LETO VII. PONEDELJEK, 15. AVGUST 1977 Št. 8 Polletni obračun 1977 Obračun za prvo polletje Izkazuje boljši poslovni rezultat kot v enakem obdobju preteklega leta in tudi boljši rezultat kot je predvideno s planom. Izjema je TOZD Mojstrana, ki izkazuje slabši rezultat zaradi nizkega kritja pri vhodnih in garažnih vratih, plan pa tudi ni izpolnjen, ker prodaja Miko garnitur še kar ni stekla. Boljši poslovni rezultat je dosežen zaradi močnega porasta prodaje v vseh TOZD, kar je v primerjavi z nižjim porastom stroškov (predvsem fiksnih) vplivalo na večji čisti dohodek in s tem tudi na večji ostanek dohodka za sklade. Obračun za polletje 1977 je sestavljen po plačani realizaciji in je enako veljalo že v letu 1976. Ker pa je za polletje 1976 veljal škov za doseženo realizacijo, je zaradi boljše primerjave obračun preračunan na fakturirano realizacijo. Podatki za polletje 1977 v primerjavi z enakim ob- 1. Celotni prihodek 146.770 2. Porabljena sredstva 108.683 3. Dohodek 38.087 4. Zakonske in pogodb, obveznosti 6.622 5. Cisti dohodek 31.465 6. Delitev čistega dohodka —■ za osebne dohodke 25.275 — za stanovanjski prisp. 1.581 — za sklad skup. porabe 350 — za posl. sklad TOZD 1.709 — za posojilo skladu feder. 1.950 — za rezervni sklad 600 dobjem preteklega leta in v pri-drugačni način ugotavljanja Stromer javi s planom za leto 1977 izkazuje za podjetje v celoti: 192.361 205.786 140 106 140.450 148.637 137 105 51.911 57.149 150 106 8.720 9.431 142 108 43.191 47.718 152 110 34.744 36.407 144 105 2.345 1.495 95 64 984 1.000 286 102 1.750 5.236 306 299 2.183 2.135 109 98 1.185 1.445 241 121 (v tisoč din) zneski indeksi 1977 1976 g 1976 plan 1977 1977 ly// a Po TOZD do doseženi ob polletju 1977 sledeči rezultati: Bohinj Rečica Mojstrana Podnart Trgovina 1. Celotni prihodek 78.244 69.447 10.501 16.679 20.802 2. Porabljena sredstva 52.131 51.484 9.082 12.597 18.434 3. Dohodek 26.113 17.963 1.419 4.082 2.368 4. Pogodbene in zakonske obveznosti 4.053 3.331 280 614 605 5. Čisti dohodek 22.060 14.632 1.139 3.468 1.763 6. Delitev čistega dohodka: —■ za osebne dohodke 16.244 10.775 1.753 2.434 728 — za stanov, prisp. 672 446 64 100 30 — za sklad skup. porabe 541 357 — 86 16 — za poslovni sklad 2.836 1.654 ' ' 570 854 — za posojilo federaciji 1.063 873 — 162 37 —- za rezervni sklad 704 527 — 116 98 7. Izguba — — 678 — — Po TOZD so v primerjavi s preteklim letom in v primerjavi s planom za leto 1977 doseženi sledeči rezultati: (v tisoč din) indeks 1976 1977 o\ Bohinj 1. Celotni prihodek 59.522 71.442 78.244 131 110 —- od tega izvoz 28.329 —• 37.137 131 — 2. Proizvodnja po DIS cenah 71.259 69.465 97 — plošče 71.259 31.698 100 — pohištvo 12.045 11.362 94 — žaga 20.503 :-.589 105 — iso-span 4.587 3.337 73 — kovinski oddelek 2.346 1.476 63 3. Proizvodnja po količini plošče m2 — obloge m2 — lesna moka ton — žagan les m3 — isospan zidaki kom. Rečica 1. Celotni prihodek 49.604 60.774 69.447 140 114 — od tega izvoz 2. Proizvodnja po DIS cenah — vrata — žaga 3. Proizvodnja po količini 7.830 49.519 33.206 16.313 3.370 52.043 34.829 17.214 43 105 105 106 — vratna krila kom 45.896 74.150 77.428 168 104 — podboji kom 18.121 32.625 34.425 189 105 — žagan les m3 8.761 8.585 8.970 101 104 — obloge m2 29.661 88.980 92.792 313 104 Mojstrana 1. Celotni prihodek 6.659 12.891 10.501 158 81 — od tega izvoz 84 — — — — 2. Proizvodnja po DIS cenah 3. Proizvodnja po količini — 10.782 9.832 — 91 — vhodna vrata 3.347 3.658 3.781 113 103 — garažna vrata 764 741 615 83 83 — MIKO elementi 2.784 4.940 1.504 54 30 Podnart 1. Celotni prihodek 9.420 10.996 16.679 177 154 — od tega izvoz 1.200 — 660 55 — 2. Proizv. po DIS cenah — 12.998 14.932 — 115 — žaga — 5.060 4.370 — 86 — obloge in zaboji 3. Proizvodnja po količini ■“ 7.938 10.562 133 — žagan les m3 3.445 3.610 2.741 80 76 — obloge m2 44.170 96.395 112.206 254 116 — zaboji m3 1.465 1.570 1.431 98 91 227.469 301.130 299.405 132 99 31.202 30.110 83.123 266 276 • 90 100 109 121 109 14.049 13.550 14.261 102 105 203.505 260.980 186.120 91 71 Iz primerjalnih podatkov je razvidno, da je celotni dohodek kar za 40 % večji kot leto prej in da so visoko presegle lansko realizacijo vse TOZD. Drugačna je slika pri izpolnitvi plana, kjer je podjetje v celoti plan doseglo 106 %, po TOZD pa plana ni izpolnila Mojstrana. Primerjava proizvodnje daje enako sliko kot celotni dohodek, vendar z razliko, da poleg Mojstrane. tudi Bohinj plana ni izpolnil. V Mojstrani je razlog v izpadu prodaje MIKO elementov in delno garažnih vrat, v Bohinju pa izpad pri pohištvu zaradi (Nadaljevanje na 2. strani) 17. julij - krajevni praznik Bleda Z velikim ponosom in samozavestjo lahko trdimo, da ni kotička v naši prelepi svobodni Sloveniji, ki ne bi bil povezan s spomini na veliki boj slovenskega ljudstva. Temni gozdovi, širni travniki, prostrane košenice, pašniki in njive so bili prehojeni podolgem in počez, saj so se vsepovsod na različne načine borili za osvoboditev številni partizani, zavedni in požrtvovalni aktivisti, pa vztrajni ter odločni mladinci in pionirji. Prebivalci blejskega kota so prav tako prispevali svoj delež in Bled sam je poln štorov, kjer so se dogajali pomembni dogodki v času NOB. Eden takih prostorov je kamnolom na južni strani Straže. Tam so se 17. julija 1941 sestali blejski mladinci, da so se pripravili na svojo prvo veliko akcijo. Počakali so, da se je stemnilo, nato pa delali vso noč. Drugega dne ob prvem svitu so bili po vsem Bledu, ki je bil zaseden in zastražen od okupatorjevih vojakov, vidni sledovi dela pogumnih fantov. V grajskem kopališču in pred lekarno sta plapolali zastavi z rdečo zvezdo, po zidovih in ograjah so bili nalepljeni plakati s pozivi na oborožen upor, asfaltirana cesta od Bleda do Lesc je bila popisana z revolucionarnimi gesli, somišljeniki in pomagači okupatorja so dobili pismene opomine. Visoki funkcionarji gestapa so besneli zaradi nezaslišane drznosti, v srcih poštenih prebivalcev Bleda pa se je prižgala iskra upanja. V spomin na ta edinstveni dogodek so nekaj let po osvoboditvi proglasili 17. julij za blejski občinski, pozneje pa krajevni praznik. Seveda ta akcija blejskih mladincev ni bila edina, sledile so ji še druge, ki so bile že marsikje opisane. Nekaj blejskih fantov je odšlo v gozdove že konec leta 1941, v naslednjih letih pa vse več. Sestavljali so borbene edinice na Pokljuki, Mežaklji, Jelovici, odhajali so se borit na Primorsko, podali so se čez Karavanke, da so zanetili plamen upora med Slovenci na Koroškem. Tudi o tem je bilo že veliko napisanega in povedanega. Nekdanji blejski partizani, ki so danes že precej postarani, radi obujajo spomine na težke dni, pripovedujejo o bojevanju sedanjim pionirjem. Leto za letom prihajajo v šolo ,kamor jih ob različnih priložnostih in praznovanjih vabijo predstavniki pionirske organizacije. Učenci z velikim zanimanjem poslušajo pripovedovanje in potem to opišejo v svojem glasilu. Posebno všeč so jim pripovedi o neustrašenih pionirjih, ki so bili najboljši prijatelji borcev. Prav te dni so mi slučajno prišli pod roke že deset let stari spisi, v katerih učenci opisujejo delo medvojnih pionirjev. Izmed njih sem izbrala dva, ki opisujeta delo dveh članov delovne organizacije LIP Bled. Oba tovariša sta znana kot dobra družbenopolitična delavca. Anton Golc bi sam napisal svojo zgodbo na bolj zanimiv način, ker on to zna, tako pa bo opis bolj zgoščen. Avtor šolskega spisa namreč pripoveduje, kako je Golčev Tonček postal pionir in kurir. V začetku leta 1944 so imeli na Rečici pionirsko organizacijo. Sestajali so se skrivaj v Golčevi kolarski delavnici in se pogovarjali, kako bi jo Švabom čimbolj zagodli. Velikokrat so ponoči prerezali telefonsko žico ob železniški progi, trosili letake, a Tončka je poleg tega terenski obveščevalec porabil še za kurirja. Nosil je pisma, ki jih je skril pod klobuk, v nogavice, za srajco, prepešačil je na stotine kilometrov, da je oddal pošto na pravem mestu. Zdravko Knaflič je prav tako kot zelo mlad pionir sodeloval pri trošenju letakov, za kar ni smel vedeti nihče od domačih. Nekoč pa mu je mama napolnila nahrbtnik s partizansko literaturo, obvezami in soljo. Obuti je moral veliko prevelike čevlje, ker drugih ni imel. Ves ožuljen je prišel do Begunj, priti pa je moral v Drago. Srečal je zapornike, ki jih je nekam gnal in kričal nanje nemški vojak. Fantiček je pogumno zaklical »Heil Hitler«, v žepu pa stisnil pest. Nemški vojak se mu je celo nasmehnil, kot bi ga hotel pohvaliti. Zdravko je hitro odpetal s ceste na stezo in srečno oddal nahrbtnik partizanom, ki so ga čakali. Spominov je veliko, a počasi bledijo. Prav zato pa moramo poskrbeti, da se bodo vsaj nekateri ohranili, saj je njihova sled živa in jasna, vzrezana tudi v dediščino prihodnjih časov. Naši revoluciji moramo dati priznanje, ki ji gre, saj ta revolucija še vedno traja, je živa in neminljiva, ni opremljena z datumi začetka in konca. Tudi danes so nam potrebni borbeni ljudje, tudi današnjim borcem za socialistični razvoj in samoupravljanje je potrebna revolucionarnost, črvstost, tovarištvo, medsebojno zaupanje, kolektivni duh in samokritičnost. Spominov na slavne dni naše zgodovine in preteklosti so posvečena tudi praznovanja in proslavljanja. Krajevna skupnost Bled vsako leto poskrbi za kako posebnost, da je pomen krajevnega prazni- ka bolj poudarjen in bolj viden. Letošnje praznovanje je bilo povezano z drugimi obletnicami sodelovanja in povezovanja z in jubileji, pa tudi v znamenju drugimi kraji. Na Bledu sose na dan pred praznikom zjrale folklorne skupine iz različnih krajev. Šle so v sprevodu po blejskih cestah. Igrali sta godbi iz Lesc in Gori j. Pred festivalno dvorano je bil koncert gorjanskih godbenikov, ki so tisti dan slavili svoj jubilej. Njihov gost je bil pevski zbor iz dolenjske Ribnice, ki je zapel nekaj pesmi in navdušil poslušalce. Skupščina Krajevne skupnosti Bled je imela slavnostno sejo, na kateri so počastili spomin na padle blejske borce. Posebna delegacija je položila venec k spomeniku na partizanskem pokopališču. Predsednik skupščine je na kratko orisal delovanje krajevne skupnosti v preteklem obdobju in njene načrte v prihodnjih letih. Na svečano sejo so bili vabljeni tudi še živeči udeleženci akcije 17. julija 1941. Zvečer so v festivalni dvorani nastopile folklorne skupine s svojimi plesi. Tako se združuje in povezuje kulturno ter politično delo, naše proslave in praznovanja morajo biti odraz napredka na vseh področjih. M. S. Nova trgovina v Murski Soboti V zvezi s splošnim gospodarskim razvojem in razvojem naše delovne organizacije, skladno z našo dolgoročno poslovno politiko smo se samoupravno odločili za razširitev lastne trgovske mreže na področju ožje in širše domovine. Kot rezultat teh odločitev je bila najprej organizirana trgovina na Rečici, pozneje v Zagrebu in končno tudi v Murski Soboti. Svečana otvoritev nove prodajalne v Murski Soboti je bila 30. julija ob 11. uri. Že ob 10. uri zjutraj omenjenega dne so se začeli zbirati ob prijetnih zvokih domače in gorenjske glasbe, pred lepo okrašenim vhodom v poslovalnico, vidni predstavniki oblasti in družbenopolitičnih organizacij iz Murske Sobote in Radovljice, predstavniki naše DO ter ostali obiskovalci. K svečanemu vzdušju je prispevalo tudi lepo vreme, ki je panoramo okrog »šoping« centra v središču mesta, kjer je naša poslovalnica naredilo še bolj svečano in prijetno. Točno ob napovedanem času je utihnila glasba in napovedovalec je po pozdravu vseh udeležencev najavil ing. Franca Bajta, direktorja, kot govornika na tej svečanosti. Uvodoma je dejal: »Danes odpiramo tretjo poslovalnico naše temeljne organi- O pomenu trgovine na murskosoboškem območju je govoril direktor Franc Bajt, ki je poslovalnico tudi otvoril Otvoritve nove prodajalne se je udeležil tudi predsednik Skupščine občine Murska Sobota zacije maloprodaje. To poslovalnico smo načrtovali že dolgo in konec leta 1975 smo konkretneje pristopili k realizaciji zastavljenega cilja.« Ko je opisal cilj odpiranja nove trgovine, je poudaril: »Naš namen je, da se s takimi trgovinami čimbolj in neposredno približamo potrošniku. Poleg ne- Po programu je sledila predaja ključev kolektivu nove poslovalnice. V imenu delovnega kolektiva LIP Bled je ključe predal predsednik skupnega delavskega sveta Stanko Iskra, za kolektiv nove poslovalnice v Murski Soboti pa je ključe prevzel Franc Kodila, dosedanji vodja poslovalnice v izgradnji. Takoj po svečanem delu so nove prostore obiskali številni gledalci, ki so z velikim zanimanjem ogledovali naše proizvode posredne prodaje in zadovoljevanja potrošnikov imajo naše poslovalnice tudi pomemben delež pri raziskavi trga, uvajanju novih proizvodov na tržišče ter hitrejše povratne informacije o dogajanju na trgu.