taOO-airM qO3q08®
L. IX. 16 VOCERO DE LA CULTURA ESLOVENA 31. 8. 1962
KONCERT KVARTETA FINKOVIH
Najprej nekaj statistike. Od 19 , izvajanih skladb pripadajo po štiri 16. stoletju (3 Palestrinove, Gallus), 18. stoletju (Bach, Scar-latti, Mozart, francoska „bergerette“), 19. stoletju (Schubert, Foerster, Brahms, Debussy) in 20. stoletju (Lajovic, Schwab, 2 Gerži-ničevi). V naše stoletje spadajo še 3 priredbe narodnih (Kimovec, Tomc, Nabor Cordoba).
Po narodnosti je 6 slovenskih del petih avtorjev’ (Gallus, Foerster — če tega Čeha, ki je 30 let star prišel med nas in potem skoro 60 let med nami živel in delal, proglasimo za Slovenca; Lajovic, Schvvab, GeržiniČ) in 2 narodni, 4 so nemška (Bach, Mozart, Schubert, Brahms), 4 italijanske (Palestrina 3, Scarlatti), 2 francoski (neznani avtor „bergerette“, Debussy — komponist, katerega 100-letnico rojstva se letos spominja ves kulturni svet), argentinsko eno.
Kvartet bo dal 6 skladb. J. Petelina-Gallusa „Mdlfcev v smrtni stiski“ (Gebet in Todesnot) je bila napisana za 4 ženske glasove; za zasedbo nastopajočih jo je torej bilo treba nekoliko prirediti. Najbrž prvič je bilo to pot besedilo Gallusovega sodobnika Selne-skerja prevedeno v slovenščino. Delo je močno izrazno — strogi stih je v Gallusovih rokah postal voljan in barvit.
Iz obilne Shubertove proizvodnje religiozne glasbe je na sporedu uglasbitev Gospodove molitve na Oljski gori. Opozoriti je na pevnost notranjih glasov tam, kjer je komponist dal vodilnemu glasu statično vlogo; tako je Schubert rad delal tudi v svojih instrumentalnih skladbah.
„Ave Maria" je čudovit plod zadnjih let Mozartovega ustvarjenja, ko je salzburški genij uvajal vedno več polifonije, ne da bi pri tem trpela lepota njegovega melodičnega navdiha. Ave Maria je v bistvu kanon (op. 554 iz 1. 1788).
Schvvabova serenada na preprosto besedilo A. Ganserja, objavljena v Novih akordih 1, je melodiozna stvar z razsežno intenzi-tetno lestvico.
V „Chacareri“ (Tengo que morir cantando) bomo slišali, kako so se naši pevci vživeli v tukajšnjo folkloro, zlasti ritmiko. Pesem je napisana za en glas in klavirsko spremljavo (Nabor Cordoba;
(Navaljevanje na naslednji strani.)
\
Poustvarjalno, reproduktivno glasbeno delovanje je prav tako bistvena sestavina glasbenega življenja kot ustvarjalno, produktivno. Kajti drugo brez prvega je brez pomena prav tako kot prvo brez drugega. Glasbena umetnina, ki. jo je skladatelj ustvaril, je snovna podoba tega, kar je skladatelj v fantaziji izoblikoval, ujel v spomin in nato odtisnil v notni zapisek. V tem notnem zapisku počiva poslej glasbena umetnina kot zamrznjen slap. Ta živi, a je kot brez življenja. Njen smoter, ki ga ima v družbenem življenju, pa je dosežen šele, kadar pristopi k tako ustvarjeni in zapisani podobi poustvarjalni umetnik, jo s svojo umetniško silo oživi in jo skozi prizmo lastne osebnosti oživljeno požene v čutni tonski svet z akustičnimi sredstvi. Tako oživljena umetnina doseže sedaj poslušalstvo in s tem svoj smoter.
Vilko Ukmar, Zgodovina glasbe, Ljubljana 1948, str. 311.
