ste obljubljali, da boste vse dosegli, kar kmet želi, takoj in ne šele po tolikih letih! Zato ostane za Vas slej ko prej vprašanje: Kaj ste dosegli? In temu vprašanju se ne izognete, ker zakaj pa ste med volilnim bojem tako lagali? Ne bi obljubljali, ne bi lagali in mi Vas ne bi spraševali. Tako pa ostane vprašanje, kaj ste dosegli, ker zakaj ste tako lagali?_ Pokrajinske vesti. (Občni zbori okrajnih organizacij SKS. ; Dne 4. novembra dj 10. uri v Narodnem domu v K o n j i c a h. t Dne 11. novembra ob 9. uri v kopališču v Laškem. E Dne 11. novembra ob 9. uri pri Bauer-)n v Ormožu. . ". , Dne 18. novembra ob 9. v Mali iBvoraini Narodnega doma v Celju. \ Za sod. okr, Vransko dne 18. nov. 06 15. uri pri Aloziiu Šribarju v Sv. Pet r u v Sav. dolini. (Shodi tov. Puclja.) V nedeljo je hnel tov. Pucelj dva zelo dobro uspela shoda in sicer dopoldne ob 7. zjutraj v Št. Lovrencu in popoldne ob dveh v Roženpilu v Dobrnski fari. Na prvem shodu so bili skoraj samo naši pristaši, ker so tu tla za kulukarsko politiko že od nekdaj neugodna. Nad vse zanimiv pa je bil shod v Roženpilu, katerega so se udeležili tudi pristaši SLS. Sijajen govor tov. Puclja, njegova vsestranska pojasnila in točni odgovori na vsa vprašanja pa so odprli tudi bivšim klerikalcem oči, spoznali so,- kako brezvestno lažejo klerikalni časopisi. Škoda, da se ni shoda udeležil tudi poročevalec »Domoljuba«, bi vsaj videl, kako je njegova pisava uspešna za — tov. Puclja. — Velikanski uspeh je imel tov. Pucelj tudi drugi dan^ v ponedeljek na shodu v Novem mestu. Na shodu so bili samo naši najodličnejši pristaši in stvarna izvajanja tov. Puclja so dala vsem preobilico gradiva za podrobno agitacijo. Prepričani smo, da bodo udeleženci novomeškega shoda to gradivo tudi uporabili in storili vse, kar je v njihovi moči, da zmaga kmetska misel, (Gospod Prepeluh priznava.) Končno se je oglasil g. Prepeluh in v daljšem članku v »Avtonomistu« popolnoma potrdil navedbe tov. Puclja. Ker pa še ni članek g. Prepeluha zaključen, izpre-govorimo o njem kasneje. (Bivši klerikalni generalissimus, dr. Sušteršič) odgovarja na vprašanje, kaj da se bo sklenilo na shodu zaupnikov SLS, ki bo dne 5. novembra sledeče: Predvsem se bo sklenil protest proti kuluku, proti povišanju davkov in taks, proti ukinjenjU medicinske in teološke fakultete na ljubljanski univerzi kljub uspešnemu posredovanju dr. Korošca, na to se bo odklonita abstinenčna politika, ker je škoda zavreči bogate dnevnice v Belgradu, navsezadnje pa se bo izrekla splošna in podrobna zaupnica dr. Korošcu in vsem posl. SLS in sicer ne samo za nazaj, ampak tudi za naprej. Dne 6. novembra bo »Slovenec« že o tem poročal in se bo lahko vsak prepričal, da bo res tako. Mi pa vemo še več! Štirinajst dni po shodu zaupnikov SLS bomo dobili avtonomijo! Tozadevni zakon bo imel samo en paragraf, ki se bo glasil: »Čl. 1. — Ne danes, ampak jutri.« (Ljubljanski policiji) svetujemo, da v prihodnje, če ne bi moola razgnati prehrupnih demonstrantov, uporabi proti njim sledeče sigurno sredstvo: Vsak stražnik naj vzame mesto sablje čepico v roke in prične nabirati za »Jugoslovansko Matico« in prepričani smo, da se bodo demonstranti bliskoma raz-bežali. Tisti, ki mnogo kriče niso namreč nikdar resni! (Tudi ljubljanski mladini,) ki zelo ljubi neresne demonstracije in jih prav očividno smatra Je za »hecs kakor pravijo v Ljubljani, bi svetovali, da si zapomni, da je rešitev zasužnjenih bratov le v teim če se malo govori pa dosti dela, he pa, da se veliko kriči, pa nič ne dela, kaikor je to sedaj v Ljubljani v modi! (Neresnost.) Na ljubljanskem protestnem shodu so nekateri inteligenti, dati bi jih morali po pravici v narekaj, z navdušenjem vzklikali, da ne smemo Italiji več prodati niti živine niti poljskih pridelkov, pa bo Italija kmalu na kolenih. Za Boga ljudje, ne izneverite se vendar čisto pameti! Italijani nam vendar vse blago plačajo, v dobrih lirah! Če ne bodo kupili pri nas, bodo pa kupili drugod in škodo bomo imeli samo mi. Gospodarski boj zahteva resnosti in težkih žrtev in gorje nam, če bi ga hoteli voditi na podlagi pouličnih gesel. — V soboto so razbili demonstranti par šap pri italijanski zavarovalnici. Tudi ta neresnost bi le s pridom odpadla. Mar bi tisti vročekrvneži mesto da razbijajo šipe poskrbeli, da ne bi dobjla laška zavarovalnica v naši državi niti enega zavarovanca in udarili so italijanski denarni zavod. Tako pa so udarili le — šipe in podprli tuje podjetje, ki izdeluje šipe. (Minister n. r. dr. Župrnič.) To neresnico ponavljajo povrsti vsi listi, dasi bi morali vsi znati da gospod dr. Zupanič, pa četudi je radikal, sploh ne more biti minister na razpoloženju, ker je bil premalo časa minister. (Glede koruze) se v »Domoljubu« opravičujejo tri klerikalske veličine: atek, Škulj in Brodar. Lepo je to, da vendar enkrat priznavajo svojo polomijo, ko so' bili tako nerodni, da so le oni krivi, če mora plačevati sedaj slovenski kmet slabo koruzo po 14.50 K. Ni pa lepo, da pri tem ti trije narobe-poslanci farbajo in da pišejo, da so od ministra zahtevali znižanje cen. Ravno pravi trije so se zbrali, da bi zahtevali. Narobe! Prav pridno so porivali eden drugega naprej, da bi govoril in prav ponižno so prosili ministra, da bi se jih usmilil. Bili so celo tako v zadregi, da je pozabil omeniti Brodar ono slamo, ki mu je delala toliko preglavice, njegovim volivcem pa toliko škode. (Ljubljana, dolga vas.) Ljubljanski dnevniki so našli v zadnjem času novo velepolitično vprašanje — vprašanje Jjubljanskih »fajerlešarjev«. Celo v uvodnikih se razpravlja to velevažno vprašanje. Upamo, da zabavna debata še ne preneha kmalu. (Šestkrat je govoril) v skupščini tov. Pucelj proti vojnemu zakonu. »Domo- ljub« pa kaže, da je tov. Pucelj pobegnil iz zbornico, ker da se je bal zameriti se radikalom. Ali so »Domoljubov!