zss. štnnm. f UHiim i mk, Imrnknmi i. leto. »Slovenski Narod" TOiJ* 90 poiti: a Avvtro-Ogrsko: za Nem&jo: ctlo leto »kupaj naprej . K 30-— I ćelo leto naprej . . . . K 34*— Sctrt leta Z 1 • • I 7*50 1 ** Amertko in vse drage dežeie: oa aiesec m «... 2-50 | ćelo leto naprej . . . . K 40.— Vprsianjem glede iaseratov se naj priloži za. odgovor dopisnica ali znamka. Vpr*vml*tro (spodaj. đvorišče levo). KnaToT* vlioa *L 5t te'eOn Jt. 35. Xsha|a rsait dmm svečar lirzaatfl Atielf« la prmaaiksj. Inserati se računalo po porabljenem prostoru in ilccr: 1 mu visok, ter 63 mm širok prostor: enkrai po 8 vin-, d/akrat ;>o 7 viri., trikrat po 6 v. Poslano (eaak prostor) 16 vin., rmrte fn zahvafe (anale prostor) 10 vin. Pri večjih inser-'l-ih po dogovoru. M©t1 naročaiki aaj pošljefo atrai.rn* ¥eJio 1&T fl3 aViiza'cl. "9^| Ma saao p U mene aa/o:*** brez ?asawe d:Jir(i se ne auiem ailt&kor 0£u~*ui. „Varodns tUkaraa" t3Ta vrh« Col di Lana. čl^ar raz-strelltev hi zavzete je svejčas navdalo vso Italiio z zma^onojr"— r-- -1 - r--njetn, in na Monte Fiaca p\. .... ;__e zastave. Včeraj z\reč2r so dcr^ele naže ćete ribamo pczdravllene ođ preb*-valstv«, v Ccrtfria č Ampezzo. Tud! St Maruno dl Csstrecco v dc!!n! Pri-inero smo zopet zavzeil Od ma?a 1915. seni so Icsiijani pož^rjivo fZ^ezsii s^/Gie roke po PustrsM ćvA'mi in Bo!can*j, srcu Tirofskesa. VsJed necinafne vzirs!-Bosti naših b.rzhrlh čet se sovražrJku nikdar ni nioglo izpofniti, kar je tsko rroče žele!. Uspehe, ki ?i*i je ▼ tem rro-storu v dveh in po! lelz boja in dela dosege 1, se da do pre šteti po korakih. Sedaj je tuđi to delo v malo dneii r-epoi-noina zlonilieno. Vzhodno in balkansko bojišče. M-česar novega. — Sef ?en. štaba. 4VSTRIJSKO VECERNO POROCILO. Dunai, 6. novembra. (Kor. vrad.) Iz vojnoporačeva!?kesa stana 6. novembra zvečer: Naše operacije zar>adT;O Tilmenta in v Dolomitihse nadaljujejo uspešno. NEM§KO UPADNO POPOĆILO. Berolin, 6. novembra. (Kor. urad.) Italijan.cko boiisč*. Ifaiijansko fronto ca tiiineniski črtf smo pridobili. Ita-lijanj se med gorovj^m umikajo. Požari označajo njihovo pot po £orer?ii itsli-Janski ravntei. Izbojevanie zamen?ive bresa na gorskess roba potom nepadai-no svežlh nemškib lii arstro - o^rs^^h d?vizii }e pogaalo kf«n v po neravi moč-ne obrambne poziclie sovr?žn«ka na zapadnobrežnem odjeku. \a^!o r?^-šlrjenje tako ustverjenega mosij^ča potom uspešnili bojev je pr'sIliJo so-vražnika L izpraznjenlu vse rečoe crte do Jadranske obali. Ob reki navz^or do Bele so se včer^j UaFnanske br!sadc $e držale. Pritisk našega prodlrsn-a !e prisitil Italiiane, da so opititili t«ai svojo gorsko fronto. Od Bele do CoJbrico-na severiio Su^^ske doline na širini nad 150 km so morali Italijani opustiti svoje tekom let izsrafene bolne zone in itf nazaj. Uvedene so nadsFne operacije zavezniških arnind. — v. Ludcn-ćorff. NEMSKO VEČERNO POROCliO. Bcrolln, 6. novembra. (Kor. ur?.*J.) Tilment je prekoračen na v s e j fronti. Zasledovanje se c a d a 1 j u j e.__________ Na pot! ▼ Vfđem. I* vojna poro-€fl: Cecte proti Vidmu kažejo dorolj »1«-dov straines-a poloma italijaDske arms.de. Kar posejane so z vseini mogočlmi »trar-mi. ki Jih rabi armada. Ostali materijal }e cakopičen na potih, jarkih, r^1^'1- v v"T>r-nih in bretštevilnili barakah. Ćeli đelarski bataljonl pospravijajo pa Jlh Je Se mnogo premalo. Uniforme, filemi, orožje, perilo leži v cestnem blatu, v ogromnih sklađi^?ili 8o zalose 6«t1jct, tisnja, kave, riža, malta-ronor. Po cestah leie suknje, nahrbtnikl, plioo7o maske. Ćele sanitetne kolone so padle t jarke ob cestah, stroji, deslnfet-torji, kotil, oklopni topori, artomobilske baterije najtežjesa kalibra, rae vprek liči po cestth. Vt.: I; js ta, da velik del rrmade je dobil vslcJ porazov tak strah, da so vojaki kar vse pustili pa bežali. Nezasliša-no velit je ?}en munitijo. Velikacske :ino-žfne rrs^izt lete ob poti'c. Uicvno, »aj so -*• Ita3IjaT!i pripravlja-i šansi na svoju dva-aajsto soSko titko, Kraji San Giovanni, Maiis&ro, ButriO so jako čedni. Đekleta in f#ne se spiišCajo v pogovore z vojaki. Vi-dcua je bi* ob ca;«a Pohodu kakor izunarl. Pred tednom dni žirahno vrvenje v Cador-Rcvem glavn^^i t-tanu. sedaj Tse mrtvo. Z ita'ijanskim i:?i:era1nim jt^borr. jo odšlo tuči prpbiral^tvo. Sictr ?e je rc-i"a!o ore-biralstvo, naj ostane, toda strah je bi! tako velik, da je rajSc vse bežalo. OFtaio je le Latia 500 reTnejšiii oaeb. škoda v Vidmu je nmznuzTza.. Italijarslci ruravr iui so ostali pri r2.s;c*ncfh. K bojem ob sprednjea Tilment u. Iz vojnih poročil: Ko ?o zavežni-s!:e čete prof'Jr*>!e proti ir^ • i cb Til- monfj, fo fkulcTe -tnii'an.- .-?*Tie var- stvene forn»=ri.> držati kcilkor motroče do!?o izliv Ti'.znenta. da bi krile umik z juga in spravi!* na varao obrežne taterije. Zapaiiisiii so :r-zr>;eteno isg-tTriBko o-^rrlj© z t-Jnam.1, C-i-tHniini stroji in vlaćilni.ni ^rodoTi, da bi talio zakasnili dohođ c. in kr. torpedne flotilje. Kljub vrsli^im trSko-Czm je ra ta. rseeuo prodirala energično, odstrani!« irine In iz-rfstila po zr.v^ftju Gradt-ža in Porta Bu«o tuđi zapadne lagane. Odđelek Cotiije je? udri v Ic^inp "*a-ransio ic zasedel otok Sv. A n dre ja ter ra-to nađaljeval ixćišč€rral!io delo pret! Izlini Tilraenta. Italijani opustili svojo gorsko fronto. Hitro $re: Vsa itali-jazs!:a tilmsatrka fronta je premazana. Istočasao je imel espeh Krobati^ovih čet že poslerlirre na zapadno -"i-.-v^ :— ,-^ tirolske fronte. V-a đolomitalta fronta se je zaraalala in c.Tm?j'z barona Conra^ia ie 7a-rlc i-j^c fovražnilfa s eeđla Križke gnre čez C'ortico d' Ampezzo, rlalje in ItaTi:s.ni f.e izrfžajo fckrb za trertineki ođ~f»>:. Naša pozicija je tekla na prizađeti strani od črebenoT Marmclate proti iz livu ro+vr.:a ▼ do;iriO Ccrdevole, dalja pr*»ko jr^r.*—r i>o-bo^ja Ccl đi Lar.a, peverrro proti Tre Sd**!, dalj» v s«v*rcrapa^ni smeri, kjer je na^a obrambr:a fronta xop*t sezala do mcje. TSi-di po izdubi Col Ci Liane se ta crta ni po-naerbno izprerrei;i!a. DolomItrlca froma pa ;'e s©'!*i o-:-f)^č(»na. t*»«:a ira'i'an^'k^tra obkoljeranja in na hribu Piano in Co! di Lana pl&polajo ^o^Tft na?** m?tavp. Ođ Kriiko gore čo pre7ar-a Ro^Ir ri noton^ga Itnlijana več na aTstrijakih tleh. N e a i k a lavina. H«*rve piše v vVietoi^r:., r NemSka lavina crvi po bene-ški ravnini kahor meseca averu^ta 1914. proti rarizn. Ali kalco je rnc/e! netnškl geri^ralni atab tako ofTomno n?padalno armado koncentrirati na levern krilu soike armade, ii? da bi so bilo to tam opazi'o? Za^raj nify ravezei^i ustvarili že pred ćve-ma -et^ma enteiitsk« raane^frrke arpr.fie, ka?:-r jo je pri^a%:ovrJ vos svet Ćelo pod-r- '-OVTiik Rrjrntt, ki vedno za^ovarja naj-višje fr??»ccrko armadrso vodstvo, je toln re*nih sJrrl»L Pravi, ria je bila frfiacoska sp*-mlađanska ofenziva z^rer.e-or., l-«r 30 bila pričeta brnz zveie z rt ragi ini f'orodki na bojnem r^^OTi>čv. Od takrat da?je se je vse rr.mo inr.rovTr!ra!o, taho tu .li v& itci-i-jans'\i frcr.ti. Cađomo zađene cNt?k. đa ni bolje spre-jlećal ne7r??to -nvctri.1«?rih prl-prav, Iri eo traJ^Te eele te<3n<\ afKda jih je prpmalo nvaScval, za^a*?jj^ r<» pa svojo moč. Lord Robert Cecil o položaju v Italiji. Iz IvOTiđotta. Lord Robert Cecil se je izrazfl o po!ožpiu v Italiji tako-le: Vra rorcćiTa prarijo, r^a je duh ItnTij« ?e neomajan. Vs!ed ener?1?T»«»!ra ođT>cra je zm^anje ljudstva ~r> naraplo in njegova erinost je v^'nostavijena. Nikr.ke^n vzroTra ni. da hi se tpAsIV.o, da vlada v velikih ma-Fah kak nered. Xikafcegn sle^lu ni o paniH in nesporan'm*j, marve* razpoIožeDje je odloženo, bojevati ee čo konca. Aliirarid »tore vs*>, kar morejo, da bodo Italiji pomagali, kajti vse ententi sr>adaiofe narode se smatra za eno jednoto. Kar se je do ee-daj zeodllo, kaže jasno, da se borno morali še vsi truditi. Ni pa niT-akcsra vzrolra misliti, ^a bodo do*«»danji dosrodki ime!f kakg^n vpliv na vojni konec. Mogoče pa, da !>odo vplivall kolikor toliko na trajanje vojne. TTm i k do Piave. Iz Zeneve: Fran-ccskl listi tr;>. da Cadcraa »e ne spusti ▼ nlliak odpor na desnom bregu THmenta, marreč bo iskal ugodnejš© razmere cb Piavi. Cađorcovo sedanje manevriranje stremi t glavnem ea tem, da bi prido'oil časa. Agence Hara«? izvaja, da Cadorna mora dobiti časa, da inorejo Francozi in Aufleli poflf^i v boje v ItPlijI. Strašno tež-ko pa je poslati Italiji topove. »Echo de Par!s* porora, da ni «e premoga, ne lekla in ne salpetra. Cadorna se umaknu do Adi- že? » P^tit Pa'isien« poroča, da se Cadorna umakn*' najbrža do At'iže, da b tern prido-he Franeozi in Anglc/.i fiasa za pohod v gorenio Italijo. Cortina d* Ampnzo, katero t-o zavoj* vale naše čete, leži 121f> m v1r,r»ko v široki dolini Bojte, pritoka Pinve tilv ob ita.ijanski Luej:. CorLina je rna najlor-^ili točk v Dolomit i h. San Martino di Castrozza je severro Primiera ob C\ztp.ut\^, pritDk'a Bi'entc, 144* ni visoko, tuđi krovna točka juinotiruiskih Dolom itov. Prehrcni i t a 1 i j a n u ke a r rn a-de o-rožfna. Iz Curiliti: Tt^Ii^nr.i 90 unifiii na irrcjeEa i3ni:k« SO.OCK) vr©č rrr.lre in l> VA "1 ).'' rramov dnvdh žlvil. Velike r. ' le v sovrr?!ij\ovo roT:o. Zn- to j»e jo bali, t,a pridejo čeie v kritifon polože;, ako ne bo km;!u novega dovoza. 