' ""'j:'- V Največji državah V«Ua XA TM leto ... $6.00 Za pol leta.....$3.00 Za New York celo leto . $7.00 Za inozemstvo celo leto $7.00 j TELEFON: dUUKA SS?S no. m. — Štev. 29s, GLAS NARODA listslovenskih.delavcevv Ameriki. Hatter, September Zt, 1H3, at the Feet Office at New York, N. T. Act ef ef Much S, 1S7* new york, saturday, december 13, 1930. — sobota, 13. decembra 193« r, The largest Slovenian Daily in i;j the United State®. a leroed every day except Siuxky« 5 I and legai Holidays. 75,000 Readers. TELEFON: CH KI JIM ft SS7I VOLUME jlsjlvjuul — LETNIK vm NA ŠPANSKEM JE IZBRUHNILA VOJAŠKA VSTAJA VSTAJO JE BAJE ZASNOVAL OZIROMA SE JE UDELEŽUJE POBEGLI LETALEC FRANCO Španska vlada je uvedla strogo cenzuro. — Vstaja je izbruhnila v obmejnem mestecu Jaca ter se širi z veliko naglico. — Namen vstašev je strmoglaviti kralja in proklamirati republiko. — V provinci Aragon je proglašeno vojno stanje. DEPORTIRANJE NOTORICNIH GANGSTERJEV Delavski urad zbira podatke o vseh znanih gangster jih. — Seznam obsega gangster je v New Yorku, Chicagu ter drugih velikih mestih. BORDEAUX, Francija, 12. decembra. — Iz obmejnega mesta Jaca poročajo, da je izbruhnila tam vojaška vstaja ter da se nahaja mesto v rokah vstašev. Vstajo baje vodi podpolkovnik Julio Han-čada. Kot pravi poročilo, podpirajo vstaše tudi civilni prebivalci. To je posledica splošnega republikanskega gibanja, ki se že več mesecev širi po deželi. Namen tega gibanja je, strmoglaviti monarhijo ter proglasiti republiko. Kot poročajo, so se vstaši brez prelivanja krvi najprej polastili železniške postaje in drugih javnih poslopij. Iz Pariza javlja mednarodna telefonska centrala, da je samo preko Barcelone direktna zveza s Španijo, dočim so vse druge zveze vstaši prekinili. MADRID, Španska, 12. decembra. — Danes je bilo poslano veliko število vladnega vojaštva proti mestu Jaca, ki leži v Pirinejih v bližini francoske meje. V vstajo je baje zapletenih tri tisoč kavaleristov in infanteristov. Tukajšnje oblasti zatrjujejo, da pre pri tem le za osamljen slučaj ter da vlada po drugih španskih krajih vzoren mir. Precej vztrajno se tudi vzdržujejo vesti, da je vstajo zasnoval oziroma, da se je udeležuje, znani španski vojaški letalec Ramon Franco, ki je pred kratkim pobegnil iz ječe. Ob štirih popoldne je vlada uvedla strogo cenzuro nad brzojav nimi in kabelskimi poročili. V inozemstvo je mogoče pošiljati vesti samo preko Gibraltarja. Časopisje se je uklonilo "želji" ministrstva ter ni poro^lo ničesar o vstaji. Splošno se domneva, da je zasnoval vstajo bivši armadni častnik Galen, ki je bil pred par leti v zvezi z nekim atentatom aretiran in vržen iz armade. Po kabinetni seji je bilo izjavljeno, da je bil vojaški poveljnik province Aragon, v kateri se nahaja mesto Jaca, pooblaščen proglasiti vojno stanje. WASHINGTON. D. C„ 12. dec.— Vlada študira življenjepise cele vrst? notorlčnih gan£st?rjev ter "ra-ketirjev. da dožine, koI:ko bi jih mogla departirati. William Doak. novi delavski tajnik, je izjavil, da bo d-j.1 zbrati življenjepise vseh proslulih gangester-jev v New Yorku, Chicagu ter drugih večjih mestih dežele. Namen je, cznačiti jih kot "sovražnike domovine"' ter jih izgnati precej veliko število. Doak je dostavil, da gre za enkrat le za nadaljevanje dela, s katerim je pričel njegov prednik v uradu. Vedno naraščanje zalege gang-sterjev je napolilo zvezno vlado, da si zagotovi psmDž držav ter mest proti tem nezužeVjenim e1: men toni in zajedavcem. Justični urad si ;e zagotovil kot orožje obtežbe radi "neplačevanja zveznih davkov. PIVCI BODO IMELI MIR ZA BOŽIČ WASHINGTON. D C.. 12. dec. — Prohib.cijski ravnatelj Amos Woodcock je izjavil, da suha Ski agent je ne bodo nadlegovali o božičnih praznikih posameznih pivcev. — Dotok vina in žganja bomo skušali zadušiti pri viru — je rekel. — Če se bo pa kdo navzlic temu preskrbe 1 s pijačo, ga ne bomo nadlegovali. Predvsem bomo gledali, da veliki butilegarii ne do mogli delati kupčij. NOVO ŠTETJE NEZAPOSLENIH Urad glede ljudskega štetja bo pričel prihodnji mesec šteti nezaposlene po Združenih državah. WASHINGTON, D. C., 12. dec. — Vlada bo pričela šteti nezaposlene po vsej dežel;. . Ravnatelj cenzurnega urada Stewart je sporočil danes, da se bo pričelo novo štetje prihodnji mesec.! a ni hote' povedati ni ka k h na dal j - ] nih narrtcv v tem aziru. Zadnje š:etje trgovskega urada je ugotovili, da je v vsej deželi le nekako 3,400.000 ljudi brez dela. Izza oneg*a časa pa sta tako predsednik Hoover kot William Green poudarjala, da mora biti to število dosti večje. Posebni odsek poslanske zbornice je odobril odstranjenje omejitev za oddajo gradbenih kontraktov, da se lahko pospeši gradili^i program vlade, ki obsega $490,000,000. ! Vodstvo Prosserjevega komiteja v New Yorku je sporočilo včeraj, da znašajo dohodki več kot šest milijonov dolarjev. Ta vsota je bila objavljena včeraj pri lunču v hotelu Astor. Zadnji, najvišji znesek 5250,000 je darovala Ameriška Telefonska Družba. Prejšnji govemer Smith, vodja koordinacijskega komiteja, je bil eden govornikov. Sporočil je, da je organ zacij-a u-gotovUa, da je v New Yorku 20.000 družin brez vsakih sredstev. PR0HIBICIJA _NA TEHTNICI Zopet nameravajo reorganizirati po vsej deželi prohibicijske sile. — Suhači so si svesti zmage. WASHINGTON. D. C. , 12. dec. — Zborovanja proh ibi c: j on is: o v ter njih nasprotnikov so bd>a danes v splošnem končana. Pre dno pa so se v obeh taborih ločili, je Patrick Callahan iz Lou'svilla, tajnik zveze katclii-anov, izjavil, da priporoča ves narod obsegajoči referendum glede tega vprašanja. Callahan je namreč prepričan, da bo to glasovanje izjwdlo v prilog prohibiciji in da bodo s tem stavljeni vsi nasprotniki izven postave. Medtem pa je objavil tudi Woodcock svoje namene za božične praznike. Rekel je, da imajo napadi na nočne lokale to posledico, da se odvrne vedno več ljudi od prohibicije. Mesto tega pa bo zasledoval trgovce, ki barantajo z žganjem ter drugimi prepovedanimi pijač*umi. Na ta način bo mogoče doseči večji u-speh kot pa z napadi na nočne lokale, kojih posledica je, da so vsi listi poini poročil o divjanju prohi-blcijskih agentov, ki uživajo vsled tega še manjši ugled kot ga zaslužijo. KAPITALISTIČNI SISTEM V VELIKI NEVARNOSTI Chadbourne o nadpro-dukciji sladkorja. — Rad bi napotil evropske tvorničarje k večjemu izvozu. ŽRTEV POKLICA TORONTO, Kanala, 12. decembra. Danes je bil v boju s tremi tatovi avtomobilov usmrčen policijski kon-šteLbler, 35-letni Roy A. McQuillen. Morilci so pravočasno pobegnili. Išče jih. posa 150 mož. LETALEC JE OZDRAVEL --PANAMA CIY, Panama, 12. dec. j Tukajšnjo bolnišnico je zapustil Roy KONEC GENERALNE STAVKE w- Ammel. popolnoma ozdravljen. On je rodom Čikažan te je poietel IRSKA ZBORNICA ODOBRI LA MORNARIŠKO POGODBO DUBLIN, Irska, 12. decembra. — Poslanska zbornica je danes odobrila londonsko mornariško pogodbo ter priporočila vladi, naj jo tudi čimprej odobri. BRUSELJ Belgija, 12. decembra. Newyorcan Thomas L. Chadbourne, ki je prvi govornik Amerikancev ter Cubansev na tu zborujoči sladkorni konferenci ter ima tudi velike sladkorne nasade na Cubi, je povedal evropskim delegatom konference, da obstaja nevarnost za ves kapitalistični sis:em če se ne bo omejilo eksporte sladkorja. Na Cubi so nagromadili poldrugi milijon ton, na Javi 500.000 ton in Evropi 1.200.000 ton neprodanemu. v sladkorja. Vse industrije so se pregrešile proti postavam gospodarskega življenja, in pcsledice tega bo mogoče občutiti žele par let pozneje. Treba je takoj uveljaviti varnostne odredbe med tvorniaarji, ki se 'nahajajo v ufodepolni zmoti. j Predlagal je v imenu ameriških ter cubanskih sadilccv za prihodnje leto 15-odstotno skrčenje vseh izvozov sladkorja iz evropskih dežel, da se rra ta način spravi v pro-I met nadprodukcijo, ki mori vse gospodarsko življenje. Glede tega predloga so posebno nemški delgati debelo gledali, ker ima Nemčija velikansko nadprodukcijo sladkorja, ki znaša 812,000 ton. Evropejci bodo jutri odgovorili na ta predlog, in s tem se bo končala konferenca glede sladkorja. V PERU BODO ZOPET ODPRLI MAJNE CADIZ, Španska. 12. decembra-Danes je bil tukaj končan generalni štrajk. Končal se je s popolno zmago delavcev. Zidarji so zahtevali petnajst odstotno povišanje plače. Gospodarji so se dolgo časa protivili tej zahtevi, slednjič so pa ugodili zahtevam štrajkarjev. | pred kiukim iz New Yorka v Panamo, ne da bi medpotoma pristal. Ko se je hotel dvigniti, da poleti nazaj v New York, se je nevarno ponesrečil. ! Jutri se odpelje nazaj proti New Yorku, 'toda ne v zrakoplovu, pač pa na parniku "Fostores". LIMA, Peru, 12. decembra. — Tu-jezemski delavci, zaposleni pri Cerro j de Pasco Cooper Corporation bodo danes odšli v mesto La Croya in druga majnarska mesta v Andah ter zopet začeli delati. Maj ne so bile zastrasn stavkarskih izgredov več tednov zaprte. ADVERTISE .n "GLAS NARODA KAMPANJA ZA VOLITEV V S0VJET. UNIJI Kandidati so seveda izključno le komunisti.