« bralci v resnici taki telički, da si sme upati »Domoljub« celo take laži? (Za poč't.) »Domoljub« piše, da je tov. Pucelj kriv, če so preganjani naši bratje v Prlmorju. Najbrže je tudi tov. Pucelj kriv, če trka »Domoljuba« in njegovo žlahto — luna. (Šmarje pri Ljubljani.) Dne 26 t. m. je bil pred okrajnim sodiščem v Ljubljani obsojen tukajšnji postajni odpravnik g. Rudolf Pompe, ker je obrekoval zvestega pristaša naše stranke, g. Jakoba Perovšeka, na 500 Din globe, oziroma na 14 dni zapora in poravnavo vseh sodnijskih stroškov. S tem je dobil g. Jakob Perovšekj, o čegar poštenosti nismo niti najmanj dvomili, popolno zadoščenje, g. Rudolf Pompe pa' je zopet prejel zasluženo plačilo. (Kostanjevica.) V nedeljo, dne 28. t. m. okoli 8. ure zvečer je iz nepojasnjenih vzrokov pričelo goreti na podu posestnika Lojzeta Kuharja v Zaborštu. Nenavadno hitro je požar vsled vetra dosegel sosedna poslopja in hišo. Na lice mesta prihitela gasilna društva iz Kostanjevice, Šentjerneja in Sv. Križa niso mogla veliko pomagati, ker je bil vodnjak sredi dvorišča obkoljen od gorečih poslopij, drage vode pa v bližini -ni bilo. Tudi gospodar je bil v času nesreče z doma lin ni bilo nikogar, ki bi dajal navodila, kje je kaj spravljeno. Tako je baje zgorelo tudi nekaj denarja in pohištva. Razun kozolca so zgorela vsa gospodarska poslopja, žito, vino, kmetijsko orodje in vozovi, ena svinja in eno tele. Škoda se povprečno ceni nad poldrugi milijon, ki pa je le deloma krita z zavarovalnino. Sočutje z našim somišljenikom in dobrim gospodarjem Lojzetom Kuharjem je splošno in želeti je, da si on s pomočjo svojih sosedov, prijateljev in stanovskih tovarišev zgradi zopet nov dom in gospodarstvo. Kmetje pomagajte svojemu sotrpinu! (Občinski odbor kostanjeviški) je imel v nedeljo dopoldne proračunsko sejo, na kateri je klerikalna večina sklenila z novim letom pobirati 250 odstotno občinsko doklado na trošarino od Vina. S tem velikanskim bremenom niso udarjeni samo gostilničarji, kakor meni g. župnik, predlagatelj tega famoznega sklepa, marveč v prvi vrsti vinogradniki, ki bodo teško prodali vino in bo cena vinu padla. Zaman so bili ugovori naprednih odbornikov, kajti »disciplina« pri SLS je tolika, da dvigajo možje roke tudi v svojo škodo, Pa kakor imajo v Beogradu Pašičevo brado, tako imamo v Kostanjevici nezmotljivo brado župana Colariča, ki vsakokrat pomiga, kadar župnik kaj predlaga. Pa menda se ne maščuje župnik tudi nad vinogradniki zato, ker nočejo zanj vpeljati vinske bere. Visoko trošarino in občinsko doklado pa kaplan in organist lahko plačata, saj nista klerikalca, čeprav dobivata vinsko bero, on pa ne. Pri omenjeni občinski seji pa se je sklenilo tudi nekaj pametnega. Prvič, da se s 50 odstotno doklado na direktne davke tekom štirih let plačajo vsi občinski dolgovi. To sta obe novi šoli v Kostanjevici in čemeči vasi in garancijski fond za občinsko hranilnico. Obenem se je tudi afera znane ulice naložila v izpeljavo onim, ki so jo zakrivili. Te koristne sklepe pa so pred' lagali »samostojni« in je tako nekaj lučice prodrlo v temo. (Ravna pri Krškem.) Globoko žar lostni poročamo, da je nenadoma umri Andrej pire, posestnik na Ravnah, star še-le 51 let. Pokojnik je bil blagega, poštenega in nadvse pravičnega srca. Užival je splošno zaupanje prebivalstva iin bil več let občinski svetovalec, sodni cenilec in predsednik krajnega šolskega sveta. Vedno se je izkazal kot vzgie-den delavec, zato ga je tudi vse visoko spoštovalo. S svojim mirnim vedenjem in treznim poudarkom je znal vedno pravo ukreniti. Daleč naokoli je bil poznan kot poštenjak in neomahljiv borec za zmago zelenega kmetskega pra-porja. Kljub temu pa je bil cenjen in spoštovan tudi od svojih političnih nasprotnikov. Kmetijska stranka^ zlasti pa mi vaščanje iz bližnje okolice, ga pa bomo težko, težko pogrešali. Vedno je bil vsakomur pripravljen pomagati in njegovi preudarni nasveti so marsikoga obvarovali pred škodo. Pokojnik je žrtev vojne, na kateri je obolel na želodcu. Vedno v skrbi in delu za svojce pa se za svojo bolezen ni brigaj. — Kako splošno spoštovanje je rajnki užival, je najlepše pokazal pogreb, dne 15. oktobra. Kljulb deževnemu vremenu se je udeležilo pogreba vse polno ljudstva od blizu Sn daleč. Ko so domači pevci odpeli žalostinko, so se nam vsem za-rosile oči, ker mi smo se zavedali, kakšnega moža smo izgubili. — Dragi Andrej! Odšel si od nas. Toda Tvoj duh bo vedno med nami in Tvoja misel nas bo bodrila k novemu delti, da priborimo tudi kmetskemu ljudstvu njegove pravice. Lahka naj ti bo žemljica, kateri si posvetil toliko ljubezni Ženi, sinčku in hčerama pa naše prisrčno so-žalje! (Kozje.) Neuspeh v politiki in orlovski organizaciji je tukajšnjemu kaplanu g. Medveščeku tako zmešal pamet, da je dine 28. t. m. oznanil, da bo v četrtek praznik »Vernih duš« mesto praznik »Vseh svetnikov«. Najbolj verni so majali z glavami in si mislili: »Kaj bo, da niti praznikov več ne poznajo!