1.1 lađi in stari na fronto. Pre-l'.o L,u«?ana se poroča. da je ItaMJacaka vlada Oflre'i'a vpoklice moštva I?>. c!o R0. T.eta. Počasna franeosko - a c g ! e-i ka p o 21 o č, »Havss« pravi 5. t. ra.: Naša ejn^-Mja ;rlha;ajo neprestnno. to^a ne srr«mo se varati, ker Italiji v pom<"č poslana frsnccEko - ?Q'^le3!ie čete bodo želo po ra^o^tiem dolcem ča^n na italija^-!«kem bojiič-u v tala moči, da se bo ocer-gičlio o-:čutila. A in ** r i ? k a pomoč. Iz Nev, yorka poreca "ecolor, da e.e vcHki deli ameriške vojake pripravljsjo za odhod na italijansTio boi at-i*. Vsa ruska armada naj pomaka. >Tribun:.« poreca iz T.ončonn: Angle-ski. kabinet je podv^e! v PotrcgTadn korake vsvrho podpore italijanske pomožne akcije a'i.'rnncev petom vge n!?!:s armade. Obupen mora biti položaj v ententi, nko kli^ejo kr.r t«o rus^o arn:?.do na pomof. ITALIJAN3K0 URADNO POROCILO. 5. novembra. KovraSćniku se je ?o-sre^ilo. *a je spravi! pri 1* "Mi Pincanu nove bojse ei'e ca desni tilmentski brocr. Svoj pritisk proti Ievemu krilu naSe C:rte je cjačil. Ponoći 3. na 4. t. m. in dno 4. t. m. so bombardirale naše zračne ladje Ma nčfnkorit način sovražne čete ▼ nizini pri Kohz.Ti. t. m. so zbili rasi letalci po?e^ včeraj naznanjeuih dveh frparatov tri eovrpTua letala, \z"c.^d katerfh se je eno Fpnstilo na tla v okolišu Caldonazza, đrugl dve pa v grodežkih la-suuah. ostalih Smhisc. NE.MŽKO URADIO POPOĆILO. BcroIJn, 6, noveini^ra. (Kor. urad.) Zapadno bojišče. Fronta prc-Molonaslcdnika Ruprehta Bavarskcga. V Fisndn]i se je priče! po čez dan iraia?GČ?xn živahucfi iGot'hiem o^nfa včerar opolden močan artjf'orHski bo], ki je tralal racđ sever-rim de!o.-n Vserske nizine in ksnaicrn Cc^z'ii2s Vpcrn, pono"; n^^rcstajio in se *e Jancs zjutrai od Kcntiioiilsirskega Sozda do Scndwcrde £:opn;<*val do bobv.ok)Zc%z ogn?a na naša bojno zono. >*Gć«a sn^lcška in'anicr'la Je potezi na nbth stranefi Pa«c??e:ide~!e in na cesti Menfn Yp?rn n2pai!i2. Pr! dr:«^!i 2r-niLdah, zlasti pri St. Que:irin?t ^^zdolž AJleiic ne obeh brezovih Može 1:1 Sunt-r:a'j ?e naraslo topovsko dclovan;e do znzirj* s*'e. Ncsilna rc?zvcdov£n;a so-vTzlnlkGv sa S2 izi^Iovna na več to-Ckzl) z nino^]ini iTZubami. Ka vzhodnem in makedonskem bojicč:i pofožaj nesprenienjen. — v. Ludcnc'orff. NEMSKO VECERNO POROCILO. Bcrciln, 6. novembra. (Kor. urad.) ^Volffov urad poroča 6. novembra zvečer: Z i u t r a n j i napadi A n g1e -žev so se razvili čez dan v bo-ie ob Paschendaele. Pri G h e 1 u v e 11 u se je sovra/ni na val zlomil brez uspeha in z m ?i o g: i m i iz?ubami. Z vzhoda nič novesja. V raznih delib Petrograđa je prl§lo bate v petek in »oboto do već7ih demon-stracij nroti vladi In z* mir. Prišlo je tuđi da nekih spcpađov. vojaštvu pa ni bilo treba nistemti. Delavstvo Putilovovih tovarcn stavka. Demonstranti fo streljal? v zrak. Vlada je storila vse, da prepreci akcijo boljševikov. Poekus razdejati hiSo MDju-kova bo 6ete preprečlie. Kriza v ruakem kabinetu. Haparanda, 4. novembra. fKor. armd.) »Rusknja voljav- poroča, da Tereft£eakov gorvor v predparlamentu ni »adovoljiF no-bene stranke. Upati pa je, da bode mogoć« nstvariti block većine, obatoječ ia kfidetoT, skupili trgovine in industrije, konMrrativ- nih skupin in socijalno revolueijonarne dcrnice. Don-neva se pa tuđi, da bo Tere-točenfco odstopil In da bo njegov nasleđnik Habakov. ki ga kadeti in Industrija ter tr-Eovina že uol^o žele na tfle znnanje politike. Vojni ministar je vladi preveč internacijonali3ti-čer.. Tako ]> tri5!o do spora med kabinetom in £^n?ralcm VrboTPkim, ki je konćno zanro?,il za 14dnevni dop-rt. Njegove posle Je pn-vzel gen. Manfcovsfcij. General Man-kovskij stoj! pod "vrhovnim vodstvom Ke-ron^kega. 2 Romunske fror.te. London, C. novembra. (Kor. urađ.) :,Tiires« poročnjo iz Oćese: Dobro pouCenl kro^i fo mnenja, da bodo mo^le rusko-ro-Diunske Čete vso zimo držati svoje pozicije. Dvor in romunska vlada ostar.ejo v Jassy. V Tendo'iji j<* prišao đo nemlrov mod vojaki. Na.d mestom je bilo proglašeno obsođno stanje, škode je v mestu za 3 miiijone. Predparlamert. Pred pari riment je nadalje val v seji dne 5. novembra razprr^vo o zunanji poli-tiki. Vodja popularnih socijalistov PieŠeho-nov je izjavil med drugim, da bi bilo umestno pozvati zaveznike, da naj natanč-no povedo svoje vojne cilje in Izjavijo, da r« bojujejo samo v svojo lastno obrambo. če Eovražniki temu pritrde. če so za.dovolj-i:i spr^jeti temeljne pogeje zaveznikov bi jim bilo inoseče predlagati pričetek mirovnih pogajanj. Zastopnik ruske demokracije na pariški konferenci Skobelev je izjavil, da je stremila stara vlada za podalj-šanje vojne, nova vlada pa je za takojšnji sklep miru. Vlada je sprejela program re-volucijonarne demokracije z dne 27. mar-ca. Stara Rusija, katere polki so potlačili poljske vstaje in ogrsko revolucijo leta 1S4S., ne obstoja već. Vsa vprašanja, ki so nastala tekom vojne, je treba resiti v zrni-clu ruske demokracije in torej tuđi v zmi-slu vseh đemokracij sveta. Nesporazum« ljenje o bel^ijp]t?ra vprašanju je nastalo vsled navodil delavskeg^a in vojaške^a so-vjota. Glede Alzaške in Lotarinške ne ob-stoja med rusko in franeosko demokracijo nikakorano nesporazumljenje. Kar se tiče Poljsfce je storila ruska demokracija vse, da bi s« poljfki narod ^jedlnil in tako na-stopil kct neodvisna država. Skobelev je zlasti n a glasa], koliko je storll đelavski in voja-TKi sovjet, da se je pričelo javno raz-pravljati o vojnih in mirovnih vpraiai^jih. Eno je gotovo. Volja niske demokracije za-tteva Čim hitrejšo dosego rciru. Zunanji rrJnister Terešeenko se je obraJdl proti o^itanju, da ruska politika na znnaj ni zadosti delarna. Zunanja politika je odvisna od notranjih zadev, ki bo vpled clolr© anarhije imedene. Izjavil je, da je bil mir pred 16. in 18. julijem in pred ruskim porazom £s blinu. Prišli so pa potem do-gođki. ki so politiko preokrenili na drugo pot. Prišla je jesen, ki je jrrozila Rusiji z veakovrstno nesrečo. 2ivljenskih interesov Rusiji ni bilo mogoće žrtovati. Napačno M bilo misliti, da entsntne države nočejo miru. Toda one raorajo spraviti svoje na-zoro o mirovnih vpraSanjili v pklad. Stremiti merajo po miru brez aneksij. Od dela onih. ki gredo v Pariz na konferenco bo odvisno delo uoma ostalih. Razmotri van je zunanje politike se je na to prekinilo. rta ^0 je vršila debata o interpelp.ciji zakaj provizorična vlada za-veznikom ni sporoćila izklicanja Rusije kot republike. Po izvajanjih zunanjega ministra je cklenila većina prehod na dnor-ni rcr. Ruslii predparlament je nadaljeval razmetrivanja o sunanji politiki. Socijali-Ftično demokratični poslanec Dan je pole-rnitiml proti pravicam sovjeta republike in zlasti proti Miljukovu. SkuSal je dokazati, Ća revo'.r.cijonarna demokracija ni kriva đesor^anizacije armade. Končno je očital Dan vladi, da je doeedaj obdržala kot svoje zastopnike v inozemstvu diplomate, ki jih je prejšnja vlada imenovala in da se torej identiicira z roparsko politfko projšnjih vlad. Poljski poKlanec minimallst Lapinski je živahno napadal kadete radi njih stališča ziasti zaradi ^njih stališSa o poljskem vprašanju. Očital je vladi, da ćela zunanjo politiko v ernielu kadetov, in da je posebno popustljiva oapram imperi-jalisttenl đolrtrinl. Armenski poslanee DJi-vil je zahteval popolno svobodo Armenije. Poslanee Struje je naglalal, da doaedanji m*rovni koraci Rusfje nipo Imeli nobene^a uspeha, ker so zgrajeni na utopistični po-dlagi. Načelo miru brez anekslj la odškođ-nin derorgranizira armado, ter pođaljša vojno. Bivši poljedelski minister Cernor polemizira proti Miljukovu ter izvaja: Ruska vlada mora obstojatl na tem, da se mirovno vprasanje razmotriva na parišTd konferenci in da se po gaj an ja t pol n em obsesn objavijo. Treba je obnoritl disciplino in bojno zmožnost armade kot edinl po«:o1, da najde glas Rusije na tej koafe-renci veljave. Cernor napada nesmiselni sklepa makslmaliatov, da naj se čimpr«j , proglasi premirje. Misli đa bi bilo mnogo uspešnejee govoriti o mirornem vprašanju na raznili konferencah ali na kaki predmi-rovni konferenci. Razmotrivanje o zunanji politiki se jo na to odgodilo na S, nor vember. Ruski poslanik v šviol. Novi ruski poslanik v Svici, minister Jefreinov, ki priđe te dni v Bern, je podal kmalu po svojem imenovanju izjavo, kft zasluži vso pozornost, ker eo v njej zacrtane naloge, ki ima reSiti novi poslanik na fevojem mestu. Rekel je, da je prišlo vprasanje njegovoga imenovanja za poslanika v Bernu na razgovor že meseca Julija, on sam pa ni mogel v to pritrđiti, dokler ni bila sestaTljena nova ruska vlada, In sicer Iz prlncipijalnlh vzrokov, ker n. pr. ne bi bil mogel biti zastopnik vlade, kateri bi stal na Čelu kak Ljenln in tuđi ne vlade, ki bi stremila za obnovitvijo monarhije. Ia-Javil je, da stoji v zunanji politiki popol-norna na strani Tereščenka, đa zastopa politiko, ki Jo pro^laša vlaclna deklaracija z dne 21. julija, v kateri namre^S provizorič-na vlada razglaša, da bo 8 svojo zunanjo politiko dokazala, da morejo Iti revolucijo-narne armade Rusije v boj le a trdno vero, đa se ne bo prelila niti kaplja krvi ruskih: vojakov za cilje, ki so tuji demokratičnim načelom. Izjavil je, da ni predeednlk med-parlamentaričnega mirovnega urada in da torej o njegovem »pacifizmu« ni govora, pač pa je pređseđnik medparlamentarn« skupine razsodlšča. Konferenca za vojne vjetnfke. Kodanj, 2. novembra. 