« Nato je množico seznanil s kompletnim proizvodnim programom naše delovne organizacije in na kratko orisal razvojno pot našega kolektiva od ustanovitve pa do danes, predvsem iz organizacijskega kakor tudi iz tehnološkega in prodajnega področja. Ob koncu je še poudaril: »Naj še omenim, da nam bo poslovalnica v Murski Soboti verjetno prinesla poleg povečanja prodajnih možnosti še večjo povezanost s tem delom Slovenije, ki v prihodnosti lahko rodi tesnejše sodelovanje tudi v kooperaciji in skupni proizvodnji s podjetji tega področja.« Izvajanje govornika so udeleženci pozdravili z burnim odobravanjem. Polletni (Nadaljevanje s 1. strani) še nezaključene investicije in iso-span zidakov zaradi pomanjkanja cementa. Posledice neizpolnitve plana so seveda najbolj vplivale na poslovni rezultat v TOZD Mojstrana, kjer je dosežena tudi najnižja stopnja pokrivanja 20,6 %, povprečno za LIP pa znaša 39,3 odstotke. Zamrznitev prodajnih cen ima namreč najbolj neugodne posledice ravno pri vhodnih in garažnih vratih, kjer je vpliv podražitev izdelavnih materialov v zadnjih letih največji. Ker ima Mojstrana ob polletju izgubo, je potrebno v roku 15 dni sestaviti program ukrepov za odpravo motenj v poslovanju. Delovna Težko je opisati svečanost tega trenutka ob predaji ključev, kajti prisrčni stisk rok izraža več kot bi z besedami lahko povedali. Ponovno so se oglasili zvoki lahke glasbe in sledil je ogled novih poslovnih prostorov ter razstavljenih eksponatov. V sproščenem tovarniškem pogovoru z domačini o tem in onem smo izvedeli veliko o njihovih željah, predvsem pa to, da bi naša nova poslovalnica v Murski Soboti bila resnično obojestranska pridobitev. Po trditvah družbenih in javnih delavcev, ki spremljajo javno mnenje v tem kraju (njim gre tudi zahvala, da smo uspešno in v tako kratkem času uspeli izpeljati celotne priprave), je mnenje o uspešnosti te poslovalnice zelo ugodno. B. S. skupina, ki je bila imenovana spomladi letos pa je že pripravila program ukrepov, ne oziraje se na polletni rezultat, ker so že v začetku leta pričakovali težave. Na splošno smo lahko s polletnim poslovnim rezultatom zadovoljni, saj je dosti ugodnejši kot v enakem obdobju preteklega leta in v celoti za LIP tudi izpolnjuje planska predvidevanja ali zadolžitve za polletje 1977. Seveda pa moramo upoštevati, da je rezultat razmeroma skromen, kar je odraz težav v katerih se je lesna industrija nahajala in pa težav s prilagajanjem naraščajočim cenam proizvodnih materialov, storitev in raznih prispevkov. J. L. Sklepi samoupravnih organov SDS (15. 7. 1977) 1. V 12-dnevno javno razpravo je dal sistemizacijo novih DM v DSSS in ukinitev nekaterih DM v DSSS. 2. Samoupravni organi v TOZD in DSSS, ki imajo pristojnost za sprejem novih delavcev, naj upoštevajo spremembe in prenos posameznih del na računalnik in v zvezi s tem koordinirano kadrujejo. 3. Svet za izobraževanje in strokovne službe imajo nalogo, da vnaprej predvidijo DM, odnosno zaposlene na teh DM, katerih delo bo zmanjšano, oz. prenešeno na AOP, za nadaljnje šolanje in morebitno zasedbo DM v oddelku za organizacijo poslovanja in AOP. 4. Sprejel je sklep o pristopu k samoupravnemu sporazumu o združevanju dela in sredstev za proizvodnjo cementa v novi cementarni v Anhovem. S sprejemom sporazuma se ukinja sklenjena kreditna pogodba. 5. Sprejel je tudi sklep o združevanju sredstev na osnovi sprejetega sporazuma o združevanju dela in sredstev za proizvodnjo cementa v novi cementarni v Anhovem v skupnem znesku 5.440.000 din, od tega na novo še 3.850.000 din. Salonit pa vme 960.000 din vplačanega posojila. 6. Sprejel je sklep, da prispevamo za dokončanje investicijskih del I. etape in pričetek gradnje II. etape smučišča Kobla 1 finančni delež in 4 garancijske deleže. 7. Sprejel je pravilnik o določanju tajnih podatkov ljudske obrambe in o načinu njihovega zavarovanja ter pravilnik o organiziranju in izvajanju družbene samozaščite. Svet za gospodarjenje (12. 7. 1977) 1. Obravnaval je program širjenja materialne osnove podružnice in Centrale v letu 1977 in soglašal s predvidenimi naložbami. 2. Zborom delavcev je predlagal v sprejem spremembe samoupravnega sporazuma o temeljih plana srednjeročnega razvoja za obdobje 1976—1980, DS TOZD-ov pa sporazum o cenah proizvodov in storitev v GLG za leto 1977. Svet za izobraževanje (12. 7. 1977) 1. Na podlagi razpisa in prispelih prošenj je razdelil štipendije in sprejel v uk vajence. 2. Obravnaval in rešil je naslednje prošnje: — Henrika Blažiča iz DSSS za povrnitev stroškov šolanja in izredni dopust za šolanje na II. stopnji visoke šole za organizacijo dela Kranj — proizvodna smer; — Joža Matjaža iz TOZD Mojstrana za povrnitev stroškov šolanja in izredni dopust za šolanje na I. stopnji visoke šole za organizacijo dela Kranj — proizvodna smer; — Ivanu Bassanese je odobril nadaljevanje študija na Biotehniški fakulteti — lesarski oddelek s pogojem, da po končanem šolanju vrne podjetju štipendijo, ki jo je prejel za šolanje na tehniški fakulteti za lesarstvo; — na prošnjo Alojza Luskovca, ki prosi za povrnitev stroškov šolanja na II. stopnji visoke šole za organizacijo dela Kranj je svet sprejel zaključek, naj najprej konča I. stopnjo in šele nato lahko prosi za povrnitev stroškov šolanja na II. stopnji visoke šole za organizacijo dela Kranj. 3. Štipendista Rajko Sečnik in Janez Tomažin sta prekinila šolanje na tehniški šoli za lesarstvo. Štipendijo sta prejemala 7 mesecev. Svet je sprejel sklep, da morata štipendijo vrniti v 14 enakih obrokih. Svet za splošne zadeve (28. 7. 1977) 1. Imenoval je komisijo za izbiro imena pohištva na podlagi natečaja, objavljenega v Glasilu. Le-to sestavljajo: Edvard Prevc, prof. Niko Kralj, Drago Pauluša, Vinko Čuden in Miro Kelbl. 2. Pregledal je pripombe, ki so prispele na osnutek pravilnika o varstvu pred požarom. Zadolžil je komisijo v sestavi Stanka Iskra, Joža Marolta in Mirka Arha, naj pripombe prouči in uskladi s pravilnikom ter spremembe dostavi na prihodnjo sejo sveta. Svet za družbeni standard (27. 7. 1977) Nova stanovanja, ki bodo vseljiva 25. avgusta, je na osnovi rang lestvice dodelil naslednjim prosilcem: 1. v Boh. Bistrici: — Ladu Cesarju 3-sobno — 2-sobno stanovanje Lada Cesarja pa je dodelil Francu Pikonu — Egonu Miheliču 2-sobno, — Miheličevo stanovanje (3-sobno) pa je dodelil Zdravku Rozmanu — Mileni Korošec garsonjero, ki je bila zamenjana za stanovanje Emila Bernjaka — Zdravku Medja 1-sobno v stanovanjski hiši v Rožni ulici 12 2. v Radovljici: — Ani Šifrer 3-sobno (polovico sredstev za nakup je prispevala Železarna Jesenice) — stanovanje Ane Šifrer (na Bledu) je dodelil Valentinu Vragoloviču — Mat jeti Sedej 2-sobno (polovico sredstev za nakup je prispeval Merkur) — Alojzu Tomažinu 3-sobno Zasedanje DS TOZD REČICA (20. 7. 1977) — zaradi majhnega pokrivanja se SM-5 hrastov podboj začasno izloči iz tipskega programa proizvodnje. — Na vse zaposlene se apelira, da bolje izkoriščajo delovni čas, da zmanjšujejo število in dolžino odmorov v času delovne izmene, ker le s tem lahko prispevamo k še boljšim rezultatom, ker je sedaj za to ugoden čas. Poleg tega DS apelira na vse zaposlene, da vestneje skrbijo za splošni red in higieno v TO. V kolikor se stanje ne bo izboljšalo, se bo proti tistim, ki tega ne bodo upoštevali, disciplinsko ukrepalo. — Pristopi se k izgradnji pokritega proizvodnega skladišča v izmeri ca 3400 nf po predračunski vrednosti 22.508.513.— din in da je soglasje k najetju kredita pri banki v višini: — za osnovna sredstva 6.750.000.— din — za obratna sredstva 2.000.000.— din — Daje se soglasje k povečanju investicije za razširitev proizvodnje pohištva in uvajanja novih izdelkov v TOZD »Tomaž Godec« v Boh. Bistrici. — Soglasno je bil sprejet predloženi samoupravni sporazum o cenah proizvodov in storitev v okviru GLG za leto 1977. Zboru delavcev pa DS predlaga v sprejem spremembe samoupravnega sporazuma o temeljih plana GLG za obdobje 1976—1980. — Potrdi se sprememba sistemizacije delovnih mest v TOZD Rečica in sicer: ukineta se obe delovni mesti »knjigovodja materiala« (šifra 271008) in eno delovno mesto »obraču-novalec OD« (šifra 261661), potrdi pa se sistemizacija novega delovnega mesta »kontrolor dokumentov« v oddelku priprave proizvodnje. — Sprejme se samoupravni sporazum o temeljih samoupravnih planov SIS preskrbovalnega območja Elektro Gorenjske. Za podpisnika se pooblašča Stanka Ažmana. — Potrdi se nabava naslednjih osnovnih sredstev: 1 kom omara ognjevarna za obrambni material ca 5.000.— din 1 kom vrata za vhod materialov v halo vrat ca 52.000.— din 1 kom baterijski viličar z opremo ca 240.000.— din 2 kom robni furnirki za podboj SM ca 1200.000.— din 3 kom žepni kalkulatorji v ca 4.500.— din — Hikel Brunu in Cupar Zvonku se odobri izredno plačan dopust v času od 7. do 28. 8. 1977 za udeležbo na mladinski delovni akciji »KOŽBANA 77« — Galiskemu društvu Mlino se odobri brezplačna dobava 15 kom vratnih kril z napako (škart) za opremo orodišča v gasilskem domu. — Galiskemu društvu Gorje se odobri brezplačna dobava 30 kom izrezov od vrat in dva voza žagovine. V CSSR Iskanje novih možnosti in starih vezi je navedlo Slovenijales, da v svoj prostor kontaktiranja vnese tudi tovarne lesnoobdelo-valnih strojev na Češkem. Ker sta možnost in obseg direktnih stikov s tovarnami skoraj izključena, ostaja edina prilika, da si preko izvoznih podjetij omogoči pregled nad asortimanom in ostalimi pogoji. Slovenijales kot dobavitelj — posrednik strojne opreme je v ta namen organiziral ogled lesnoobdelovalnih strojev s praškim podjetjem Stroj-import. Na ta ogled je povabil nekatera podjetja in med njimi tudi naše. Potovanja sem se udeležil namesto obolelega tov. Muleja skupaj s tov. Lapom. Obe dve enoti, ki ju namreč predstavljata Podnart in Rečica, sta zainteresirani za nakup večstranskih skobelnih strojev. Omejevanje uvoza strojne opreme iz zapad-nih držav je spodbudilo iskanje novih možnosti in ena izmed teh je tudi uvoz iz ĆSSR. Ker je članek namenjen širšemu krogu, ne bo odveč, če vse- buje poleg čiste suhoparne strokovnosti tudi nekaj potopisnih elementov. Potovanje se je pričelo 29. maja 1977. Zbirno mesto je bilo določeno: Zagreb — letališče, od koder smo z letalom odpotovali v Prago. Radovednost, ki jo ponuja sprememba okolja in drugačni načini življenja, je bila delno potešena s sicer uniformiranim sprejemom, ki pa je bil zadosti vljuden in kljub temeljitosti kar hiter. Prvi stik s Češko nam je posredoval taksist, ki pa je kot povsod po svetu tudi tu skušal svoj zaslužek povečati z našim naivnim odnosom do vrednosti v kronah. Kasneje smo se lahko prepričali, da v tej državi cene razen pri natakarjih in taksistih trdno stojijo in so jasno označene v nacionalni valuti na vseh artiklih in cenikih, katerih se striktno držijo. Problem prebivanja ob prena-trpanju hotelov zaradi festivala glasbe Praška pomlad smo si morali začasno rešiti z nastanitvijo v hotelu Internacional, ki so tudi po razsežnosti hotela za nas težko dojemljive. Nisem prepričan, da smo plačali tako ceno zaradi zajtrka ali bleščečih Karlov most v Pragi tal, oboje je bilo dokaj poprečno. Morda so to opravičevale le dimenzije v višino in širino, tako da smo ob obilici narodov, ki smo jih tu srečevali, doživljali resnični nabilon, v dimenzijah pestrosti. Grožnja iz cenika, da se bomo morah predčasno odpovedati gostoljubju, je prekinila to občudovanje, drugo jutro smo se preselili v nam do-stopnješi hotel. Čas, ki smo ga imeli na razpolago za turistično paralelo, smo do konca izkoristili. S kolegom sva nedeljsko popoldne in večer porabila za ogled tistih delov Prage, ki so po starobitno-sti in umetnosti resnično enkratni: Karlov most, Staromest-ne namesti, Husov spomenik. Prašna brana, mestna hiša s svojo uro. Ko prebiraš na zlizanem kamnu vrezane črke, ni veliko nemških besedi, starejše so latinske, ki poveličujejo pobudnike, graditelje in mecene teh pomnikov. Mlajši napisi so v češčini in nas konkretneje seznanjajo z retrospektivo češke zgodovine. Tudi