« Politika je gospodom prva, vse drugo jim je deveta briga. Politične vesti. W ft Stojan Protič.) V nedeljo, dne 28. oktobra, ob pol štirih popoldne je umrl v Beogradu po krajši bolezni Stojan Protič, eden največjih srbskih državnikov. Od svojih mladih nog se je Stojan Protič neustrašeno boril za napredek svojega naroda in nobena zapreka, nobena grožnja in nobena nevarnost ga ni mogla uplašiti, da bi odstopil od poti, katero je smatral za pravo. Neupogljiv in trd je bil Stojan Protič, toda tudi delaven in širokogruden in zato eden od onih delavcev, ki so usposobili Srbijo, da je postala jugoslovenski Piemont. Stojan Protič je eden od ustanoviteljev radikalne stranke in za njeno zmago se ni ustrašil nobenih žrtev, tudi 20 letne ječe v okovih ne, v katero je bil obsojen in katero bi celotno odsedel, da ga ni prememba režima rešila. Vsled svojih odličnih zmožnosti je bil Stojan Protič predistiniran v to, da postane Pašičev naslednik, zakaj radikalna stranka ni imela jačje osebnosti, kakor sta bila Pašič in Protič. Vsled raznega naziranja o upravi države je prišlo, kakor znano do preloma med Pašičem in Protičem in v tem boju je Protič podlegel in prenehal biti celo narodni poslanec, kar je bil neprestano od leta 1897 dalje. S Protičem je legel v grob eden prvih srbskih državnikov in najodličnejši reprezentant idejne politike radikalske stranke, ki bo izgubo Protiča ie težko prebolela. Pa še eno je treba omeniti. Protič je bil opetovano minister in po ujedinjenju tudi finančni minister. Vseeno je umrl skoraj brez premoženja. Bil je pač idejen borec, kakoršnih žal današnja vlada" ne pozna več. — Stojan Protič je bil rojen 1. 1857. v Kruševcu kot sin malega trgovca. Po dovršenih študijah je postal profesor. Posvetil pa se je žurnalistiki in postal leta 1892. urednik »Samouprave«. Leta 1897. je bil izvoljen za narodnega poslanca in ostro nastopil proti tedanjemu reakcijonarnemu režimu. Vsled zarote proti kralju Milanu je bil obsojen v 20 letno ječo v okove, bil pa po enoletni ječi od nova vlade oproščen. Po padcu Obrcnovičeve dinastije je postal notranji minister in s trdo roko skrbel za red. Dvakrat je bil Stojan Protič tudi finančni minister ter si je kot tak priboril z ustanovitvijo hipote-karne banke in drugimi odredbami ne-venljivih zaslug za Srbijo. Po ujedinjenju je postal Stojan Protič ministrski predsednik koncentracijske vlade, razbil ženevski pakt, končno pa postal zagovornik avtonomije, ki jo je smatral kot predpogoj za sporazum med Srbi in Hrvati. Od leta 1920., ko mu je umrla soproga je Protič bolehal in neuspeh v politiki je njegovo bolezen še poostril, V zadnjem času je pripravljal veliko zgodovinsko delo od »Ivanjdanskega atentata do danes«. Smrt pa mu je onemogočila dovršitev dela. Še v nedeljo dopoldne se je počutil Protič dobro. Popoldne pa mil je nakrat postalo slabo in ko mu je hotel dati zdravnik injekcijo je zaklical: »Dosti je, nič ne pomaga« in skoraj nato mirno umrl. — Protič zapušča sina dr. Milana in hčerko Milico. — Pokopan bo na državne stroške. Slava njegovemu spominu! (Trošarinska novela sprejeta.) S pomočjo Nemcev in Turkov je bila sprejeta trošarinska novela. Novela pomeni za davkoplačevalce nova in težka bremena in je vrhu tega v kričečem nasprotju z ustavo. Pri tej priliki treba povdariti še enkrat, da so nemški poslanci tisti, s katerih aktivno p o m oč j o so bila uzakonjena vsa nova bremena. To povejte štajerskim in drugim nemškutarjem, če bi hoteli kdaj kaj zabavljati ali pa hvaliti svojo koritarsko politiko! (Italija) je preklicala naredbo, da se morajo izdajati slovenski in hrvatski listi tudi v italijanskem prevodu. Pač pa je ostala določba, s katero so ukinjene slovenske šole, v veljavi. Proti temu barbarizmu je samo eno sredstvo, — da vsi delujemo za »Jugoslovensko Matico«. (Nemčija.) Razmere so vedno bolj napete. Med Saško in berlinsko osrednjo vlado je prišlo do odprtega preloma in je saška vlada Zeignera odstavljena. Ker so v Zeignerovi vladi tudi soci-jalisti, je verjetno, da bo stresemanova vlada odstopila. Vlado bi potem stvorih desničarji. — Na meji Turingije se zbirajo bavarski nacijonalisti. da vkorakajo v Turingijo. Ker so sijajno oboroženi, je nevarnost, da njih namera uspe. — V Poruhrju se nadaljujejo boji med separatisti in pristaši berlinske vlade. — Tisoč milijonov nem. mark je vrednih samo še 7 švicarskih fickov. Drobne vesti. Nova direktna telefonska zveza med LJubljano in Beogradom je bila te dni otvorjena. Davek na okna misli vpeljati klerikalno - komunistična - socljalistična večina v Ljubljani. Za občinskega gerenta v Trbovljah je imenovan Fran Fortič. Dosedanji komunistični gerentski svet je vlada končno vendarle razgnala. V Ljutomeru je umrl na posledicah sladkorne bolezni dekan Josip Ozmec. Bil je svoje dni deželnozborski poslanec. Blag mu spomin! Predsednik Jadranske banke v Trstu in zaslužni narodni delavec Bogdanovič je v Trstu tragično preminul. . Dr. Trurabič se naseli stalno v Zagrebu. Dr. Trumbič bo prevzel čisto blo-kaško politiko. Pri občinskih volitvah v Karlovcu so zmagali z velikansko večino hrvatski blo-kaši, ki so dobili 24 mandatov, obresti še za opomin 4 odstotkov ter-, jamega zneska. (Krivična trošarina J Po noveim tro-Šarinskem zakonu se bo pobirala v Sloveniji in v vseh slovenskih krajih trošarina na žganje, dočim bo Srbija te trošarine oproščena. Proti tej neenako* , sti so nastopile skoraj vse prečanske stranke, pa vsi njih argumenti niso zalegli. Finančni minister je vztrajal pri 'svojem stališču in v potu svojega obraza se je trudil, da bi dokazal, da to ni nobena neenakost. Stvar pa je tako za-'grešena, da se sploh ne da braniti in to se na govoru finančnega ministra jasno vidi. Govor finančnega ministra je bil tako slab, da ga ne bi pričakovali niti od najbolj povprečnega poslanca. ♦ Nismo mislili, da se niti dr. Stojadinovič >ne more povzpeti nad svojo okolico. (Državna trošarina na žganje) se 'bo po novem načrtu pobirala le od onih, 