15. oktobra se jq sestala pod predsedstvom princa Walde-marja danskega konferenca glede vojnlhl vjetnlkov, katere so se udeležili tuđi «a-stopnlki avstro - ogrskega, nemškega, ro-munskega, ruskega, turSkega, danskega in Švedskega Rdečega križa in zaštopniki teh vlad. Konferenca se je konCala 2. novembra ter je izdala o svojih sklepih protokol, ki obnega: Izmeoo iuralidov gotovih kate* gorij, sanitetnega in upravnega osobja, ei-vilnih vjetnikov, internacije v nevtralnib deželah, postopanje a vojnlml rjetnikj, njih delo, dopuičanje nevtralnih đelegator in usmlljenk k vojnim vjetnlkom, prehrano« transportna sredstva za vjetnlke in usta-novitev posebne komisije pođ vodstvom kakega novtralnega Rdečega kriza. ZaatojH niki bojujočih ce đržav so podpisali pogodbo, đa bodo priporočali svojim vladam, da čimpreje uveljavijo načela iirečena na konferenci. Nemški podmorski čolnl ob angleškl obafi. Kodani, 6. novembra. (Kor. ur.) »Na-tionaltidende« poroča iz Krlstljanlje in Besrna: Nemški podmorski čolul operiralo sedaj tik ob angleški obaft. Nov tip nemških vojnih fadtj. London, 3. novembra. Danes so bila napadene naše ladje, ki patnilirajo ob bel-Sijskl obali ođ nekega nemškega Čolna z velikansko brzino. Coln gonljo električni motori. Napad smo zavrnili in sovraini Colr potopili. Pomorska bitka. KodsnJ, 3. novembra. O pomorski bitki v Kattegmta poroča poveljnik nemSkega oboroženega parni ka »Mari« kapitenlajtr-nant Lauterbach med drugim: Bili smo včeraj zjutraj 12 morskih milj eeverno od Cullenma v gosti meglL Naenkrat smo sre>* dali flotiljo angleških torpednih lovcev. Bilo jlh je 9. Ker je bilo nemogoče zbeiati, som ukazal streljatl.Premoč pa je bila prevelika. Najprej bo Angleži zadeli poveljni-ški most in stroje, tako da smo morali ob-stati. Nato nas je obsuia toča krogelj. Drug za ćrugrim so padali moji Ijudje. Dru-pega poTGljnika je zađela granata 2 koraka od mene. Bil Je na mestn mrtev. Seveđa smo odifovarjcH. Niti sta trenotek nišo umolknili nali Stirji topovi. Kaj smo dosegli pa zaradi megle in gostega dima pri naftih sovrainlkih, nismo mogli opazovati. Na sredi ladjo je naenkrat izbruhnil požar. Da ne zgorimo, emo morali preklnitt boj. Takrat nas je padlo že S0 mož. Zapustili smo goreCo ladjo in jaz sem stopil v Čoln, kjer je bilo že 16 mož. Englezi eo nas obstreljevali. Nišo pa zađeli. Kmalu je se-gel požar na naši ladji do municije, ki Je eksplodirala. Lađja pa je še dolgo plavals na vodL Mnogo naših tcvariSev, ki so po-s kak ali v morje, so pozneje Angleži resili. VJetih je bilo morđa 34 mož. Ves boj je trajal kak Ih 10 minut. Angleži bo izstrelili ta čas 80 do 100 granat. Ob 9. nas Je pre-vxel danski parnik »Dalgasc. Nemška ponudba FrancoskL London, 6. novembra. (Kor. ur.) »Central News« poroča: V poslanski zbornici so vprafali poslancl Balfourja, ali hoče vlada dati pojasnila o ponudbi Nemčije Francosld, podani s posredovanjem Brianda. Balfour je odgovoril, da se mu ne zdi dobro, govoriti o tej zadevi, ker se je razpravljalo o tem v tajni seji parlamenta nekega za-veznika. Nizozemska se oboroža. Iz Stockholma poročajo, đa se Trte med švedsko In Nizozemsko pogajanja o dobavi refijih množin vojnega materijala ix švodsKe na Nizozemsko. Zunanji urad v Stockholmu Je »poročil vojnema ministri:-, da Je nizozemska vlada naročila posebnf komisiji« da maj odiđe tak<4 aa> 8>T«d»ka ter Stran 2. «5LUVCNa*r raucuts-, one t. novemon I9ir. *J3. ster. •topi ▼ PoemJaaJ* nrađl đotev* ttt to* »kiti motorjer, y«£ total ln podmortkifc ftolnov. Vojafike oblasti ir»d«k« »o prtvoM 1© v to samo pod pogoj«m, da m tsrrt* eventualna prlhodnja aaroiUa te a« ra4*a Švedske črtar*. Zaupanj* v Rado«tav*v^ U 8ofl]t poroM^ da )• **▼*• mn«Bje wm\a mmIotoIjbo i glaftovaaj«* ao» granja o bolcarskom proračuna. Frartj^ 4a m> }• Ukaaala Tlada kot mIo wo4Mt fctr je đobU kablnat sa proraCaa 111 si* •ot, doClm )• opomlcija ioMgla lit giaaoT. Pri na« amo taklh sratt« Tlad« ft« đolgo aa-▼ajani in smatramo railno komaj 11 gW tor sa Mio alabo mamcaj« ■»upanja. Vojni o^vor grikaga kralja. Kodtnj, I. novembra, li CatlBj *«r»~ dalo, da j« grftkl kralj Alakaandar povodom in*p«kcije t srađo nacororll artk« lastnike tako-U: Sradan aam. da ridlm, kako s« i vnemo po«Ta6ata troji aalo*l Ukarujem raci, đa pottarita ra© itoJo mo4 ITlMlMi donoTin« in da »• n« bavite • politiko* 8ra£eu s«m. đa morem kocfttattratt harmonijo mađ Castniki. Delajt«, da boma čimprej« ipoaobni nđftlaiiti •• roja« ta uničltl svoj« »ovratnika bolgara. Caatitaai Tim k. mapeLom, kl »te tih do ••dal #o MeblfcJi stopi na straa »nafte. Partz, 6. novembra. »Havasc poroča li Mehfke: Mehikanski Trhovni poveljnik Qoa-sales je Iziavil. da mora Mehika opustiti uevtrainost ter s« pridružiti antentl, da po-inaga do tmue latinskem« plemena in pri-dobitvam demokracije. Dra brax!U]ska parnlka potoa!4a*SL Pariz, 6. novtmbra. Braailijtkl pred-aednik i« speročil kongresu, da sta MH potopljeni brazllijskJ ladji »Acarjc in »Guahjr-ba«. Ladji sta roiili kavo. nsnje, meso ta lEIto v Hane. Dra pomorSčaka sta bila ubi-ta, štirje ranjeni. Lad;a »Acarv« je pr«i§nja pemlka ladia »Ebemberf« (4275 ton). Ud)a »Guahvba« pa prednja neraika ladja »Ho-%enstauffeti« (6489 totO. Am«riika pomo& 2eneva, 5- novembra. Prako Fran«©» ske poročajo, da namerara JLmerfka po rtaviti 16.000 poljskih topov na franeosko fronto ter da Je ameriSka vlada dovoUla Teč sto milljonov ćo!arj«v za težko artiljerijo. Vse ameiiSke tovaru« dalajo aa lem velikanskem parku. Ameriška naročite v SrtcL Amerika je dosedaj naročila ▼ Stid sa yvo]9 čete na Francoskem 1500 Ittenfli barak. Do 5. febraarja mora Svica tzdtlati ta. ameriSke čete le 2000 ttnltetnih barak, \i bodo slcupaj obsciale 10.000 postali. Posojllo svoboda ▼ Am«rikL !z WashicstoBt poroča.o, (Ja }c Wo drirKO ameriško posolilo svebode te dni razpoloženo in da }e imelo tako s!)a!ea uspeh, da je seda] fe za pet miiiard dolar« lev več podpisanefa. kakor lt bilo prrotno tiamertvano. Arrr.ada je sama pcdoitala 7i milijonov dolarjtv, raomariaa pa iaat aa*-lijoooT. Jaix>ns%a in Zađtafcae dr*ave» Pskliis, 5. novembra, M«! Japonsk« ia Eodlnjenimi državumi U bila dn« 1. bo-„vembra podpisaca pocodba, ▼ kateri prV ■MTajo Zediajece drfav« poacba« tnte-Ttst Japonske na Kltajskem, ter po-trfajeio Naponski še enkrat načelo odprtffc vrat Kiede Kitaiske. Dtma^ 6. novombra. (Kor. vrađ.) ^Oe^ovo VeHčanstvo cesar )% dospel i Njenim Veličanstvom cosajico na jugozapadno bojišče, C«prar bi se Njeno Veličanstvo cesarica sodaj n« smda li-postavljati nikakim \*e• semen, ne Živine, ne orodjt, a« ilvfl «• krme, ne strehe, ne delavcev. Vlada ima na razpolago na stottsoCe vojnih vjetrikav. Te naj uporabi za očilčenje ia obdelanje zemlje. Ako se zdaj JeeMl in prihodnjo pomlad obdela aeirljo lm vseje žito ter ntsađl krompir, •# b« pridelalo toliko živeža* da bo dcrvoH M našo frijnlsko armado tn sm tOMdnt kronovine ter postane naia drfaT^ v&af w <»tn matecki ■ftoiMHMi aš Ma^^s^aam ftadse^m drarft b trt tiHiijMi ti **&* V laiki furlaniji je mm nuliiont < emdiUh drevet Lb trtnic« imjo Tctikan* ako množico naraičaja. Po nj«! Drevje ki trte se lahko sadi do budega mraza; aar ae do strne ne vsadi naj ae apravl ▼ deželo in sacrebe do tpomladL Vzi>oredno z obdeknrmnjem temlje ••4 te popravljajo in Krade domovi, po-•krbi ia redno ia sadostno aprovizaci-Jo, aa tiviiio, krmo, orodje, pohi-Itro itd. Veliko ta telko đele Caka e. kr ▼tado; zdaj je