Zadnje izdanje SKA : Stanko Majcen POVESTICE y fcisJčTJs *
MEDDOBJE I. zv. 1962/63
V pripravi:
Marko Kremžar
SIVI DNEVI
Zaradi valutne nestalnosti ne moremo še napovedati celotnega letnika 1962/63. Upamo, da bomo pred izidom prve publikacije že mogli določiti naročnino. Prosimo, da nam tudi v teh razmerah ostanete zvesti.
DEVETI KULTURNI VEČER — GLASBENI ODSEK
KONCERT kvarteta Finkovih
Na sporedu so kvarteti Petelina-Gallusa, Schuberta, Mozarta, Nabor Cordobe, Schvvaba in Geržiniča; terceti Palestrine, D. Scarlattija, Bacha, Lajovica ter 3 narodne pesmi v priredbi A. Foersterja, Tomca in Kimovca; samospevi Debussyja, Brahmsa, Geržiniča in neznanega avtorja pastoralna pesem iz 18. stol.
Pri klavirju: prof. Alojzij Geržinič
V soboto, 8. septembra 1962 ob 19. uri
SOCIEDAD CiENTIFICA ARGENTINA Santa Fe 1145
Tiskani program stane $ 40.-— in velja kot vstopnica.
Dobi se v pisarni Zedinjene Slovenije in v pisarni SKA, Ramos Mejia (“Sanatorio”)
Prihodnji večer:
Sobota 15. in nedelja 16. sept. GLEDALIŠKI ODSEK
Krstna predstava izvirne slovenske drame
Branko Rozman OBSODILI SO KRISTUSA
Režiser Nikolaj Jeločnik - Scenograf akad. slikar Milan Volovšek. Igrali bodo: Maks Borštnik, N. Jeločnik, Ciril Markež, Lojze Rezelj
TARIFA REDUCIDA Concesičn 6228 Registre Nacional de la Propiedad Intelectoal N" 624.770
nesi ve e eri
TA „PRAVA“ IN TA „RESNIČNA“ UMETNOST
Zadnji kulturni večer dne 17. t. m., je bil namenjen žrebanju IV. umetnostne loterije. Pred žrebanjem se je pa izpeljal še zelo zanimiv in živahen program. Večer je odprl podpredsednik SKA dr. Tine Debeljak in dal besedo umetnostnemu zgodovinarju Marijanu Maroltu, ki je podal uvod v ta večer s pogledom v družabno in intimno življenje naših slikarjev v preteklosti, njegovih dobrih znancev, predvsem vrhniških rojakov. S tem je uvedel poslušalce v človeško intimnost s slikarji in po njej k njihovi umetnosti.
Nato bi moral nastopiti slikar Volovšek kot branilec moderne abstraktne umetnosti proti očitkom, ki bi mu jih nosil „pod nos“ zato postavljeni „advocatus diaboli" Z. Simčič. Ker pa je bil g. Volovšek zadržan, je g. Zorko Simčič združil obe funkciji ter sam dajal ugovore proti moderni umetnosti, obenem pa tudi obrambo nekako po dogovoru, ki sta ga imela Volovšek in Simčič pred nekaj dnevi, ko sta pripravljala program. Simčič je ostroumno podajal ugovore, pa jih tudi zanimivo reševal sproti ter dokazoval na risanih skicah razliko med šušmarjem in genijem tudi y primitivnem slikanju. Razlaga umetnosti je tekla zelo živahno, še bolj, ko je stopilo v debato tudi občinstvo in dodajalo svoja mnenja o abstraktni umetnosti, ki so bila precej različna. Lepo razstavljeni „dobitki“, ki jih je aranžiral g. Bukovec, so lepo služili za dokaz enim kakor drugim. Gg. slikarja Bukovec in Papež sta s svoje umetniške strani izpopolnjevala Simčičevo živahno tratiranje problema.