'ki žganje kupujejo. Kdor kuha žganje •iz lastnih pridelkov, ne bo plačal no-sbene trošarine. Pa tudi kmetovalec, ki *kuha žganje iz kupljenih pridelkov za ;lastno uporabo, ne plača nobene trošarine. Trgovci pa bodo plačali od vsake ' hektoliter ske stopnje alkohola 20 D trošarine. Trgovci pripravljajo zato proti novemu načrtu protest. Ni verjetno, da bi ta protest kaj zalegel. Nova določba 'o plačevanju trošarine na žganje je 'edina! dobrota, ki jo je prinesla samo-' radikalna vlada. Drago je bila plačana. , (Vrednost denarja.) Razni špekulanti in nesolidni podjetniki, ki ne morejo prenesti narastka dinarske valute, ki morejo uspevati le pri padcu denarja, so z vsemi silami poizkusili vreči na borzi dinar. Deloma jim je ta namera 'tudi uspela, toda le za kratek čas, kajti že koncem tedna je pričel dinar zopet irasti. Sedaj je dinar zopet trden in i upati je, da se bo učvrstil še bolj. — ; Na zagrebški borzi so se dne 29. oktobra plačevale tuje valute sledeče: Ameriški dolar od 83.75 do 84.50, angleški, funt od 378 do 380, francoski frank od 4.95 do 5.—s italijanska lira od 3.78 do 3.80 in češka krona od 2.48 do 2.49 dinarja. En dinar je bil vreden nad 800 avstrijskih kron in 220 madžarskih kron. Nemška marka pa ne notira več na borzi. (Zapravljanje.) Poštno ministrstvo je razpisalo natečaj za tisk novih poštnih znamk. Natečaja se je udeležilo 12 tvrdk, med temi 10 tujezemskih in 2 domači. Najdražja je bila ponudba češke tiskarne (skoraj 10 milijonov dinarjev), ostale tujezemske ponudbe so se sukale okoli 5 do 6 milijonov dinarev, dočim je bila daleko najnižja ponudba ona ljubljanske Jugoslovanske tiskarne v znesku 1,551.000 D. — Po poročilih listov pa bo prejela naročilo znamk najbrže amerjkanska tvrdka, to pa zato, da bo par gospodov beograjske porodice moglo zaslužiti lepe dijete, ko bodo »kontrolirali« tisk znamk v Ameriki. (Zagrebški tedenski sejem) z dne 24. X. — Blaga na sejmu je bilo veliko, kupčija pa je bila slaba. Zlasti mnogo je bilo bosanske živine, toda samo slabe in najslabše vrste. Negotovost na denarnem trgu je silno uplivala na trgovino. — Cene so bile sledeče (številke v oklepaju pomenijo cene prejšnjega tedna): prvovrstni bosanski voli od 11.50 — 12.50 (12.50 — 13), II. vrste po 10 — 11 (11 — 12), najslabše vrste po 8 — 9 (9 — 10), domači voli I. vrste po 13.50 — 15 (15 -- 16.25), II. vrste po 11.25 — 12.50 (14 — 14.50 dinarjev) za kg žive teže. — Telet je bijo nenavadno malo; vseeno je cena padla od 22 — 24.50 na 21.50 — 23.75 za kg žive teže. — Sremskih svinj je bilo malo. Debele so bile plačane po 27 — 28, slabše po 25 — 26, mršave pa po 22.50 dinarjev za kg. — Krme je bilo zelo veliko in je Cena padla. Seno je bilo od 87.50 — 115 (prejšnji teden od 100 — 125), otava pa po 115 — 125 (137) dinarjev za 100 kg. Z zeljem je bil trg naravnost poplavljen in se je plačal kilogram po 75 par. (Žitni trg.) Cene žitu so nekoliko padle. Na novosadski produktni borzi so bile koncem preteklega tedna sledeče cene: pšenica 325 D, ječmen 265, beli fižol 540, pšenična moka št. 0 527.50 in otrobi po 130 do 135 D. — Na zagrebški borzi pa so bile sledeče cene: pšenična moka št. 0 540 D, pšenica 330, koruza 250 in oves 250 D. (Živinski sejmi v celjskem okrožju) so vsled razširjanja slinovke od dne 25. oktobra dalje prepovedani. (Hmelj.) Belgija se zelo zanima za naš hmelj. Kdor od hmeljarjev želi stopiti v stik z belgijskimi tvrdkami, naj pošlje na belgijski konzulat v Ljubljani natančne ponudbe z navedbo cen, plačilnimi pogoji, dobavnim rokom, natančnimi navedbami o krajevnem poreklu hmelja, ter vzorci. (Trg z jajci.) Zaradi visokih cen je zastal izvoz jajc te Jugoslavije. V Švico so prispele velike količine bolgarskih jajc. Na domačem trgu se giblje cena jajc okoli 2.80 do 1.85 dinarjev za kos. Skrajni čas je, da bi perutninarji osnovali svojo zadrugo, ki bi skrbela za izvoz jajc. S tem bi imel kmetovalec dvojen dobiček, ker bi bil rešen raznih brezvestnih posrednikov. (Izvoz sliv) je letos želo dober. Kakovost letošnjih sliv je mnogo boljša od lanskih. Vse slive se pred izvozom vestno pregledajo in je bilo dosedaj 300.000 kg sliv zavrnjenih. S tem bodo naše slive dobile sloves na svetovnem trgu. (Iz pečujskih premogokopov) je prejela dosedaj naša država na račun vojne odškodnine 8 milijonov ton tega prvovrstnega premoga. V zadnjem času se porablja ta premog samo za rezervo za naše železnice. (Rusija) je pričela izvažati žito. Od 15. avgusta do dne 10. oktobra je izvozila Rusija preko 8 milijonov pudov (ali preko 128 milijonov kilogramov) žita. Od tega je šlo 5 milijonov pudov (en pud je 40 funtov ali 16 kg) v Nemčijo, 2 milijona na Holandsko in po pol milijona na Dansko in Finsko. (»Meja,*) list za poljeprivredo, industrijo in trgovino prinaša v svoji 19. številki sledečo vsebino: A. Hribar: O srbskem kmetu. — Načelnik Subctič: Agrarna reforma na Hrvatskem, v Slavoniji in Vojvodini z vojaško-političnega stališča. — Prof. ing. St. Jurlč: Zakaj je bila letošnje leto v Slavoniji koruza mestoma zelo slaba? — Milivoj Kolu*-drovič: Kmetijstvo v Dalmaciji in lje-karica »Kosale«. — Ilija Bošnjak: Kmetska kemija. — Urbani: Okoli enotnega ruskega zakona. — A. Hribar: Od Zagreba do Požege. — Beležke. — Razne vesti. — Književnost. — »Meja« stane letno 60 dinarjev in se naroča v Zagrebu, Jurišičeva ulica št. 16. Raznoterosti. (Izseljeniško vprašanje.) Zedinlene države Severne Amerike nameravajo izdati nove omejitve naseljevanja. Delavske razmere v Severmi Ameriki so neugodne. V jeklarski industriji 12 urni delavni čas. Postopanje z delavci je nad vse