prilika, da pokaie svojo sposobnost in dobro voljo, o kateri pa sicer ne đvomimo. čim prej vzpoata-▼ite OoriikD, tem prej resite driavo tudl velike aprovizačne skrbi. Obotar-Liati se pa ni prav nič; tuđi mi se nismo obouvljalu ko smo poleg očetov, bratov, sinov morali dati državi tuđi vse svoje imetje. Na delo torej brez odlofa z -azumno odločnostjo! Ljudstvo pa, ki je trpelo ▼ silni falosti, naj v glasnem jreselju §e nekolika časa potrpi. Se nas Do obsevalo coriško solnce! ______________ Dr. Alojzij Franko Iz držamega zbora. Du n a j, 6. novembra. tačeikom včerajšnie seje držar-■ega zix>ra je preJsednik tlr. Gros% slavi! zmagovito prodiranje naših 3et v Italiji. Dal je izraza veselju nad uspe-h\ naiih in zavezniških čet ter izvajal, da dajejo te zmage novega upanja ra skorajšuji mir. Sporocil je, da je pred-sedstvo zbornice brzojavno čestitalo cesariu k todn in da je predsed^tvo prejelo povodom zadnjih zmag čestitke zavezniSkih zbornic. Dopis mini&trskega predseduika najnanja, da se bodo sklicale dele^icl-ie na dan 3. decembra. Volitve se b->-do vršile ▼ em prihodnjih sej. Konfercnca načelnikov parlamentarnih klubov se pred sejo ni mogla zjediniti glede na-ttopa o vTrasanju justičnih rakonov in zakona o vojnem davku. Vsled tesa so se ti zakonski nacrti izročlii odsekom. Militarizacija delavcev. Cešiti socijalni demokrati so mterpeM-ra?i zaradi dofodkov v Rirjchofrcvih tovarnah m ?:!ede voinodajatven^sa zn-kona. Domobranski minister fldm. von Czar je itiavil, da o tem rpraSanju 5c i?! pad!a odločitev vrho\-nc^ đomo-brtnskera sodišća. Treba Je peCakati na to odločitcv. Zavra^a pa vsako \-p!i-vanje na vojaSko todstvo. Ri'a je nujna potreba, da $e tako v Avstriji ka-kor na Ofrskem vzdrži ćelarmožnost f^tovih tovaren. Zato je bilo treba postaviti posebne črrovoiniškc odćdke. Dasiravno je delavstvo ▼ sploSnem s popolnim racurnevanjem vršilo svoio dolinost. so venđar fotove razm«?re zlasti aproviracijske težlc^če, ustvarile poloiaj. ki ofroža včasih tuđi de!a-»možnost velikih vojnih podjetij. Nem. lici socijalni demokrat Saltz je nadala!, da Je potrpeiljivost stradajočih delavcev sedaj pri kraju. Poslanec Nje-mec, 5e§ki socijalni demokrat Je ^lfkal nezađostno prehrano delavcev v Rim-hoffrovih tovarnah ter naprlaSal. da je bi!o od 5000 tam zaposlenih deb.vcev 31 kaznovanih, dočim se drugim, ki so bili krivi istih deliktov, ni zgodilo ntč. Dr. Sinfa!ewitz je izvajal, da je vojaSt-vo s tkzv.korr.andiranjein mnofo kmec-Jcih đe'avcev velepo^estn^kom dalo na rtzpolago* dočim ti kme5. dehvci svojih las-tnih zemljilč ne morejo obdelovati. **» rarnravr* priđe na to vlakna predln^a o izjemrih doloČbah pri izpla-Cevanjn mezde in o nedeljskem počit-kn v rudarstvu. Poslanec dr. Verstov-fek se ie nadrobno bavil z razmerami v premofokopih v skalah pri Velenju. Datiramo Je delavstvo v vsekem oiiru ▼zorno, %t za to delavstvo nikdn ne briga. Zahteva, đa se tozadevno država v bodoče bolj potrudi. iMinister za Jtrna dela vitez Homann Ifvaja, da ie država že mnogo storila za tamošnje premoro^ope flauti v ranitamrm ozi-ru, da pa j#s Ml oremojrokop, predno ?ra Je đrfava prevzela, silno zanemarjen. VloŽenih Je bilo već vpr?i?an! i i predlofov. Tako ^!-de feleznirc G!ei* dorf - Hartberr. lelezniSke sveze Olelchenberg - Rađj^ona in aprovizac?j-akih rvmer na ^tafer?;kem. Konec seje ob 3, popoldne. Prihodnja seja v petek ob 11. dopoldne. Politične vatti. —= Krai«Tcl za }moslovmslie đe-klaracilo. Iz Povlrja: Imenom vseh kra-Ikih županov in drnjtfb občin. tastop-nfkov je bfla poslana Ju^osl^van^kerTin klnbu na Dunajn resoiuciia, s];1en|eTia ob priliki oradnefa eborovanja v SeŽani pretekiera mejeea, ki se izreka ea jti-posk>vanalio deklaracije t dne 39. mala t. 1. •» FfoTi dtfeiol d«vw — imiške)-Mct)oMhio coepodaretve ▼ §ta)er*fc! d«i#B. »Straža« piše: V Mđnfl »eh Ite-Hrsktta deželnega odbora ie ttavfl fl-aanCnJ poročevalec dr. pl. Kaant ne đa bi bil pređlofil proračun, ne da bi bil dokaeal potrebe svišanja doktađ, te le predloge: 1. Doklade ee svilajo sa JOf# m icmljišM davek; 2. na poatbni pri-dobumski davek, toda Ie pri večjlh po4-Mrtt; 3. m obrtal davek L razreda, fi-AaČai OMOfinfefac bo£e Ja-4aaa> aiaei^^*r 9Ni wtk mvi #brcwMrttl sopet InMta ta zopet le kmeta. Iipustil Je doklade na kišni ia rentni davek. V aeii Je priilo do hudih spopadov. DeŽelnt odbornik dr. Verstovšek je oštro bićal način Ka-anovega poslovanja kot finančoi poro-Cevalec Zlasti je oUfoaal njegovo pristranost« ker kot deteini odbornik za-stopa samo interese tvojih mestnih vo-iilctv ia se ne ozira na davkoplačeval-ce ćele deieie. Besede slovenskega odbornika ao bile tako oštre, da je namc-ravai pl. Kaan odložiti flnančni referat in io jra užaljenega tolažiii nemŠki tova-riši. Sklepanje o zvišanju doklad se je rreložilo na poznejši čas, da zamore linanćni referent predložiti natančne raćiine o deželnih financah. Cas je, da fovori ljudstvo proti nameravanernu zviianju davka. Obćine, okrajni in drugi zastopi protestirajte proti namerava-ni nakani! ~ Socijadiodeniokratični Ftran-karsai zbor se bo vršil 25. in 2b. de-crmbra v Ljubljani. Vršile se bodo volitve v izvrševalni odbor ter bodo govorili o poUtičnem položaju dr. Tuma, o usku in aprovizaeiji Anton Kristan in o socijalni zakonodaji Kopač. = L krajinski poslanec dr. Cehel-?Klj je odložil *\m.J m?.ndnt. — Prosram desnice gosposke zhor-n!ce. Skupina desnice ^osposke zbornice je v svoji seji dne 9. marca 1912 sklenila rate program, Ki se kot dancs še veljaven sedaj obiavlja: Zavzeti se hoćemo za pravice na vseh poliili jav-nc^a življenji, za hi5tori.no utemeljeno in zakonito garantirano avtonomiio de-*H, za enrtkopravnsot vseh narodov v državi, da bodo vsi deležni v enaki me-ri rostavnih svobo^cm. Zavzeti se ho-čeino za por>olni spor.izrm med cerk-▼ijo in državo, za enotnost monarhije, Z2 neprikraj^ano staMSče kot velesila in za v to svrho potrebne sile za vzdrža-nie redu v državnom gospodarstvu. Držei je konzervativnih tradic'i nasc skupine hnćerpD do^cCi te cilie potom mirnega in stalnega razvoja obstoječih razmer. = Taksa za opro*č»nce. N^mški li-bera'ni poslanci so predlagali v justlč-nrm odseku državne^a zbora, da n^j ?e uvede za vse oproščence, tuđi če ie n**h opro^titev v javnem interesu. v privi vojnim invalidem in preostalim za piuiimt, oprostilna taksa. = Gra?ke očinske voHtve. Po §ti-rih letih, odkar je vladal na graškem rrrjcistratii komir,nriiatf ?y5 se vršile vceraj volitve v IIT. razredu za gfkški občin?ki svet. Od 7131 upravi!enih vo-lilcev je priSlo 142S volilcev. Izvo'.Jcnih je bilo vseh 15 socijalno - demokratičnih kandidatov in kandidat stalno r«i-mešlenih. Vol.tev je bila končana ob P. uri ponoći. Nekatere jrlasovnice so imele dotipne napise ter Je neki voHlcc voli! Cadorno. Izvoljeni so bili: urednika Afriisch in Avsobskv. privatni uradnik Ebner. Bitchel, dr. Eisler. urad-niki Oaisbacher, Hartmann, Herzo?, Lindtner, Wachold, Muhitsch, Neufuss, cržavni poslanec Ponjrrntz. uradnik Sirassnitrkv, Zottcr in državni poslanec dr. Schacherl. --- Poljsko !n JuRoslovaruko vpra-f«n]e. Vedno boli dolojne prihajajo vesti rlasti v inorcnrklh listih o nam?mi proklamirati roljsko krnijestvo pod nn-*'m cr^iricm. »Miinchner Ncucste Nachrichten* prinašajo sedaj iz dunai-skih virov tuđi vest, da se namrrava proil?*.?ti naš Cfsar obenem tuđi 7a vladarja države, ki bi se ustvarila iz Rosne, Mcrcej^ovine in zasedene^a dela Srbije. Z orirorn na poljsko vpraša-nl? pravi »Vns*ische Zcitunj?