— Izvoljeni bodo člani sovjetskega kongresa. MOSKVA, Rusija, 12. decembra. Sovjetske volitve, ki so povsem različne od volitev in drugih deželah, se bodo vršile ta in prihodnji mese^ v krajih sovjetske unije. Izvoljeni kandidati bodo člani sovjetskega kongresa, ki se bo sestal marca meseca v Moskvi. Izvoljeni bodo izključno le komunisti, ki s j v polnem sogLasju z vlado. Izvoljeni kand.dati bodo člani sovjetskega kongresa, ki se bo seslul marca meseca v Moskvi. Izvoljeni bodo izključnp le komunisti, ki sj v polnem soglasju z vlado. Trgovci in kulaki nimajo niti najmanjšega upanja, d-a bi bili iz-volj eni. Zaenkrat velja v Rusiji le stranka. ki je bila zgrajena na n-ač^iih pokojnega Lenina. Sedanji cLkiator je Stalin, ki ni opravljal še nobenega urada, a je postal dejanski glavar vse Rusije. Volilno kampanjo vodijo v velikem obsegu. Vlada si prizadeva izpolniti petletni načrt industrializacije vse dežele. Iztrebiti hočejo tudi kulake ter pomnožiti armado, ker je Rusija neprestano ogrožena od kapitalističnih držav. "Izvestja", vodilno glasilo vlade, piuvijo: ( — Volilno kampanjo je treba voditi na temelju ' samokritike". Razkriti moramo fcežkoče svoje brezpri-jmerne rasti ter odkriti na-e napake. Ne smejo dovoliti svojim sovrai-jnikom, namreč kulakom, duhovni-j kom in špekulantom, da bi stavili ■svoje kritike na me^to naše "samo-i kritike". IGRAČE ZA BOŽIČ ODKRITA ZAROTA V CHILE SANTIAGO, Chile, 11. decembra. Tajni vladni agenti so včeraj izsledili zaroto, ko je namen je bil usmrtiti predsednika Caxlosa Ibaneza. Aro tiranih je bilo petnajst eseb, mod »ljimi dvu generalna majorja. Tajni agent je. ki so že dalj časa slutili, da se -nekaj pripravlja, so pistili zarotnikom povsem prosto roko. Opazovali so jih. ko so položili petindvajset funtov dinamita na železniško progo sredi mos.u, vozečega proti Rio Maipo. Par minut prej, predno je pri vozil vlak s predsednikom, so detektivi prerezali žico. ki je MU v zvezi z električnim za&g&inlkom, odstranili dinamit ter aretirali zarotnike. * Predsednik Ibanez je danes nemoteno vrni vroje posle, ko: da bi se nič ne sgodUo, dočim zahtevajo ljudje, naj se zarouuke strogo kaznu-}e. Ins ssaa saratalfcov *usc bila ob-JavljOBa. toda domneva se, da so bii* v »aroto zapletene "visoke o- i Zarotniki so kupili v neki trgovini 1500 jardov bakrene žice. To se i je zdelo agentom sumljivo, začelo so poizvedovati in so izsledili zaroto. VSTAJA V VENEZUELI BOGOTA, Colombia, 12. decembra. — 2 meje prihajajo nepotrjena poročila, da je izbruhnila vstaja v republiki Venezueli. Vlada ima pripravljenih dvanajst tisoč mož, ki se lahko vsak hip spopadejo z vs'.oši, kateri nameravajo strmoglaviti generala Juana V in cen ta Go-mesa. armadnega generalnega inšpektorja, ki je že dolgo let centralna postava v venezuelski vladi. m Neglede kje živite, v Kanadi ali Združenih Državah je pripravno in koristno za Vas, ako se poslužujete naše banke za obrestonosno nalaganje in pošiljanje denarja v staro domovino. Naša nakazila se Izplačujejo na zadnjih poŠtah naslovljencev točno v polnih zneskih, kakor so Izkazani na pri nas izdanih potrdilih Naslovljene! prejmejo toraj denar doma, brez tam od* časa, brez nadaljnlh potov in stroškov. Posebne vrednosti so tudi povratnice, ki so opremljene ■ podpisom naslovljencev in žigom zadnjih pošt, katere dostavljamo pošilja« teljem t dokaz pravilnega Izplačila Enake povratnice so zelo potrebne za posameznike v slučaju nesreče pri delu radi kompenzacije, kakor mnogokrat v raznih slučajih tudi na sodniji v stari domovini. Nastopni seznam Vam pokaže, koliko dolarjev nam Je začasno potreba poslati za označeni znesek dinarjev ali lir. Din V Jugoslavijo 500 1000 2000. 2500 5000 10,000 . ....... S 0.40 _____S 18.60 _____5 37.00 ________ S 46.25 _______ S 91.50 .........$181.80 V Italijo Lir 100 200 300 500 1000 9 5.75 $11.30 $16.80 $27.40 $54.25 newyorzke trgovine čefcirajo traikih igrač. Nekatere vredno«* tf«h rmi trgovine so sc - ■ . &. / » - y % wte!k &M, IZPLAČILA V AMERIŠKIH DOLARJIH Pristojbina znaša 60 centov za vsako posamezno nakazilo, ki ne presega zneska $30.—, za $35.— 70 centov, za $40.— BO centov, za $45.— 90 centov, za $50.— $1.—, za $100.— $2.—, za $200.— $4.—r za $300.— $6.—. Za Izplačilo večjih zneskov kot zgoraj navedeno, bodisi v dinarjih lirah ali dolarjih, dovoljujemo še boljše pogoje. Pri velikih nakazilih priporočamo, da se poprej s nam pismenim potom sporazum* te glede načina nakazila. Kajna Izvršujemo po Cable Letter n SAKSER STATE BANK OOBTIANDI STREET Telephone Barclay z ofllsl a b raanei . --t'. • a« KKW YORK. SATURDAY, DECEMBER. 13.193« ftOVIKI DAILY M SL "Glas Nar Owned and Published by SLOYEN1C PUBLISHING COMPANY (A Corporation) President L. Benedik, Treas. of the corporation and addresses of above officers: of Manhattan, New York City. N. Y. GLAS NARODA iVoice of the People) Issued Mvezy Day Except Sundays and Holidays i'» u .fto velja Ust in i^inado -_________ 2a pol .eta .. Z* četrt leta Ameriko Za New York za celo leto $7.00 ---MJ00 Za pol leta ........................$350 ..$3.00 Za inozemstvo za celo leto------$7.00 .........4150 Za pol leta ....................................$350 Subscription Yearly ($.00. Advertisement on Agreement. -Olas Naroda- Izhaja vsaki dan lzvzemšl nedelj In praznikov. dopisi brea podpisa in osebnosti se ne priobčujejo. Denar naj se bia- fovoil po^Ljntl po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov, jroauno. da se nam tudi prej in Je bivališče aaznanl. da hitreje najdemo naslovnika. GLA* NARODA". 21$ W. l$th Street, New York. N. T. Telephone: Chelsea 327$ MUNfiANJAKJE IN ZAVAROVALNINA Podrobnosti umora v Kosezah. Druga obsodba zaradi zločinov pred V neposredni okolici Ljubljane, v i 21 ieti* ! 27. novembra je b i pred senatom ie vse dru&ače zasukalo, ko: Dopisi. Milwaukee, Wis. Sodelovanje na koncertu v Chicu- Kcsezah se je izvršil strašen zločin. Okrog 14. sta našla dva Igrajoča se'petor.ee v Mariboru po dva ln pol bUo "^J^ao. Vendar je potem o triku v bližini opuščene opekarne dni trajajoči razpravi končan pro- >Vse kra5nc> ^Padlo. S-avbne družbe v nekem vodnjaku ce5 yroti Antonu Kozjekj. ki je bil' AeroPlani iz Columbus-a. Ohio, vre^o s čudno vsebino. Dijaček v decembru 1928 pred mar"barsko nis0 Ielei1, ker 13,110 preslabo vre- Simko T:hel ter krojaški vajenec pJroto omejen na smrt na vešalih 1110 Branisiav Jerin. sta, radovedna, kaj z^raa. umora svcjiga brata Andre- Tudi aero?laa- ki & odletei je notri, paiskaia daljši drog In psi- ja leta '.9C9. zaradi požiga v Raiab 12 New Yorka v nedeljo 30. novem- čela napolnjena vrečo obračati, hi zini' napeljavanja'h krivemu bra aiutrai- & mora! pristati v Trenutek nato oba z grozo od- pričevanju. Z njim je bil kot nje- radi slabega vremena, skržila. Ko sta namreč vreio v Vo- gcv sokrivec pred poroto tudi ob- Tako senx mcral 2 viakem nadalj2- di zasukala, sta navzlic temi, ki jc sojen na smrt njegev prijatelj Ivan vatl pDl v Chca§° m prišel sem tja vladala v delonaa pokritem vodnja- .Preznitz V aprilu 1929 sta bila poku. ugledala iz vreče moleče člove-j mUošč: na in sicer Koziek na 20. šele cb 10 uri zvečer. Pojia! iem telegram v Chieu:to. Prisivua inštau<-a najvišjega jsodiA<"a ln» morala v kratkem baviti z zelo važno zadevo. V pozivnem aodišeu v V tiri, v gornjem delu države New York, je pred kratkim razsodil sodnik Edmund H. Lewis, da propade za varovalu iuska polica, ako se v hiši. ki je zavarovana, izdeluje neustavnim potom alkohol. V tem slu«" a ju gre za tožbo neke zemljiške družbe, ki zahteva od neke za varoval ni nske driižbe tisoe osemsto dolarjev odškodnine za škodo, j>ovzroeeno od požara. Tekom obravimve se je dognalo, da je bil v iiiši, v kateri je izbruhnil o pen j, tajen žganjekuh. ljastniki pravijo, da je najemnik poslopja kuhal /gnnje brez njihove vednosti. Sodnik je rekel porotnik<'in. naj odloeijo, da Iti z j no in prebito črepinjo. Zgodil se je tožbo nobenega pravega vzroka. ije torej zaiirbtcn un:or- brez dv0" . ma roparski. Prvctno se je zdelo, kke noge. V^a preplašena sta deika odhi:eia nazaj v vas in obvestila o grozoviti najdbi posestnika Franceta Štruklja, ki je odiiitel na stražnico v Šiški, kjer je povedal, kar je slišal od obeh dečkov. Na kratf sta se takoj podala dva stražnika, ki sta ugotovila, da prijava odgovarja resnici. in nato obvestila policijsko direkcijo. Ta je odposlala komisijo, ki sta jo vodila zdravnik dr. Avramo-vič ter nadzornik Florijan. V vrečo zavite truplo so dvignili iz 25 metrov globokega vodnjaka. Vreča je segala čez obraz do pasu, kjer je bilo truplo povito z žico. Suknjič je imei neznani mrtvec o-blečen na re be in sta bela rokava zadrgnjena okreg vratu, hlače je imel progaste, na no^ah pa rjave pol-ievlje. Truplo je bile oblečeno tudi v rjavo srajco z mehkim ovratnikom. V žepu je imel neznanec samo mrežico za lase ter nekaj drugih malenkosti, docim je manjkal sleherni dokument, ki bi pojasnil mr-tvečevo identiteto. Mrtvec je imel !od zadaj na levi strani veliko ra- Presnit: pa na 15 let težke ječe. in ostaio je mnogo publike v dv:r?.