strogo. Kdor bi poizkušal priti v Severno Ameriko skrivaj, ta tvega, da ga pošljejo Zedinjene države pti prvi priliki na njegove stroške nazaj v domovino. Z Ameriko ni nič! — Razmere v Argentiniji so za Izseljence zelo slabe. Samo poljedelske delavce še Iščejo. Plače so slabe, se neredno izplačujejo in delo je naporno. Brezposelnost je velika. Znanje španščine je predpogoj obstoja. — Belgija je za večino delavcev zaprta. Potni list se dobi Ie, če se priloži poleg vseh drugih Izpričeval še pogodba o delu in zaslužku ter izjava podjetnika, da posije delavca na lastne stroške nazaj v domovino. — Ne dajajte svojega denarja za drago vožnjo v Ameriko, ko morete s tem denar- jem, s tem delom, kakor ga zahtevajo v Ameriki, v Jugoslaviji mnogo bolje živeti. Toda varčujte tudi tako ko v Ameriki in živeli boste dobro! (Sofija Hohenzollern) je bila v Beogradu ob priliki prestolonaslednikovega krsta sprejeta s kraljevskimi častmi. Sofija Hohenzollern je sestra bivšega nemškega cesarja Wilhelma in žena bivšega grškega kralja Konstantina. V Beograd ie prišla na poroko princa Pavla, ki se je poročil z grško princezinjo Olgo. — Sofija Hohenzollern je bila za časa svetovne vojne ena glavnih pomagalk Wilhelffia in ena voditeljic nemške špionaže. Zlasti v podmorski vojni v Sredozemskem morju je bila njena pomoč za Nemce neprecenljive važnosti. Zato je njen prihod v Beograd vzbudil med rodoljubnimi krogi velikansko začudenje. Pripominjamo pa, da so nacijo-nailstične organizacije to čisto prezrle! — Tudi mi mislimo, da ni za Sofijo Hohenzollern mesta v naši prestolici, zlasti pa ne, da bi se je) oddajale kraljevske časti, pa naj bo stokrat najožja sorodnica neveste simpatičnega princa Pavla. — Narod, ki tako lahko pozablja sovražnosti, ni vreden svobode! (Kako se dela.) Te dni se sestanejo v Parizu prvi francoski oficirji, da ugotovijo rezultate, ki jih ie glede vojne vede dala svetovna vojna. N4 to konferenco ima tudi naša država poslati svoje zastopnike. In poslala je dva od ravno sedaj imenovanih 75 novih generalov. In čujte kakšna sta ta dva generala. Eden od njiju je bil ves čas vojne daleč v ozadju ln sploh smodnika zavohal ni. Drugi pa ie bil ob izbruhu vojn« v Avstriji in se je-dal takoj internirati. Nobeden od teh dveh generalov ne ve od vojne torej ničesar. — Ampak vseeno naj zastopajo našo državo na konferenci, na kateri se govori o izkušnjah vojne. (Koliko stane en vojak.) V Kanadi ve- J|a en vojak aržavo letno 28.000" "zl. mark okQli.43.000 kron mesečno), na Angleškem 15.800, v Ameriki 15.558, na Kitajskem 12.288 (zaslužek pa pospravijo general! in oficirji), v Argentiniji 9000, v Norveški, Švedski, Kubi iti Nizozemskem 8000^ na Danskem 7000, na Japonskem in v Švici 5000, italijanski in čehoslovaški vojak nad 4000, francoski, belgijski in egiptovski nad 3000, španski in grški nad 2000 in manj ko tisoč zlatih mark v Jugoslaviji, Bolgarski in Nemčiji. (Narodi ln hrana,) Ravnatelj londonskega zavoda za hrano Je izjavil pred par dnevi na neki konferenci svoja opazovanja, kako da jedo posamezni narodi. »Najboj umno jedo Francozi,« je dejal, »naravnost po znanstveni metodi. V tem oziru jih nihče ne prekosi in to ie vzrok njihove velike življenjske sile. Nemci 90 pa veliki požeruhi in vsaj pred vojno niso jedli, temveč žrli. Z neizmerno jedjo uničujejo svoj telesni razvoj. Angleška kuhinja je nad vse dolgočasna in ne more ostati brez upliva na posameznika in na narod. Za Angleško bi pomenila reforma kuhinje < naravnost preporod.« (Grozna nesreča.) Blizu postaje Retfel v Sremu, sta se Igrala na železniški progi dva dečka. Nenadoma pridrvl vlak. Vlako-vodja je opazil dečka in pričel dajati znamenja, V mnenju, da sta deCka signale opazila in da čakata, kakor to otroci radi delajo, do zadnjega trenutka, da odskočita. —.nI ustaviLvaka, Dečka pa sta se mirno igrala naprej in vlak je oba grozovito raz-mesaril. Pozneje $e je izkazalo, da sta bila oba (iečka gluha. (Velik požar) Je izbruhnil v četrtek na Ilovici na ljubljanskem barju. Poggrelp je 20 voz sena. Na pogorišču se je nabralo toliko zijal, ki pa se tudi niso branili tuje lastnine, da je šele oddelek vojske napravil red in preprečil nadaljne tatvine. Pri požaru le prišlo do prepira med ljubljanskim prostovoljninj in poklicnim gasilstvom- V Ljubljani se bo menda res kmalu uresničil Murnikov dovtip o atl Zužamaži, ki pravijo ognju »zapik!«, — da Jim ne more drugo društvo pogasiti ognja. — Ogenj je povzročil 6 leten otrok, ki se je igral z užigalicami. (Hijene.) Na topčiderskem pokopališču pri Beogradu so zalotili večjo družbo barab, ki Je ponoči odpirala grobove ter je kradla mrtvecem zlato zobovje, ki ga Je potem prodajala nekemu zobozdravniku. — Njegovega imena zlikovci niso hoteli izdati. Najbrže mislijo svoj ogaben posel nadaljevati, ko pridejo iz ječe. (Kmet in pek.) Nekemu peku v Argau-u Angleškem je neki seljak iz bližnje okolice redno dobavljal maslo. Nekega dne pa se Je zazdelo peku, da postajajo komadi masla, ki bi morali vagati 3 funte, vedno manjši in manjši, tako, da je mnogo manjkalo do treh funtov. Pek je radi tega tožil kmeta. Pri razpravi je sodnik vprašal se-ljaka: »Ali imate vago?« — »Imam gospod sodnik!« — »A uteže?« — »Ne, teh nimam!« — »Kako torej morete vagati maslo?« — »Jako enostavno«, odvrne kmet: »Odkar pek od mene kupuje maslo, kupujem jaz od iljega kruh. Hleb mi potem slu-"ži ža vaganje masla, ker Je težak tri funte. Ako teža slednjega ni taka, potem jaz nisem kriv, nego on.