«, da se ji proklamacija poljskega kraljcstva pod habsbur^ko dinastijo v sedanjih časth n* fdi verjftna. Taka re'itev bi s*imo robila nove tcžkoče rlasti napram Rusiji ter bi nničila vsako mo^nost sporazuma s ^edanjo nisko v!adn. Tndi za razmerje rr.nć Avstrijo fn Nemčijo M tnka re^itev ne bila ugodna, ker bi dab enemu izmed vladarjev vso moc nad zasedeno Poljsko. Zato izreka list upa-nje, da ve«t ni resnlfna. Poljsko vpra-^3pjf je prišlo vsled vojne v tek in se more rediti samo pri sklepanju miru s §r>d?!nvnn?rm vs?h pri tem Irterc^iranni sknpin. K«r se tiče vesti o rdružltvi PiOsne. Hercefovine in Srbije, je treba odločno opozarjati, da taka združitev ni nikakorSna rešitev jucosinvanskejja vpra^ania in da bi ta rešitev stališče Juposlovanov le pooštrila nasprotstva in ustvsrila na jugu nov nad vse teža-▼en položaf. =c Vodstvo ogrskega finančnega m>fii9trstva. Kakor poročajo Iz Budimpešte, bo sedanji guverner avstro-ogr-*ke banke tajnik svetnik Popovics v kratkem prevze! vodstvo cgrskega fi-nančnef« ministrstva. *= RevIzH« voifift cfijev. Berolin-ska »Detitsche Tifesteitunf«: 5 periodo mirovnih fovorov in ponudb grota Ccernina se ni dala združiti skupna ofenziva proti Italiji. Upajmo, da pome-ni to pričetek nove dobe medseboino-stl. Naravno M bilo, Če b! Avstro-Ojrr-ska iasno izrekla in posvedočila poglo-biler zveze, zlasti glede nemlkih vojnih d!iev na tapadu. Tako predvsem glede Belgije. »Lokalanzeifer« poroča: Zani-ffiivo Je, da ttda] ▼ krogih drfavno* rborske večine ne smatrajo veČ za Ic-ključeno, dm bo grof Ccernin c ozirom aa mte r, Adi *hk «94 w*mm- Henosti u mir revidira! svote vojne ci-i)e in svoj mirovni program. = SukhkUoOm avttrUskOi naro-dOT. Rotterdim, 6. novembra. (K. urad.) 1% Petrograda poročajo, da ie glasilo delavskega in vojaškega sovjeta« izvestja proti temu, da bi te za vsako ceno zahtevala pravica samo-odločbe za avstro-ogrske narodnosti. Treba bi bilo potem isto zahtevati tuđi za Indijo in Egipt. j= Obaojencl v banialuškem procesu. Sarajevski uradni list prinaša odredbo, s katero spregleda cesar 32 zaradi političnih deliktov obsojenih. osta-nek kazni. Med pomiloščenimi jih je 29 v banjaluškem procesu proti Vasilju Urgiiču obsojenih. Llubljanshi cbčins^l m\. Ljubljana, 6. novembra. Župan gosp. dr. Ivan Tavčar otvori ob 6. popoldne sejo ter imenuje za overovatelja občinska svetnika g2. B e i i ć a in š e r j a ka. Prodiranje naših annad. 2upan gosp. dr. Tavčar nadalju-Je mito: Slavni mestni svet! Dne 28. oktobra mi je generalni polkovnik pl. Boroević brzojavno na-znanil, da ie naša zmagonosna armada Gorico zopet zasedla. Od tistega dne dalje je armada še napredovala in av-strijske zastave vihrajo Že globoko v laškem ozemlju! Ko nam dohajajo poročila o velikih premagah, spominjamo se pred-vsem svojega cesarja in vladarja, ki je vodil vojske ter jih dovedel do popolne image. Njemu veljaj izraz naše vda-nosti in neomahiiive zvestobe! (Živio!) Spominjamo se pri tej vzvišeni priliki tuđi svojega častnega me§čana, vi-tcbkcga' vojskovodje, ki je v enajstih bitka'n branil in ubranil slovensko zemljo proti številneišemu sovražniku ter tako ustvaril položaj za tisto katastrofo, katero ie zadela in razdejala sedaj la^kega nasprotnika. Vitezu Boroeviču veijaj izraz na?* hv^ležnosti in našega občiidovanja! (Živio!) Predvsem pa se spominjamo danes naših preizkušerih vojnih čet, ki so vztrajale do zadnjega, prenašale nemo-goče težavc in muke, ter žrtvovale kri in Življenje za domovino, po kateri je ttrabi! s pohlepno rcko nenasitijivi Lah. S ponosom se nam polni srce, da so v boju stali tuđi sinovi slovenskega naroda, đa nišo v tem boju nikdar oma-hovali in da so bili med prvimi v tistih vrstan, ki so se pehale za zrr.ago! Vsem tem junakem veljaj izraz našega obČu-dovanja in na5e Ijubezni! (2iveli!) Izrečena bodi zahvala tuđi nem-škemu zavezniku, ki se je boril ob naši strani! V celoti pa pozdravljamo laško premago z upi. da n3s ;c privedla v blizino miru, ki bodi sklenjen na pametni in tuđi človekoljubni podlaci, ki^ naj jamCi moč,naši državi, ki pa nsj jamci tuđi za to, da se v tej državi ne bo de-lila pravica v različni meri. Predvsem prosimo Boga, da bi ohladil tište pre-vroče politične flave, ki so te zaljubile v misel, da bodi slavna premaga ob Soči obenem rudi premaga našega slovenskega naroda (Dobro, dobro!), tako da bi iz krvi, ki smo jo prelivah\ iz-rastlc Tiam težke verige. Iz te krvi mora pognati pravica! — V tej veri smo ži-veli, v tej veri živimo še danes, v tej veri pa nas najbolj potnnje prevzviše-na oseba imšesa c??nrja, ki je pravi za-stopnik prave pravice! Zatorej konČu-jem ? navdulenim vzklikom: Cesar KptcI naj živi! (Živio!) VII. vojno posolilo. Slavni msstni svet! C. kr. deželno predsedništvo za Krajiško me je pozvalo z dopisom z dne 29. oktobra 1917. da naj v Ljubljani uvedem posebno intenzivno propagando za podpisavanje sedmega voj-nesra posojila, katero se bo subskribira-lo v času od 5. novembra do 3. decembra 1917. Samo ob sebi je itmevno, da pre-vzamem častno mi odmenjeno r.alogo, In zntorej že danes porivljam ljubljansko prebivahtvo, da naj se kolikor naj-več mogoče udeleži podpisovanja no-vega vojnega posojila. Resnica je, da je država stavila do nas že veliko zahtev, in resnica je tuđi, da so LjubljanČanje vočigled takim zahtevam vedno storili svojo dolžnost. Pozivljam jih tuđi ob tej priliki, da se tei svoji dolžnosti tud! nrt sedmem vojnem posojilu V polni merl odzovejo, posebno, ker je to po-sojilo prejkone zadnje in ker se hoče r rjim omoiočiti, da se prej ko prej doseže Časten in pravičen mir! Đr. Ivana Evangelistu Kreku. 2upan eosp. dr. Tavčar govori nato ob napeti pozornosti občinskesa sveta, iz katerega so se odstranili nem-šTci članl: Slavni mestni svet! Dne 13. oktobra smo prepustili do-mači zemlji fospoda dr. Janeza Čvan-gelista Kreka, državnega in deželnega poslanca. Z mestnlm svetom ljubljanskim sicer n! bil ▼ rvezi, vendar se £u-ttei vezanefa. tuđi a tega roesta Izpre-fovoriti nekoliko beseđ njemu v slovo. Bili so Časl, ko se nam 5e ni bila odkrtla đula njegova in ko se nam Je sanjalo ni, kako čist je plamen domovinske Ijubezni, ki je žarel v srcu tega iivanrednega rodoljub«. Zatorej smo mu Casth delali krivico, In to krivico danes obžalujemo ob lomili, katera j?a nam ie vzela prezgodaj in v dobi, ko takik aA M ic bfl 4t Smtm Cm««- list Krek, Slovenci -najtežje potresamo. Zopet se — kakor govore — zbirajo ne-vihte nad nami in morda nas bodo zopet preganjali, ter Slovencem šteli v največjo pregreho, da smo sploh na svetu! Ko je že tičal v oklepih smrti, je izpregovoril Janez Krek besedo, s katero je odkril presvitli dinastiji velik pomen jugoslovanskih narodov in tuđi našega slovenskega naroda. S to besedo pa je odkril tuđi svojemu narodu, ki bodi za večno zvezan z avstrijsko državo, njega velik pomen in ceno, tako da nas je vse potolažil in ojačil ter nam vdihnil skalnato prepričanje, da se nam prihodnjosti ni treba bati. Ne zahteva-mo ničesar nepostavnega — kar pa za-htevamo, to hoćemo doseći po poti, katero nam dopušča naša ustava! Na besedo dr. Janeza Evangelista Krčka pri-segamo, in to tem bolj, ker je bil poli-tik, ki zase ni nikdar ničesar zahteval in ki je tište groše, katere mu je dona-šala javna služba, sipal med potrebne in uboge. Prezgodaj je umri, ali brez uspeha ni živel! Zatorej borno njegovo ime ohranili v svojih duŠah, proseč Boga, da bi mu nastopil kmalu naslednik, ki bo obenem tuđi branitelj njegovih načel! Da bi mu svetil večni spomin! (Slava! Slava! Slava!) Povodom smrti dr. Kreka Je doSta županu sožalnica staroste»mesta Prage, na katero je župan primerno odgovoril. Minister Žolger. Povodom imenovanja viteza 2ol-gerja za ministra mu je župan čestital, nakar je prejel od njega to - le zahvalne pismo: Vaše preblagorodie! Visoko cecjeni gospod župan! Vaša ljubeznjiva čestitka, izrečena rni v imenu dezelnega stolnega mesta Ljubljane, me je izredno vzradostila. Prosim Vas, da blagovolite sprejeti za-njo mojo najtoplejšo zahvalo. Bodite uverjeni, da mi je bi! in ml bode blagor slovenske prestolice vsik-dar posebno pri srcu, ter da bodem rad in z vso močjo podpiral in pospeševal vsa stremljenja, namenjena ugledu, procvitu in blagostanju bele Ljubljane. Sprejmite visokočislani gospod župan izraz mojega največjega spošto-vanja« Ivan ŽolgerLr, Na Dunaju, 8. septembra 1917. Župan prebere nato došla darila, Id smo jih že sproti zabeležili. 2upan odsovarja nato na razne interpelacije ter pojasni, da costilničarjl ne mo-rejo dobiti večje množine petroleja, ražen če prenočuiejo tuice. Brv čez Ljubljanico pri cukrarni je odn^sla voda, brv pri prisilni delavnici pa js deželna last, v resnici skraj-no slaba, a ker je deželna last, je ne more in ne sme popraviti. Zapisnik zadnje seje se odobri. Župan prekine nato javno sejo, da se rešita neki disciplinarni zadevi. Po končanih disciplinarnih zadevah se v tajni seji sklene še stalno namestitev sluge P e 1 z a in vrtnarskega pomočnika Novotncga. Ustanovi za obisk državne obrtne sole v znesku po 250 kron se po-delita gdč. A. Povšetovi In gdč. L V o n č i n i. V zopet otvorjeni javni seji poroča občinski svetnik g. Smole, da ie gosp. Mole odložil okrajno načelništvo in oskrbništvo ubojih za šentjakobski okraj. Gosp. Moletu se Izreče za njegovo doseda-nje delovanje zahvala, ter se imenuje za okrajnega načelnika in oskrbnika iTbogih v tem okraju gosp. Juri Marcnče. Občinski svetnik gosp. dr. Fran Novak poroča ftfede odpovedi dobave toka cestni električni železnici ljubljanski iz mestne elektrarne. Tok se, kakor je to do-ločeno po pogodbi, odpove s koncem leta 1919 ter bo stopila mestna občina v dogovor s cestno železnico glede poznejše na-daljnje dobave toka. Občinski svetnik gosp. dr. Fran Novak poroča, da so se morala na zahtevo ministrstva pravih Kreditnega društva Mestne