- Presniz 8. n:/emb:a 1S29 v kiz-|m' lcr sem V01*™ :ak°j 0^ Prih(J- sluraj na prizivuo sodišee. ki bo o zadevi definitivno odločilo. Ako bo tudi najvišja inštanea zavzela stališee sodnika Ix'wisa, bo prišlo v nevarnost na tisoee zavaroval-niimkib poLie. Zavarovalninske družbe so bodo potent branile izplavati zavarovalnino v vsakem slueaju. v katerem se bo dognalo, da je bil v hiši. kjer je izbruhnil požar, kotel za kuluiuje žganja. Odloeitev je logieiui v toliko, ker so žganjekubi. t tleli privatni, jk) Volsteadovi ]>ostavi prepovedani. Kako bo stvar delovala v praksi, se zainore slutiti že \~naj>rej. Izza uvel javi jen ja probibie-ije, kidiajo žganje skoro v vsakem tretjem stanovanji?. Takih stanovanj je na milijone in milijone. V velemestih in ni«"* nenavaiinega. ako M' v veliki)! stanovanjskih hišah kar po <-ele družine pehajo s kuhanjem žganja. Lastnikom teh hiš to seveda ni znano, ker munšajnarji že skrbe, da se duh pt» žganju prevee n e razširi. Prva iioslediea konene odločitve v zini slu sodnika J^wis.i 1k>, da bodo za varovalni nske družbe prikrojile svoje police v zmislu te morali prenašati v obliki višjih stanarin In tako se bo zgodilo, da bodo morali nedolžni trpeti za krivce. Truplo so po egiedu komisije prenesli v mrtvašnico v Dravlje, policija pa je uvedla vsa potrebna poizvedovanja. Povabila je tudi par kitajskih krošnjarjev. ki pa so vsi izjavili. da ne mere biti njihovega plemena. Da ni Kitajec ali Jaiponec, izh-aja '.udi iz dejstva, da je meril nad 180 cm. dočim S3 Azijci, kakor znano, prav zelo majhne rasti. du šel na oder in cdp^I program. Bilo je sevecla mnogo navdušenja. Vidim, da se na. letala še ni zanesti. Drugi teden bom krenil zopet pr^ti Vzhcdu. Iskrene pozdrave v»em v uredništvu posilj-a, udani Tone Šubelj. Rvan, Ia. n Inici umrl. Kcijek pa je vležil pr^injo ^a obnovitev procesa. Višje dctelno ^adišče v Ljubljani je v tej zadevi oircdilo novo razpravo, ki je trajala zadnje tri dni. Z-afnimivo je, da se pr ti obsodbi zaradi požiga v Račah. kjer je leta 1913 zgerela hiša njegove žsne. katero je dal Koz-jek male poprej visoko zavarovati. P3 je pc?abil plač-ati premijo, kakor tudi zaradi napeljevanje svojega prijatelja Presni:za h krivemu pričevanju ni prrtzržii. Te dn: e senat po zaslišanju nad 50 prič t it pc dalj jem posvetovanju razglasil obsodba s katero se Koz-jefc glede btelbe umora brala Andreja oprešča, ker se njegova krivda. o kateri sicer sodniki ne dvo-mijo. ni :iala nedvomno ugotovili. Zaradi oprostilne sodbe v vprašanj,« umora je <:dišče moralo izreči novo obrabo glede zlo-ina požiga in na- [ moči. pel j evan j, h krivemu pričevanju ter i Večkrat sem ga cbisk-al v bolniš-je cbsodi!'.' Korjelei zaradi teh dveh : niCi hi mi je t;žil. da bi rad videl. dejanj na osem let težke ječe. j še enkrat svoje brate in sestre, in j govoril ž njimi, a se ni neben od-izvaJ. na opomin njegove soproge. ' Ka; mu je iežalo na srcu ne vem. bro knjigo. Že večkrat sem čital. kako ta in oni poroča, kaj mu se je pripetilo, ker je nauk za druge. c!u se varujejo. Meni se hvala Bogu ni nič slabega pripetiic. ampak le to. da bi bil malo potegnjen, in siccr od neke agencije v Mcntrealu. k i mi • jo je prporoiil g. jug. kcnzul. Dela' ;em namreč neko listino za v šLari kraj. in setr. se seveda najprej obrnil na omenjeno agencijo, kjer so mi zahtevali sedem dolarjev in pol za njih delo in podpis kenzu- 'i. Ti stroški vsekakor ne t. smeli anašati več kot S3.75 Ker pa .skoro me^ej dni n'sem od?ovc-.i dc-bil. sem se obrnil na Sakc:cr State Bank. ki mi je to stvar uredila tako. da bi m-ral b:.i vsakdo zadovoljen. Zoio pa svetujem našim rojakom v Canadi. naj se v svojih zadevah obrnejo naravnost na Sak-ser State Bank. kjer bodo najbolje informirani in postreženi. Delavske razmere so tudi tukaj, kakor drugod, bolj slabe. Topilnica je odpustila že precej delavcev. Da se nekoliko odpomore največji bedi je provincijalna uprava dala po- pravljati ces.e v t?j ckolici in sicer 26. novembra je za večno zaspal-zaposluje uprava de avce tako. da naš rojak Karol Drašler v Mercy | enim da delo 14 dni. nato jih cd-bolni-inici, Anamosa. Ia. Iz bolnišni- pu?ti in rame zepet druge. Tudi to ce je bil pripeljan na dom svoje so- ;..... proge in sim, odkoder je bil tudi pogreb po katoliškem obredu v ccr- ' kvi St. John. Zdaj počiva na Catholic Cemetery v Delhi. Ia. Rajnki Drašler se je nahaj 7 tednov v bolnišnici. in je bil neozdravljivo bolan. Za njegovo trpljenje ni bilo po- Končno pozdravimo vse rojake po Ameriki in Canadi; želimo jim vesel Božič in blagoslovljeno novo leto 1931. John Grahek. M. Klemenčič. Di\ji lovci v kraljestvu Storžiča. Hazkoš.- ;la se je jesen in z njo mraz in .:eg. ki je pobelil do polovice že .:e naše višje vrhave. V zadnjem su so se počeli v lovskih revirjih ii £e nahajajo v cbmočju Storžii-a, ;;^iavljati divji lovci, ki neusmiljeno preganjajo vse. kar leze in gre. Na oolj so jim pri srcu revirji idustr:jalca Dolenca iz Škofje L k? I: i ■rgovca D-levico ri Kranja. Orcžn; ke patrulje bližnjih sta-rric pa 1 vski čuvaji imenovanih najemnik .;* lovišč si že večkrat najete!. na ve:je skupine tatov, katerim .va se je vedno posrečilo pravo-čaenc umakniti. Že pred mesecem. 19. ektebra je zasačil lov- Ki čuvaj Janez Krč, ki je u služben pri Dolencu iz Škofje Loke . v sve -rn revirju v bi žini Ma-čevskega .-< dla dva oborožena nepoznana m ka, ki sta iskala žival, katero s/a malo prej ustrelila. Čuvaju .-e je osrečilo, da se jima je približal n 100 m aH zaradi megle r.i nlk '2 r spoznal. Tatova sta se pravoča-no ednesla pete in se umaknila v . meri preti Storž.ou. Policija, ki je že tudi prej računala z možnostjo, da umorjene o ni Azijec, je .«ed-ij še stopnjevala preiskavo v tej drugi smeri. Posrečilo se ji je že tekom popoldneva v par urali ugeteviti umorjenčevo identi- J tete. Njene ugotovitve je potrdilo' vež C3eb. ki so s: ogledale nesrečno; Dne 9. novembra je zalot.la sku-žriev in jo res spoznale. Policija je pina iovskih čuvajev v revirju Do-dalje brezdvamno dognala, da grejlenca >. K:- ija v bližni Golnika za repa loki umor. in ugotovila tu- pod Malim St oračem divjega lov-di nekatere druge važne stvari, ta-i ca, k: je ba> strelal na bežeco div-l:o Cx je pričakovati skorajšnje po- jačino. Pri zasledovanju pa so opa-jasnitve zagonetnega zločina. bili. ti" si*a se mu pridruž:ia še dva druga obcro:žna meška. ki sta no- i •• nii-'yr-nrrTWMriW SAKSER STATE BANK tt COBTLANPT 8XKEZI IOKK, H. X. posluje vsak delavnik od 8.30 dop. do 6. popoldne. Zrn večjo udobnost svojih klijentov, vsak ponddjdc do 7. ure MEHIŠKI FINANČNIK NEZNANOKAM IZGINIL MEXICO CITY, Mehika, 12. dec. Louisa Gallopina, .predsednika tu-kajinje velike finančne družbe, je nenadoma zmanjkalo Iz zanesljivega vira se je izvedelo, da mu je bilo uradno naročeno, naj takoj odpotuje iz Mehike. Sprva je bilo rečeno, da so ga odvedli. Pogrešajo ga izza srede, ko so se pojavili v njegovem uradu trije oboroženi možje, ki so se izdali za detektive. Rekli somu, naj jih spremi v policij ski glavni stan. Izza onega časa ni o njen: ni kakega sledu. ' V potidfckeen glavnem stanu trdovratno molče o tem nenavadnem Kjegon prijatelji 00 mpe-** r Hew Y«*. Za uboj deset let ječe. Kovač J:sip Medved iz Drenovi-ce prt Vinici je 15. septembra letos na Vinici pred gostilno Ivana Mi-helčiča. zabodel z nožem lastnika v levo stran prsi in mu prizadel med tretjim in četrtim rebrom 4 cm dolgo ter 2 cm široso rano- Prereza 1 mu je pri tem tudi pljuča in žilo odvodnico zaradi česar je napadanec izkrvavel. Medved je bil obsojen pred novomeškim sodiščem, na 10 let ječe in trajno izgubo častnih pravic. rila v roki plen. Trojica se je u-makmla v smeri h Krničarjevi koči, vzhodno cd nje so se ob obronku gozda ustavili ter otvorili ogenj na zasledovalce. Vnela