« — Kmet je bil opro-ščen, a pek je moral plačati sodne stroške. Narodno gledališče. (Aida.) To veliko opero v štirih dejanjih, ki jo je uglasbll eden največjih italijanskih komponistov, Verdi, so uprizorili na našem gledališču na zelo sijajen način. Vsebina opere je sledeča: Radames, vojskovodja egiptovske vojske se odpravlja na vojsko proti etiopskemu kralju Amonasro, v čegar hčer Aido, .sužnjo faraonove hčerke je zaljubljen. Z veliko slovesnostjo mu izroči Amneris, hčer faraona zastavo, nato pa v templju veliki duhovnik Ramfis sveti meč. Radames konča vojno zmagovito in Amneris, ki je vanj smrtno zaljubljena, se pripravlja k njegovemu svečanemu sprejemu. Ker sluti, da ljubi tudi Aida Radamesa, jej zaukaže, da se mora zmagovalne svečanosti udeležiti kot sužnja. — Z velikanskim slavljem sprejme faraon zmagovitega Radamesa. Da pokaže svojo hvaležnost mu obljubi* da mu bo Izpolnil vsako željo, ki jo izreče. Radames je med ujetniki pripeljal tudi Aidinega očeta in zato prosi faraona, da daruje vsem ujetnikom svobodo. Na predlog velikega svečenika ustreže faraon Ra-damesovi prošnji, toda z izjemo, da se osvoboditev ne tiče Aide in "njenega očeta, ker bi ta mogel drugače zopet pričeti z vojno. Obenem pa zaukaže faraon, da se mora Radames z njegovo hčerko poročiti. Radames pa Amneris ne ljubi in zato sklene, da pobegne na predvečer poroke z Aido. Toda v zadnjem trenutku pride njegova namera na dan in- veliki svečenik ga zaukaže zapreti. Amneris še vedno ljubi Radamesa in ga skuša osvoboditi. Toda Radames noče zatajiti Aide in odkloni Amneris;no ponudbo, da bi si za ceno poroke ž njo kupil življenje. Radames pride pred sodišče in veliki duhovnik ga obsodi veleizdaje. Stavi mu troje vprašanji, na katere pa Radames sploh ne odgovori. Zato ga obsodijo na smrt in v templju Vulkana ima' biti Radames živ zakopan, Aida izve za vse to in sklene umreti z Radamesom. Pred njim se skrije v tempel Vulkana in ko je Radames zazidan, ga nakrat objame Aida in oba umreta skupno, dočim plače nad grobom Amneris za Radamesom. — Opera je bila opremljena na našem odru sijajno in je uspela zelo dobro, (Danes bomo tiči.) Veseloigra v štirih dejanjih. Spisal. Nestroy. Igra je sicer že precej stara, vsaj so jo igrali na ljubljanskem odru že pred 50. leti, toda še vedno učinkuje in ko so jo letos zopet uprizorili se je vse gledališče smejalo do solz. In je res polno komike v njej. Vsebina je sicer dokaj priprosta. Bobek, trg. pomočnik pri Piavcu.hoČe z vajencem Matičkom prijetno prekrokati dan v mestu. Zla usoda pa nanese, da vedno trči vkup s svojim Šefom. In mesto, da bi bil »tič« pa se mora skrivati na vse načine. Vsled tega nastane vse polno komičnih in za Bobka zelo nerodnih situacij, ki se končno vse ugodno rešijo in Bobek se poroči. Smeh, ki ga vzbuja veseloigra, je v resnici — prima! Odgovori somišljenikom in prijateljem* IZ LISTNICE POSLANČEVE, Sokol I. Lj. — Priporočil zadevo ministrstvu samemu, kakor tudi poročevalcu. Po zakonu bi delali morda kakšne sitnostii, a mislim da bodo upoštevali iznešene razloge. M. K- na V. p. S. — Pismo prejel. Vaša stvar leži tam, kakor toliko tisoč drugih čaka, čaka ... Govoril sem z g. ministrom soc. pol. in je obljubil, da bo skušal med sedanjim posl. odmorom stvar spraviti v tek. F. Z. v S. — Prošnjo toplo priporočil in če le imajo možnosti po zakonu^ bodo ugodili. F. S. v Ž. — Prejel. Toda stvar mora vendar ležati ves čas le v LJ. Ali ste tam že kaj vprašali ali želite, da jaz to storim? M. S. v L. — Ne prvo ne drugo. Mislim, da bo tako viselo do boljših časov. V slučaju pa, da bi kaj izgledalo — se razume — bi rad vašo stvar najtop-leje podpiral. G. A. v M. S. — Tako je čisto izključeno, pač pa bom skušaj dobiti en celoten izvod letošnjega proračuna ter ga bom prinesel v tajništvo SKS v-Kolodvorsko ul. 7. kjer si bo lahko vsakdo med uradnimi urami poiskal, kar mu teži srce. /. S. G. K. — Vaša pritožba je od strani pristojnega referenta že davno rešena in sicer ugodno, le podpisana še ni od ministra. Naprosil sem, naj se čimprej predloži v podpis, zato le držite! M. D. v Lj. — O vsebini »Spomenice« govoril z gen. direktorjem, ki je obljubil vso pomoč pri komisiji, katera začne jutri (25. okt.) s svojim delom. V 1. kateg. ne pojde, pač pa misli, da se bo našel v kakem drugem Členu skrito poboljšek. /. H. na V. S. — Akt je prišel in se »paca« pri referentu. V. B. in I. S. — Še prezgodaj. P. Š. v S. — Zadevo toplo priporočil, vendar odločitev še ni padla. J. K. v Lj. — Prošnje v ministrstvu ni. Ali ni došla ali so Jo že vrnili, ni bilo mogoče ugotoviti. A. S. v T. — Za B. ni nobene rešitve. Ni pomilcščenja ni odložitve. Pritožna pot pa je izčrpana. Drž. Savet V. od. je še 20. jun. zavrnil pritožbo, ker je bila prepozno vložena. Na ministra saobračaja sem vložil več upitov tako zaradi popravljanja vagonov, zaradi prekratkega časa za iz-laganje, zaradi nadaljevanje transiranja zveze z morjem i. t. d. V. S. v M. — Govoril obširneje o stvari z referentom pozneje tudi z ministrom in ga za stvar zainteresiral. Obljubil mi je, da bo dal vprašane proučiti pravnemu referentu in mi pozneje sporočil svoje končno rešenje. Kakor sem se pa prepričal ni ne eden ne drugi nenaklonjen. J. M. v L. — Za letos kvota izčrpana. Po preteku 6 mesecev ugasne pravica zunaj kontigenta. Ce pa je mož N. J. ameriški državljan, naj dobi potni list za ženo in deco v Ameriki in s tem so rešeni vseh sitnosti in vseh skrbi In če so bivali tamkaj enajst let, so si to pravico gotovo pridobili, če jih je le volja. Kmetijska družba v Li. —■ O dopo-slani zadevi bom obširneje poročal ust-meno za časa parlamentarnega odmora. Ht!