novejša zgodovina ni pozabljena — iz solidarnosti je zapisana kar v štirih jezikih: v češčini, angleščini, ruščini in nemščini. Zapis je na velikem kamenitem panoju, na odkruše-ni steni stare mestne hiše. Seznanja nas s težkimi trenutki češke zgodovine, ko je ob odhodu obupanih tevtonskih poražencev — esesovcev grozilo uničenje teh čudovitih spomenikov. Vendar so to preprečile sovjetske čete, katerim je dolžna Praga vso veliko hvaležnost. Veliko novejše zgodovine je simbolizirane s tanki in topovi, ki stojijo na podstavkih. Tudi razdejane Lidice niso pozabljene. S slikami, fotografijami in besedilom nas opominjajo na marsikaj, ki so ga priredili nemški esesovci. Taka. pohvale in posnemanja vredna pozornost, počasi bledi, ko za njo vstajajo spomini na razsežnosti uničevanja, ki jih je prinesla zločinska blaznost neka-ternikov. Vtisi so, ki puščajo sledi in vzpodbujajo razmišljanja. Nedelja se že skoraj preveša na ponedeljek, ko se s kolegom vračava po odmevajočih praznih ulicah v veličastni Internacional. Vsak najmanjši kašelj na velikem prostoru pred hotelom doni kot salva. Soba, ki jo imava s kolegom, ima okno v fasadi hotela in spanec prekinjajo od časa do časa petje in glasne razprave vračajočih. Vsak od udeležencev se trudi za pozornost, bolj je petje neuglašeno, bolj je glasno. Nekatere narodnosti so že itak prikrajšane na melodičnosti svojega jezika in si pomagajo s taktom in glasnostjo. Spomini in vtisi pa se mešajo in izgubljajo, spanec počasi le leze pod kožo. Praška pomlad poje-njuje, vstaja čisto navaden prozaičen dan. Dan, ko smo začeli prve pogovore s predstavniki praškega podjetja Strojimport. To podjetje zastopa na mednarodnem tržišču tovarne lesno obdelovalnih strojev. Bilo je govora predvsem o postavljanju osnovnih pogojev, o rokih dobave, cenah in možnostih nabave rezervnih delov. Vsi principi bodočih odnosov bi se po njihovem morali prirediti osnovnemu planu, ki je zakon za proizvajalce in trgovce. V nadljevanju razgovorov so nam predlagali načrt ogled tovarn, kjer stroji ponujenega programa delajo. Ker se je vsa stvar približevala našim željam, nismo iskali svojih variant ogleda. Prvo potovanje je teklo preko dežele, ki je sam gozd in njiva. Ceste so do malega vse asfaltirane in dobro urejene. Prometa je sorazmerno dovolj, vozila so vseh rangov in starosti. Skoro polovico srednje Češke je prizadejala huda ujma — drevje, po večini smrekovo, je brez vrhov. Konice je polomil zaledenel sneg z vetrom do enega metra in še več. Tako sicer urejeni gozdovi kažejo žalostno sliko. Sredi tega potovanja so nas opomnili, da smo na prvem cilju, in sicer v tovarni strojev (Nadaljevanje na 4. strani) V ČSSR (Nadaljevanje s 3. strani) TOZ Svitavy. Obisk je bil le formalen, brez dovolenja višjih forumov nismo mogli v proizvodne obrate.. Predstavniki tovarne so nam v sejni dvorani skušali kolikor mogoče izčrpno orisati funkcionalnost in kunstrukcije strojev iz njihovega programa. Tu so nam tudi točneje nakazali možnosti iskanja referenc, tako v CSSR kot drugje. Nam, lesarjem ,se je čudno zdelo, da v tovarno strojev ne moremo, v tovarno pohištva pa lahko. Ponujale so se vse vrste razlage — od bojazni za eventuelno izvirnosti pri gradnji strojev ali zanemarjanje lesne proizvodnje. Oboje je nesmiselno, saj š kupljenim strojem ponudiš več kot načrt; dočim v produkciji ne more biti noben način dela tako nezanimiv, da ne bi bil upoštevanja vreden. V tovarni pohištva v Trebiču, kamor smo še isti dan šli, so nam pokazali obrezovalne linije, vendar na žalost v mirovanju. Strojne naprave so bile v remontu. Ogledali smo konstrukcije strojev in njihovo vključevanje v linije, več ni imelo smisla. Vrnili smo se nazaj v Prago preko cele vzhodne Češke. Po celem področju nismo videli neobdelane zemlje. Naslednij dan smo se malone po isti poti odpravili proti Brnu, od tam pa v Bystrice pod Hostinem, kjer je tovarna upognjenega pohištva. Tu teče poleg strojev namenske tehnologije tudi dvoje večstrank FP 160. Skozi te stroje so tekli zelo zahtevni profili. Škoda, da so bili bukovi, tako da prave informacije o obdelavi iglavcev nismo dobili. Iz Bystrice smo se premaknili v Ostravo, kjer smo tudi prenočevali. Slučaj je hotel, da smo naleteli spet na zborovanje. Toda takrat so bili metalurgi tisti, ki so si imeli nekaj povedati. Ostrava je res zato primerna, saj v njenih železarnah dela preko petdesettisoč ljudi in so poleg tridesettisoč rudarjev, ki kopljejo premog, kar lepoštevil-ni kolektiv. Železarne, koksarne in termoelektrarne zavzemajo velike površine med posameznimi deli Ostrave. Vmes so stanovanjska naselja — namesti kot jim pravijo, tudi podobnih razsežnosti. Tako da številka 810 na štiridesetstanovanjskem bloku, kjer smo iskali neke znance, dopolnjuje predstavo o velikostih. Še bolj, ker najbližji sosedje ne vedo za številke blokov. Nam pa se tudi v dveh urah iskanja ni posvetilo, kakšen sistem oštevilčenja so tu uporabili. Na številko smo naleteli povsem slučajno, ker so bile ostale v okolici vse preko 900. Zaradi vljudnosti do čeških spremljevalcev in ker je bilo že pozno, smo si izmenjali le pozdrave in par besedi. Vrnili smo se v hotel, ki ima sodobno ime Anton. Moram reči, da urejenost in udobnost tega hotela zaslužita vse priznanje. Škoda, da si nismo za izhodišče izbrali Ostravo in njen Anton. Naslednji dan smo odpotovali v Hlučin, kjer je tovarna oken in vrat. Tu smo se oddahnili, saj je osnovni stroj te tovarne prav FP 160. Vsi profili so obdelani na ta stroj. Gladkost in ravnost teh profilov je popolnoma zadovoljiva. Informacije o pomiku in kapacitetah tega stroja nas opozarjajo na zahtevnost profilov in dolžine obdelovancev. Tu so bile tudi ponovno poudarjene skrajne tolerance predpro-filov. Ogledali smo si plofiliranje obložnih letvic za polnila. Material; smreka, jelka, bor, stransko blago iz debeljšega žamanja, obdelano tristransko na krožni žagi, vlaga 14 — 17 % (merjeno ob prisotnosti). Vključeni so bili agregati 1, 2, 3, 4, 6, 8. Zadnji je funkcioniral za razrez dvojnikov v 2 X 12 X 16 mm, dolžine 2,10 metra. Merjenje je pokazalo, da so diagonale v mejah + — 0,20 milimetrov, ravnost in gladkost brezhibna. Robne, vraščene grče so bile malo raztrgane. V obeh tovarnah so zadovoljivo ocenje- vali izvedbo in funkcionalnost tega stroja. Izkušnje imajo več s prehodnim tipom, ki ga imajo v tovarni oken še vedno v pogonu pri profiliranju podbojev. Za tega trdijo, da so imeli malo okvar in to le na pomočnem mehanizmu, uležajenje pa daje sorazmerno dobro. Ob povratku v Prago smo se ustavili blizu Svitavy, na precej zastareli žagi z vsemi pomanjkljivostmi in neredom, kakršnega tudi pri nas ni težko najti. Tu je tekla tesarska štiristranka iz proizvodnega programa TOS Svitavy — še nova. Postavljena je bila takoj za polnojarmeni-kom ob robilniku in skoblali so kar iz žage. Površine so bile temu primerne, vendar so nam zagotavljali, da je za lesenjače dobro. No, ker nas je zanimal le stroj, smo vprašali, kako dela s primerno suhim lesom. Pa so nam pokazali skoblane deske, za katere so uporabili zračno suh les. Pri teh je bila površina primerna in tudi oblike niso preveč odstopale, skratka bil je to stroj, ki ga je moč uporabiti za skoblanje grobih, enostavnih gradbenih profilov. Naš študijski ogled strojne opreme v Češki lesni industriji je bil s tem končan. Čakali so nas še zaključni razgovori v Pragi na Strojimportu. Nam je šlo predvsem zato, da bi dosegli enostavnejši konkatk in pa neko sigurnost za nabavo rezervnih delov. Med razgovori so nam zagotovili, da bodo te naše želje Na srečanju urednikov in novinarjev glasil v združenem delu se nas je zbralo v avli Kliničnega centra v Ljubljani okrog stotrideset. Namen tega zbora je bil ogled Kliničnega centra, pogovor z njihovimi predstavniki družbenopolitičnih organizacij. Namen zbora je bil med drugim tudi srečanje s Francem Šetincem sekretarjem izvršnega komiteja predsedstva centralnega komiteja ZK Slovenije. Tov. Šetinc je govoril o obveščanju v združenem delu. Že vstop v avlo Kliničnega centra daje vtis, da je bolnišnica moderno urejena. V ogromni avli s funkcionalno urejenim ča-kalniškim delom z udobnimi klopmi, s telefonskimi govorilnicami, s informacijskimi uslugami, zelo urejeno postrežbo s pijačami in prigrizki, skratka vse v stilu za udobnost pacientov in drugih obiskovalcev. Klinični center stoji nasproti starega. Zgrajen je na površini 80.000 m2. Direktor Krivina nas je v kratkem nagovoru pozdravil z željo, da to srečanje ne bo zadnje jn, da v glasilih predstavimo Klinični center, katerega namen je služiti potrebam po zdravljenju ne samo Ljubljančanom, temveč tudi ostalim bolnikom širom Slovenije in Jugoslavije. Razdeljeni v več skupin smo nato šli na ogled prostorov in naprav. Ogledali smo si moderno kuhinjo od koder razvažajo hrano v posebnih omarah na kolesih. V teh omarah so predali in v njih na ime pacienta pripravljena hrana z ozirom na dieto, ki jo bolnik ima. Večina prostorov je v marmorju, kar daje še poseben videz in poudarja urejenost in higieno. Med drugim je tu tudi orgent-ski center (za hujše poškodbe), kar je posebnost Kliničnega centra. Ogledali smo si sterilizacijski oddelek, oddelek kjer je velika lekarna, kjer vlada velik red in natančnost, vsa zdravila so razvrščena po abecednem redu. V naslednji etaži so veliki prostori pralnice, likalnice, ki sestoji iz nečistega in čistega dela. Tu se odvijajo posebne sortacije — programi pranja se odvijajo po vrsti perila na tekočem traku skozi velikanske pralne stroje do sušilnic in likalnic. Tako gre skozi te naprave 7 — 8 ton perila dnevno. Kako veliko delo je to nam pove tudi poda- in pogoji v elementih ponudbe. Predstavniki obeh zastopstev, to je Strojimporta in Slovenijalesa, so se obvezali za ureditev teh bistvenih pogojev. Mi smo se poslovili v upanju, da je led prebit in da bomo stike, ki so nastali, vsaj ohranjali, če že ne poglabljali. Potovanje domov se je pričelo z enakim uvodom kot v Prago, z razpravo o ceniku s taksisti. Toda takrat smo bili mi zadosti podkovani in so morali pričakovano soudeležbo pri dohodku umakniti. Mi sicer nismo bili neposredni udeleženci teh preračunavanj, vendar se nam je zdelo, da so naša podjetja, ki bodo nosila te stroške, vsaj toliko vredna kot praški taksisti. Uradna procedura ob slovesu se je začela takoj ob prihodu na letališče, ko so nas pošiljali od okenca do okenca za potrdila voznih kart. Predlogi v češčini nimajo istega pomena kot v slovenščini — tako vychodi in vhodi niso isto. No končno smo vse prebrodili, samo čakanje nas je še čakalo. Čakanje na letalo, ki je nekje zaostalo in vsa čakanja na vseh pet kontrol ali kolikor jih je že bilo. Pa tudi to je minilo, sedli smo v češko letalo ruske izvedbe in odleteli brez posebnih prigodb v Zagreb. Nihče ne bi verjel, da sproščenost na domačih ulicah človeka poteši; še bolj ker veš, da to ni izmišljeno, ampak resnično. Slavko tek, da je v pralnici 80 zaposlenih ljudi. Predstavili so nam še non-stop sobe za sprejem bolnikov. Po ogledu prostorov in naprav nam je direktor tov. Krvina povedal še da je v Kliničnem centru zaposlenih 6.200 delavcev. Vsega je 32 TOZD in skupne službe. Na razpolago je 4.500 postelj. V novem delu pa 1.200 postelj. Celoto torej tvorijo, skupno s kliniko, starim in novim delom, še bolnišnica »Peter Držaj« v šiški, psihiatrična bolnišnica Polje, bolnica v Trnovem, bolnica za pljučne bolezni na Golniku in bolnica v Postojni. Klinika ima več funkcij: — v novi zgradbi rešuje vso težko problematiko iz cele republike (kzaistika), — na kliniki je učna baza za medicinsko fakulteto, — tu se odvija znanstveno, raziskovalno delo v povezavi z drugimi klinikami, — kot je omenjeno je to bolnišnica ne samo za Ljubljansko, temveč tudi za novomeško in del gorenjske regije. Tov. Krivina nam je v nadaljevanju povedal, da imajo vse TOZD zbor del. ljudi, del. svet. Večje TOZD imajo tudi izvršni odbor (npr. kirurgija). V TOZD so še delavske kontrole, odbor za medsebojna delovna razmerja, osnovne organizacije ZK, mladinske organizacije in sindikat. Na nivoju kliničnega centra je centralni delavski svet v katerem je na vsakih stopetdeset zaposlenih po en delegat. Stanovanjske probleme rešuje stanovanjska komisija. Po politični liniji deluje svet ZK in izvršni odbor sindikata. V svojem delokrogu imajo še medicinski svet, ki ga sestavljajo predstojniki oddelkov. Problematiko nege in oskrbe rešujejo glavne medicinske sestre na sejah sveta medicinskih sester. Delo v Medicinskem centru je zelo dinamično. Narava dela je štiriindvajset ur dnevno brez prekinitve. O delu samoupravnih organov in drugih dogodkih so zaposleni obveščeni preko biltena, ki ga izdajajo enkrat mesečno žal v omejeni nakladi, ker nimajo zadosti sredstev za te namene. V 9vojem delokrogu imajo zelo pester kvalifikacijski sestav zaposlenih, od takega z nepopolno osnovno šolo, do doktorjev zna- nosti, ža vse 'pa je napisati kaj zanimivega. Težave imajo z dopisniki. Teh je premalo. Obveščanje seveda poteka tudi preko odgovornih služb. V naslednjem obdobju bodo iskali še popolnejše oblike obveščanja. Okrog sto-tisoč ljudi v Jugoslaviji izgovarja ime Klinični center. V samoupravno organiziranost bodo vključevali tudi paciente. Taka hiša mora imeti čvrsto organiziranost — je še posebno poudaril tov. Krivina. Najbrž bo bralce zanimala problematika izgradnje Kliničnega centra. Izgradnja se je začela financirati že leta 1958. Že takrat so se pokazale potrebe po povečani kapaciteti. Diskusije o izgradnji Kliničnega centra, ki bo povezoval slovensko medicino je potekala do 1. 