se je prav- j — cata bitka, ki se je končala s pobegom divjih lovcev. Na bojišču so čuvaji dobili srno, nahrbtnik in žepno svetilko, krvavi madeži pa so pričali, da je moral biti nekdo izmed preganjanih ranjen. Pred novi so srečali lovski čuvaji družbe Jezersko ped Javorni-kom. zopet čedno dvojico, ki je baš mesar: i a ustreljeno košuto. Najbolj se -jim je približal lovski piva j Ojcl. v enem izmed divjih lovpev je spo- k?r je vzel skrivnost seboj v grob. Ranjki Drašler je bil doma iz Upravnice. Jugoslavija, po dcmace Križmancv Korel. Roien je bil 17. oktobra 1876. Porciil se je 19. oktobra 1902 z Ivano Urh iz Braddock. Pa. Umrl je 26. novembra 1930. Star je bil 54 let in 9 dni. tuko da je obhajal iv bolnišnici svoj 54. letni rojstni dan in 28-letnico svojega zakona. Žalostna so pota življenja. R-anjki zapušča tukaj žalujočo soprogo 'n sina. v stari domovini pa štiri hčere in enega brata in sestro. Dva brata sta v Cievelandu. ena se-seatra v Farrel. Pa. in ena v Wilkes-t'jrre. Pa. Tempotom se zahvaljujem vsem. ki so ga obiskali v bolnišnici, posebno Johnu Gabrina in Franku j Zalaznku. ki se nista ustrašila vož- j nje in zamude časa. Hvala vsem rojakom ki so se ude- j ležili v polnem številu pogreba in ( prkejnika sprenvli k večnemu po-j čitku. vsem prizadet m pa izrekam iskreno sožajje. Tcibt. dra^i bratranec, pa miren počitek. Frank S. Pirnat. Trail, B C., Canada. Ker je zima tu in da se ob dolgih zimskih večerih ne bom dolgočasil. zato naročam list Glas Naroda. Človeku je' potrebno, da ima nekoliko razvedril, in še več je vredna, če človek kaj ve in zna. To se pa doseže, ako bere časopis ali do- BRAZILIJA BO IZKLJUČILA 1N0ZEMCE RIO DE JANEIRO. 12. decembra. Brazilska viada bo n2:b.ž za gotovo dobo prepovedala vse priseljevanje v deželo. Inozemcev prihaja vedo več. dočim )e zapo;l?n.-a vedno manj. S to svojo odredbo namerava vlada rešiti problem nezaposlenosti. USTNICA UREDNIŠTVA. M. Stusik. Euclid. Ohio. — PišL-šite na naslcv: Mr. Aerioij Jerman. 117 2. Street. New Y:rk City. KNJIGE VODNIKOVE DRUŽBE za leto 1931 SO DOSPELE Zbirka štirih zelo zanimivih knjig stane $1.35 KNJIGARNA "GLAS NARODA 216 W. 18th STREET NEW YORK I Peter Zgaga — Kdor hoče stalno prebivati na kmetih, mera imeti globoko duša — je rekel pesnik. — Ali pa lep avtomobil, — je od vrnila njegova mlada spremljevalka — Prijatelj, pravijo, da tičiš v>ak večer pr. ovdaveli soredi. Zakaj se p3 ne poročiš ž njo? — so rekli d:-i-gemu rojaku. — Saj bi se. pa se bojim, da ne bi imel po:;m K^e preživlja.i večerov. Zdaj grem enoslavno k nji. potem bi pa iie vedel, kam b: sel zvečer. * — Pomislite, gospodična, nocoj se mi 'je sanj-alo. da sem vam ukradel po j j ab — Oh, pa menda vendar ni kdo videl! ■X — No. zakaj si pa tako žalosten? — Zdravnik pravi, da bom v treh tresetuh umrl. mislim se pa v kratkem poročiti. — To je pa res sreča v nesreči. Snubcc: — Prosim za roko vaše hčerke. Oče: — Ali morete preživljat: rodbino? — Seveda. — Toda na> je petna j-1. H- — Oi'ka svelujem vam. da nehate kaditi. — je priporočil zdravnik. — Toa-a. gespod zdravnik, saj sem vse življenje kadil, pa mi ni škodilo. Dočakal sem 80 let. Vidite, če b: ne bili kadili, bi i bili lahko ie starejši. — Me j prijatelj se z ženo ze zopet dobre razume. — Ka; je nehala peti? — Ne. temveč on je oglušil. — PomLli, moj mož me niti ne pozdravi. ko pride do m: v! — se je pritoževala rojakinja. — To še ni me. moj deder me pu nploh ne pogleda, niti takrat, ko e.i oblečeni zidane hlače, — je odvrnila Marjanca zamišljeno. ;• — To le sobo hočem najeti. Zdi ee mi lepa, edinole papir na ^te-ni se mi zdi precej mrtvaški. - je ' rekel st-anovalec. — Le počakajte, ponoči bo oživel. 1— je odvrnil gospodar. \ Krvava ciganska bitka. i znal staega ananca, ki je doma v 29. novembra dopoldne je nasta- bližini Tržiča —iz opisov lovcev se lo med cigani, ki so zaposleni v gra- ^^ da ^ vse] okolici mazni jami pri posestniku Blažiču . ta , . .. . . „ ena in ista tatinska družba, kateri ira Kamenjem vrhu pri Novem me- stu. prepiranje, ki je končalo s k*- «* 50 že na sledu-vavim pretepom. Cigani, ki 50 poj delopustu mak) popivali, ao se med t " sebc\j aporekli, in etea Jožeta Barj-diča, ki sta se že delj časa sovražila, sta si bila kmalu v laseh. Zapekle so sekire, letelo je kamenje in pokale so puške, šele ko so prižB orožniki, se je huremski krik dva-desetglave ciganske družine polegel, na bojižču pa sta ostala a at-Urami smrtno nevarno ranjena Jote In Puvle Bntfdie. ki so ju pre-v novomeško fcofcdco. BMIPUCNI POUK. BQAOS) OF EDUCATION nad) brezplačen pouk, ki «e žele naučiti angleški in hočejo postpt.i državljani Združenih držav. Oglasite se u pojasnila t IJrtUl feaU žtv. 1» Bast «1. cesta v paisk ij^nj •d 4* ashf, su. jpg, ali pa v m***l|e* m srede L L. M- DRUŠTVA KI NAMERAVATE PRIREDITI VESELICE, ZABAVE OGLAŠUJTE I ne čita samo vase pa vsi Slovenci v vaši okolici. ONE ZA OGLASE SO ZMERNE —• Draya prijateljica, povedali U moram, da je mož mož naravnost idealen. Pomisli, ne pije. ne kudi in ne kvarta — To je pa res sreča. — In kadar sama kuham. niti ne je. se. — Vidi se. da si oženjen. Tvoje perilo je vedno lepo oprano in zlikano. — Da. to je bilo prvo. česar me je žena naučila. * Poročilo pravi: Povprečna letna produkcija vliva je poskočila v Evropi — z 800 litrov na 40 axov vinograda v letu 1909 na dobrih 1000 litrov lani. Poleg tega se je površina vinogradov povečala od leta 1910 tzjl 500,000 ha. Poraba vina je pa od leta 1900 močno nazadovaia. V Franciji, ki je glavna dežela konzunta vina, Je padel letni konzum od 150 litrov na prebvalca v lelu 1925 na 130 litrov v lanskem letu. Najbolj žalostno pri tem pa je, da se je vino podražilo, ko bi se moralo v takih razmerah znatno poceniti. Poročilo se tiče Francije, kjer ni prohibicije. Pri nas v Ameriki imamo prohi-bicijo. in pri nas v Ameriki je vse drugače. Poen&m rojake, ki imajo toliko bočje kaplje, da pride na vsakega od dvesto do tristo, ne litrov, pač pa galCHi. Pri tem pa gredo še sempatam malo *'v "italijansko" pogledat. k KEW DBdMMB **, 1930 LAKQK8T ■LOI Dilll ip « j KRATKA DNEVN A ZGODBA i i DOTA NI VEČ NEOBHODNO POTREBNA Iz Jugoslavije POSEBNO PRIZNANJE Skrbno sem zavil svoj roman, ne zdi dolgočasen. To bi morali iz-"Dvoje mučentških src" in ^ na ' premeniti. potil k založniku M Brizonnu. k«! Z veseljem, gospod, — sem tem ga hotel prositi, naj oceni mo ; dejal htlro. literarni umotvor. Ko sem vstopili Znova se je ozrl na moj roman, v njeg vo p.sa>nc. je bil tam samo prečita! je površno prvo stran in Oprostite, oprostite, prosim. Vprašanje dote je prav tako va žno. kakor zanemarjanje Po vojni so se sicer razmere tudi v tem p«-gledu v marsičem izpremenil'* n fantje ne tehtajo več deklet p>» doti. kakor so jili v prejšnjih č^-ku. na katerem je ves ta čas poči-) sih, vsaj tako dosledno ne. vend. :* valo njegovo obsežno telo. Opazil je. kaj je bil storil vzkliknil je skoraj obupano: Ka- pa igra dota se vedno važno. p.-in' gosto žal celo odločilno vlogo. Tam, kjer bi morala govoriti lja- ko? Na vašem klobuku sem sedel? bežen ali, da se izrazimo točre mlad mož, ki je zavezoval neka tečen zavitek — Pardon, — sem za jecljal, — ali l>i mogel govoriti z gospodom Br j zenom ? — Kaj bi pa radi? — Rad bi mu izročil rokopis. Moi me je pomilovalno pogledal, klicu in priznal tem mu. da niman rt kot: — Ma koncu hodnika, prva vrata desno Kremi sem tja. Tam me je sprejel star mož. ki sem mu ponevd svojo prošnjo. Iz njegovega odgovora sem spoznal, da je gluh *:o zemlja. Mislil je. da prinašam denar. pa me je poslal k blagajni Povzdignil sem torej glas in ponovil cvojo prošnjo. Ne vem. kaj je razumel. toda poslal me je k lekarnarju. Stopil sem torej na pr-te, nastavil roko na u.>la in mu zatulil v uho: Rokopis! očividno mu je vsebina ugajala. — Saj ni nič hudega. — sem od-kajtl deial je: Čez štirinajst dni! govoril z obrazom popolnega tep- vam -poročim svoj odgovor. Mislim. , ca. — se bo že poravnal. da bo zadovoljiv. Od veselja bi ga bil najraje objel. Potem me je začel docela pr.