hrtnilnice ljubljanske preurediti v nekaterih točkah po vzornih pravilih ter se pravila v tej obliki sprejmo. VTI. vojno posojllo. Na predlog podžupana gosp. dr. T r i 11 e r j a sklene občinski svet, da podpiSe 100.000 kron sedmega vojnega posojila v 5V» odstotnih drža,\Tiih nakladnih listih. Veseličnl davek. Na predlog podžupana gosp. dr. T r lile r j a se sklene, storiti korake za nadalj-nje pobiranje veseličnega davka tuđi v letih 1918., 1919. in 1920., ker se je ta davek letos dobro obncsel. Cetta preko predilnice. Občinski svetnik gosp. dr. Fran Novak poroča nato o dogovoru glede podaljsanja MiklosiČeve ceste preko zemljišča predilnice do ceste na Južni kolodvor. Predilnica, ki je ustavila svoj promet, želi svoj svet parcelirati ter bo podaljšana Miklošičeva cesta Ma preko tega sveta do ceste na Južni kolodvor, ki se bo tuđi razSirila ob iztoku ceste in preuredila. S tem bo svtt predilnice razdrljen na dva dela, zapadni del bo obsegal 6 parcel, vzhodni del pa 11 par-cel. Predilnica odstopi svet za cesto mestni občini brezplačno, Ker pa bo morala predilnica na tem svetu stoječe rgradbe podreti, kar bo stalo kakih 30.000 kron, odstopi mestna občina pre-dilnici nekaj sveta v Pražakovi ulici v približno cnaki vrednosti. Parcclacijski nacrt določa za stavbe na tem svetu str-njeni stavbni sistem ter predpisuje, da se zgrade same najmanj dvonadstropne hiše. Podiranje sedaj stoječih poslopij se mora izvršiti v razmerju z zazida-vanjem ter se porabi materijal za nasut je nove ceste. — Sprejeto. — Konč-no predlaca občinski svetnik gosp. dv Novak posebno zahvalo županu gosT dr. T a v Č a r j u, ki je v razmerom kratkem času dovršil tako težaven do govor, čemur občinski sv©4 s&fiUsno z edobrarank« odttdi. ~" ~~j_______ .SLOVENSKI NAROD-, on« 7 novembri 1917. Stran 3 fen iz rr*Mi& as. O CchXj cecaria v Gorico poroča »r-jr.iricr TageblaU« med drug m: Cesar, rniad in srnehljajoć r.c, jezdi Ccz ob-Eolnčcni Travnik. Skupina oficiijcv stoji tukaj in dela cesarju spremi-Tukiij je Arz, tuka] je Boroevič, niirm jaha mladi nas cesar. Pre p; to državnih uradnikov se u* sprejme nagovore. Sedaj sic;: obema nunaniii. Jedna je mr-, korpulenicna. vsa zineđena, tru ;a \ luka z cčaii, govori živahno. »Oprostite, Veličanstvo, ua prihajam tako umazana, ali... pa saj se ne manjka blata.« Tuđi cesarju saniernu se pozna, kako po blatni cesti je jahal. Ccsar se nag-ne smehljaje preko vratu svojega konja in pravi tako. ca ga ćule ves trg, kako hvaležen je obema sestrama. Cesar da roko starejši in jaha dalje k vojakom. Neka ubožna stara žena dvigne roke v zrak in zakliče. da sedaj se je vmil parauiž. Raueckijev marš. Po dolgi pusti cesti navzdol med žalostnimi mrt-vimi hišami prihaja črnovojniška brigada, utrujeni rujavi mo/je korakajo skozi krvavo Gorico, za katero so se borili ćelo Ieto in za katero so njihovi tovarisi umrli, zgubili noge ali žive oči. Đegunci v ljubljanski okolici še ved-no čakajo na begunsko podporo, katera je bila (azglašena že pred meseci in jo begunci po drugih krajih tuđi že zdav-naj uživajo. Gotovo je dala begunskn podpora politični oblasti dosti dela ali pieteklo je že toliko časa, da pač že smejo prićakovati skorajšnjega izpla-čila toliko potrebne begunske podpore. Pogovor z i talijanskim! vjetnlki v Gorici. »Cerliner Tageblatu poroča: Z velikimi očmi gledajo, kaj se godi v Gorici. To so ljuđje iz raznih brisad, ^crz^.ljeri z rdečimi plameni na podvi? tniku, arditi z začetnimi črkami Vik-toija Emanucla na rami. Na vprašanje pravi nekdo: To je najveai poraz v naši r,acijona!ni zgodovini. Kakih dvajset jih zakriči vmes: »Cadorna je kriv!« Veiiki matematik, veliki filozof nam je to naklepal. Vedno nam je pripovedo-v*a!. da je "treba vzeti le še to policijo, te še ta hnb, pa borno imeli Trst. Ko se im. je povećalo, da imamo že Videm. ;e rekc! nekdo razjarjen: Jaz bi želei, da bi imeli že Rim. Potem se jim je na-inanita brzojavka Cadornova. ki je imcnova! \ ojake druge armade »bonz-jivce«. Kar obledeli so italiianski vjet-liki od same besnosti. Opoldne v hotelu pri Pošti v Gorici. ?!jeroiiner Tageblatt« poroča: Gorica je zašla, prebivalci so odšli ali stari in mladi K'vs sta ostala tukaj in tuđi ie svet pogine, stari jrrovincejalni hotel mora nadalje funkcionirati. Sedimo v veliki kohinii. Okoli vseh miz vse pol no oficirjev, dobre vrolje smo vsi in lačni. Jemo z jurišem in z nekim načinom neverjetnega veselja prečudne reci, katerih nisrr.o dolgo časa jedli. Tu so ce!e sklede maknronov, tam riža, ribe v oljm sir parmezan in crna kava Iz pravih kavinih zrn in sicer samo iz pravih kavinih zrn. Prelepo je... Gorici ie županova] pravzaprav Jr. Cesciutti, odkar so jo bili Italijani za~edli, ali njemu goriška tla nišo prav jobro. ugaiala, ker so bila preblizu fronte In preveč izpostavljena vojnim gro-rotam. Dr. Cesciutti ie žive! radi tega -a.IŠe v vameišem Krminu. Nekak n;c-gov narnestnik v goriSkem mestu Je bil dr. Venier, ki je bil poprej podžupan v Gorici, kakor tuđi dr. Cesciutti. V Gorici preostali pravijo, da ie hotel dr. Venier prav kruto gospodariti nad prebi val st-vom ali k sreči ri imel na razpolago ljudi, nad katerimi bi bil stresal svojo iezo iz''« časa svoje irredentske dobe. Citrone so ležale v Gorici po ce-stah, ko se jo zapustili Italijanl. Vse. česar nišo mogli s seboj vzeti, so vrgli oti sebe in bežali. Tako se je dobilo pol-no volrenega blaga, od ej, steklenic, fi-nega rialijanskega vina in polno drugrh reci povsodi po mestu. Pripoveduje se. da je neka slovenska žena nabrala po cesti kave, riža, fižola, makaronov in drugih takih dobrih živil za tri vreće. Italijani so pustili v Gorici tuđi polno sanitetnega materijala, municije, moke in prepečenca. Ukaz za plenjenje ▼ Gorici Je bil dal italijanski mestni poveljr.ik Catanco malo pred odhodom čet iz mesta. Hotel fe. da ne bi ostalo prav nič živeža v GoricL Njegovi vojaki so se sicer od-zvaii v poini meri ukazu, ali vsa poro-čila trde, da je ostalo obilo kave, riža, olja in makaronov itd. Naše patrulje so vjele na stotine Italijanov, ki so plenili po mestu. Iz mesta so odpeljali blago rremožneiših ljudi, reci revežev leže nakopičene na magistratu in po zave-tiŠČih. Vsa Kraška planota Je bila izpraz-rjena istočasno z Gorico. Šest ur je trajalo izpraznjevanje. Ponočl so razstre-Ijevali težke topove in municijska skla-dišCa. Iz Dola se Je dvigal krasen ogenj. Baterije ob Zdobl. One sloveče baterije ob Zdobi, ki so bile uzidane na trdna tla, največ 20- in 15-cm. topovi, so prešle v naše roke. Tako poročajo vojni poročevalcL Te baterije so ob-streljevale grozovito v 11. soški bitki Grmado. One baterije ob Zdobi, katere so bili Italijani montirali v tako svrho na posebnih splavih, so pa potopili V gnuioikein pdJstaniL Iz tadkdelaic« v Trftčn so Italija«! pobrali s seboj večji del oprave, raznih predmetov, strojev itd. Parniki, ki so se rradili, so tako poskodovani, da ni več mi?:iti na popravo. Troski za vzposta-vilev ladjedelnice bodo vsekakor ogromni. V Oradežu so sprejell, kakor sicer znano, av^trijske čete t velikim na- usenjem. Došle naše vojake so ob-ctavali s serpentinami in konfeti ka-or na kaki ljudski italijanski veselicu V novih gradežkih kanalih se vidijo znaki, s kako naglico se ie vršil italijanski umik. Italijanski motorski čolni, zavoženi na kopno, in neki brod, poln municije, pnčajo dovotj o presene^enju in o nagism begu. Tuđi v lagunah so se na^li topovi tako v kanalu Primeru. Vsi ti topivi so sanio na pol razstrr'jeni. Običajne ekrazitne patrone skoraj nišo rabili. V topovsko cev so rajše potis-nili kos le«i in razstrclili, dt je cev po-Cila. Iti'ijanrki letalci prilctavajo nad (Iradež, da bi motil: delo na^ih čet, a njihov trud je taman. Poročati se mora o Gradcžu, da zbot vojne ni trpel ni-kake velike škode. Slovenska krajema Imena ob Kodrojpu. V opisu bene$ke Slovenije smo omenili parkat tuđi kraj Kodrojro. Ob Tilmentu navzdol proti moriu so bili naseljeni Štcvi'ni Slovenci, ki pa so se. žal, poizgubi!!, ali krajevna imena ^c jasno govore o njihovem življenju na tem delu levepa brega Tilmenta. Tako nahajamo okoli Kodrojpa či*t?i slovenska krajevna :me«a: Belcrrad, Oradi-^če. Gorica, Clavnik, Goričica, Preč-nik itd. V Trstu !c urrirl neprič»kovano go-spod Ivan (i o m b a č. — V Trstu »e umrla tuđi gc!:. Fani B iz jak, stara 2\ let.. Sedmo vojno posolilo. Pri gubernatorju poštne hranilnic? bnroru Schusterju so se zbrali pred cnevi za^topniki časopisja ter odnoslali pod vtiskom navdusujočih poročil o zmagah naše armade pod povelinižt-vom cesarja to-le brzojavko cesarjevi kabinetn; pisarni: Pri sriibernatorju poštne hranHnice na razgovor o VU. vo^nem poso^u rbrani zastor^iki časopisja se poklaniajo Vašemu VeliČans:-vu. slavnemu voditelju na^ih junačkih čet. Posvcčali borno svoie neumorno ^e'ovanle tuđi novemu v^jnernu poso-jilu, ki naj bo pod vtiskom velikih sve-tovno zgodo vinskih đos:odkov na fugo-zaradnem bo::?