Po tem večeru, ki je bil izredno polno zaseden in živahno razpoložen, je sledilo žrebanje, o katerem poročamo na zadnji strani.
ebrasi in eb=er|a
DVE NOVI SLOVENSKI SKLADBI
V KATEDRALI BOŽJEGA GROBA
Pozabi marsikdo, kaj mu namen je tu v hramu Tvoje Golgote, Gospod, ko dragotin premoti ga blestenje in se pogled megli mu od krasot.
Jaz pa odmislim v zlatu tleče stenje, baziliko, njen veličastni svod in gledam v duhu tvoje le trpljenje in svoj slovenski s srcem križev pot.
In prosim skrušeno te, božji Sin: Premagal smrt si, tebi je mogoče, da stres sovražnika, ki smrt nam hoče!
Naj pade vsak, ki snuje naš pogin! Store naj čudež Tvoje svete rane, da narod moj, ki zdaj umira, vstane!
V	tem sonetu, ki ga je navdihnil pesnikov obisk Palestine — objavljen je bil v Koledarju Svob. Slovenije 1. 1949 in s poljskim prevodom vred ter dr. T. Debeljaka komentarjem v Med-dobju I, 4 (1955) — prenaša Anton Novačan tragedijo našega naroda pred oltar cerkve božjega groba.
Vstopni takti klavirja ponazarjajo krepčino in zavzetost romarjev, zvonjenje iz cerkve — ki se ponovi na koncu skladbe —, nato pa nenadoma preidejo v razpoloženje prve kitice
V	nji spregovori moški glas, medtem ko ženski glasovi in klavirska spremljava slikajo razkošje čutov, dasi je posebno v prvih dveh verzih čutiti tudi odpor do njega.
V	drugi kitici se kvartet v čistih sozvočjih odvrača od vsega zunanjega, potem pa v razbitih akordih in slednjič enoglasno odkrije svojo bolest („In gledam... in svoj slovenski... križev pot“). Ta razgibana izpoved se umiri v ponižni prošnji božjemu
(Nadaljevanje s 1. stranii)
kroniko
SLIKARICA BARA REMEC V ARG.
TELEVIZIJSKI ODDAJI
Dne 1. avgusta je imela gdč. Luisa Casta-nela, lastnica hotela v Tilcari, prov. Jujuy, predavanje v televizionu Mar del Plata pod okriljem odseka Libro de actos, Renglon 26 predavanje o Tilcari z ozirom na turizem in lepote pokrajine sploh. Poudarjala je, da tja prihajajo severno Amerikanci bolj kot Argentinci, pa tudi Jugoslovani. In tu je navedla ime naše ustvarjalne članice akad. slikanice Bare Remec, katero je označila kot odlično moderno slikanico, ki se je vživela v indijanskega človeka in njegovo okolje ter podaja v svojih podobah s čudovitimi barvami bistvo jujujske pokrajine, predvsem one v Cuenca Humayaca, ter značaj tamošnjega domačina. Obenem s pripovedovanjem je pokazala gledalcem več kot 20 Sarinih akvarelov in risb iz Tilcare, tako da je bilo več kot polovica predavanja posvečenega njeni umetnosti. — Ista je ponovila predavanje s še več zgledi v Buenos Airesu v televizionu Canal 7, kjer je govorila o temi »Folklora v umetnosti", vše izključno na primeru Sarinih risb, olj in akvarelov.
gl. Cuadernos folkloricos 1953 v izdaji tucumanske univerze). A. G. jo je priredil za kvartet.
O uglasbitvi Novačanovega soneta V katedrali božjega groba je najti več podatkov v Obrazih in obzorjih,
Tercet bo izvedel 9 skladb. Iz Palestrinove religiozne pro-dukcije je izbral dva dela Magnificata: Esurientes implevit bonis (Lačne je napolnil z dobrotami) in Sicut locutus est (Kakor je govoril našim očetom), napisanih s tisto vzvišeno i enostavnostjo in čistim verskim občutjem, ki odlikujeta tega Gallusovega sodobnika.