-jateljsko izpraševati o mojem po- no'oenega in da sem sklenil pisat; romane, da bi se preživljal. Končno je vstal in predno sem se poslovil. sem segel boječe po klobu- STRAHOVLADA 14 LETNEGA SULTANA — Morda, jezi me pa le. — Nič hudega se ni zgodilo. — sem ga tolažil vljudno. vsaj delna harmonija med ljudmi, ki se hočejo zvezali za vse živi -nje, odločuje še vedno pogosto avta, denar. hiša. posestvo itd.. -spravi v mnogih primerih »kup j ljudi, katerih značaji si ciccela nasprotujejo. Zakonska zveza je bilr. - To vam moram kako povrni- j J€ deloma ^ vedno aavac" ti. - je nadaljeval in se obrnil k na kupčija, kar človeka nedvomno NSto mi je odprl vrata, vodeča v nekakšna temno *o6o. rekoč: — Sedite, gospod ravnatelj pride ta- Sodel sem in se ozrl po >ooi. — 8redi nje je stala miza. poln,, kntig, ob straneh pa dva z usnjem prevlečena naslanjača. Na enega »eni položil svoj nov klobuk. V ko tu je .Ltal koš za papir, zvrhano >e'n »amih rokopisov. Vroče mi je postalo. Segel sem po robec, da oi f d- Od le ta 1609. do 1640. je vladal v Turčiji sultan Murat IV.. ki je zasedel prestol kot 141etni fantič. B.l je velik pijanec in alkohol je oil kriv. da je zblaznel in umrl razmeroma še mlad. Njegovo strahovlado opisuje egipuka princesa mizi, na kateri je ležal moj rokopis. Oči so se mu svetile od veselja in naae. — Čujte. — vzemite tole. To vam prihrani dolgo in brezpomembno čakanje. Presenečeno sem ga gledal, ker nisem razumel, kaj misli s tem. Nadaljeval je; S tem lojalnim korakom morem poravnati nepr^- ponižuje. Le na doti ali sploh na premoženju temelječi zakoni so zelo redko srečni. Begata žena se ve:: .o zaveda svoje gospodarske prem >ei in če nima dovolj takta, to se pr vi, če je reditelji niso dobro vzgojili in poučili, kako se mora vci'i napram možu. nikoli ne pozabi t» j dejstva in v zakonu, v katerem -ic Potem mi je odprl vrata in mi obrisal potn m hipu so vstopil je go • agio sem v klonil. Brizo v o in mi pol nja*. češ. na )no sedel v i bil položil a. V n i capria vra Brizonne. mt pri Tu idrrgi, rr, da I im ve? ual. Dolgo a' man »lil P* Lm drh Džavidan v svoji knjigi ■Harem". l:i je izšla te dni tudi v nemškem prevodu. Ce je .>ultan Murat IV. naročil državnemu svetu, naj posadi v preiskovalni zapor kakšnega generala ali guvernerja, je bj. to obenem ukaz, naj ga obsodijo, čeprav ni bil kriv. SuTtan je rad prisLuškc-u! razpravam -.kozi okence nad! sedežem velikega vezirja v dvoran: j državnega sveta. K temu okenc*i J je vodil od sultanovih soban skriven ! hodnik. Člani državnega sveta nikoli n:so vedeli, če .sultan ne kon- ' troUra njihovih odlokov in cJ Nl' v lndiil> temve^ tudi na morda ni z njimi nezadovoljen. Kitajskem naletimo na običaj, da Zato vedno glasovali za cbsed-; vdova prostovoljno sledi možu na bo. Včasih je mladi sultan srdiLo roko in m L al in se globoko me je pokimal z izal z roko na nn-^edem Sam je u-naslanač, kamor tvoj klobuk. Znov'i Moj nesrečni klo-v? Opozoriti ga' -pod. je dejal poudari! s pe.-tjo po pozlačeni mrežno. okenca, kar je pomenilo, da ga je v pijanosti zopet obšla krvoločno?'. Murat IV. je dai neko.1* utopiti več žensk, ker to se na travniku smejale m prepevale. Nekoč je dal ni trgu bičati branjevke. ker »o mu šli njihovi pomenki na živce. Nje- ' gcvi pandurji so večkrat navalih j na kavarne in do krvi pretepli vse:; goste. češ. da se posmehu je jo sultanu. Nekatere usmrtitve so se vršile v dvoran: državnega sveta ta-kcj po obsodbi. Obsojencem so odsekali glave ali pa so jih obesil.. Potem so prišli sužnji, da sq odnesli trupla m pomili krvava tla. Zlato mrežo zloglasnega sultanovega okenca kažejo se sedaj v ca-rigra skem Serallu. želel obilo sreče. Ko sem stopil na ulico, se mi je zdelo, da so bile le sanje. Toda klobuk sem imel zmečkan in to je bil jasen dokaz, da sem bil res deležen posebnega priznanja. DOKAZ ZAKONSKE ZVESTOBE je delo. — sem dejal v — ki je se skrbno predemo eno željo imam in si-3i prečitali ta roman z ena-►eljem, kakor sem ga ja/ sem se učil na p-lmet, in j stokrat sem ponovil do->esede. zdaj sem bil pa ra-, kako bodo učinkovale. eni svet. v deželo Buddhe. Na Kitajskem si pa ne izbere vdova smrti na grmadi, temveč se zastrupi ali pa obe-i. V Indiji je v starin ča-ih prisililo vdove k rmrti javno mnenje. Na Kitajskem je pa dar.o vdovi na prosto voljo, ali hoče .s svojim življenjem dopirnesti dokaz zakonske zvestobe ali ne. iilzonne je vzel rokopis in preti pozorno naslov. — Dvoje mu-lukih src. Hm. hm.... zakaj tako »sten naslov Najvažnejše je pri nanu, da se ljudem že naslov if i Naj bo vesel Vdova, ki. sklene slediti možu na oni svet. si izbere v ta namen primeren kraj. potem pa pokliče sorodnike in znance za priče. Že več ur poporej se zbero prijatelji, znanci in radovedneži na določenem kraju, kjer postavijo malo tribuno, prevlečeno z rdečim blagom. Nad tribuno stoje vešala. s katerih visi z rdečimi svilenami resami ovita vrv. Pod vešali stou mož in če pride rodbina miza in stol. Na mizi so pripravljena najboljša jedila. Ob določeni uri se približa dolga vrsta nosil-nic. Na prvi nosilnici nosijo štirje, kuliji vdovo, kateri slede sorodniki. Vdova, ki ima na sebi poročno! i obleko, sede k mizi in začne jesti. To je njena zadnja gostija. ima žena doto ali. ne. je bilo ia je deloma še zdaj večinoma vprašanje onih moških, ki si življenja brez trdne gmotne podlage ai: ceio bogastva in iz njega izvirajoCvgr* brezdelja ne morejo misliti. Če je šlo za pošten ejso žen-ko in seksualno moralo, se ni nikoli m-slilo na doto. V Ameriki je za žensko že davno žaljiva misel, da bi morala poleg .■»veje izobrazb- in dobrih lastnosti prinesti v zakon še denar. Tudi v drugih kuh .mih državah izgublja dota vedno bolj svoj prvotni odločilni pomen. Pae pa zahtevajo zdaj moški od ž-... a.' v zakonu služijo in pomagaj nositi breme zakonskega živi Tako sodelovanj? žen pri pr.dobivanju gmotnih dobrin v za k a j mnc?o bolj moralno, kakor bil. kategorična zahteva, da ttt "">-na imeti doto. Toda ta :v ' v se da postaviti ore?, zlih 3: ieo.i--* samo. če- je zakon brez ctr nasprotnem primeru je skoro vedno vzgoja otrok kamen spodtikc kajti mati. ki ostane v služil, nc more dovolj skrbeti za otrok-.-. Toda v naši gosjoodarski krizi je » mnogih primerih neobhodn. potrebno. aa služi tudi žena. kaj'1 sicer se rodbina ne more preživljati. To. kar zna in more žena delati. je enako dragocen kapr.ui kakor denar. Za zakonsko življenje 1 torej oborožena prav tako. kakor v stisko je vedno umestno, da prime za delo tudi žena. Božič Iz dolge vrste preteklih let v bančnem poslovanju, pridobili smo izkušnjo, ki nas uči, da dobrosrčnost naših rojakinj in rojakov tudi v slabih časih ne pozna meje za dobra dela. Na podlagi te izkušnje smo uverjeni, da se boste tudi letos spominjali svojih dragih v stari domovini, z večjem ali manjšim denarnim darilom za Božične Praznike. Z najbbljšimi zvezami, smo popolnoma pripravljeni za točno izvršitev vseh naročil, vendar prosimo ne odlašati s pošiljat-vami, da nam bo mogoče nakazane zneske dostaviti obdarovancem pravočasno. Med jedjo se zabava s svojimi prijatelji in znanci. Nihče bi ne verjel, da se pripravlja na smrt. Potem vstane in vrže med gledalce prgišče riža. Vsi planejo na ' zr i sreče". Mnogi stopijo k tribuni in naroče vdovi, kaj' naj sporoči njihovim svojcem na onemu svetu ; Končno se približa slovo. To ni | slovo tr našem pomenu besede. Nobeno oko se-ne solzi, nobenega objemanja in poljubljanja ne vidil Vdova stopi na pručico in si sama zadrgne zanj ko okrog vratu. Iz množice pristopi eden in ji zakrije obraz z rdečim robcem. Potem skoči vdova sama s pručice in obvis na vešalih.Nastane grobna tišina in ko neha telo drgetati, ga prijatelji sname j o in odneso v hram. kjer se tragični kult zakonske zvestobe zaključi s slavnostno ceremonijo. POZIV I Zato je diskusija o tem. ali na služi v zakonu tudi žena, brezpredmetna, kajti to narekuje eksistenčna nujnost, ne pa zapravljivost in i nečimernost žen. ki bi si hote. prislužiti kaj za svojo parado. In izkušnja nas uči. da žena v zakonu nikoli ne gre z lahkim srcem zx BLAZNIKOVE PRATIKE za leto 1931 CENA 20 CENTOV Vsi naročniki katerim je, oziroma bo v kratkem pošla naročnina za list, so naproŠeni, da jo po možnosti čimprej obnove. — j Uprava liata, j SLOVENSKO AMERKANSKI KOLEDAR za leto 1931 Letos je posebno zanimiv CENA 50 CENTOV knjigarna 'glas naroda" Sis WEST It STkEEI NKW YORK, N. I. do- hcicoi. ipomin na igra čustvo nobene vloge, kaže vo -vidnost. ki sem jo zakrivil, ko sem jo moč na vsakem koraku. M se vam nehote zmečkal klobuk. Vid'- skrije pod debelo kežo ali pa -i te tole tu — pokazal je na koš pa- preskrbi z u njem prevlečen ži-io-pirja, — so sami rokopisi. Za vasi dec. da mu take neskladne * pa napravim izjemo in v dokaz, da moreju do živega. ObčutljiveJš mi je res žal. da sem vam zmečkal možki se pa z bogatimi žen -k am: klobuk, vam rokopis vračam. j ne poroče. temveč si izbero aru .m iz ljubezni. Vprašanje je. ali naj za s. ažkom. Ve namreč zelo dobro Nadeva o Američanu, ki je izginil1 Zastrupljenje z alkoholom. da trpi pri tem gospodinjstvo, da Pred | v okolici KckStajmce Je ^ am wml je -zgoja otrok pomanjkinva 111 da v noči od 18. n-a 19. marca leta kajlnji kmet Nikola Bog dano vič ku-domače ognjišče ne bo tako. kakr- j 1928 je ob čudnih okolnos.ih izginil hal žganje. V hiš. se je oglasila tu-oi biu- je žen. ki j bas nticaj dni prei vrvnivsi se Ame- di 36-letr.a Seka Faanovičeva da bi ne dale prednosti gcspodin5tvuiriean Josip Bincrman-Firman. sla- t>. poskusila žganje. Ko je že zado-in vzgoji otrok pred javnim pokli-|nujo5 v Vrbiku tik Zagreba. Usodne s:: poskušala, .se je nameravala vr-cem. ce bi jim bila dana možnost n,a je alavil god v neki bližnji go- niti domov, čim je šla mimo izo;re. Pridobitev moderne dobe ie;,t !ni v dru;-. svcjih SJ3ed>v Josi. kotla. poinegu h,.nJa. ie porabila da Je dobila ženska enake pravi-)pa Hrsaka in Lulce Ja;:u,-a. «,0_ crilikc ±3 je v naglici izpila še znat- ce. Kakor moški. Z enakimi pravi- j ^tIne ^ je Bittermann v družbi o- no kehčino mc. nega žganja. Že pri canu so pa prišle tudi enake dol>- j mtajeaai usedov in še m-terih prvih korakih pr. t: dc.nu se j^ o- n, Neben pameten človek 2nancc, napoU1 v stanova- ne-vestila. Njen ,vak ju je s težavo se aj ne spcdUka na tem. da je tlje Hr aka. kjer sc slav- nadalje- s ara vil v d ,t, •• .