ču •ijajna zrns^a domovine. Na to je dospela v odgovor tale brzojavka: r*V?ce!enci r'Jbernatoriu ba-ronu Schusterin: Po najviiiem naroč^u mi je Čast zaprositi Va§o ^kscelenco, da sporočite zastopnikom časopisja za poktonitvene izjive nainri^rčnei^o zahvalo N'iefovega cesar^Vo in kraT!ev-sVecra Veličanstva. Niegcvo Veličanstvo je prepričano, da bo v časn posebno slavnih Jv^ev ^e pri^^niRJoČe novo vojno posoiilo n»m naročilu rmf v. Polzer - Hoditz. Dnevne vesti. — Cesar in Tcjno posflii'o. Po ce- sarievem narobila je feneralfio ravnateljstvo najvišjih privatnih in rodbinskih fondov podpisalo 12 milijonov no-minale MI. avstrijskega vojn-'g^i posolila in isti in eniki znesck VII. ogrske-ga vojnejta posolila. — Voina odlikovanja. R#e?rvni po-ročnik bos. h. p. št. 4 Pran § k e d e 1 j je od'ikovan z vojaškim zaslužnim križem 3. razreda z vojno dekoracijo in meci. CrnovojniŠki poročnik Gustav Saunlf je dobil najvtfje pohvalno priznanje z istočasno podelitvijo mc-čev. Jednako odlikovan je tuđi rezervni poročnik bos. h. p. št. 4 Florijan G o s t i č. — Padel )• dne 2*. oktobra na bo-fišču pri Sv. Luciji, zadet od sovraŽne granate, c. kr. rezervni poročnik Vlado S e s e k, star $ele 22 let. Bil je sin ma-gistratner* ravnatelja v pok. Ivana Seseka. Pađletnu junaku bodi obranjen ćasten s^omin' — Na jiftriiajl koncert damijslce koln-raturne pevke rdč. Klare Mu»II v ćeMmmm f!edal!*č« ▼ Uubljaal (začetci; jutri, v če-trtek oh '«9. fvcCer) oporarjamo 5e enkrat. Klara Musil združuje z dostojanstvom odlične pevke Hubkost !■ ztdoroljnost tato učinkujejo tuđi Miene kolortturc iircdno prijetno, takorekoč dunahko - domače. Vitki, obilo žuborečl !n lahko terovarjajoči sopran Klare Musil rmacuje vse ovire lthko in varro, njena skala je mikivno izravnana, njen legato v Hričnem prednatenja čudovito popoln in kar je dajalo ćeli n)ma\ oseb-nosti od nekdaj toliko prikupnoati, j« njen priietni, Ijubtrniivi, prisrčni način predna-$an]a. njen osebnf ritem, da se tako Izrazimo. Z veseljem treba pocdraviti, da je de-Žalno iledallšče onocočilo Ijubljantkemu občinttvu znanje s to zanlmivo umetniJko oseb«ostio. Predprodajm sedežer od 3. po-poldne dilje pri blagajni r ^e«elaem gledali *č u. — KomOTt Ztefto BalokoTMa ▼ Umb-Uanl. Zlatko Baloković je, da«f mlad. velik umetnik in najračji jnjoslovanski goslar pri Hrvatih, Slovencfli. Srbih Ib Bolg*rih, ▼fr-tuoz prve vr§te. V p#r letih pred iebruhom vojne dovršivli »otftr^ko iolo S«vtilkoTO ■a Duaalo, )• ▼ Avatriji, N«nC1ji, RtMiji \u povtod drucod kjtr ]• t oad sto kooc«rtfk koncerti ral dosetel neoporefino *tUk* tri-umft, S ivojo divao Igro. ćnMtčo —Jveg|e •es toau. Je 4«secel resu« •Mudovmaje na Dunaju. ¥ Berlinu, v Moskvi, v Petrogradu in drugod. On Je Ijubljenec svojega učitelja Mojstra ^eTČika, in ta je na svojega učenca taito ponosen, da je iz Ijubezni do »svojega Zlatkota«, kakor ga nazivlja, z učencem po toval iz Dunaja v Berlin in v Zagreb, samo da prisustvuje triumfom Zlatkota. Vsi Jugo-slovanl moramo biti ponosni in veseli, da imamo med svojimi umetniki takega moj-stra, kakršnega nam stoietja nišo rodila. Hrvati ie posebno s ponosom ljubilo in ce-nijo Zlatkota tako, da je lani hrvatska vlada, ki rada podpira hrvatske umetnike, kupila izređno stare gosli za 25 000 kron in jih je Balokoriću podarila kot »narodni da*« Hrvatov. Na te losii bo Zlatko igral v svojem koncertu v Ljubljani v ponedeljek, dne 12. novembra ▼ dvnranf Urior.a. — Ing. agp. Jakoba Laha, ađjunkta kulturcega Inspektorata pri c. kr. namo«t-Hiltru ▼ Tr«tu, J« imenoral glavni odbor e. kr. kmetij«ke đruth« kranjska tajnikom rtriižbe e aanseBom, <^a postane naslednik drutbeifBiu grneralnrmu ravnatelju. —Ljudskoiolske vesti. Marija T i 1 1 y i& narc»4^^na e& ?upl^ntir.jo na ljnd«ki ro li ? Foljaaah, H«lena Matkorič ca sup-l»atiaj« t rrrmoinjiaah, Marija Vo Crti« y flpod. KartHJ^vera. Marija K 1 a-iva t Kamnlku. Marija Liekne'r ▼ C«pijah, Alojtija 8«vir ▼ MetliKi, Olga H'ribar t Suhorju, Frančiska Beelaj v S«miču, Ivaaa Kramari* t ćešnlcl, Jo-sipica ReimiB v ^trekljevcu. — Na tuka]* nj I realkl prične redni šrilski poduk v ponedeljek, dne 12. novembra. — Zvlftana udnlna za ude c kr. kme-tij«ke družbe kranjske. Val^đ silne dragi-aje Ts«h pr?<1metov, ki Jo občuti tuđi kraejska kmatijska dražba pri sTojrm po-•loTinju 1a obratu, je »«klenil druJb«ni K-arnl *đb«r pori&ati letnino ta družben« uii« pa^euii a 1. manarjem lt1.8 na letnih • K t»r prmehati z oilclajo brerpla^nega f&^ntfa drsvja. Zato bo pa krnstijska <1ru-tha pričala liđajati »Kmetoralca« v razilr-J«ni oMiki, kakor prM vojno, mu bo prila-gmla posAbn« atrokovne priloe:« in bo itđa-ja.n »Kmetij^ki kole.-lar« v precej o'jširni oblikl .kl bo slutil kmetoralc^m pri nrojom obratu kot neknka prirodna Vnji^a in kot kažipot \ v«eh kmetijskih vpraSanjih. — BegunaKa ebieka. V Ljubljani sta-nujoft beanicci, kl tele zase ali za svoje« oblake, naj «re zslaaijo pri mestnem magistratu ▼ sobi St. i :i Clatarji ozir. pri Minicih oni sami). V to-rek, 4h« 1S. novembra bo na vrsti stranke r ■ai'f'falnii fr«»ml od A do G; v srclo 14. novemb'a »tranko od H do L; v Čctr-tek, 15. novembra strank« od M do P in v pet^k lff. novembra stranke od fl do 2. — L*rad»e ur« bo vsak dan od 8. do 1. ure. Vsak družinski glavar mora priti osobno ter prinestl a 5«boj istovetnostnf ratki-Blte v»eh ^rnžlnekih članov in kpr so t« obl#k« namenjene le n a j p o -t r • b n e J S 1 ni benuncem, tuđi 6e fotrđilo hlSnrga gonpodarja, <3a imajo o««be, kl prid^jo v poStev le> po •»o srorujo In spodnjo obleko. Stranke naj ae sglajtajo pravo^a^no. ker se na »amud-mik« ni mogo^o oclratl. — Cevljev za b©-aru:i«e a«daj fte ni v zalogri. — Na laslov fltncga zavoda v Ljub- Uani. Z d-ie!c nam prihajaio pritožbe. da •rgtai, katerim je bil poverien popi« obde-ltne zemlje. *e do dane«; nrsn prcieli plačna, čjravn* •• računi že nad me sce clni odobreni in s« jim je vedno oMjubljaTo ta-knjsnje i£p!a^ilo. Pred mesecem dni so bile zaonHene pri pop:>u krompiria »viSje« o^e-be. L« - t«m se ie Izplačala takoi zahtev.ina v^ota. V t*m otiru se nameravajo prizađeti obmiti na viSjo oMast — Doba veljaraostl po5+nib vred^ot-■Ic. Ka podlagi od!oka c. kr. trgovinske^a min;*trstva z dne in\ oktobra !917 se po-diljte d^b« veljavrosti pi^emskih rnamk po 15. y\ 25 in 3n vin.. nevadnih in dvojnatih dopisnic in zalepk (s podobo Nj. cesarskega in kr?lfevega aoctolskcza Veličanstva po-k^lncf^ cesarja Trarsca Jo'eia T.) in r.nj-iio«tnih ftimk (trikv^tna oblika) do dne 1. frarca 191^ — Dcrela« tadmet Irdelovalcev so-đav!ec im K>nnfsk««t od>"»rr!l<: je Barjcr, pomotorr« ■;*' irT> Hizj^k. — Odpoiiljanje kovin »i zlitin. Ker 8« stranke, ki imajo odpo?«lati prrjemni ko-■ii«f;I ra kavlne v Gradec cl'indre od kopala i ■ peči. izjovarjajo. da jih vsled capo-r« proai^ta za rlvllno blago ne tnorejo od-po^iljatf, ?* t^iTj potom opozarjajo, da je •. Ib kr. •entra'no frfin^nortno vodstvo z odi okom z dne 2. maja 1916 «t. 11**79 dalo nalogo vs«m avfltrijufcira fel^uni^kim po-stajam. đa aaj teh poSHjatev ne zadržuje-Jo, TiarT*C, da j\h nsmoteno odpoftiljajo na namenjeno m««to. Ftranke, ki imajo teflaj tft^f> blaflo odxx>»lati, naj pole«? navedene nara/lb« v »Opoirmjl* f»ft vomih li^tih tu rt I »rlpiiejo: »Una,ifgehalten befnrderp.« in potem ce bode nob«nega saćrzka vtč. — Poitni mvitki v Turčijo. <)d 3. novembra 1017 naprH ^e smejo poštni zavitkl sa Turčijo t^v+t .^prejemati. — NačeMitvo -Društva ton«čfllh tra-ffiantov za fra«!«kr> v Litibljani vljndno ^Tihj v^e ceajene Cl«^e in tudt nrčlane g?:. t-tfi'-aate in trafikantinje na %e\n važen se-^♦aiek v^eh trtfika^tov v TJublfanf, ki se bo vrlil v »edfljn, dne P. novembra ob 2 pnrjnldue v posebni sobi rr^iavraciie pri -Novm Tv-rtu« CMt-'je Tercziic efsta1!. — Zaradi valnniii tcj^ po^^vora ^e v*\ trafikanti in trafikantinje v Ljubl'ani v lastnem Intaresu prosijo. da se tega nestanka rn-ne^liivn in v obilnem Stevilu blagovolfjo udclefiti. — Odbor. — Tlmr!« je dne 6. aovembra v Ljubljani na Opekarski ceaj niti ca nemške žeieznlčarje ni /iikdar bi'iji:^ in nikc'ar svojim o2Jim somišljenihcm med že!