Bachov motet »Jezus moje veselje" je nasproti temu načinu razgiban in zapleten. Skoro bi mogli reči, da sta Palestrina in Bach dva pola apoliničnega stila in religioznega doživljanja.
»Due canzonette" sta posvetni popevki palestrinskega mojstra. To vrsto je Pierluigi gojil zlasti v dobi, ko je deloval v cerkvi Marije Velike in v vili kardinala d’ Este v rimskem Tivoliju organiziral glasbene zabave. Človek bi dejal, da mu po krivici očitajo isti izraz v cerkvenih in profanih kompozicijah.
Scarlattijev scherzo za čembalo je dal Pinelliju in Baldac-ciju idejo, da ga povežeta s komičnim besedilom o ukradenem prstanu in priredita za ženski tercet. Motivi spretno prehajajo od enega glasu v drugega, lepo so izpeljani dinamični porasti, tudi harmonično je skladba iznajdljiva.
Koljcova Pesem (»Kje se skrivaš mi vesne mili dan") Z bridkim spominom na mlado lepoto in ljubezen je Lajovicu pre-
Sinu, pa se v fugiranem delu („Premagal smrt si...“) in v vzkli-! kih „Naj pade vsak..." razvname proti sovražnikom. Spomin ! svetih ran prikliče koralno religiozno razpoloženje. Zadnji verz | se najprej razvname ob misli na umirajoči narod, nato pa slo-| vesno zadoni v veri v njegovo vstajenje.
NI TI DOVOLJ
Ni ti dovolj to zrno in ptič
in pest zelenih zvezda na jeklenem nebu.
Ni ti dovolj ljubezen in smrt,
iščeš močnejše pijače, okus po zadnjem pepelu
in ne veš, da si človek.
Zaključna pesem Vodebove zbirke „Človek sem". V nekaj Verzih sta razgrnjena makrokozem in mikrokozem, je razodeta temeljna nezadoščenost človeške narave.
Glasbena obdelava poudarja to razpetost bitja, vedno nove Zagone, trenje časnih energij v brezkončnosti bivanja.
Klavirski uvod je prvi zalet disonančnih triol in prvi upad — a ne v potešenju Osrednji del skladbe je zgrajen dvodelno. Melodija se obakrat giblje v isti višini, vendar tako, da prvič niha med e- in h-molom, v bistvu pa je modalna, drugič pa raste iz g-mola in b-dura. V tem drugem delu je tudi intenzi-tetni višek kompozicije (spremljava »močnejše pijače" in »zadnjem pepelu").
Po treh sledečih poskusih upora pride nov upad — pianis-Rimo, molk. Iz njega se razvijeta poslednja dva verza — mešanica resignacije in samozavesti in ironije.
A. G.
vedel Golar. Kompozicija je trodelna. Otožni prvi in tretji del Preideta iz pianissima v toplo, harmonično polno, razpotegnjeno melodijo, pa spet utoneta v tišino. Srednji, kontrastni del (»precej hitrejše in z vznosom") razkošno podaja vživetje v mladostne sanje. »Pesem" je izšla 1. 1907 v Novih akordih za 2 glasova in klavir; za 3 glasove jo je priredil A. G.
Slede 3 narodne v obdelavi A. Foersterja, Tomca in Kimovca. »žalost" (»Ko ptičica sem pevala") je nastala ob nasprotju med nekdanjo srečo pa sedanjo bolečino; preveva jo ijubka iskrenost ljudskega čustvovanja. V »Otroci rajajo" nas Pozdravi sveža živahnost belokranjskega rajanja. Nežni prekmurski »Teče mi vodica" je Kimovec dal razgibano, razpoloženju se prilegajočo obliko.
Samospevi. »Zvonovi" so nostalgična pesem P. Bourgeta. Pf:bussy jo je uglasbil virtuozno: skozi vso spremljavo pozvanja isti motiv štirih tonov, a v najbolj raznolikih legah, harmoni-Juh in ritmih, medtem ko podaja glas muziko francoske govorice m se proti koncu vzpne v blesteč višek.