■ h.so. kjer je u- dooiia ženska tudi enako pravic , = , , " . . , „ . J . . , . !V2i.. Oiwic? 1 ure ^e je družba mrla iurad: za- rupljenja z alko-d> avnega uderstvovanja m odveč •„ „ „ , I "5»J. .. A.iir..1 j.i je _ a^ je govoriti o tem. da bi bilo treba; mu Qd ^^^ dne ,p .»tter_ zen,ke iz javnih poklicev odstra-jmaii.Pirman brez slerlu Uve. niti, ko jih čaka doma kopica: „ • , . iO?:ia FLiicijs.^a preiskava n: a-jved-g. dmh m raztrganih otrok. Ženi- , , . „ ... 'Ia do uspeha Zaslišani njegov; mv-n.i delovna sposobnost je njena . ... ... . ... ' ,.. , ... ' tovariši so odlo:no cdklanjali dota m ze roditelu ki so mislili na , _ . . j . , , .. , , v^>ak sum. Te dni pa se je /usahlo to. da bi jo poslali v solo, so ji dal. doto, ob katero je ne more pripraviti nobena finančna ne gosoo- durska kriza. Vlogo, ki jo je igrala i Pred neka} dnevi ..in I avta v prejšnjih časih je prevzel;? j sprla Luka Jasuš« 111 Josip Hršak. ter v sainc: n *.r.\nstcv v Rajhen-zciaj v veliki meri usposobljenost | stanujoča ooa v Vrbiku. Med ostri- bursu. kjer je bil znan pom imeni: besedam., ki .sj j.'idale se in tja. nom "pater Gera: .1 . Nedavno pa zaradi Heršakovega sina. kateremu je zapustil samostan m prišel v Noje Jatiu^i v neki seslilm priložil za- vo mesto v frater.^ki oblek:. Ža na-ušnico. je dejal Heršak. " Kaj mi- slednjega dne pa so ga vid h v novi Ssliš. da b-do tudi mojega sina po- civilni cbl ki. Kmalu na.o pa je iz-|jedle win;?, kakor so Južka!" S te- ginil in so ga sedaj našli obešene- _ _ mi besedama je Heršak gotovo mi- ga. Žena spokojnega Mavca. Eliza- Knez Buelow. nekdanji nemški |slil na Bittermanaa-Pinnana. beta. pripovedu- da je pokojni mor. kancelar. poroča v svojih sporni-j Sosedje, ki sc ta prepir poslu-aH. oi v In - m.n en misticizmu m r.ih o čudnih metodah, s katerimi;50 za-cvo javiil ki je Her- ckx ni bil p polnoma normalen. V je hotel cesar Viljem II. naitJžaIri Ja2J-a aretirala. Preiska- takem razp-r tožen ju e najbrže izvr-;>rijatelje v inozemstvu. Anglež- va 100 d gnala, ali je na sumu kaj šil samemar. je hotel pridobiti z "brezobzirno i rodlage aii pa je morda Heršak v odkritostjo", kakor 'e Viljem ime- očital Jaguštu reči. ki se n;>o Pretep zaradi žen ".oval svoie nevljudno 111 neumno j godile, početje. V nekem intervjuju s po- . Jčevalccm Daily Telegrafa"* je1 Prekmurski kmet umorjen v ( a-.menoval Angleže preplašene zajce.! koven, misleč v ^voji omejenosti, da se jim, 25. novembra je bil sredi mesta nekaj, kar je osvežilo misterijtien dagedek. Samomor bivše-a fratra. Pred dnevi so našli v ntkein gozdu pri Karlove a truplo nekega obc-šenca, -.tarc^a približno 35 let. Uvedeno poizvedovanje je ugotovilo, da obt.tn.j Jcsip Mavec, k: je bil prvotno trgovec, rio pa je njegova e namreč trgovina prt ,iadla. je stopil ko; fra- ženske za eksistenčni bo i. ARHANGEL VILJEM II 00 prikupil. Dosegel je seveda ravno nasprotno in v svetovni vojni so izvršen zelo zagoneten un^ur. č?jar ž.tev je postal ^eljak Ivan Žaieg iz Angleži dokazali, da le niso taki sela Lipa v d0Uijelendavskem si-zajci, kakor je mislil Viljem v svoji,2U 25 110V£m»,ra je namreč vr-nadutosti. S takimi stvarmi se je; m v čak:vcu velik živin-.ki seiem. Viljem pri Angležih onemogočil. jna katerega £G pn,u kap,a cd bil2a zato -e s tem večjo vnemo delal na- dale, Euvl nafli v eni ze, ,>. da bi se prikupil carju Niko- i r3metnih ullc sred: mc.,.;, Z.rbga laju. S;x>čctkii je eir deloma ob-1 "•udoval svojega kroi.anega tovari- a zavoljo njegove clločncsti. kas leje pa mu je postala pruska oho-.ast z oper na, da je ni mogel več orenesti. To neprijetno ču-tvo 'e Viljem prav po :iep- trebnem goji* n dražil carja s -. -Urni nasveti Is preklano gijvo mrtvega v m iki krvi. Pri njem ni.iu naši: nobenega denarja iz čegar -klepa^ da j gre za roparski umor .Nisni.i na lovu. V m obiski. Razen teg.i p.t ",e pošilja i V Bačinsken; potoku pri K,i. u 1 se je pripetilo nesrečno naključje. V Nemškil vasi pri Trebnjem je krojač Jo.< j Ceh pr.-el s svojo ženo Ani va^ova k pose^.nku Meža nu. ki je cba pogostil s pijačo. Kmalu nato je prišel tudi 30-letni go-sti'nitar in krojač Alozij Op ira iz Nemške vasi. ki ga je Mežan kot dobrega prijatelja prav tako pogostil .s kozarcem vina. Opara je pri te.; priliki vprašal Čehcvo ženo Ano, zn-kaj se vedno prepira z njegovo ženo Mar' . Pri tem ga je Cehov a p; rinila v stran, da je pl usknilo iz njegovega kozarca vino. nakar je Opara dejil: Pa ne ne bom pil, če m: t,*a n? privoščiš". Ž naglim za-< krerom • ko^il nato mez Cfhove prot Opari, ga zgrabil za vrat. udaril pe.-' .io po gl pahnil v ve- earju slike, ki pričajo o brezmejni pri ketorem je čevljar Dobro-av Mi-jžo. nar pa pred hišo, ku .• je Opa-nadutosti tega predstavnika oho- i letič izgub i ž ivljenje. Po dogevo- ra obležal nzavesten in d bil t udi lega prui^ištva. Podobice mu if 'ru so se takoj po kosilu podali na naslikal dvorni slikar Knackfuss 1 lov štirje lovci ter zavzel, dol če-po Viljemovih navodilih in ta jihina me.-ta. Miletiču je b.lo orikaza-je pošiljal carju kot svoje lastne no mesto pod nekim obraščenim umetniške izdelke. Prvo sliko j' hribčkom. Ker so bila tla vlažna. Viljem poslal carju po zavzetju ki- | niu je spodrsnilo. Pr: tem se je spro-taiskega mesta Kiaučava. ki je do!žila puška in naboj ga je zadel v le-svetovne vojne ostalo pod oblastjo, vo stran prsi. Lovci .so takoj pokli-Nemcev. Na nji je bil domišljavec jcali ?dravnlka. a preden je ta dospel Viljem vpodobljen kot nadangel i na kraj nesreče, je bil Milelič že Mihael, ki z golim mečem poziva mr^v krščanski svet na križarsko vojno proti poganski pošasti budizmu Nov senzacijooale« vlom v Sara-Ta slika je seveda vzbudila veliko nejevoljo med milijoni budistov-skih vernikov in silno škodila nemški politiki. Druga slika je predstavljala zopet sv. Mihaela v oklepu, posejanem s pruskimi orli in okrašenem z nemškim železnim križem, kako preganja duha teme. 1 jevu. Sarajevska policija je vpregla vse sile, da bi prišla na sled vlomilcem., ki so oplenili blagajno gimnazije, j Medtem pa je v soseščini gimnazi- hude po.-kodbe n-a desni noii. Morali so ga prenesti domov, nato pa v bolnico K J K STA ANTON BASČA in moj brat JERNEJ KUHAR, doma .z Kaši i a Devica Marija v Polju. Prvi je bil v Clevelandu in drugi pa v Waukeganu Prosim cenjene rojake, če kdo ve. da nu javi. ali pa naj ^e sama ogla-sita. Vdova lvaJ?a Dobmar, roj. Kuhar, .Maribor. Jugoslavija, 1 2x 12& 13 > STAKEJSA ŽENSKA. ki hoče iti na deželo v državo Mass.. je, pri lesni firmi Perera b i izvršen dobi dober dom in primerno plačo, vlom v pisarno. Vlomilci so odnesli Pišite ali pa pridite. napadajočega hram Miru in Reda. j 3000 Din gotovine in več obveznic Ta slika bi bila morda carju všeč. saj je nekako ponazarjala boj proti revoluciji, ki je bila zadušena 1. 1905. Vendar pa je car opazil n i sliki samega sebe, oblečenega v nekako siromašno spalnosrajco in zročega v nemem občudovanju na sv. Mihaela, ki je imel Viljemov obraz in njegove podjetno zasukane brke. V ozadju pa je pod nemškim poveljstvo križarilo rusko in | nemško brodovje. To smešenje je carja seveda le razjarilo in postat je sovražnik Viljema, v čemer ga je glasti podpirala carica-mati. Tako je mož brez okusa in takta na nemškem prestolu z eno samo "svojo" sliko podrl, kar je nemška politika sezidala v desetletnem delu. S svojo domišljavostjo je zaigral tudi cesarstvo in vsemu svetu nakopal nesrečno svetovno vojno. Jennie Matiček, vojne škode. Vlomilcem še niso pri- 51H Monroe Street. Brooklyn, N. Y. šli na sled. j <3x 9.11&13 ' SEZNAM KONCERTOV: 14. dec.: Gostovanje v operi "Hoffmanove pripovedke", Chicago, 111. 