1963. Do 1. 1966 so se pripravljali projekti. Poudariti je treba, da je plod izgradnje Kliničnega centra delo naših strokovnjakov. 13. julija 1966 leta se je izgradnja pričela in bila zaključena 29. novembra 1975 leta. Specifično pri izgradnja je bilo to, da je že 5 let pred zaključkom (1. 1970) začela v zgradbi delati plastična kirurgija. To je pomembno predvsem zato, ker se v sodelovanju različnih poklicev ni zgodil noben incident. Celotna izgradnja z opremo vred je veljala cca. 66 starih milijard. Financiranje je dotekalo do 1. 1973 iz sredstev regij, od 1. 1973 naprej pa iz regionalnih skupnosti. Seveda pa so približno eno tretjino prispevali Klinični center s kreditom in zaposleni z občutno manjšimi osebnimi dohodki. Klinični center ima visoko izobražen strokovni kader, to pa stane veliko denarja. Cene zdravil in prehrane stalno naraščajo, kar povzroča visoke stroške. Osebni dohodki zaposlenih so nizki, fluktuacija je velika. Tov. Krivina in njegovi sodelavci so nam povedali, da je 20 odst. zaposlenih iz drugih republik. Zaradi stalnega prihajanja in odhajanja delavcev je delo v dogovarjanju, obveščanju in večja kvalificiranost zaposlenih zelo otežkočeno. Delovne organizacije naj bi bolj sodelovale s Kliničnim centrom v smislu obveščanja, osveščanja ljudi in pomagale centru pri nabavi prepotrebnih aparatur. Potrebnih je še več aparatur za odkrivanje in zdravljenje obolelih za rakom in razvoj instituta za rentgenlogijo, kjer bodo z novimi napravami odkrivali obolelosti v glavi brez krvavih posegov. Vodstvo zaposlenih je tako poskrbelo za predstavitev Kliničnega centra, kar bo našim bralcem le dalo grobo sliko o velikokrat omenjeni in potrebni ustanovi, ki bo skrbela za zdravje in dobro počutje pacientov v njihovi oskrbi. V nadaljevanju pogovora je povzel besedo sekretar izvršnega komiteja predsedstva centralnega komiteja ZK Slovenije FRANC ŠETINC. Tov. Šetinc je takoj na začetku izvajanja poudaril, da imajo glasila kot sredstvo informiranosti delovne skupnosti veliko prihodnost. To je velik revolucionarni, ustvarjalni potencial. Glasila so sestavni del subjéktivnih sil in posebne oblike boja za nove družbene odnose. Seveda pa mora imeti vsak urednik jasno razredno opredeljenost, vsak namen mora biti v procesu osvobajanja človeka in družbe. Seveda je za to dejanje potreben revolucionar, ki mora biti imun proti sili. Tov. Šetinc je v nadaljevanju poudaril, da tudi danes in jutri ne bo šlo brez težav. Zagovarjati bo treba predvsem interese delovnega človeka, nadaljevati pa boj proti zaostalosti in težnjam nekaterih ~“po posebnih pozicijah. Smo tik pred osmim kongresom ZKS. Predkongresne usmeritve so akcijske. Cim manj ponavljanja. Čim več sil je treba usmeriti za realizacijo že dogovorjenega. Kvaliteta in pomembnost vsakega glasila je nujna. Nezaupanje, da delavec ni sposoben o odločanju je zgodovinsko pogojeno. To pa širijo tisti, ki se bojijo vladajočega razreda. Delavec mora biti čimbolj vključen v delo in sodelovanje nasploh v združenem delu. Naša pot je zaupanje v delovne množice, zato je ta tudi zmagala. Za izgradnjo socializma je nujno, da delavci upravljajo z delovnimi sredstvi. Izgradnjo socializma pa izpopolnjujemo z delavskim samoupravljanjem in razvojem samoupravne socialistične zveze. V enakem položaju pri odločanju o usodi družbenega dohodka in ureditvi materialne plati delovnega človeka, kulturne in druge odločitve, ki zadevajo razvoj družbe. Naš delovni človek mora biti informiran preko delegacij. Zavzemati pa.se je povsod za vsestransko, resnično in pravočasno informacijo. Ta mora biti kritična. Informiranje mora biti idejno politično in etično urejeno v smislu družbene preobrazbe. Pozorni pa moramo biti pri relekciji problemov, kaj je bistveno in kaj ni bistveno. Pisati je treba predvsem o pomembnih stvareh. Važna ni samo odločitev, temveč tudi kako smo prišli do te. Marsikje poudarjajo, da delavci niso zainteresirani za sodelovanje. Te trditve imajo lahko globje vzroke. O dohodku je treba govoriti na delovnem mestu. Tov. Šetinc je v nadaljevanju poudaril, da glasilo ne sme imeti vloge advokature. Prikazovati moramo sredstva in stvarnost. V glasilih je treba opozarjati na probleme in te demokratično reševati. Seveda tega ne bo zmogel sam urednik ali ožji krog sodelavcev. Glasila združenega dela morajo afirmirati rezultate delovnega človeka. Pisanje negativnih pojavov ne bo zasenčilo dobre rezultate delovnega človeka. Glasila morajo vzpodbujati k akciji. Pisanje o negativnih pojavih bo težilo k akciji po odpravi le-teh. Vsaka informacija mora vsebovati idejno politično akcijo. Potrebno je upoštevati revolucionarne cilje, misliti na jutri z zagotovitvijo boljših načinov dela 'in življenja. Informacija mora biti angažirana. Je v nadalejvanju poudaril tov. ŠETINC. Vplesti mora človeka v družbeni odnos, v enakopravno odločanje. Seveda pa mora biti delovni človek kot Subjekt informacije. Tembolje če bo odločal o programu informiranja. Delavec, dopisnik mora informirati o svojih problemih, interesih. Delavci iz skupnih služb se morajo dogovarjati z delavci v proizvodnji, o uresničevanju programa in načinu nagrajevanja. Informacija mora biti revolucionarna in angažirana ne samo znotraj tovarniške ograje temveč mora segati v interese del. človeka, do federacije, v usodo kulture, zdravstva in drugih SIS. Interesi pa morajo biti avtentični, se pravi resnični, objektivni. Bojevati se je proti popačenim, nepravilnim, sebičnim in podobnim negativnim interesom. Subjektivne sile z ZK so sile, ki osveščajo del. človeka, da bo soočal posamezne interese. Odkrivati je širše vidike odločitev del. človeka. Glasila morajo javljati odločitve, tudi take, ki so vpletene v širši družbeni interes. Tov. Šetinc je med drugim še dejal: Tudi KP se mora stalno izpopolnjevati, izobraževati. Biti mora sposobna za spremembe. Zelo važno je plodno sodelovanje ZK v širšem pomenu besede. ZK mora organizirano sodelovati znotraj organizacije. Preverjati, če so interesi v del. organizaciji avtentični. Politično delo ne sme ostati na starih načinih dela, ampak mora napredovati. Napredne rešitve v organizaciji je (Nadaljevanje na 5. strani) Obveščanje je skupni problem vseh zaposlenih (Nadaljevanje s 4. strani) iskati znotraj kolektiva ne pa čakati rešitve od zunaj. Naše glasilo bi moralo pisati več o dejanskih problemih v TOZD. Delati po starem načinu, v TOZD se ne da. Odkrivati je nadrejenost TOZD v takem okviru zaradi česar je nastal. Dokazovati je treba, da to ni samo politična moda. Več boja bo potrebno s površno improvizacijo. Nad glasilom ne sme imeti nihče monopola. Programska baza glasila mora biti samoupravno usmerjena. Še vedno se moramo boriti ne samo proti teh-nokratizmu, temveč tudi proti birokratizmu. Na zaklujčku govora je tov. Šetinc še dejal: Ustvarjalno, odgovorno delo konkretne pobude niso predpisane ampak jih je treba krepiti v skladu z zakonom o združenem delu. Več korajžnega pisanja o dohodkovnih odnosih, ki morajo biti oblikovani na enakopravni osnovi. Treba je najti skupni jezik z delavci, v smislu njihovih problemov, interesov. Poslovna tajnost naj ne bo misterij in povod zaprtosti virov informacij. Odtujevati informacije delavcem pomeni odtujevati odločanje, čimmanj pa naj bo praznega pisanja. Novinar mora biti odgovoren za širše posledice, ki jih ima neka informacija. Vloga novinarja ni nekaj posebnega. To je ena fronta, ista skupna fronta, za uresničevanje socialističnih odnosov. Prisluhniti želji delavcev je način organiziranosti v TOZD — OZD in SOZD v smislu dohodkovne povezavé. V nadljevanju je tov. Šetinc odgovoril na vprašanja novinarjev. Žal1 je čas opravil svoje in še daleč nismo vsi prišli na vrsto. Vprašanje: Povezava novinarjev med delovnimi organizacijami je zelo slaba. Mogoče bi bilo pametno postaviti koordinacijsko telo, ki bi ta pnoble reševalo. Odgovor: Glasila bi se morala odpreti. Ne administrativno ampak vsebinsko. Na območju regije naj bi bila večja povezava med uredniki. Ti naj bi imeli skupna predavanja in druge koordinacije. Vprašanje: Slovensko novinarsko društvo je preveč zaprta, cehovska organ,izaoija. Potreben bi bil kakšen skupen sestanek z uredniki v združenem delu. Odgovor: Dogovorjeno je, da je član društva lahko vsakdo. Seveda je pa določeno kdo izpolnjuje . pogoje, da je lahko član. Seveda je nekaj tudi takih, ki so člani, ne izpolnjujejo pa pogojev. .. Za obravnavanje problematike novinarjev pa naj bi bili vabljeni vsi novinarji regije. Ločeno obravnavati probleme ni priporočljivo. Vprašanje: V glasilih je preveč formskega pisanja. Odgovor: Formski način je negativen zaradi tega, ker je odtrgan od članstva, odtujevanje politike. Glassila se morajo apirati na širok krog delavcev. Delavci morajo čutiti, da je glasilo njihovo. V tej bitki pa marajo sodelovati družbenopolitične organizacije. Boj za večjo podru-Žabljenost glasila je pravilno postavljeno geslo zaposlenih. Vprašanje: Velikokrat se ljudje ne podpišejo na prispevkih, ki se zbirajo za glasilo v skrinjicah. Odgovor: Kljub temu je vse manj anonimnih pisem. Vzdušje, razvoj demokratičnih sil je že en pogoj za bolj ali manj glasno povedati, to kar nas teži. Hočemo več pravic in socializma, kot je nekdo za to pripravljen žrtvovati. Nekateri bi radi tako udobje ,da bi kritizirali, nebi pa nosili odgovornosti za kritiko. Obveščanje je problem DS, ZK, sandikata, delavskega samo-upravlajnja, zato se te odgovornosti ne more nekomu obešati. TO JE SKUPNI PROBLEM VSEH ZAPOSLENIH. Vprašanje:: AH je DS pooblaščen za informiranost ali izdajateljski svet? Odgovor: DS mora dati smernice za razvoj glasila. Ne .more pa izdajaj at el jski svet prevzeti pooblastil DS. Vprašanje: Na hitrost in objektivnost obveščanja vpliva tudi filtriranje člankov. Odgovor: Smo proti filtrom. Določeni ljudje nimajo pravice biti cenzorji. V našem pisanju je dosti diskvalificiranih pisanj. Poenostavljeno, povšalno pisanje ni koristno. Določena podjetja imajo težave in vendar prizadeti mislijo s svojo glavo. Takšna in podobna vprašanja so se med številnimi drugimi pogostokrat ponavljala na zborih delavcev tudi ob junijskih razpravah o samoupravnih sporazumih o temeljih planov srednjeročnih načrtov ISS in ob sprejemanju prispevnih stopenj za financiranje programov družbenih dejavnosti. Povod za to so bile tudi ocene uveljavljanja zakona o združenem delu zlasti ob razlagah določil o dohodkovnih odnosih in menjavi dela. Pogodbe, ki jih po statutih vseh SIS sklepajo izvršni odbori z izvajalci programov so, ali pa bodo podpisane šele zdaj, se pravi na začetku drugega polletja, čeprav bi po vsej logiki morale biti podpisane že na začetku koledarskega leta. Kritika leti predvsem na strokovne službe SIS v občinah, ki Ko so na zadnji julijski seji občinske konference ZK Radovljica ocenjevali akcijo uresničevanja zakona o združenem delu v OZD, TOZD in drugih delovnih skupnostih v radovljiški občini, so na podlagi ugotovitev do katerih. so prišle delovne skupine med obiski v delovnih kolektivih in jih oblikovale v strnjenih, a vendar dokaj preglednih poročilih, so se strinjali, da so šele na začetku te akcije. Večina, resda manjših delovnih organizacij, je v precejšnji zamudi z