|;||!:,i.:-iuU)lillHIIIIH|lillllllllll!IIIHIIIHIIIIIIilllllllllillil)2 f Obrtnik. I ifiiiii|wi!iniilIi(!i!ii!'»!iHiiiiii»iiiiiiiiii»'i!!nH«i:; '»''»nMiiii Nove fakse in obrtniki. NI kmalu stanu, ki bi bil tako Obremenjen od davkov, kakor je obrtniški. Kljub temu pa moramo konštatirati skoraj splošno brezbrižnost obrtnikov za javna vprašanja, Posledica tega je, da ne pomeni obrtniški stan kljub svoji številnosti in kljub svoji gospodarski važnosti v javnosti skoraj ničesar. Skrajni čas je, da postanejo tudi obrtniki stanovsko zavedni, da stvorijo krepke in močne organizacije, ker v današnji dobi splošne volilne pravice more imeti uspeh le tisti, ki je organiziran. To velja.za vse stanove in zato tudi za obrtniški stan. Pregovor pravi, da postane tisti, kogar tepe nadloga pameten. Upamo, da bo vsaj nadloga davkov izpametovala obrtnike in da se ne bodo udinjali več raznim političnim strankam, temveč da bodo vodili vendar enkrat svojo stanovsko politiko. Kako je to nujno potrebno pričajo zlasti lepo nove takse, ki obremenjuje po stari navadi zopet predvsem le kmeta in obrtnika. Naj navedemo par določil iz zakona o novih taksah in sicer samo onih, ki tičejo obrtnika. Predvsem so zlasti udarjeni kavar-narji, slaščičarji in gostilničarji. Ti bodo morali plačati odsedaj za pravo točenja pijač, alkoholnih in brezalkoholnih v Ljubljani, Mariboru in kopališčih polletno od 1500 do 5000 D, v krajih nad 2000 prebivalcev po 1000 do 300 in v manjših krajih po 750 do 200 dinarjev, sorazmerno velikosti obrata. To takso pa bodo plačali tudi vinogradniki, ki prodajajo vino. Izvoščkom je povišana taksa za eno-vprežne vozove od 100 do 200 in za dvovprežne od 200 na 500 Din letno. Trafikanti bodo morali plačati poleg vseh drugih taks za dovoljenje maloprodaje duhana in poštnih znamk v večjih mestih takso 200 D (dosedaj 30), v manjših pa od 100 — 20 (dosedaj od 15 do 5) dinarjev. Prav vsi obrtniki pa bodo zlasti udarjeni od sledečih taks: Prosvetni davek. Ustava določa, da bodi pouk brezplačen, finančni minister pa določa: učiteljski izpit stane 150 D, profesorski 200, razredno izpričevalo v ljudski šoli 5, v srednji 10 in maturitetno 30 D. Doktorska diploma stane 500 D, frek-ventacijsko izpričev. 20 D, kolokvijsko 30 D itd. Z drugimi besedami se pravi to: študirati morejo v bodoče le sinovi premožnih starišev. Silno občutno je za obrtnika podraženje pravice. Pristojbina v civilnopravnih sporih znaša v bodoče 3 odstotke od vrednosti spornega predmeta poleg takse od 30 do 300 D, ki jo je plačati pri izročitvi tožbenega spisa. Pritožba na višje sodišče velja od 50 do 200 D za prvo polovico pole, vsaka nadaljna stran pa četrtino te vsote. Pri-tožba na kasacijsko sodišče pa celo od 100 do 400 D za prvo polovico pole. Niti v kazenskih stvareh ni človek oproščen plačevanja takse. Celo obsojenec bo moral plačati takso. Silno je dalje podraženo občevanje z uradi. Vsaka vloga na oblasti mora biti kolkovana s kolkom 5 D za vsako prilogo treba kolka od 2 D (preje 50 p), za izpričevala 20 (preje 5) dinarjev, za pismene rešitve oblastva 20 (preje 10) dinarjev in tako naprej. Ce pa ni katera prošnja kolkovana^ potem jo marajo uradniki vreči v koš in izgubljeni so celo tisti kolki, ki so bili nalepljeni. Skratka,. vse je silno obdačeno in obrtnik, ki je že sedaj komaj dihal, bo moral v. bodoče delati čudeže, če bo hotel obstati. Toda. ne pomaga nobeno tarnanje, nobeno godrnjanje^ temveč same delo in samopomoč. * Brez vednosti obrtnikov, brez njihovega zaslišanja so bile sklenjene nove takse, ker si niso znali obrtniki priboriti v javnosti one veljave, ki jim gre. In tako se bo ravnalo z obrtniki vedno, dokler ne sežejo po samopomoči, dokler se ne organizirajo. Le v organizaciji je odpomoč proti davčnim kremenom, kajti samo organizirani predstavljajo obrtniki moč in le tedaj bo tudi njihov glas imel v javnosti veljavo. Obrtniki, upoštevajte to, zakaj drugače boste deležni še novih davkov in še novih taks in delali ne boste ne za sebe in ne za družino — temveč edinole za davkarije. Spas obrtnika je v njegovi organizaciji. Turški PavSiha. Nasilen pogreb Nasradina-hodže. Nekega jutra vstane Nasradin-hodža ta hoče po opravkih v vas. A sosedi njegovi so se dogovorili, da se ž njim malo po-Salijo. Ko stopi Nasradin-hodža iz hiše, ga obstopijo sosedje in ga vprašajo: »Kam, hodža?« % »V vas,« jim odvrne. »Pa kako v vas? Saj si vendar ponoči umrl! Prišli smo, da te odnesemo in pokopljemo, kar je sosedom dolžnost, ti pa hočeš v vas!« »Pustite me zdaj v vas,« reče Nasradin-hodža, »a ko se vrnem, naj bo!« »Ne greš brate!« zakričijo sosedje. »Kako bi to dopustili? Kar v hišo pojdi, da te opravimo!« Nasradin-hodža se je branil, a bilo je vse zaman. Sosedje ga okopajo, kakor de- lajo to z mrtveci, ga položijo v krsto, pa hajdi ž njim pred džamijo. Spotoma srečajo nekega znanca, ki je bil resen človek in mu ni preostajalo časa za šale. Sosedje so ga hoteli pregovoriti, da gre tudi on ž njimi na pogreb. A mož se je opravičeval, da ima nujne posle in da mu ne bo niti Bog zameril, če se ne udeleži pogreba. A tudi to mu ni pomagalo. Ko je vnovič poskušal, da se otrese sitnežev, vzdigne Nasradin-hodža glavo iz krste in reče: »Zaman se jih otepaš, prijatelj, če se jih nisem otresel niti jaz, se jih nihče ne bo! Zares sem imel še bolj nujno delo nego ti, a kaj mi koristi, ko te nadlega ne pusti niti do besede!