28. dec.: Radio-koncert WJAY, Cleveland. Ohio. 31. dec.: Lorain, Ohio. Btnovec SnfpHic, i933 E. ItS. St, Mali Oglasi imajo velik uspeh ■ ■ Si Prepričajte se t ^ HHHniSilf-' ~> Hl'-aMM;,—1 .. m _ 0 A NEW YORK, SATURDAY, DECEMBER 13, 193« ■umom DAILY k e. t B. Carovniško zlato. DE filYIJmjA. Za Glas Naroda priredit G. P. »Nadaljevanje.) — Ali se ti zdi to tako kmalu? Za moje hrepenenje je to prava večnost. Prodno pu grem, določiva termin najine poroke! Stopila je k oknu ter položila vroče čelo na mrzlo šipo. — Že sedaj? — Juta. — je vzkliknil. Ona se je ohrabrila. — Leto žalovanja ni še končano. Vzdlhnil je. — A nato, Juta, — ti boš vendar moja žena. V pričetku avgusta bo lahko najina poroka, kaj ne? Z vročimi pogledi se je ozrl vanjo. V notranjem se je stresla ter zatrla bolesten vzklik. — Dobro, kot želiš, Herbert! Pretekli so že tedni izza njegovega od potovanj a. Juta jih je prežita kot človek, ki not: s seboj težko breme. Ni mogja biti več vesela, — ker ni mogla pozabiti Goetza Gerlachhausena. Kaj bi da>a, da razveljavi zaroko! Herbert pa je imel njeno oese-do ter ni mogla storiti ničesar. Bila je še vedno prepričana, da jo Herbert ljubi brezmejno ter se skušala pregovoriti, da mu bo nekega dne lahko vračala ljubezen. Na vsak način ji je bilo lažje, ko je Herbert odpotoval. Sedaj je labko več mislila na Goetza Seveda, stari oče ga je spravil v skušnjavo, ko mu ie dal možnost, da bo postal gospodar Ravemua in Schonroda. A z ljubeznijo do druge v svojem srcu je moral vzbuditi / njenem srcu misel, da ljubi le njo. Kako jo je pogledal takrat, ko si je v gozdu brisala solze, tako nežno, ia je mislila, da zre v nebo! In vendar Je bila vse le prevara ter hinavščina — Otrok, ne zame, v tvojem interesu sem stavila predlog. Mislim, da hrepeniš po Herbertu! — On. bo prišel za Božič, — je rekla kar tjavendan. — Ej. kakšna pametna nevesta si ti! Juta je pogledala svojo mater, kot da ji hoče nekaj odvrniti, a stisnila je ustnici skupaj, da zadrži pripombo. Sedla je ter si podprla glavo z rokama. Nato pa je rekla, navidez povsem mirno: — Ne morem čutiti tako pretirano, kot čutijo neveste v romanih! Gospa Stemeck je vadihnila — Življenje je povsem drugače. Visoki občutki umirajo v našem nežnemu očesu. Sploh pa je dost; bolj prijetno, da nima! v tej točki ^o'CAT prenapetih nazorov, kajti kot si rekla: Človek mera biti vesel ter zado- j —__ voljen! Fontana, A. Hochevar — Jaz sem precej ckorne narave, mama, ter se nisem mogla dolgo! 840 Franclac0, LaI časa premagati. Tvoja življenjska povest me je zelo ganila ter mi po- COLORADO POZOR, ROMI 1 b naslova oa Usta, katere«* prejemata. J« razvidno, kdaj Vam Je naročnina pošla. Ne ča- j kaj te toraj, da se Vas opominja, temveč obnovite naročnino aU direktno. aU pa pri eni tih naših zastopnikov. kazala, kako težko je lahko življenje! Sedaj pa sem prišla zopet v ravnotežje. Naj postanem zopet gotova z samo seboj in ne.boš imela več vzroku, pritoževati se. Gospa Sterneck je vstala ter jo objela. — Moje ubogo dete, strašno žal m: e. da ti nisem mogla prihraniti te izkušnje! Vendar pa bedi potolažer.a. S*svojim možem boš prišla v prostrani svet in boš našiti zopet veselje nad življenjem. Jaz te že vidim v duhu kot proslavljeno središče sijajne družbe, oblečeno v krasne obleke ter okrašeno z najfinejšimi derv.anti druž ne Ravenau! Ali si že kdaj videla kaj lepšega kot je ta nakit? — Juz ga sploh nisem še videla! (Dalje prihodnjič.) PIJAVKE Pijavke rabijo zdaj ljudje že zel j, velikih pijavk v Nemčiji 40. za 1000 j redko, v prejšnjih časih, ko so b - malih pa 25 dolarjev. j le v medicini zelo razširjene. I bila pa trgovina s pijavkami razvi-i tn posebno v Franciji in v Ham-i Prav je storila, da mu je pekazaia. kaj misli pravzaprav o njem. Gvendelina se je od tukrat zelo izpremeniLi Dosegla je. kar je nameravala in življenje je ležalo zopet sijajno ter vabljivo pred njo. Vendar pa .»e ni mogla otresti neprijetnosti. Ali so jo mučile žalostne oči Jute? Ali je bila ljubezen do njenega otroka, ki je kljub vsemu vstala njenem srcu. kriva tega tajnega nemira? Ali pa so vstajale sence mrtvih pred njo ter ji jemale počitek ter rolr ki si ga je želela? burgu, zelo dobičkanosna. Pijavk« so dovažali zlasti z Ogrskega in iz Turčije, iz Hamburga so jih pa izvažali v vzhodno Indijo in v Ame- j riko. Po velikosti so bile razdeljene v pet vrst. Prve. tako zvane kravje, so bile največje in 1000 jih je tehtalo 8 funtov. Tem sledile velik" pijavke, ki jih je šlo na 5—7 fun-. tov 1000, srednjih jih je šlo na 5— v I 4 funte, manjših 1000 na 1 do poldrugi funt. najmanjih ali "nitk' pa 1000 na pol funta. Sredi preteklega stoletja so plačevali za lOCO L v pijavk se je izplačal in zato, so 1 -idje poleg uvoženih lovili tudi domače ali pa so jih celo gojili. Glavno je bilo, da so imele pijavke v ča^u razmnoževanja čim ugoci- j neše pogoje za življenje in v tem je bila največja težava. Pijavke to lovili poleti in mnogi lovci so bi'.i pri tem zelo spretni. Lovec je ho dil ti.' pasu po vodi in brskal z no-j go po blatu na dnu. Moral je pa pazi::, da se mu plazeča se pijav ka ni prisesala na telo. Bližajoč* se p. avko je moral spretno prijeti s kazalcem in sredincem desne roke ter jo potisniti v platneno vrečico, visečo za pasom. Denver. J. Bcbutto Pueblo. Peter Culi«. A. Saltlč. Salida, Louis CosteUo. ~ Walsenhurg, M. J. Bajuk. INDIANA Indianapolis. Lnula ILLINOia Aurora, J. Verblcb Chicago. Joseph Bllsh, J. Bevčlč Mrs. F. Laurich. Andre v SplUar Cicero, J. Fab>a. Joliet, A. Anzelc, Mary Bambicn. J. Zaletel, Joseph Hrovat. La Salle, J. SpeUch. Mascoutah, Frank Augustln North Chicago. Anton Kobai Springfield, Matija Bar bori ch Waukegan, Jože Za!sne. KANSAS Glrard. Agues Močnik Kansas City. Frank Žagar. MARYLAND Stcyer, J. Čeme. Kltzmllier, Ft. Vodoplvst. MICHIGAN Calumet. M. F. Kobt Detroit, Frank Stular, An t. Ja-1 nezich. 15. decembra: Eurupa. Cherbourg, Bremen 16. decembra: Slauretanla. Cherbourg 17 dec»mbra: President Roosevelt. Cherbourg, liano burg. New York. Cherbourg, Hamburg 18. decembra: Urej-dtrii, Cherbourg, Bremen 23. decembra: Atbt-rl Haliin, Cherbourg. Hamburg 24. decembra: • America, Cherbourg, Hamburg 26. decembra: Bivmeri. Cherbourg, Bremen ^Milwaukee. Cherbourg, Hamburg 27. decembra: I'arm. Havre L.c viatlian, Cherbourg 31. decembra: Pres.-jent Harding. Cherbourg, burg 23. januarja: IMinUud. Cherbourg, .\nlweri*en 23. januarja: lli i_tiaml>»;uu. Hut re 29. januarja: IlurvjKi. Ch rbourc, Brtnicu 30. januarja: *>laoe>tJ<\ Cherbourg Mi!« auk'i-. Cherbourg. Brt-u 3. februarja: l »t Crujix-. Havre lUmia, N"u«»oli. G«ijo\j 4. februarja: I*re»:Jen t lio burg LjtutH'liland, 6. februarja: IK* de Franc ,'stvelt. Cherbourg. Ham-Cherbourg, Huinbuig I la vre Ham 3. januarja: Maur<"im)i.>. < ''■ • Bremen. Cherbu I>- Oraiw, (lav Clevt-laiid, Chert 6. Januarji : Air.ntf rdu;i IU>tt<-rdam •• -i g rg, i;rtrnt-ti -rjj, Hurnbuig Boulogne .. i 7. februarja: AquiUnia, 9 februarja: llfimeli, CI 11. februarja: Am»ri.;i, C» Xcvk York. 12. februarja Sut'gjrt. Ch» 16. februarja: Euro pa. Chti Clitrbourg rbourg. Brem rb«iurg. Chvrbouri liaml'une Humbui g rlr-.urg, Brem< '-rg.CBreuirn 7. januarja: DeuLscli'antl. 9. Januarja: Suturii! u Ti- Clit-rL' ui g, Ilami trg "7. februarja' Li/j)<-Itc. Hairn Augustus. XaiHjti, 10. januarja: Majt'-t ji-. Cherbourg Am-iiia Cht-rbourg. Hamburg Ni vedela. Občutila je kes za marsikatero uro svojega življenja. Mi- j »lila je na prva leta svojega življenja v zakonu. Nato je prišel strašni čas ločitve od prvega moža. Bila je razvajena ter je sipaia denar z obema rokama, ne da bi mislila nu povračilo. Takrat pa so prišli slabi časi! V Monte Carlo je spoznala Franza von Sternecka, ki je prišel s svojo sestro-vdovo ter sinom v Monte Carle, da poskusi svojo srečo. Bil je i Jep inoi zelo prijetnega vedenja. Radi neke sumljive stvari pri dirki je maral vzeti slovo tokratni častnik. V upanju, da s pomočjo igre podpre svoje finance, je prišel v Monte Carlo, a se je zmotil, čeprav je nastopal kot milijonar. Tudi Gvendelina je zapazila, da so njeni franki kopneli kot sneg na južnem solncu. Igrala sta komedijo in konečno sta se vzehi, ko jima je zmanjkalo vseh virov. Informirala sta drug drugega o svojem prejšnjem življenju ter pridela živeti skupaj. Iluzij nista imela nikakih ter si medesebojno dovolila polno ter neomejeno prostost. V tu zakon je prišel sin Herbert po smrti svoje matere. Franz