izvajanji akcijskega programa, prav tako pa ni malo tistih OZD in TOZDov, ki niso do postavljenega roka — 10. julija ustanovili kordinacijske-ga odbora, ki so dolžni opraviti naloge iz tega programa. Spisek »grešnikov« je tako zajeten, da bi ga ne kazalo prepisovati iz gradiva, ki je bilo v obravvnavi na konferenci. Komunisti iz teh delovnih kolektivov so pod težo obremenilnih dejstev morali priznati, da le nimajo prav, če preobremenitve s proizvodnimi nalogami, obilico poslov okoli sklicevanja zborov delavcev ob nedavnih razpravah in sklepanju samoupravnih sporazumov o temeljih planov SIS, na pomanjkanje strokovnih kadrov, veščih v sestavljanju samoupravnih in drugih aktov in drugimi izgovori. Čeprav nihče ne zanika, da je bilo v letošnji spomladi in poletju dela na pretek, posebno v tistih kolektivih, ki so morali poravnati izgube in kjer se ubadajo s proizvodnjimi težavami, uvozom in izvozom, investicijskimi problemi in drugimi nevšečnostmi, pa je konferenca ZK ovrgla vsa načelna opravičila, za neuresničevanje postavljenih nalog. Ne gre namreč prezreti dejstev, do katerih so se dokopale delovne skupine na obiskih v kolektivih, da so komunisti v svojih osnovnih organizacijah vse preveč računali na to, da je uresničevanje zakona o združenem delu in vsa organizacijsko tehnična opravila za izvajanje določil zakona, stvar vodstva in strokovnih služb v podjetju; češ saj so za to plačam. Ocena je pokazala, da v okoljih kjer so dobro delale partijske organizacije, sindikat in ZSMS, ni bilo problemov, ne zamud in ne odporov. Tam so bili aktivni tudi poslovodni organi in strokovne službe. Lanskoletne izkušnje v organizaciji in izvedbi razprav o Še nekoliko dvignjenih rok je čakalo na vrsto, da postavimo vprašanja o takih in drugačnih problemih v zvezi z glasili in drugih. Vendar je čas potekel in polni vtisov in napotkov smo se v imenu predstavnika udeležencev tov. Šetincu zahvalili za razgovor z željo, da bo takih srečanj v prihodnje še več. Tand sestavljajo pogodbe, četudi so najmanj krive za to. Razprave so pokazale, da so delavci dobili vse preveč površno, pogostokrat tudi napačno podobo o delu strokovnih služb SIS, ki jih krivijo zavlačevanja in počasnosti, po drugi strani pa se jim očita neusklajeno poslovanje, preterano administriranje, prekomerna poraba sredstev in najpogostejše tudi premajhna odgovornost pri izvrševanju nalog. To se je več kot očitno pokazalo zlasti ob nedavnih sprejemanjih samoupravnih sporazumov, delovnih programov in finančnih načrtov. Grešni kozli za zapoznele razprave in dokumente so bile domala v vseh OZD in TOZD, ne krive ne dolžne občinske SIS in njihove strokovne službe. Od tod tudi enotna, v bistvu tudi upravičena zahteva osnutku zakona o združenem delu so to še enkrat potrdile. Ker so bile razprave o zakonu kvalitetno izvedene in ocene samoupravnih razmer realno podane, je sedanja politična akcija za uresničevanje zakona dobro stekla. Za primer so razen velikih OZD Veriga Lesce, Plamen Kropa, LIP Bled ,HTP Toplice Bled in še nekaterih, navedene tudi majhne delovne skupnosti, ki nimajo lastnih strokovnih kadrov pa so vendarle zadovoljivo in pravočasno realizirale z zakonom postavljena določila. Takšnega priznanja so bile na seji deležne delovne skupnosti FILBO Bohinj, Zavod za gojitev divjadi Triglav Bled, Stanovanjsko podjetje Alpdom Radovljica, Vzgojnovarstveni zavod Radovljica in Komunalno gospodarstvo Radovljica. Pozornost zaslužijo tudi pobude za izdelavo skupnih strokovnih predlogov vseh gorenjskih vzgojno varstvenih zavodov, ki so se sporazumeli, da vsak od teh kolektivov prilagodi predlog svojim organizacijskim razmeram in potrebam. Takšno pot sta skupaj ubrali tudi TOZD Žito Ljubljana in v tovarni čokolade Gorenjka in tovarna kruha Triglav Lesce. Najpogostejši izgovor o nizki strokovni usposobljenosti kadrov v nekaterih OZD in TOZD na konferenci ni naletel na pravi odmev, ki naj bi prizadete spravil iz zadrege. Vse osnovne organizacije sindikata so namreč takoj po izidu prejele poljudno knjižico Postopek uresničevanja zakona o združenem delu v OZD. Razen tega je že spomladi predsedstvo občinskega sveta zveze sindikatov Radovljica organiziralo za vse predsednike osnovnih organizacij in konferenc osnovnih organizacij sindikata poseben seminar, na katerem so vzajemno oblikovali akcijski program in razčiščevali vsa nejasna vprašanja v praktičnem izvajanju zakona ter akcijskega programa. Ugotovitve, ki so jih člani OK ZK soglasno podprli, so navrgle tudi nekaj pomembnih izhodišč in sklepov, ki zavezujejo komite, sindikate, SZDL in občinsko skupščino, da skrbno preučijo možnosti za takojšnje izvajanje in dnevno spremljanje akcijskega programa za uresničevanje zakona o združenem delu. Raz- skoraj s slehernega zbora delavcev, po skupnih strokovnih službah SIS, predvsem pa po zmanjševanju sredstev za njihovo poslovanje ter za takojšnjo prenehanje plačevanja prispevkov, ko le-ti dosežejo planirano vsoto po finančnem načrtu. Nekatere stvari v tej kritiki morda res držijo, zato jih ne bi kazalo povsem ovreči, vendar pa je nujno pogledati tudi drugo plat medalje. Delavci bi morali tudi s težavami in ovirami, ki peste strokovne službe in SIS v občini ter z objektivnimi možnostmi, njihovega dela, kar pa očitno še niso. Smotrnejša organizacija dela, vestno izvajanje zakonov, statutov in samoupravnih aktov ter vseh od skupščin naloženih sklepov je in bo morala biti temeljna usmeritev strokovnih služb, razume se s popolnim upoštevanjem samoupravne organiziranosti in delegatskih razmerij v sleherni SIS. Njihovo delo pa bo kljub temu kot je že pokazala praksa, večidel odvisna tudi od drugih, zunanjih dejavnikov, predvsem republiških in regionalnih. Problem dogovarjanja in usklajevanja zlasti o izračunavanju prispevnih stopenj, planiranih skupnih nalog (vzajemnosti in solidarnosti), ne nastaja na občini, ali na občinskih SIS, marveč v republiki. Zavod za planiranje SRS, koordinacijski odbor pristojni organi izvršnega sveta za družbeni plan pri RK SZDL, in izvršni odbori republiških prave o osnutkih samoupravnih sporazumov o združevanju sredstev in dela ter drugih samoupravnih aktov načrtovane za september in oktober morajo biti bolj temeljito pripravljene in konkretne. S tem bo olajšan tudi postopek za končno sprejemanje omejenih aktov, ki mora biti opravljen do konca leta. Izvršnemu svetu občinske skupščine je postavljena zahteva da oblikuje skupščinsko pravno službo, ki bo nudila pomoč delovnim organizacijam, kjer nimajo lastnih kadrovskih možnosti. Pred nedavnim sem v časopisu brala članek o onesnaženosti in njegovih posledicah, ki se sčasoma le pokažejo na tistih, ki so mu najbolj izpostavljeni. Dovolj zgovoren je bil, da bi se ob njem lahko zamislil vsak in se upravičeno vprašal ali res ni zakona in ne ljudi, ki bi morali biti za to odgovorni. Ta uvod sem naredila zato, da bom lažje opisala vzdušje delavcev v oddelku opažnih plošč. V tem obratu ljudje že leta in leta požirajo plin. Vem, da je to le stara pravljica za vsakogar, ki je bil pred menoj v tem obratu. Vsak starejši delavec zna povedati samo to, da smo lahko srečni, da le »toliko« peče in da se sedanja količina plina ne da primerjati z leti, ki so že zdavnaj za nami! Razumem jih še predobro, čeprav to ni nobena tolažba, še manj pa izhod. Pekoč zrak sili v oči po vsem oddelku, brišemo se celih 8 ur. Na koncu obrata malo manj, pri lepljenju in stiskanju plošč se pa včasih ne prepoznamo, toliko solz in različne mimike je na naših obrazih. Kašljamo in se brišemo ter iščemo čisti zrak, do katerega pa pridemo šele takrat, ko zapustimo delovno mesto. Odpiramo vrata, da omilimo plin, pri tem pa nas nežno boža prepih. Ljudje, domači in tuji, ki hodijo mimo nas, si pokrije-jejo oči z vzdihom: »Oh, kako tu peče!« in jo urno gredo naprej. Kaj pa naj store delavci, ki so zapisani osem ur v takem delovnem prostoru? Kaj bi se zgodilo, če bi si nekega dne delavci pokrili oči z vzdihom »Kako danes peče« in odšli delat ka- SIS imajo v celotnem procesu financiranja in nastajanja programov v občinah še vedno odločujočo vlogo, o čemer smo bili priča še posebno letos ob sprejemanju sauopravnih sporazumov, predvsem pa pri usklajevanju in dogovarjanju prispevnih stopenj. Resda je bilo tudi v občinah nekaj neskladij, res pa je tudi, da je do teh prišlo zaradi kratkih stikov pri navpičnem povezovanju občina — republika. V občinskih SIS so ponekod tudi takrat ali še večkrat izdelali osnutke in predloge samoupravnih sporazumov in finančne načrte. Prve so pripravili že lansko jesen. Popisali so gore papirja, navsezadnje pa vendar z junija poslali dokončno dopolnjene in usklajene dokumente združenem delu v javno razpravo. Sele zdaj, ko so vsi dokumenti pod streho in dokončno potrjeni tudi finančni načrti za 1977 leto, so na vrsti sklepanja in podpis pogodb z izvajalci, torej šele na začet su drugega polletja. Na dlani je, da pri takšnem razpletu stvari in procesu usklajevanja od zgoraj navzdol in obratno, tudi v prihodnje zaman upamo, da bomo odstranili zamude in počasnost. Ker že vsa leta nazaj vemo kje škripa, bomo morali pač tam podmazati. O tem pa bo bržčas potrebno razmišljati in tudi ukrepati že v prihodnjih mesecih za vse, kar bo potrebno postoriti v začetku prihodnjega leta. Glede zamud in izvajanja akcijskega programa je občinska konferenca ZK posebno opozorila številčno močne delovne skupnosti, ki nimajo status TOZD kot so Merkur — Železnina Radovljica, Živila Kranj — Koloniale Bled in Ljubljanske mlekarne — Savica Bohinjska Bistrica. Potek izvajanja vseh sklepov in nalog sprejetih na konferenci bo ocenila tudi občinska konferenca SZDL, občinski svet zveze sindikatov in komisija za izvajanje zakona o združenem delu pri občinski skupščini Radovljica. kršnokoli delo pred obrat, na čist zrak? Potem bi se mogoče le našli ljudje z občutkom odgovornosti za vse to! Obenem pa se vprašujemo, kako naj delavci, ki nimajo niti osnovnega pogoja za delo, dovolj čistega zraka, delajo dobro in učinkovito. Kako se mora od takih ljudi zahtevati, da delajo do norme ali jo celo presegajo? Za marsikoga je najbolj bistveno to, kolikokrat premalo se je delavec v eni uri obrnil, in koliko premalo komadov je bilo na koncu narejenih! Pozablja pa se na to, da je treba zagotoviti najprej dobre delovne pogoje, šele potem vprašati po učinku. Mogoče mi bo kdo očital, da pretiravam, da plin ni največja ovira in da ni zdravju škodljiv. Tega zadnjega ne trdim! Zagotovo pa vem, da prepih, ki nastaja zaradi plina, je vse prej kot koristen in je že marsikomu načel zdravje. In če kdo le ne verjame, da je vse prej kot prijetno med delom se boriti s solzami in kašljem, naj kar sam pride vsaj za teden dni, na kraj, kjer bo najbolj izpostavljen plinu. Mislim, da s plinom onesnažen zrak v oddelku opažnih plošč ni nujnost, čeprav to traja že leta. Nujno pa je treba poiskati ali določiti za to dgovome ljudi ter odločno in dosledno pričeti ukrepati. Skrajni čas je, da se delavcem v oddelku opažnih plošč »pričara« tisti del, za katerega se je marsikdo brisal in se vdal v usodo z mislijo, da smo lahko srečni, da je sploh tako. Bojana Štros Zakon o združenem delu terja večjo prizadevnost Zakaj zamude s podpisovanjem dokumentov SIS? , Koliko časa še... ? 