»Vsaka stvar ob svojem času" je tipična »bergerette" — Pastirska pesem galantnega francoskega 18. veka. Nasvet izkušenega človeka mlademu dekletu.
V »Saphični odi" (op. 94, št. 4) je Hans Schmidt prikazal ^Zporedje ponoči odtrganih cvetic in rosnih kapljic pa poljubov, m jih je trgal z »grma njenih ustnic", medtem ko so se njene ?ci fosile. Brahms je dal izraz predvsem intimni poeziji okolja m čustveno prepojenih simbolov.
O Geržiničevi uglasbitvi Vodebove »Ni ti dovolj" glej Obraze in obzorja.
A. G.
— V SKLAD GLASA so darovali: Ciril Pergar, Bs. As., $ 150.—; Marjan Gaber, USA, 1 dolar; Maks Dimnik, Bs. As., 1.000 pesov.
Za SKA: dr. Alfonz Čuk $ 700.—- Vsem najiskrenejša zahvala!
PROŠNJA
Če ima kdo naših prijateljev Mladiko (iz let 1935-1938?), kjer je izšla drama Stanka Majcena PREKOP, bi prav lepo prosil, da mi jo čimprej posodi za uporabo pri konča-vanju študije o tem pisatelju za Meddobje. Po prebranju jo vrnem takoj. Izroči ali pošlje jo lahko na naslov SKA, ali pa v Slovensko hišo na Ramon Falcon. — Dr. Tine Debeljak.
SREBRNA MAŠA DR. A. ČUKA
Naš ustvarjalni član dr. Alfonz Čuk, profesor psihologije na univerzi v Pittsburghu v Združenih državah, se je mudil med nami mesec dni in med tem imel predavanje v okrilju naše SKA, o katerem smo že poročali, pa tudi svojo 25-letnico nove maše, obenem pa 50-letnico življenja. Sveto mašo je daroval v cerkvi Marije Pomočnice v Don Bosco, kjer mu je govoril pesnik č. g'. Štefan Tonkli, nekdanji njegov prefekt. Po sv. maši je bila v Slomškovem domu zakuska, kjer je bil »spiker" naš član g. Zorko Simčič, v imenu SKA pa mu je čestital k vsem jubilejem dr. Tine Debeljak. Slavljenec dr. Čuk je obljubil, da bo tudi odslej propagiral našo organizacijo v USA ter ji pomagal z ustvarjalnim delom. V četrtek, 16. t. m. se je vrnil v USA. želimo, da bi se še kdaj povrnil med nas in nadaljeval svoja predavanja iz psihologije v naši predavalnici.
X, SOCIALNI DAN
Na zadnjem X. Socialnem dnevu v Buenos Airesu, ki ga redno vsako leto prireja Družabna Pravda, so letos predavali tudi ustvarjalni člani SKA, namreč dr. Ign. Lenček o temi Mladi in stari s kulturno filozofskega stališča. Dr. Tine Debeljak pa Trenja med generacijami v slovenski zgodovini. G. Marko Kremžar, pisatelj nove knjige črtic, ki izidejo v kratkem pri naši založbi, pa je govoril o konkretnih problemih naše zamejske mladine in razmerju do staHh ter o medsebojnih dolžnostih.
— Nov roman Jožeta Dularja. Dolenjska založba je izdala Dularjevo povest Andrej in Katja, s katero posega pisatelj v snov »narodno osvobodilnega boja", seveda v smislu mita, ki vlada sedaj o njem v domovini. Opisuje namreč življenje dveh zaljubljencev v ljubljanskem meščanskem krogu, ki je bil seveda nasproten partizanstvu, toda kmalu spoznata, da ta svet ni zanju, temveč naj v njem kar ostanejo njuni prijatelji, ki so povezani z okupatorjem, ki veseljačijo in se pečajo z verižništvom, njuno mesto pa je drugje. Vključita se v »osvobodilni boj". Vso povest prepleta lepa ljubezen, ki pa se konča tragično: ko se Andrej poslovi od Katje in gre v partizane, ga na meji zamrežene Ljubljane čaka smrt. — Tako je zdaj tudi Jože Dular plačal svoj obolus novemu režimu, kakor ga je prej že pesnik Severin Šali.