Stemeck je nekoč izrazil željo .da se mora Herbert poročiti s hčerko njegove žene. S tem bi bili otvojreni sijajni izgledi za vse. Ta ideja je bila sprejeta z navdušenjem. Odtakrat niso pustili Jute oci, da lahko posežejo vmes ob primernem času. Ko je bila Juta stara šestnajst let. so odpotovali vsi trije v Ženevo Že takrat si je Gvendelina {»barvala lase. da lahko dospe do svoje hčerke ter jo seznani s Herbertom. Juta pa je bila preostro zavarovana. Ne da bi kaj dosegli, so morali Sterneckovi zopet odpotovati. Nato pa je umrl Franz Sterneck nenadoma na posledicah padca. To se je zgodilo v noči. ko se je vračal pijan domov. Gvendelina se je vrnila s Herbertom v Nemčijo ter pričela iz Berlina poizvedavati po Juti. Nekega dne pa sta zagledali v listih oglas, da iščejo hišnjo za Ravenau. To je bila ugodna prilika, katero je Gvendelina kar najbolj izrabila, seveda zase. V ta namen je hotela vtihotapiti Herberta Sonfelda v Ravenau, da lahko pridobi Juto. Se predno pa je mogel izvršiti svoj načrt, je umrl grof. Treba je bilo napraviti drug načrt, katerega je izvedla z vsemi podrobnostmi. Žalosten obraz Jute je bil neprestano očitanje matere. Lahko bi opustila svojega zavetnika, če bi hotela, ne da bi škodovala sami sebi, a nato ni «mela niti misliti. Padel je prvi sneg Dami sta sedeli v salonu ter gledali skozi zaprto okno. Zunaj je bilo polno snega. Kot pošasti na dvorišču zakletega gradu so izgledali zmaji. Juta je r.loboko vzdihnila Vsa okolica se je prilegala stanju njene duše, kjer so bili zamorjeni ' si brstiči ljubceai in sreče. Njena mati je držala, knjigo v rokah, a zrla preko nje. Obraz Jute se ji je zdel bled in suh. Črno obleko je še vedno nosila. Otrok, U vzdihuješ! Ali imaš tako hrepenenje po Herbertu? Ali hočeš za par dni v Berlin? Juta se je obrnila. — Po pravici rečeno, — ne. Potovati po zimi je skrajno neprijetno. — je oogovorila izogiba je — Potem vsaj lahko prideš vsaj enkrat med ljudi! Pri tem lahko tudi napravimo božične nakupe. TI nimaš niti pojma, kako prijetno je v takem velemestu • - — V črni obleki ne morem hoditi po zabavah, draga mama! s — Ne bodi tako boječa! Nikdo ne pazi nate. In kako zelo se bo ve-s< UI Herbert! Gotovo je popolnoma razdvojen m otožen v samoti. To ni dobro sfing. z sem vajena samote ter Imam tudi tebe. v resnici, }ae nočem iti proč s Rever.j,ua. Ce pa hočeš izpremerabe. potem se ne oziraj name. Gospa Sterneck Je zmajala z glavo. KNJIGARNA "GLAS NARODA" 216 West 18th Street New York, N. Y. POUČNE KKJIQE: Abecednik slovenski ............ .25 Angleško slovnihko berilo.......2.— Angleški učbenik ..........................1.40 Angleško-slov. in slov. angL slow JI Amerika in Amerikanei (Trunk)..S.— Angeljska služba ali nauk kako ae naj streže k sv. maši...........It Veliki Sreto i'tsmo stare in nove saveze. lepo trdo vezana ..............3.— Sadno vino .................... .40 Spolna nevarno«! ............t.. .25 Sadje v gospodinjstvo............75 Učna knjiga in berilo laškega jezi* ca .......................... 1'vod v Filozofijo (Vebern . .1.50 vsevede* slovenski .80 spisovuik trgov* Boj nalezljivim boleznim ...... .75 Veliki ___ _ _ Cerkniško jezero ...................1.M skib in dragih pisem ..........2.25 Euclid, Domači iivtnozdravnik« trd. vez. ..1.60 Vo&ilna knjižica ............... .50 DomaČi iivinozdravnik. bro§.....1.25 Zdravilna zelišča ...............40 Domači zdravnik po Knaipu: Zri in plevel, slovar naravnega trdo vez...................1.50 zdravilstva ....................1.50 bro£lrano....................1.25 Zbirka domačih zdravil .........60 Math. Kumie bolezen v domači hiši. Govodoreja ......................1.50' tih, Hrvatih in Srbih..........13% Gospodnjstvo................... 1JS0 Zdravje mladine ................1.25 Hitri računar .................. .75 Jugoslavija, Melik 1. zvezek ....1.50 2. zvezek, 1—2 snopič ...... 1.80 , Kletarstvo (Skalieky) ..........2.00 Zgodovina Srbov- Hrvatov in Slo Kratka srbska gramatika....... .30 vencev (MelitJ Knjiga o lepem vedenja: Zdravje in 2 z v. .1.20 trdo vezano ................1.— Kratka zgodovina Slovencev, Hrvatov in Srbov .Si Kako se postane driavtjan Z. D. JB5 Kako se postane ameriški državljan .15 Knjiga o dostojnem vedenja .... .50 Kat. Katekizem ................ JI Liberalizem .................... JI Ljubavna in snubiina pisma .....35 Vlaterija in eneriija ............1.25 Mlada leta dr. Janeza Ev. Kreka .75 Mladeničem, J. zv............... Ji0 II. zvez. .. Prorokovalne ...................................80 karte ......................1.— RAZNE POVESTI in ROMAHI: Ana Kar.-nina Ciolstoj) 1 zanimivi roman (- zvezka)..$5.50 Amerika, povsod dc^ro. dama najbolje ...................... .69 Agitator (Kersnik) broi. .......M Mladeničem, II. i v............. 3% AndreJ Hof«................... Beneška vedeievalka _.......... ^5 Belgrajski biser ................ J5 i Beli mecesen ................... .40 i Bele noči, m«n jnnak...........60 i B&Ikansko-Tnrčka vojska ...... 3» Balkanska vojska, ■ slikami.....25 Boj in zmaga, poveec...........80 Blagajna Velikega vojvode...... .60 (Bor, roman .................... .65 Burska vojska.................. .46 j Beatin dnevnik .................60 Božični darovi...................35 Božja pot na Bledo.............26 ; Božja pot na Šmarni ffori ........ .20 . . (oba zvezka skupaj JO) Mlekarstvo ......................1.— ■Nemiko-angleikl tolmač ........L46 Vaj boljša slov. Kuharica. 668 str. lepo ves. tuttgu! I, Cherbourj 16. janusrja: Havre t?l 1.. u.s. C.it I'rtnieri I lamb 18. Tebruarja- Pr. si-l^r.t llu bun; Al: ert Hallii:, 13 februarja: P.. rim. lU.uJ..j 20. februarja: I'aris H«vt. Uij nij»ic. Cli 21. februarja: N'-w A mat« Uott. rdam 25. februarja: !:rt»M-n CEi rUn.B. Iluinburs JUr. Br lUtfton, I Sn Cti 17. januarja Aquit ! nlu. lTt bur^ :d-Dt Cherbou'if HatUiiiB. C •Ujiirj;. II 21. januarja: b.jr^ AlUrt WasUJnfft' iitllin, CIj t'h' rboui: 1 iam- 25. febr.iarja: I >r. -I,-: , <'i 27. februarja til '4 P. M.I Najkrajša j>>>t po želt-aniri V.«ak«l-> v i«>s,b:ii kabini z \seini in"0ernimi u'lobic•stini. — I"ijafa in slavna frau* coska kuhinja, lziedno tiizke 11-1 i. Vpraša Jt»» kater^KakolI !>TMjl>]aščcm.-g.L agi-nta FRENCH LINE STATE STREET NEW YORK, N. Y. Tratnik is Jos. Koren. Sheboygan, J obrv WEST ATiT.TB: Frank fflcok. V JUGOSLAVIJO PREKO HAMBURGA z znanimi, hitrimi parniki HAMBURG NEW YORK DEUTSCHLAND ALBERT BALLIN Redna teaen&ka odplutja. ZMERNE CENE Pripravne žele2jiiške zveze z vsemi deli Jugoslavije. Tudi odplutja znanih kabinskih parnikov: ST. LOUIS, MILWAUKEE, CLEVELAND S'ax'na kuhinja in ii--prekoslj»\a služba v vst-h razi't^lih Za navodila vpra.šajte katen-KH-koli lukaln.-ga z;istopnir.a ali HAMBURG-AMERICAN LINE 39 BROADWAY. NEW YORK Vsak zastopnik Izda potrdilo »t. svoto, katero ]e prejel. Zastopnike rojakom toplo priporočamo Naročnina za "Glas Naroda: Zrn eno leto $0.; za pol leta $3. ca fttlrl mesece $2.; za četrt leu ti .50. Ne« York City je 17. celo leto Naročnina ss Bvropo Je ti. ea ce lo leto. j Kako se potuje v stari kraj in nazaj v Ameriko. Kdor je namenjen potovati v start kraj, je potrebno, da je poučen a potnih listih, prtljagi in raznih drugih stvareh. Vsled nase dolgoletne izkušnje Vam ml zamoremo dati najboljša pojasnila In priporočamo vedno le prvovrstne brzo-parnike. Tudi nedržavljanl zamorejo potovati v stari kraj na obisk, tod* preskrbeti si morajo dovoljenje za povrnitev (Ret urn PermitHz Wash -ingtona, ki je veljaven za eno leto Brez permita je sedaj nemogoče priti nuzaj tudi v teku G. mesecev in isti se ne pošiljajo več v stari kraj, ampak ga mora vsak prosilec osebno dvigniti pred odpotOTa-njem t stari kraj. Prošnja za permit se mora vložiti najmanje eden mesec pred nameravanim cdpoto-vanjem In oni, ki potujejo preko New Torka je najbolj?, da v prošnji označijo naj se jim pošlje na Barge Office, New Vork. N. V. KAKO DOBITI SVOJCE IZ STAREGA KRAIA Glasom nove ameriške priseljeniške postave, ki je stopila v veljavo s prvim julijem, znaša jugoslovanska kvota 845 priseljencev letno, a kvotnl vtzeji se izdajalo samo onim prosilcem, ki Imajo prednost ▼ kvoti in ti so: S ta riši ameriških državljanov, možje a-meriških državljank, ki so se po 1. junija 1928. leta poročili; iene in neporočeni otroci izpod 18. leta poljedelcev. Ti so opravičeni do pr*e polovice kvote. Do druge polovice pa so opravičeni žene in neporočeni otroci Izpod 21. leta onih nedr-žavljanov, ki so bili postavno prt-posčenl t to dežele za stalno bivanje . Za vsa pojasnila se obračajte aa poznano In zanesljivo BXKSER STATE BANK ps COKTLANDT STREET H?