*»zni*a:ji ni bila na roko, paC pa vselej poskrfcela za kakšna prikrajšanja. >> rbci-terrrille« konečno Evp.ri železničarje, sp za-j>ašati na prasne obljube. — »N e m š k o đruitro« kuje resoluclje in proteste in bombardira ž njfmi vlado vsaklh 14 dni. Seđaj so skovali zopet nekaj proti ponovni izvo!itvi otroj^nib poslancev in zahtevajo, đa prldejo v parlament novi nemški po-slanci. Za posleđnje bi res že bil ikrajni čas: bi morrta prišli venđar enkrit pamet-nejbi nemški poslnnci v državni zbor. — Silno eksplozijo smo čutili tu ▼ noči od 2. na 3. t. m. Ob tri/}etrt na 12. uri po-noCi Je bil siišati in čutiti opetovano — v 20 aekunđr.h trikrat — ?ilen piš zračnega pritiska, poziii§ki progi odigrala strašna eksplozija, vendar «e to ni cikjer v blizini alf v daljavi ob ieleznici r^odiio Pojav je torej za enkrat še docrla zagoneten. — Iz-prememba v uredništvu »Marbur-ger Zeitung« se bode izvrSila. tako govore, glasom priženitve sedanjega glavnega urednika H. Payerja v rodbino ti-ka-rnarja !n imetnlka lista oriroma njegove vđove N. Kralikove. Drugi veđo poveđati, đa se žele Iznebiti gotovi krogi Norberta Jahna in njegovih tovariSev, ki so imeli tu doslej glavno besedo. Pa bodo eeveđa zginile samo O5f be in ton pisarj^nja bode ostal pač neispremenjen. — Za bivšega drlar-noibors'kega poslanca H. Wa-s t i J a n a se zopet zavzcmajo žtevilnl njegovi prijatelji, da bi ga zopet spravili na politično površj'e, a se temu nlihovenra na-klepu upira javno mnenje, Čes, da Je za kaj takega nezmoi>n. Zmeda radi morebit-ne ođđaje državnozborskesa mar.data postaja redno več ja in šega danes že glot>o-ko v nemiko drufabno mnenje našega mesta. — SlovenŠčino poučujejo zopet na nemški schulvereinski goli v Krčevini pri Mariboru in Eicer v vseh fitirih razredih po trikrat na teden. Ko v> solo ustanovili, so lahtevall popolno izključe-nje slovenščine. Da so jo zopet uvedli, Je krivo to, iaslov povc upravniStvo »Slov. Naroda«. S00 kg premoga onemn, ki sal ▼ b liti ni momtnmga. trga priskrbi mebiovano SOBO a separatnim vhodom. 37o5 Ronudbe na upravni5tr# »Sloven. Naroda«. ^rth^jltMlTiiotDh! Kje, pmvt mmvniStf »9t*ve»sk. Bar^da«. ____________ Jtft Benzin motor za 6-1H P ▼ fa^^B^aa^^Bk 1 ^k ^a^^aA ria\^Bfc^B\BB^a^saai aaa^aa^aM'^M ^^^^m^^^^^Lmm. ^V^a^aV'flai ^^^B^^B^aB>B)BB>BB^BBB> aBV^BF^M ^P^BBB aVV^BBaataa Ba^B^BB^BBBBj a) BjBBjBBj ifcftiar, asamaka iMta U, L nbttau. lototaa ao aprojamo vat aatsariov* išiilišTiF ka?! Taafcs amaoalBO a« as*vttUa e*aaa Aleks. losoa»«rf* Oj adu, AaaBaali. 21. —— ftprojaae »o ——« :učenkc: is dobre hiSe, totfka Lad. Ddisno, LfaMjaaa, Iv. Potra ooata itv. 8. rablirnr © T»ra vrstt kupi po na]¥tft|i1i da9vn!!i oonsb. 1. So^n, ________^raga, SarU« 488,_______ sa) tsdetovattje drv, kakor tadl cot«va drra »o 9co«»i *^ v$s«ici ccnl, ■»• ^rsnJckAm Tie daJeČ od f^ierniške postaje. — Vurno ta tudl vafja f^ji^* t/ na^Ai w oScoMci Ljubljana* - Ponuđbe: L|ubl|aiMi Poltnl pr*«fat *. 191. IV% Im ponkMf« ektcflfito. • I MmU pftgrtlMl ZM«i v LjubQaei Potrti nelrmernc žalosti »asumnjamo vse« sorodnikotn, prijateljem in znancem pretulno vest da j^ naša iskreno!]ubijena hčerka oriroma sestra m nećakinja, gospodična P 3 v i s G in © i u 8 ? »Clteljica v torali A« 6. ioteart?ia 1917 ob 2. nri popol«!«e, po đolgi nnični bo!ezni, previđena s tolažiti sv. vere boguvdano preminula. Pogreb nepozabne pokojnice se vrši v četrtek dne 8. novembra 1917 ob 3. uri popoldne iz bile žalosti Opekarska ce«*~ -šiev. 8 na pokopalii*!e pri sv. Križu. St. maše zadušnice se bodo darovale v več ccrkvah. 3796 V LJUBLJANI, dne 7. novembra 1917. Boeomir in Marija Gmeiner stariši. Mlnka G«**tocr sestra. Josip !n Stanko 6^*einer brsta, sedaj na bojneni polju. Potrt! globoke fafosti nizntnjano vsem sorođnikont, prijatetjem In rrtancem, da je naš ljubljeni, ntpozabwi sin in brat, gosp*4 oflciiant dsfelnt>*>a odbora dne 34. oktobift 1917 ▼ Sitgtda v vojaSki b«?nici preminal. PriporoČamo ga r molitev in Wa* spomin! Helena Rovan mati. R»«olf Hovan Mdltrak' aio)it«r, Ivan brata. Panca Marm itafana Drnos«, »oWa Kovan sestro. Zagorje ©b SaTi, da« 6. novanbra !• 17. 3T94 Hotelskijluga RalMfote usna nalittt! p% i#—, 1S—, 15.— K k 100 komadof, •like kiaa-igraktv K li — aa 10S komadav doaavlta aiafi laagliiali at. Ijanm- ^^ ^k^» ^»^k^ an^^H^b..^^^^aa> aa ■ »Ta__■_____ ^^^^^^^^ ^ ak aavV^vaaaanBjar* aWvBaaaal v/a§ Bv^aaaB^VaaavarralaBiaBvnvai ^a)^Pa Ka^iai w>sr# paaaaaaa! aaaanc ta aavava mutfz q4 Hriiek in jabolk l?a 2 ft, fniaaaaa (^atart §• aiaitreja tud v sl*it©fn vremenu nm podih i. t. d. suditi) m p« Ml f 3^g. Cto «ae ronudbe / navrcfbn ntn^i «* <• 7io*fi, «• prosi aa trriH« ?r*a 4a*, L^altaaa, S»«aa al. T v fra»«ai5 nlVci Lfaaifaae ali hari!eH«ft 3T72(i da 10. t mtm aa npriT; »Siov har» d<«. •9r»iHiosn v avoio đd«atai£kd pisarso. Vstop takoj ali po dogovoru Prednost imajo go9pod:e s kvahfikacita ra rastopanje pri rbornin sodiSčii. Er». Fra« ffaamlaaefc, •ivttak v Ljubljani ^aa^aT w V V ^Vai^V ^VB ^p ^L ^^a^^r nove in starr, %«y& vaaka nniot^lO tvrdka 9I &fn!»If finska indnatrlja pro^ovi* sainaalEd^ jnAČSN A Xo, Lfaiairaaa. 227S Salonska kredenca (orehov les, mramor, f 80 m visoka) ter salonsko ogledalo irramor, 3 10 m visoko), se proda. K]e, povc uprarništvo »Slov. Naroda«. 3757 UMi gratis ii franko c2r.II o »otteaili. aovaiatvili la đoaatakla uazeamlakili rax ?la^aioam, po en groš cenah za preprodaialee. 5Cot poskusa' •or-timent poiljemo 3OS Im'liiila, novolefaik, ljubivrith, fodovnih, rvetličnih in urretniSkia kan v barvoti^ku. v blpsku \n zlatsm bletka, sortirane za 18 S. Po§ilji se ro povretiu. T^vsnta lulussiiaplrla 401.11, Ze!sal 4b Go.a Dnaal n , Pratantraasa 66.10. Losne kite aalbolfi* «akav«a4l po 10, 14, 18V 10 In 24 ftnran^ lane potiske Erepp «11 Pyt)ias la lasie *»io-iiea ▼ vaefe barvalu f.miniin fearra za lasa ia aređa o4 Dr. a>r»llaa rfavr, tamaarfara aM crna pa 2 in 4 E IM., vaa Ša aa-IIdao, xajiaalflvo Mc^a r^iporo^ Šiefan Strmoll Ljubljana, Pod Trančo št. 1. P««orl Zaradi *paklla«mla w va^aak* ttalaovaa|a |e lakal aaprt sanM> %m predalo alaaa la alaar Taaki aaa samo i «!ra d#9#14aa Zimske in poletne kože krtQ¥ knptaio vaako auoil -.m po aa|vti|ih oaaalL. Porto se povrne. Za ovoj se posijejo vrećice gratis in franko. Josip EtatteiB la ainoviv trgovina s kažuhi ia ko^ami Mppiafoa aa Tlrtoaiaorškoa v If«ai61|i. Telefon 163. Koštanje^ hrastov in bukov les kupi vsefe<9 množino franko vagon ass Stroiilna toverna Samsa & to. v Ljubljani* VpoŠteva •« le nitmene renudhr z oavedbo cen. r h[estm trg št t0. ^ *«? L. in jih naredimo, da so kot novi 2 VeiKii P3H JDEir iiii Mm poit Naiitje podplatov stane za ievlje: sa moćke . • . K 7.— za otroka . . . K 5.50 za daiae . . • . K 7.~ pOprava peta . . K 2—4 sa dečko. • . . E 6.50 _ _ v %__- sa tfeklice . . . S 6.50 HcP' ■•■■•» 1~* Paprava 6evl]©v so oaroča v hotela „Stadt Wienfll aoba 9« • Trpeinit • ne ropočeio, • gibliivia • nepremotliivi ——— so na$i patent „IDEAL" podplaH. ^—— Ml dolaato stalno sai «. kr. voj*?k» oblast!, (dobava već stotisočev) đeželni zavod Stemliof, c. kr. rav- natcjstvo Sevarrv« Šclaaniee, državnih feleinic, tobačno tovarno na R«nwegu, Hammerbrot-Dckarne, gospodarsko zvezo uradnikov, c kr. finančno ravnateljstvo na Dunaju, pivovarno Schwtchat, mestno vozno podjetje i. đr. Naihitrajša dobava! Najnižje cene! Zlll I JL**1 " "II Za zmag* in sraaaa \mU it«Htic rajae atora i vati rejam ■ prm 7 a Tglikaaska sred^va na racnola^o ; edino ona nam zagotavlja obstoj države in domonac, kropi «rv-i^rOwn»H r>r P"^1AntiH *** ***T0 za8lombo- Da t0 dosežemo, moramo ne samo goto-mnaD}o Tcljavo in nam pri IIliiU ♦' ni" P^S**!0*1^]lL1 Y\m^ tj j0 imamo, ampak tuđi prihranke prihodnjih let, o katerih pobilo. Z. to nam nudi najlepšo priliko nage V O J II O - P O S OJ 11II O ZaVaiTOVanje. To nam olajša podpiooranje vojur^a posojila • taai, da iazd«H 4ajat«T ^ t#rine na dvanajst let, Obenem je to pametna skrb, ker se izroČi posojilo z obrestmi vred ▼ slučaju pred^atas smrti podpisssoa njegovim potomcem brez vseh bremen. Ce pa podpisovalec dožiri dobo zararoranja, dobi sam za se knsljeno posolilo z obrestmi vred Za vpoklicance lahko podpešdjo svoici osi?, jih zavarujejo. Zavarovanje do K hOOO— brez zdravniška areiskave, z zHraTriško preiskavo pa po posebnih predpisih v vsaki poljubni riSIsi. — Obseini prospekti in nasreM se dobijo brosplačno pri bm, kakor tndi po Tsek naših posredoralnih zaatopih, pri zastop-nlkik, pri Tseh glaraili založnikib tobaka, po trafikali -n pri Tsek danak ia gospodib, ki se prostoToljno pečajo s propagando roj. posojila« Glavno zastopstvo „ANKER"9 Gradec, Raubergasse 29. Sprei«mni prOStOr V pritljKJU : Raub*rgass« 29, (Rungejeva trgovska blagovna posredovalnica)- Glavno zastopstvo za Kranisko: Ljubljana, Prisoina ulica itv. 1. Glavni sastopnik L«OpOlCi Grttnffeld. -' Brez zđravniSke preisksre. Takoj5nj» veljava. Velia v polaem oksen ti u i\M nrfi t niski! Nikakih drugih pristojbio.