70-letnica godbe Gorje Slavnostni koncert 70-letnice godbe na pihala Gorje V soboto, 16. in v nedeljo, 17. julija, smo godbeniki iz Gori j praznovali visoko obletnico — 70-letnico ustanovitve naše godbe na pihala. Čeprav so občani vedeli povedati, da sega ustanovitev že dalje v preteklost, nimamo pisanih dokumentov o pravem nastanku. Povedali so, da je godba igrala že pred 107. leti, ko je bila slavnostna otvoritev železnice Ljubljana—Trbiž. V tistih časih in še prej je tudi igrala na vaških veselicah, predvsem pa na cerkvenih slavjih. Prva skladba, ki so jo igrali po notah je bila bolgarska koračni- ca Šumi Marica. Takrat je bilo za godbo težko, kajti niso imeli pravega prostora — zbirali so se pri Mačku doma. Godba ni imela denarja za nakup inštrumentov, zato so jih morali godbeniki sami kupovati. Leta 1907 se je priključila gasilskemu društvu Gorje. Od takrat naprej štejemo ustanovitev godbe. Gasilsko društvo je dalo nekaj denarja za nakup novih inštrumentov. V godbo se je takrat priključilo nekaj mladih fantov. Od tega leta naprej obstaja več fotografij in zapiskov o delovanju godbe. Tudi med obema vojnama je godba delovala, vendar v manjšem obsegu, kot je danes. Vodili so jo moj oče Anton Kocjančič, njegov brat Jaka, Franc Kunstelj, Janez Šolar, Miha Bregant in Franc Pikelj. Med vojno je godba prenehala delovati. Godbeniki so odšli v partizane; svoje življenje za izgon okupatorja za svobodo je žrtvovalo kar sedem godbenikov. Po vojni, leta 1947 je godba zopet začela z vajami. Vodil jo je Šolar Tomaž, po 16. letih je vodstvo prevzel Julij Sorgo iz Javornika, kateri nas uspešno uči in vodi še danes. V soboto, ob 14. uri, smo se godbeniki zbrali pred gasilnim domom. Pričakovali smo moški pevski zbor iz Ribnice, prijateljsko smo si segli v roke in po kratkih skupnih vajah smo se odpeljali na Bled, kjer smo imeli nastop pred festivalno dvorano. Koncert naše godbe in pevcev iz Ribnice je popestril član slovenskega okteta Tone Kozlevčar. Po končanem koncertu je bila kratka parada proti Park hotelu. Tam smo imeli skupno večerjo. Nato smo se pripeljali v Gorje, kjer smo imeli slavnostni koncert, katerega se je udeležilo mnogo domačinov, pa tudi mnogo gostov iz tujine. Navdušeno so poslušali našo godbo in nastop ribniških pevcev. Z njimi smo sodelovali že mnogo let. Bili smo v dobrih odnosih, zato smo sklenili, da se pobratimo. Pripravili smo pester program, ki je obsegal partizanske in narodne pesmi, koračnice in pesmi iz klasičnega repertoarja. Skupaj s pevci iz Ribnice smo zaigrali in zapeli ribniško him- no S’m Ribn’čan Urban in gorjansko himno v Gorjah zvoni, da se turn maje. Kot že dolga leta nam je dirigiral naš vodja in dirigent Julij Sorgo, Ribničane pa je vodil Tone Petek. Ob tem nastopu smo prejeli mnogo čestitk iz domačih, kot tudi iz oddaljenih krajev. Čestitali so nam predstavniki godb Lesce, Tržiča, Medvod in Jesenic. Na prireditvi smo razdelil tudi priznanja bivšim godbenikom, dirigentom, najbolj zaslužnim članom godbe in pevcem iz Ribnice, še posebno pa smo čestitali pevcu Tonetu Kozlevčarju, članu slovenskega okteta. Ura je bila že pozno zvečer, ko smo zaključili program in nato smo odšli v gasilsko sobo, kjer smo imeli skupno zabavo. Zjutraj smo se poslovili, in bilo nam je žal, da je tako hitro minilo. Mi pa smo nadaljevali program v nedeljo, iko smo ob 15. uri pričakali godbo iz Lesc in Medvod in skupaj z njimi imel’ revijo godb na pihala. Revija je bila organizirana v čast naše 70-letnice. Organiziralo jo je Zveza kulturnih prosvetnih organizacij pri občinski skupščini Radovljica. Kot v soboto zvečer se je tudi v nedeljo udeležilo mnogo poslušalcev in ljubiteljev godbe na pihala. Po končanem programu pa je bila gasilska veselica, na kateri je igral ansambel Karavanke. Mnogo ljudi je vztrajalo do konca, čeprav se je veselica končala šele zgodaj zjutraj. Tako se je končal naš praznik, na katerega smo se pripravljali skoraj pol leta. Ob pogostih nastopih (imamo jih povprečno 65 na leto), in vajah, ki jih imamo vsaj dvakrat na teden, smo žrtvovali še več prostega časa, da bi bili čim boljši. Ciril Kocjančič Na sliki sta združena pihalna orkestra iz Lesc in Gorij pri skupnem nastopu na Homu nad Zasipom. V soboto in nedeljo, 16. in 17. julija, pa so gorjanski godbeniki, ob svojem visokem jubileju, 70-letnici obstoja, imeli v gosteh kar tri pihalne orkestre in sicer iz Jesenic, LeščTin Medvod. Povabili so tudi pevski zbor iz Ribnice, kjer bo pobratenje obeh krajev. Red in snago v oddelku opažnih plošč čistoča in red ne more in ne sme biti delo samo enega človeka, temveč osebna kultura vsakega posameznika. Pred nedavnim je bila na televiziji oddaja, ki je govorila o redu in čistoči posameznih ljudi pri delu, doma in v družbi. Meni, ki sem jo gledala, poslušala in premišljevala o njej, se je vedno bolj vsiljevalo vprašanje, kaj bi se zgodilo, kakšna oddaja bi nastala, če bi stopi! v oddelek opažnih plošč človek s skrito kamero in posnel vso nesnago, ki je dostopna človeškim očem? Dolgo sem odlašala, da opišem vse to, sedaj pa se čutim že dolžno pred onimi delavci, ki z menoj vred vsak dan prestopajo, gledajo in občudujejo nered, ki ga nekateri povzročajo namenoma, da storim to. Iz dneva v dan hodimo čez odvržene papirje, cigaretne ogorke, razne izpljunke, počene plastične lončke. V ženski garderobi v umivalnikih so na voljo vseh vrst lasje, odvržem koščki paloma brisač, včasih pa tudi izbruhana malica. Na mizi v velikem pepelniku so raznovrstni olupki jabolk, prazne konzerve; koši za smeti pa so največkrat prazni, dokler jih snažilka ne napolni s smetmi. Ko pride človek v stranišče, si lahko ogleda precej stvari. Ob školjki dostikrat leži umazan toaletni papir, za njo pa sta se dobili tudi že steklenici — ena prazna, v drugi pa polovica vina. Še bi lahko opisovala nesnago, ki je prav načrtno nastavljena. Vendar naj bo tokrat dovolj; povedala bom rajši, česa vsega sem bila deležna s strani nekaterih delavcev takrat, ko sem sprejela začasno delo snažilke. Na prigovarjanje nekaterih ga sploh ne bi smela sprejeti — zakaj ne, ne vem. S strani drugih nisem bila nikjer dovolj sposobna, zato so me določili in delo sem morala sprejeti. Po mnenju tretjih sem to delala za svojo korist. Le malo pa je bilo onih, ki so vedeli, da nekdo mora to opravljati in da delo snažilke ni prav nič manj vredno kot kakršnokoli drugo delo v proizvodnji. Doživela sem, da si je delavec poleg mene sezul čevelj in stresel pred mano vso nesnago, kar se je je lahko nabralo v štirih urah. Jaz sem molčala, sam pa je dejal ostalim, da ima pred seboj »sekretarja«, da bo že počistil, ker je plačan za to! Ko sem začela opozarjati na določene stvari, za nekatere nisem delala drugega kot posedala po kotih! Zavedajmo se, da imamo med seboj ljudi, ki so še daleč od tega, da bi jih lahko prištevali k civiliziranemu človeku. Ne vedo, da z nastavljanjem nesnage samo sebe prikažejo v slabi luči. Leta nazaj smo imeli v šoli moralko, pri kateri smo med drugim razglabljali o lepem vedenju. In prav hudo kaznovan je bil oni, ki je pozabil, da ta predmet obstaja. Kaj pa naj se uvede danes, za zrele, pametne ljudi? Odgovor na to bo mogoče lahko dal nekdo od tistih, ki se bo ob tem prispevku čutil najbolj prizadetega. V oddelku opažnih plošč se muči s pobiranjem in opravljanjem nesnage ena sama ženska, ki ni veliko spoštovanja vredna. Zato naj tisti najbolj čisti ne pozabijo, da sedanja snažilka ne bo vedno opravljala tega dela. Presneto drugače bo treba delati tedaj, če bo na njeno mesto prišel nekdo od teh, sedaj »spoštovanja« vrednih ljudi. O tem naj le vsak dobro premisli, šele potem naj se vpraša, kaj mislim, da bom dosegla s tem, ko pišem v Glasilo. Reda in čistoče prav gotovo ne! Upam pa si trditi, da če bi se vsak toliko prizadeval za osebno kulturo kot se za razglabljanje in zbadanje določenih primerov, bi takih sestavkov sploh ne bilo treba pisati. Star pregovor pravi: »Čistoča in red vzdržuje svet!« Nekateri za to vemo, tistim pa, ki so na to pozabili, pa naj botruje trdna odločitev, da postanejo drugačni še danes, ta trenutek, ker se lahko zgodi, da bo vsak jutri prepozen! Bojana Š. 5. avgust - praznik občine Radovljica Delovni ljudje in občani radovljiške občine slavijo 5. avgusta svoj občinski praznik v spomin na ta dan leta 1941, ko je bil po sklepu vojnorevolucianarnega komiteja KPS za Gorenjsko ustanovljen na območju Jelovice Cankarejv bataljon. To je bila prva večja enota porajajoče se •partizanske vojske na Gorenjskem in v Sloveniji. Sestavljali so ga v glavnem domačini in borci iz cele Gorenjske. Bataljon se je odlikoval po številnih težkih bojih z nadmočnimi okupatorskimi silami, ki jim je zadajal težke izgube. Cankarjev bataljon je v legendarni Dražgoški bitki januarja 1942 izbojeval eno največjih zmag nad nacistično vojsko v Sloveniji v tistem času, ki je močno odjeknila po vsej zasužnjeni domovini in daleč preko njenih meja. Iz tega bataljona so vzšli najsposobnejši poveljniški kadri in se razvile številne nove partizanske enote, ki so v štiriletni osvobodilni borbi odločilno prispevale k popolnem uničenju in izgonu sovražnika ter h končni osvoboditvi domovine. Letošnje praznovanje občine Radovljica poteka v znamenju jubilejnih obletnic tovariša Tita in ZK. Povezano je z obdobjem veličanstvenih uspehov povojne izgradnje, rasti in razvoja obči- ne na gospodarskem in družbenem področju, zlasti pa v popolni uveljavitvi samoupravnih socialističnih družbenih odnosov. Za preteklih 32 let po osvoboditvi je značilno, da je občina, ki danes šteje že nad 30.000 prebivalcev z okrog 12.000 zaposlenimi, uspela v svojem celotnem vzponu doseči že takšne rezultate, ki jo po višini narodnega dohodka in družbenem proizvodu uvrščajo med razvitejše v Sloveniji. Zasluga za takšen napredek pripada v prvi vrsti vsem delovnim poletom in požrtvova. njem ustvarili to kar imajo. K temu je pripomogla tudi velika moralnopolitična zavest o pripadnosti novi samoupravni socialistični skupnosti jugoslovanskih narodov in narodnosti za 1katero so se nesebično borili in žrtvovali partizanski borci in aktivisti OF. Danes so vsakršni primerjalni podatki o stopnji, rasti in razvoju gospodarstva in družbenih dejavnosti s podatki pred vojno in po osvoboditvi skoraj nedojemljivi. In nekdaj zaostale, primitivne industrije in obrtnih delavnic so zrasli močni industrijski objekti v domala vseh krajih Občine. Po narodnem dohodku je ta panoga na prvem mestu v gospodarstvu radovljiške občine. Turizem predstavlja odločilno mesto v slovenskem in jugoslovanskem prostoru, čeprav še ne dohaja razvoja v državi, sodi po svoji kvaliteti in storitvah v sam vrh, kar se močno odraža na po. dobo občine. V zadnjih letih se kljub neugodnim mednarodnim gospodarskim gibanjem s pospešenimi integracijskimi procesi in stabilizacijskimi ukrepi, zahvaljujoč zlasti uveljavljanju samoupravljanja in delegatskih odnosov že kažejo pozitivni premiki v sodobnejši proizvodnji in tehnologiji. Z uresničevanjem ustavnih določil v konstituiranju in organiziranju TOZD vse več neposrednih proizvajalcev odloča o svoji usodi. Razen dohodkovnih razmerij, ki izvirajo iz določil zakona o združenem delu so bistveni dosežki opazni tudi na vseh ostalih življenjsko pomembnih področjih delovnih ljudi. Povečana je socialna skrb za delavce tako glede zdravstvene zaščite koit v reševanju stanovanjskih problemov, v zadovoljevanju izobraževalnih, kulturnih, otroškovarstvenih in rekreacijskih potreb. Zgrajeni so številni stanovanjski bloki, zasebne hiše, zdravstvene in otroškovar-stvene ustanove, nove šole, kulturni in športni objekti, ceste in komunalne naprave. Uspešno delujejo samoupravne interesne skupnosti, ki sku- paj z delegati iz združenega dela usmerjajo njihovo dejavnost in odločajo o vseh vprašanjih, ki •jih te skupnosti rešujejo za zadovoljevanje interesov in potreb delovnih ljudi in občanov v TOZD in v krajevnih skupnostih. V 32 letih svobodnega razvoja in napredka občani radovljiške občine s ponosom gledajo na svoje dosežke, veliko je že storjenega, veliko pa je še nalog, ki jih pred njih postavlja nagel razvoj sodobnih družbenih in gospodarskih gibanj v svetu in doma. Zavedajo se, da bi bili vsi napori zaman, če jih ne bi sočasno usmerili tudi v njihovo lastno zaščito in obrambo. Zato nenehno krepijo svoje vrste v pripravah za splošni ljudski odpor in družbeno samozaščito, naslanjajoč se na bogate izkušnje iz NOB ter na vključevanje mladine v te priprave. Dosedanji uspehi in izkušnje, predvsem pa pripravljenost vseh delovnih ljudi radovljiške občine, bodo tudi v prihodnje spodbuda za še večji napredek in blagostanje občine in njenih občanov. S tem se bodo najbolj dostojno oddolžili žrtvam in vsem tistim borcem, ki so se borili za to kar danes imamo, predvsem pa tistim, ki so bili 5. avgusta 1941. leta v zboru Cankarjevega bataljona na Jelovici. Programske smernice kulturne skupnosti Radovljico za leto 1977 Programske smernice Kulturne skupnosti Radovljica za 1977. leto, ki jih je na zadnji seji februarja potrdil izvršni odbor, oodo v začetku marca v razpravi v vseh splošnih delegacijah za SIS v TOZD, OZD in KS. Smernice so povzete iz srednjeročnega načrta razvoja kulturne dejavnosti v radovljiški občini za obdobje 1976—1980 in predstavljajo prednostne naloge, ki jih bo opravila kulturna skupnost letos, upoštevajoč tudi uresničevanje stališča aktiva komunistov — kulturnih delavcev in idejnopolitična izhodišča CK ZKS in predsedstva RK SZDL Slovenije. Zasnova teh nalog temelji tudi na