« Nasveti Nasradina-hodže. Nasradin - hodža je kupil na semnju vrečo lončene posode in si najame nosača, da mu jo nese domov. Spotoma premišljuje NaSjFmlm-noaza, kako bi ociganll nosača, da bi mu ne bilo treba nič plačati in mu prične tako: Nasradin-hodža; Kaj ti je ljubše, da te plačam za tvoje delo, ali ti dam tri dobre nasvete? Nosač: Ne vem, kakšni nasveti so to? Nasradin-hodža: Nasveti so zelo lepi in vsak izmed njih je med brati tisoč cekinov vreden. . Nosač: Če je tako, jih pa povej, raje nasvete nego plačo. Nasradin-hodža: Prvi nasvet je tale: »Ce ti kdo poreče, da je revščina bolja od bogastva, ne veruj mu!« Nosač: Pa kdo tega ne ve! Nasradin-hodža: E, poslušaj drugega! Nosač: Govori! Nasradin-hodža: »Ce ti kdo reče, da je bolje biti lačen nego sit, ne veruj mu!« Nosač: To ni nič, to sem že sam vedel! Nasradin-hodža; Da ti povem po pravici, vsa modrost tiči v tretjem. Nosač: No, pa govori! Nasradin-hodža: »Ce ti kdo poreče, da je bolje hoditi peš, nego jahati na konju, ne veruj mu, ker zares laže!« Nosač se razjezi, obstane, trešči vrečo s posodo ob tla in reče: »A če tebi kdo poreče, da je ostalo v tej vreči še kaj celo, ne veruj mu, ker ti prav zares laže,« — se obrne in gre po svoji poti. Nasradin-hodža poseka razbojnika. Bilo je v mesecu ramazanu. Nasradin-hodža se je napotil v neko vas. Ko je dovršil predpisane verske obrede in prejel od seljakov še precejšnjo vsoto denarja, se odpravi domov. Spotoma ga sreča neki razbojnik na konju in mu reče: »Ej, hodža, mnogo denarja si nabral. Daj, da deliva, zate je itak preveč.« Nasradin-hodža prosi razbojnika, naj ga pusti, a vse je zaman. Medtem ko raz-jaše razbojnik konja, se Nasradin-hodža hitro pripogne, pobere kamen, ga zavije v robec in reče: »Če že ni drugače, evo ti denar, a vedi, da mi je zanj tako hudo, da ti ga ne morem izročiti iz roke v roko, vržem ga tu dol na polje, pa pojdi ponj in ga poberf.« Razbojnik pristane in Nasradin-hodža vrže robec s kapinom daleč od sebe. Razbojnik, ki je bil pohlepen na denar, teče za njim, se niti ne ozre na Nasradina-hodžo, a ta zajaše konja in zbeži. ICM Oi m PODRUŽNICE: Maribor Novo mesto Rakek Slovenjgradec Slovenska Bistrica Selenburgova ulica šf@v„ 1 KAPITAL in REZERVE DIN 17,500.000'-. Izvršuje vse bančne posle najtoč-neje in najkulanfnejea Brzojavi: Trgovska - Telefoni: 139, 146, 458 EKSPOZITURE Konjiča Meia-Dravogra d Ljubljana (menjalnica v kolodvorski ulici) Prodam žago z gostilno, trgovino in 6 or. posestva za 500.000 Din, posestva od 2 do 200 oralov za 75.000 Din, dalje trgovine, hiše )n vile s stanovanjem po ugodnih cenah. K. Troha, Maribor, Slovenska ulica št. 2. PLETARJE, izurjene, sprejema proti dobri plači od komada. Pletarna v Strnišču, Slovenija r. z. z o. z. Stanovanje preskrbljeno. Delo stalno. Primešaj „MASTIN"krmi! Enkrat na teden eno pest Ako Mastina v lekarnah, trgovinah in konsumih ne dobite, ga naročite po pošti. 5 zavojev Mastina stane 28 dinarjev in se jih pošlje poštnine prosto na doni. Mazilo zoper garje (naftoi-maziio) uniči pri ljudeh garje, lišaj, srbečico, kožne bolezni in izpuščaje; pri živini uniči gfarje. Lonček tega mazila velja po pošti 20 kron. Lekarna Trnkoci v Ljubljani (Slovenija) zraven rotovia Odvetnik Dr. Rihard Faninger sporoča vljudno, da je prevzel odvetniško pisarno blagopokojnega g. dr. V7LADITTIIRJA 5ERNEC-A, odvetnika v mar i boru, Sodna ulica štev. 14. i ono z v Ljubljani prej lastnina tvrdke O. Homana nasl. (Slmnlc) v Radovljici se razprodaja na drobne in debelo. — Cene so znižane. Usodna prilika sa trgovce In tudi za privatnike I Eventuelna pismena pojasnila daje Ivan Dernič Industrijalec na Lancovem, poŠta Radovljica. Perilo je pri sedanji draginji nenadomestljivo. Ali uporabljaš pri pranju tako milo, katero perilu ne škoduje in ga ne razjeda? Ali uporabljaš <§> „GAZELA"-MILO? <$> zlL=JL=JL Usnje, podplati, dokolenice (gamaše), čevljarske potrebščine, čevljarsko orodje, vse najboljše kakovosti in po najnižjih dnevnih cenah priporoča Pranr ppiat • trgovina z usnjem Novo mesto ■ ■Gliv crjavct, v staro znani prej Recelj-novi hiši. 3BBBE 3E INGER Silili M Na celem svetu znani kot najboljši. Podružnice in zastopstvo v vseh mestih. Centrala za državo SHS Zagreb, Marnliceva ulica br. 5II. kat. Fillfalka: LJUBLJANA, Selenburgova ulica Stev. 3. Ul i i i i i i I i i i i 11 f imliiii i i i IL i ivseh kakovosti v celih vagonih po originalnih cenah premogovnikov I za domačo vporabo kakor tudi za industrijska podjetja in razpečava na debelo inozemski premog in koks ♦-V- vsake vrste in vsakega izvora ter priporoča posebno Ia čehoslovaški in angleški koks za livarne in domačo vporabo, kovaški premog, črni premog in brokete. Naslov: h - _ Prometni zauod za premog d. d. v Ljubljani, Miklošičeva c. 15/11«. ' adransha banka a. C« , : Dionitka glavnica: Din 60,000.000. Rezerva: Din 32,515.000. Podružnice: Bled Cavtat Celje Dubrovnik Ercegnovi Jelša Jesenice Korčula Kotor Kranj Ljubljana Maribor Metkovlč — Amerikanskl odio. — Pre valje Sarajevo Split Šibenik Zagreb Naslov za hrzojave: JADRANSKA. Millirani zavodi: JADRANSKA BANKA: Trst, Opatija, Wien, Zadaš*. FRANK SAKSER STATE BANK, Cortiandt Street 82, New- • Veza za Južn« Amerik«: f ^ . - BANCO YUGOSLAVO DE CHILE, Valparaiso, Anto&agasta, Pilata Arenas, Pnerto Natales, Porvenir. « jp t, r v |fc-fltf-V. j, r •• .. 11111111111 lili !!!!!!!!! lili LJUBLJANSKA KREDITNA BANKA Delniška glavnica Din 25,000.000 i Centrala: LJubljana-Dunajska cesta 8 Brzojavni naslov: Banka Ljubljana Skupne rezerve: nad Din 20,000.000 g Podružnice: j Tel. St. 261, 413, 502, 503 in 504 llllllllllllllllll PniOitiriniro • Brežice. Celje, Gorica, Kranj, Maribor, Met-ruUrUAlllUS. kov«, NOVI Sad, Ptuj, Sarajevo, Split, Trst. Izvršuje vse bančne posle najkulantneje. Uw*.?Jvan. Pucelt Natisnila »Zvezna tiskarna« v Ljubljani N.