IZID IV. UMETNOSTNE LOTERIJE SKA Zapisnik
0	žrebanju IV. Umetnostne loterije SKA, ki se je vršilo dne 17. avgusta 1962
v prostorih Slomškovega doma v Ramos Mejii, Castelli 28.
Komisijo, ki jo je v ta namen izbrala uprava SKA in so jo potrdili udeleženci žrebanja, sestavljajo gospodje Božidar Fink kot predsednik in dr. Tone Šimenc ter Vinko Cuderman kot člana. Ta pregleda pripravljene listke in ugotovi, da je teh število en tisoč petsto ter je vsak opremljen s svojo posebno številko od
1	do 1500 tako, da nobena od teh številk ni izpuščena ne ponovljena.
Nato se vsi listki primerno zganejo in denejo v žaro.
V navzočnosti občinstva, ki se je udeležilo kulturnega večera pred žrebanjem, in s sodelovanjem 9-letnega Ivana Pipa se ob 21,30 začne z žrebanjem. Prečita se seznam dobitkov po vrstnem redu kot bodo pripadali izvlečenim številkam.
Predsednik komisije poduči dečka, da bo moral vsakokrat izvleči iz žare po en listek, občinstvu pa pove, da se bo vsaka izvlečena številka sproti oznanila in da bodo dobitki pripadali številkam tako, da bo vrstni red odgovarjal redu izvlečenih številk. Na ta način se nato izvlečejo, zapišejo in oznanijo sledeče številke v tem vrstnem redu:
	Umetnik	Umetnina	Zadela številka
1	France Kralj	Sveta družina	107
2	Milan Volovšek	Carlos Paz	90
3	Tone Kralj	Kristus med bolnimi	778
4	Tone Kralj	Božič	536
5	France Gorše	Dve risbi Matere	636
6	France Gorše	Angel (plastika)	758
7	Ivan Bukovec	Tihožitje	440
8	Ivan Bukovec	Abstrakcija	192
9	Franc Papež	Drevesa	998
10	Bara Remec	Cerro Lopez	745
11	Franc Ahčin	Kamenar (kip)	1430
12	Franc Ahčin	Počitek (kip)	101
13	Avgust Černigoj	Cerkev v Kalu	1159
14	Avgust Černigoj	Cerkev (olje)	180
15	J. Wiechecki	Poljski motiv (akvarel)	5
16	Aleksa Ivanc	Vhod v Afriko	1131
17	Marijanica Savinšek	Obraz v barvah	1063
18	Marijanica Savinšek	Rojstvo	1061
19	Marijanica Savinšek	Tihožitje	446
20	Božo Kramolc	Avtoportret	63
21	Božo Kramolc	Kresna noč	459
22	Božo Kramolc	Spittal	931
	Predsednik komisije	nato prebere še vse številke, ki	so bile izvlečene, če-
stita dobitnikom in ob 22,15 h. zaključi žrebanje.
Božidar Fink 1. r.	Dr Tone Šimenc 1. r. Vinko Cuderman 1. r.
predsednik	član	član
Rok za prijavo zadetkov traja 90 dni.
VSEM SODELAVCEM, KUPCEM SREČK, PREDVSEM PA UMETNIKOM, KI SO DAROVALI SVOJE UMETNINE ZA DOBITKE, SE SLOVENSKA KULTURNA AKCIJA NAJISKRENEJE ZAHVALJUJE!
„GLAS‘" ureja Ruda Jurčec. Izdaja ga Slov. kult. akcija, Castelli 371, Ramos Mejia, Prov. Buenos Aires, Nakazila na ime Rodolfo Drnovšek. Tiska tiskarna ,,Baraga", Pedernera 3253, Buenos Aires.