letošnjem jubilejnem praznovanju 40-letnice ustanovitve KPS in prihoda tov. Tita na čelo KPJ pod geslom Človek, delo, kultura. V marcu bodo ustanovili temeljne skupnosti za posamezna področja kulturne dejavnosti. Najprej so se odločili za ustanovitev temeljne skupnosti za likovno galerijsko dejavnost za katero se kaže največje potreba glede na številne amaterske sekcije in skupine pa tudi na precejšnje število poklicnih likovnikov, ki delujejo v občini. Na področju knjižničarstva so si zastavili nalogo, da bodo nakupili 3.000 novih knjig in izposodili bralcem 85.000 izvodov, uredili novi knjižnici v Spod- (Nadaljevanje) Svojo vilo je Rikli zgradil okoli leta 1899 na prostoru današnje Mežakije, ki je bila seveda po Kikiijevi smrti in pozneje po prvi vojni adaptirana m povečana. Pavel Rikli je poleg te vile postavil še vrtno hišico in pod vilo gospodarsko poslopje. RiKli pa je že takrat imet za svoje goste —■ danes bi temu rekli rekreacijske objekte — kegljišča in balinišča, tako na vrhu Straže, na Kežarjevi planini, kjer je imel ograjen večji prostor za moške goste, tam kjer kurijo kresove pa za žene in pa na livadi nad sedaj postavljenimi letnimi hišicami na nekdanjem »Mavernem« travniku. Vse, kar je ostalo po Rikli ju po prvi svetovni vojni, je bilo odprodano v letu 1922, pa nato preurejeno in delno porušeno. Rekreacijski objekti na Straži pa so še dolga leta pozneje gnili in spominjali na nekdanje »Švajcarje«. O Rikliju pa bomo spregovorili še več, ko se bomo spominjali prvih pobudnikov turizma na Bledu. In ko že govorimo o Rikliju omenimo na kratko še tiste, ki so ga posnemali. Anton Vovk, kmet v Gradu po domače pri »Martinu« je zgradil prvi penzion na Bledu — sedanji počitniški dom PTT poleg svojega kmetijskega posestva. Izza kmetije pa so že postavili zračno in vodno kopališče, ki je privabljalo goste, posebno še zato, ker režim tu ni bil tako strog kot pri Rikliju. Za sprehode so imeli lepe livade in gozdičke v Bar-činijeh, na Čukcih, kjer se še danes domačini kaj radi sprehajajo. njih Gorjah in v Kropi ter pripravili več literarnih srečanj in priložnostnih knjižnih razstav! Z boljšo propagando bodo povečali obisk vseh muzejev v občini. V muzeju talcev v Begunjah bodo nabavili nove spominske značke ter izdali nov vodnik po muzeju. V kovaškem muzeju v Kropi bodo uredili dodatne prostore in opravili nujna sanacijska dela, nabavili značke in razglednice. V čebelarskem muzeju v radovljiški graščini načrtujejo nabavo opreme za prenosno razstavo panjskih končnic in prepariranje nerazstavlje-nih zbirk. Za Sivčevo hišo bodo nabavili opremo za razstavno dejavnost in organizirali 10 raznih razstav. V Linhartovi spominski sobi bodo organizirani poucm obiski. Zaradi potresne škode bodo v muzeju planšarstva in s>-rarstva opravili najnujnejša sanacijska dela in izdelali vodnnf po planšarski zbirki. V okviru kulturne akcije in likovnogale rijske dejavnosti pri ZKPO Ra dovljica načrtujejo v 1977. letu 35 likovnih razstav po delovnih organizacijah, šolah in galerijskih prostorih. Amaterske skupine pri ZKPO in delavski univerzi bodo letos predvidoma pripravile nad 70 dramskih, zborovskih, glasbenih literarnih in folklornih prireditev. V programu so tudi občinska srečanja in revije pevskih Od prehodu v novo stoletje, ko se je pričela gradnja železnice Beljak — Trst ali kot jo že imenujemo turška železnica in Ki je stekla nato leta 19U6, so nastali pogoji za novo gostinsko turistično središče na Rečici. Ne smemo pozabiti, da ima velike zasluge za traso te železnice, kot je bila nato izbrana domačin iz Gorij baron Josef Schwe-gel, saj je po njegovih utemeljitvah potrebno odpreti in pokazati svetu najlepše predele naše Gorenjske. In ker je železnica prinesla življenje iii goste, je takoj začel z gradnjo hotela takratni župan Jakob Peternel. Ta je zgradil hotel Triglav, kot je še danes s 40 sobami. Bil je za tiste čase mogočen, prostoren hotel v stilu, ki je bil takrat v modi in tudi svoji okolici se je prelegel. Poleg njega je zgradil Jože Korošec le malo manjši hotel Evropo s 36 sobami v podobnem stilu, le da ni dolgo vzdržal finančnih bremen, ter ga je bil zato prisiljen prodati. Lastniki so se menjavali, končno pa ga je prevzela banka, kasneje pa proda-dala. Poleg teh dveh hotelov pa je Marija Strgar iz Rečice v letu 1891 zgradila gostišče v Zaki, poznejši hotel Zaka. Tudi tu so se lastniki haj hitro menjavali, saj so sledili Helena in Jakob Sodja, Janko Klemenčič in končno Marjana Korošec. Iz tega prvotnega gostišča je le nastal manjši hotel s svojim kopališčem ob jezeru in tenis igriščem. Ko je z njim gospodaril Sodja je imel 10 sob, nazval pa je svoje gostišče »Dunajska restavracija Sodja«. Bilo je še nekaj gostilnic na Rečici v času zborov, godb na pihala, instrumentalnih skupm. dramskih in folklornih skupin. Z gostovanji v zamejstvu pri pri slovenskih kulturnih društvih in organiziranjem njihovih gostovanj v radovljiški občini bodo tudi letos utrjevali stiku med matičnim narodom in rojaki im> Koroškem in v Italiji. V sodelovanju s sindikati bo t okviru kulturne akcije za delovne kolektive v 1977. letu kulturna skupnost organizirala 60 kulturnih prireditev, od teh dobro polovico gledaliških. Na področju varstva kulturne dediščine bodo v tem letu nadaljevali restavratorska dela na gradu Kamen in Sivčevi hiši, začeli pa bodo tudi s pripravami za spomeniško varstvene akcije v Kropi, Kamni gorici, Radovljici in v Bohinju. Posebna pozornost bo veljala obnovitvenim in vzdrževalnim delom na grobišču talcev v Begunjah in v Dragi, na grobišču 3. bataljona Prešernove brigade na Pokljuki ter na spomenikih NOB na Srednji Dobravi, Bledu, Bohinju in v Radovljici. Za najnujnejša vzdrževalna dela na kulturnih domovih bodo odvojili, tako kot lani, nekaj nad 5 % celotnih sredstev kulturne skupnosti po prednostni listi, ki jo je sestavila strokovna komisija pri ZKPO. V sodelovanju z OK ZSMS Radovljica bodo prizadevanja kulturne gradnje in po gradnji bohinjske železnice kot franca Arna, vna Mira, Ana VrinSek z gostilno »Zum Bienenstrock«, ie da so imeli vse te manj turistični značaj, temveč bolj za tamkajšnje domače potrebe in pa za delavce pri gradnji železnice. Na kratko smo poskušali opisati kako so nastajali prvi turistični in gostinski oDjekti na Bledu, kako so iz majnnih gostilnic nastajali poznejši hoteli in tudi že prvi penzioni. Značilno za Bled, pa tudi za druga letovišča takratne Evrope je, da so vsi večji poznejši hoteli zrasli postopoma s povečavanji, dograditvami in adaptacijami, pač kot je kazala potreba in povečani turistični obisk Bleda. Tu je seveda igrala odločilno vlogo tudi izgradnja železnice, saj le tako je bled postal pristopnejši in bližji večjim mestnim središčem. Načrtna, programska izgradnja pa se je pričela dosti pozneje kot bomo videli v naslednjih vrsticah. Za razvoj kraja pa niso bila pomembna le gostišča in hoteli, ampak tudi gradnja vil za oddih, penzionov in večjih hiš, ki so se začela baviti z oddajanjem sob za goste in izletnike. Pobudniki za to so bili takratni imo-vitejši sloji v glavnem Ljubljane, Dunaja, Trsta, pač takratne monarhije in seveda po večini Nemci. Številni potopisci, ki so opisovali in opevali Bled, so priporočali bogatejšim slojem, kako je Bled s svojo okolico primeren za oddih ter da ima vse možnosti za postavitev počitniških domov. Seveda je do tega prišlo dosti pozneje, ko je bil Bled že »odkrit« postal pristopnejši in so ga pričeli obiskovati prvi gosti, ne le izletniki. Že od prvih začetkov lahko zasledimo, da so ga obiskovali znameniti možje takratnega političnega, kulturnega in gospodarskega življenja in njih družine. Vendar Bled v prvih začetkih le ni imel komfort-nejših gostišč in hotelov. Bili so brez arhitekstonskih posebnosti, lahko rečemo, da je bil skromen po svoji zunanjosti. Takšna je bila vsa okolica jezera, le tu in tam kakšna hiša ali vila. Zato je razumljivo, da piše dr. Ludwik Issleib v letu 1858, da je sicer novo Riklijevo kopališče prišlo prav, da pa na zunaj ni nič lepega ter pogreša sploh ob jezeru lepih vil, kot so n. pr. v Švici ali Zgornji Bavarski. To dela obalo revno. Edino Vila Rit-tmaöwr — današnji Krajevni urad — je na zunaj lepa. Le skupnosti usmerjena tudi v po-boljšanje organizirane klubske dejavnosti mladih. Bolj kot prejšnja leta bo v 1977. letu usklajena kulturna dejavnost z izobraževalno skupnostjo, s katero pripravljajo več Varujmo Naše ceste vodijo v gozdove, poti nas peljejo med zeleno ho-5io in visokogorski svet. Letošnje gozdarsko geslo je GOZD JE NAJBOLJ ZDRAV DEL ČLOVEKOVEGA OKOLJA. Ob tem izreku se porajajo različna vprašanja za tistega, ki zna ceniti in ocenjevati naše gozdove. Ali znamo hoditi po gozdu ali taboriti na travniku ne da bi onesnaževali okolico? Ali smo kaj boljši od tistih, kateri odvržejo med travo prav vse smeti iz domačega dvorišča? Tisti ljudje, ki so brezskrbno zamenjali gozd za smetišče, ki ne zastavljajo takšnih in podobnih vprašanj. Zanje je kar dovolj, če se siti in spočiti vračajo z nedeljskega izleta proti domu. Da bomo prav zares varovali in čistili gozdove in naše okolje, ni dovolj nekaj akcij OČISTIMO OKOLJE, V KATEREM ŽIVIMO. Niso dovolj obljube, ki ostanejo samo besede. Potrebno škoda, da je sredi zaprtega vrta in tako nedostopna obiskovalcem. Ali ne bi bil salon v tej vili prijetno shajališče za zabavo in razvedrilo gostov. Malo luksuza ne more škodovati. In ta vrt, ki ga že takrat opisuje blejski gost je bil odprt gostom šele pred drugo svetovno vojno leta 1938, ko je vse to premoženje z vilo in obsežnim parkom kupila na dražbi blejska občina. Tako že leta 1858 dr. Issleib. In kako se spreminjajo časi. Danes bi želeli, da bi bila obala vse bolj samotna, prazna in poraščena z lepim drevjem. In kakor je šel glas o lepotah Bleda po svetu, tako so tudi prihajali premožnejši in gradili tu svoje hiše za oddih. Med prvimi je bila Vila Rittmayer, ki smo jo že omenili, ki sta jo postavila Carl in Cecilija Ritmayster iz Trsta že leta 1861, leta 1888 pa jo je kupil Gustav von Pongratz iz Zagreba. O njem je krožila resnična prepovedka, kako si je znal zagotoviti svoj mir. Zala vrtna ograja med njegovim vrtom in cesto ob jezeru je morala biti vedno obsekana tako visoko, da iz svoje jedilnice ni videl izvoščkov in ljudi, ki so vozili in hodili mimo njegovega vrta. Ostale večje vile in hiše pa so nastale po večini v času od 1880 do 1900. Omenimo le nekatere bolj pomembne in ki še danes krasijo ali pa tudi marsikatera kvari okolico jezera. Pač stvar današnjega okusa ali drugačnih pogledov na urbanistično ureditev kraja, za takratni Bled pa so vsekakor veliko pomenile. Na protšijskih njivah na Mli-nem je knez Ernest Windisch-grätz postavil v letih 1886 svoj dvorec z gospodarskim poslopjem in konjušnico. Pri izdaji gradbenega dovoljenja je sode- skupnih kulturnih akcij in prireditev. Končno besedo o prioritetnih nalogah v letošnjem kulturnem programu bodo izrekli delegati obeh zborov skupščine kulturne skupnosti, ki bo v drugi polovici marca. gozdove bi bilo drugače ravnati. Če ni v ljudeh estetskega občutka in smisla za red, bt ga kontroliranemu onesnaževanju mora biti! Industrija s svojimi strupenimi plini že dovolj onesnažuje zrak. Žalostno je, ko preberemo v časopisu novice, da so v tej in tej reki poginile ribe. Na ilustraciji pa je polno belih, mrtvih trupelc. Gozdovi so naša naravna lepota. Mnogo nam nudijo. Nudijo pa nam čist svež zrak, sprehajalne steze in mir po napornem delovnem tednu ali dnevu. Živimo v času, ko računalniki opravijo veliko namesto človeka. Kar naprej odkrivamo nove formule in zapletene tehnološke procese. V tem času pozabljamo na svet okoli naših mest, vasi — na travnik, kjer bo kmalu več polivinil vrečic kot belih mar-jetk. Vesna loval takratni župan Anton Ve-ster, pozneje je dobil imel »Su-vobor« in postal letna rezidenca Karadjordjevičev, pred drugo svetovno vojno so ga podrli, na novo pa zgradili reprezentančni objekt po drugi svetovni vojni — danes Vila Bled. Adolf Muhr, veletrgovec iz Dunaja, ki je odkupil blejsko graščinsko posestvo od industrialcev Uuardov, je v letu 1892 postavil »Vilo Muhr« današnji »Rog« na sami obali jezera, že leta 1908 pa jo je odkupil dr. Heinrich Luokman z Dunaja. Že leta 1896 pa je A. Muhr dobil dovoljenje še za gradnjo Vile Zlatorog. Odvetnik dr. Alfonz Mosche iz Ljubljane je po odku- pu zemljišča ob jezeru od Marije Gruminng postavil svojo počitniško vilo — današjo Vilo Prešeren. Pod Stražo je grof Camillo Aichelburg, hotelir in lastnik hotela Luisenbad, o katerem smo že govorili, zgradil v letih 1875 vilo »Edelweiss« — Planinko, »Grile« in Eriko v letu 1899, Cajetan v. Lazarini pa je leta 1870 na izredno izpostavljenem prostoru postavil Vilo Bello — današnji Beli dvor, pač v stilu, ki se ni prikladal tukajšnji okolici. Današnji Počitniški dom Slovenija ceste z gospodrskim poslopjem, ki pa ga danes ni več, je v letu 1871 zgradila Jeanette Pongratz iz Zagreba, ki ga je pozneje odkupila veleposestnica Marija Pachta iz Seneka. Olifčič Friderik je zgradil Vilo Trdina — sedanjo vilo pri predoru proti Mlinem — v letu 1899. Jože in Terezija Bere sta v letu 1902 zgradila Vilo Adrio — današnji »Korotan« hotela Toplic. To je bil pension s polno balkonov, obrnjenih proti jezeru. (Se nadaljuje) Kronika o razvoju Bleda Kolektivni dopust V TOZD Mojstrana smo letos že tretje leto zaporedoma imeli kolektivni dopust. Čas smo si izbrali po 15. juliju, tako da je bil vključen tudi 22. julij. Za kolektivni dopust smo se odločili že v začetku leta, tako da je vsakdo lahko tudi planiral, kje bo izkoristil ta čas. Se nobeno leto ni bilo takšnega zanimanja za počitniški dom v Seči kot prav letos. Vsak je lahko dobil termin, ki je bil na razpolago med tem časom, kajti Polona je z razumevanjem upoštevala vse prijave iz Mojstrane. 7. zamejski festival - Šfeverjan 77 Na sedmem zamejskem festivalu zabavne domače glasbe v Števerjanu v Italiji se je letos predstavilo kar 24 ansamblov, ki so zaigrali vsak po dve novi viži. Letošnje srečanje v slovenskem Števerjanu, ki je bilo 25. in 26. junija na Fermentinijevem vrtu, v čudovitem naravnem amfiteatru, je sprejelo čez 1500 obiskovalcev, med njimi delegacijo OO ZSMS TOZD Tomaž Godec. Srečanje slovenskih glasbenikov privlači iz leta v leto več Skrbimo za urejenost počitniškega doma Hitro mineva čas, še posebno takrat, kadar nas priganja delo. Pri opravljanju dela pa smo nemalokrat odvisni od drugih in tako v letošnjem letu nismo mogli opraviti predvidenih del v počitniškem domu pred sezono. Prvi gosti so prišli 21. junija. Prej dalj časa lepo vreme, se je prav ta dan spremenilo — pričelo je rahlo deževati; sprememba je povzročila nekaj slabe volje med obiskovalci, zadovoljstvo pa med domačini — malimi kmetovalci, saj so težko pričakovali potrebni dež. Vsem ustreči je res težko. Ta izrek spremlja mnogokrat tudi odbor počitniškega doma, nič-manj pa tudi zaposlene v počitniškem domu. za razvedrilo odpovedali sodelovanje. Toda kljub temu smo opravili vsaj tisto, kar je bilo bistvenega pomena. Proizvodnja je bila nekoliko nižja glede na kolektivni dopust, toda v naslednjih mesecih se bo pa morala dvigniti, samo če bo zadostna količina ustreznega materiala. Fiksni stroški pa so nižji. Prepričan sem, da se bomo tudi v bodočem odločali za kolektivni dopust, kajti zavedati se moramo, da se prav v poletnem času vsakdo rad odpočije ter nabere novih moči in energije za nadaljnje delo. A. Noč valom širi in zajema vse kraje, kjer biva slovenski človek. Števerjanci so zato ponosni na svojo mladino, ki se je tudi letos potrudila in se z navdušenjem lotila težkega organizacijskega dela. Mladina prosvetnega društva Franc B. Sedej in ansambel Lojzeta Hledeta je poskrbela, da je bilo občinstvo s festivalom zadovoljno, mi in pa gostje pa veseli med bivanjem v slovenski briški vasi v Števerjanu. Branko Sodja (izmena) v kuhinji počitniškega doma ni bila naročena niti ena kava; s tem pa ni rečeno, da je gosti v tej izmeni niso pili, saj se je vonj po kavi dnevno večkrat širil iz sob. Resnična je tudi ugotovitev, da nekateri obiskovalci doma večkrat pozabljajo, da je treba varovati skupno lastnino in da z neprevidnostjo lahko povzročijo škodo. Prevladujejo pa seveda tisti, ki so zadovoljni in skrbni. S skupno lastnino ravnajo tako kot s svojo, kar se vidi iz lepo urejenih sob, ki jih zapustijo ob izmeni. Vse poznamo, skrbne in neskrbne, saj se vsak predstavi z odločbo in številko sobe njegovega sedemdnevnega bivanja. Kronika STANJE ZAPOSLENIH ZA MESEC JULIJ 1977 TOZD »Tomaž Godec« Bohinjska Bistrica 430 delavcev in 7 vajencev TOZD Rečica 287 delavcev in 4 vajence TOZD Mojstrana 52 delavcev in 2 vajenca TOZD Podnart 70 delavcev TOZD Trgovina 16 delavcev in 1 vajenec DSSS 74 delavcev Skupaj 929 delavcev in 14 vajencev Jeklar Jakobu — sin Kejžar Marinki — sin Žvokelj Branki — sin Močnik Milki — sin Poročil se je: Petrič Janez Med tem časom pa so se opravila taka vzdrževalna dela, ki jih med rednim obratovanjem ni mogoče narediti. To so dela na ključnih strojih, od katerih je odvisna celotna proizvodnja. Opravila so se tudi nekatera dela, ki so jih zahtevali varnostni predpisi od strani občinskega inšpektorja. Ne moremo reči, da so se opravila vsa dela v točno planiranem času, kajti prav tisti izvajalci, na katere smo resno računali, so nam v zadnjem času poslušalcev in gledalcev. V soboto, 25. junija ob 21. uri so se začele razlivati poskočne in vedre slovenske melodije preko goriških brajd in vinogradov, zopet so si prijatelji iz vseh krajev naše domovine in zamejstva segli v roke in si zaželeli srečo. Poleg ansamblov iz Slovenije so letos bile prisotne še skupine s Koroške, Primorske in iz Nemčije, kjer tudi živijo naši ljudje. Ime Števerjan se tako s festi- Nekaj podobnega je letos nastalo pri razporeditvi prijavljenih za letovanje. Prijav je bilo več kot prejšnja leta. Večina teh ni upoštevala navodil, naj vsak v prijavi navede dva datuma, zanj primerna za letovanje. Bolj ali manj zadovoljivo je bilo rešeno tudi to. Kljub temu, da smo že na polovici sezone, pričakujemo od gostov razumevanja in upoštevanje hišnega reda. Pred dvema letoma se ni kazala potreba po prepovedi kuhalnikov v sobah in seveda tega ni v hišnem redu. Podražitev prave kave (cena v domu je 4 din) pa je »vklopila« kuhalnice, zelo pa bomo zadovoljni, če je »vklopila« tudi odgovornost. V letu 1976 v 7 dneh NA TROLEJBUSU Na trolejbusni postaji, kjer je spet vstopilo veliko potnikov se je šofer razburil: »Veste kaj, ne bom odpeljal naprej, dokler se ne premaknete v drugi del trolejbusa. Enostavno ne grem naprej, če bo stal zadnji del pokonci, če je pa prav, da stoji prednji del pokonci.« Razstava Ive Šubica na Bledu V okviru kulturne akcije za delovne kolektive in občane blejskega območja je bila v sklopu praznovanj 40-letnice prihoda na čelo KPJ tov. Tita in 40-letnice ustanovitve KPS, v počastitev dneva žena, v petek, 4. marca ob 18. uri v avli osnovne šole dr. Josip Plemelj na Bledu svečana otvoritev razstave partizanske grafike akademskega slikarja in prvoborca Ive Šubica. O pomenu letošnjih praznovanj in kulturne akcije je govoril predsednik občinskega sveta ZSS Radovljica Marjan Vrabec. V kulturnem programu so nastopili člani moškega zbora KUD Bled in recitatorji osnovne šole Bled. NA DVORIŠČU »Zakaj se pa spet prepirate, otroci?« »Igramo se avto, pa se Jože ne pusti prehitevati.« Pri Janezkovih je Mia na počitnicah tašča. Ko so se vsi od nje poslavljali, je mamica dregnila Janezka, naj jo pozdravi. Janezek pa se je brž odrezal: »Končno le odhajaš!« »Zakaj si jo tako pozdravil?« »Saj si tudi ti zadnjič tako rekla, ko jo je očka odpeljal.« Neka služkinja v Berkshiru pravi svoji gospodinji: »Ta vaša soseda, gospa Brown, sama čisti tla.« »Saj jaz tudi.« »Že, že,« reče služkinja, »ona vsaj to zna.« BOJNI SPOMINI — VSAKDANJI DOGODKI. .. Ti, Janez, ali veš, zakaj je Hitler v drugi svetovni vojni, ko se je bližal Moskvi, začel pobijati svoje generale? Veš kaj, France, prav točno bi ti ne mogel odgovoriti. Enkrat sem nekaj bral, da niso imeli pravega orožja, d^ bi bili prebili ognjeno steno pred Moskvo, če prav na hitro po domače odgovorim. Kaj pa je s tem Hitler dosegel? Vojno je zgubil, pa še njega je zadela bomba. Tako pravijo. Hvala, kolega, pa na svidenje! SABOTAŽA... Vlak je prisopihal v Boh. Bistrico. Železniški vagoni so se izpraznili. Nemški financarji so previdno stopili v vlak in pričeli preiskovati posamezne oddelke, kot je bila to navada ob prihodu vsakega vlaka. Počasi so stopali nemški vojaki skozi vagone, kar nenadoma eden izmed njih priteče ves prestrašen in pove, da je v nekem oddelku slišal sumljivo tiktakanje. Pozor! Vsi uslužbenci iz vagonov! Vsak čas lahko nastane eksplozija peklenskega stroja! Nova sabotaža! Nemški financarji so poskakali iz vagonov in v spoštljivi razdalji čakali eksplozije. Ker pa le-te le ni hotelo biti, so v tisti oddelek poslali nekega Slovenca, da bi dvignil sumljivi zavitek in ga odnesel na njivo v koruzo. Nemci so se oddaljili, eksplozije pa le še ni hotelo biti. Tedaj pa se je na postaji pojavila neka ženska, domačinka, ki je povedala, da je pozabila v vlaku zavoj s popravljeno stensko uro. Vsi Nemci so povesili glave, postalo jih je sram. Nekdo ji je pokazal na njivo onkraj postaje, kjer je še vedno tiktakala njena ura. Žena je odšla po svoj zavoj in odšla mimo osramočenih Nemcev domov, ki so prav razločno slišali tiktakanje — stenske ure. Dva kolesarja je v gozdu zajela noč. Odločita se, da bosta kar tam prespala. Pa se vležeta pod kolesi. Zjutraj vpraša prvi drugega: »Ti, kako si spal?« »V redu. Pa ti?« »Bolj slabo. Veš, tam, kjer manjkata dve .špici’, je precej vleklo!« Butalci so ugotovili, da je njihova cerkev premajhna. Pa so jo hoteli razširiti. Slekli so klobuke in jopiče, jih zložili okoli cerkve in se dogovorili, da bo cerkev dovolj velika tedaj, ko bodo klobuki in jopiči v cerkvi. Uprli so se z vsemi močmi v zid in porinili. Tedaj pride mimo cigan, zagleda obleko na tleh, pobere vse in se odpelje. Butalci pridejo ven, zagledajo ... obleke ni... Pa se postavi župan pred svoje vaščane in pravi: »Ali vidite čudo, naših oblek ni več zunaj cerkve. Toliko smo jo že razširili, to našo cerkev.« »Ata, tamle sta dve opici. Katera je sinček in katera je ata?« »Sin moj, ali ne veš, da je ata zmeraj večja opica?« Na neki kliniki je umrl zdravnik za srčne bolezni — kardiolog. Pogreba so se udeležili tudi nekateri ozdravljeni pacienti. Ti so nosili poleg vencev tudi veliko, iz kartona izrezano srce. Za njimi pa je poleg svojega kolega stopal tudi specialist — ginekolog. Na sredi poti se je začel na ves glas smejati. »Kaj ti pa je, si znorel, da se sedaj sme-jiš,« ga vpraša kolega. »Veš, pogledal sem na ono veliko srce, pa sem se spomnil, kaj bodo nekoč nosili za menoj.« Pogovarjata se dva kolega. Prvi toži drugemu: »Moja žena ima čudno manijo; vsak večer hodi po vseh lokalih.« »Ja, kaj pa dela? Mar pije,« ga vpraša drugi. »Ne, samo mene išče,« mu odvrne drugi. Mož, ki je bil močno skopu-hast, je prišel prvega domov, se postavil pred ogledalom s šopom bankovcev in dejal ženi: »Glej, tisti denar tam je tvoj, ta, tukaj v roki pa je moj!« Žena je bila vsa obupana, ker ni imela več kaj kuhati in ne jesti. Neki teden pa je bilo na mizi vsak dan meso. Sprva je mož samo po svoje ugotavljal, kako je to mogoče, da lahko vsak dan jé zrezke in razne druge dobrote. Konec tedna pa le stopi k njej in jo vpraša, če se je meso pocenilo. Žena, ki se je ravno napravljala, da gre po svojih opravkih, pa stopi pred ogledalo, se sleče do golega in pravi možu: »Vidiš, tista tam v ogledalu je tvoja, ta tukaj, pa je mesarjeva!« Hči sprašuje mater: »Mama, kaj je to angelček?« »Draga moja, to je preminuli pešec, ki je šel čez cesto prehitro ali prepočasi!« »Jure, kdo je hinavec?« »Ta, ki prihaja zjutraj v službo nasmejan!« Kmet Miha je jezen, ker vozniki ne opazijo znaka »živina« na cesti. Ponavadi so vozili mimo travnika ne da bi zmanjšali hitrost. Pa se spomni in zamenja znak »nudistični kamp«. Ta znak pa je končno učinkoval. Tiha je poletna noč Mirna, tiha ura ... pozno ponoči. Na nebu mesec svetlo sije, še ptica zdaj se ne oglasi. Na okna in vrata trka tišina, prisluhnem natanko: vse spi, ob uri tej vsakdo počiva. Le jaz ne spim. Vstanem in luč prižgem. Svetloba na dvorišče sence narišče. Diši po senu. V poletni noči spijo hiše in vrtovi, kjer prve vrtnice odprle so svoj cvet. Prav kmalu vstalo bo iz megle jutro. Veselo ptice bodo pele v novi dan. Namesto lune bo sijalo sonce, maki odprli bodo cvete, sredi poljan! Vesna Glavni in odgovorni urednik: Robič Ivan, tehnični urednik: Frelih Nada, člani: Žitnik Janez, Mencinger Franc, Troj ar Andrej, Knaflič Zdravko, Noč Anton, Koselj Ivanka, Jeglič Silva in Kraigher Ciril.