teto LXV <*oštn!na plačana v gotovini / Ljubljani, v torek, dne XI. oktobra 1937 štev. 234 a Cena 1.50 Din Naročnina mesečno A. ^^^^^^^ _ ——Ček. račun: Ljub- m ^^^^^^^ m ^^^^^^ ^^^^^^ ijuna št stvo - ne- ^^^^^ ^BV J^V V ^^M 0 ^HV ^^M ^ io.340 za ce ^^^^^ JB» J^h m m MBo^fe ^^m loletno za ^^^^^ 1BB MM M w M W ^Hl inozemstvo 120 Din ^HB fi t^g V|H[ KrefniŠtV0,iV, ^^^^JULmšf mL^ JL«#/ ^ JL^ Uprava: Kopitar- Kopitarjevi ul.6/111 jeva ulica Stev. 6. Telefoni uredništva in nprave: 29-92. 29-93, 29-94, 29-95, 29-94 — Izhaja vsak dan zjutraj, razen ponedeljka in dneva po prazniku Motoriziranje naše države Naša država je v moiorizaciji prometa še »»lo zaostala. To zaostajan je je postalo še močneje vidno v letih krize. Pomisliti je treba, da Jfc v letih krize od konca 1931 do konca 1935 število osebnih avtomobilov (brez avtobusov) padlo od 8.702 na 7.262, število tovornih avtomobilov pa od 3.395 na 2.410. Pri avtobusih smo dosegli najvišje stanje leta 1932 s 905, do konca 1935 pa je število avtobusov padlo na 707. Po tej statistiki smo imeli torej na koncu leta 1935 skupno le 10.379 avtomobilskih vozil, nadalje še 3.370 motociklov. Če primerjamo te številke s številkami v drugih državah, posebno z ozirom na število prebivalstva, potem še bolj vidimo veliko zaostalost naše države. Po podatkih konec leta 1935 je prišel t avtomobil v severnoameriških državah že na 5 prebivalcev, v Franciji na 20, v Angliji na 23 itd. Med evropskimi državami sta za nami le še Albanija, za katero nam ni znano točno število avtomobilov, in Bolgarija, kjer pride 1 avtomobil komaj na 2.029 prebivalcev. Pred nami so naši sosedje kot n. pr. Avstrija, kjer pride 1 voz na 157, Madžarska t voz na 580, Romunija 1 voz na 803, Grči ja 1 voz na 470 prebivalcev, pri nas pa pride 1 avtomobil na 1.416 pre-valcev. Vse to nam kaže zaostalost naše države v pogledu motorizacije in vendar vemo danes prav vsi, da zahtevajo važni državni razlogi čim obsežnejše pospeševanje motorizacije. To uvide-vajo posebno one države, kjer je motorizacija nekoliko zaostala v primeri z drugimi in zato hite nadomestiti zamujeno. Sicer ima motorizacija tudi nekatere senčne strani. Tako vidimo v nekaterih državah velik konkurenčni boj med železnicami in cestami, t. j. avtomobilskim prometom. Razvoj avtomobilizma je velik del potniškega, pa tudi blagovnega prometa odvzel železnicam, ki so zaradi tega tudi zašle v težaven finančni položaj. Pri nas se tega šc dolgo ni bati, ker smo v motorizaciji še zc.o zaostali. Pri nas vse do zadnjega nismo dosti mislili na motorizacijo kot važ.no državno nalogo. Nismo mislili na primer na naše ceste, ki so predpogoj za uspešen razvoj avtomobilizma, nismo mislili na pospeševanje tujskega prometa v državi sami. Naša davčna politika je smatrala avtomobil za lu.ksus in avtomobilista za onega davkoplačevalca, ki prenese radi svojega vozila vsako, tudi najtežjo obdavčitev. Toda pri tem se je urezala kot pri marsikateri drugi obremenitvi, ki jo je imela za znosno, v resnici pa se je obremenitev izkazala tako težko, da so ljudje opustili vozila, ki so služila kot podlaga za obdavčenje in država daleč ni dobila od tozadevnih davkov onega donosa, katerega je pričakovala. Pri vsem tem pa si je še izpodrezala tisti vir dohodkov, ki bi pri umerjeni davčni stopnji lahko dajal stalno državi primerne dohodke v najrazličnejših oblikah. Šele v zadnjih letih je bil premagan odpor birokracije, ker so zmagali drugi činitelji, ki vedo in znajo ceniti pomen motorizacije za naše gospodarstvo v vseh primerih. Tako se je začela leta 1935 drugačna davčna politika, ki je pokazala prve uspehe. Tako državna kot banovinska taksa na avtomobile sta bili dne l. aprila ukinjeni. Poleg tega pa se je začelo velikopotezno delo za ureditev naših cest, za kar so bila namenjena velika javna sredstva, od tega samo iz državnih sredstev v okvirju po-posojila za javna dela 578 milijonov dinarjev. Vse to je pomenilo preokret v naši motorizaci j-ski politiki, ki se je s tem prav za prav začela, dočim prej čez poizkuse nism oprišli. V zvezi tudi s splošnim položajem je naš uvoz motornih vozil v zadnjih dveh letih znatno narastel. Tako je uvoz tovornih avtomobilov narastel od 152 voz ieta 1934 na 203 naslednjega leta, na 427 lani in 368 v prvi polovici letos. Pri osebnih avtomobilih je uvoz narastel od 340 leta 1934 na 970 leta 1935, t.228 lani in 1.213 voz v prvi polovici letos. Vzporedno je narastel tudi uvoz motociklov od lanskih celoletnih 530 voz na 863 v prvi polovici letos. Zopet nov napredek v tej smeri pa beležijo najnovejše uredbe. Znižana je bila uvozna carina in trošarina na bencin, tako da je mogoče znižati ceno. mešanice, ki se bo morala odslej obvezno uporabljati. Nadalje je bila znižana uvozna carina na avtomobile od 20 na 15% njih vrednosti, obenem pa odpravljen tudi luksuzni davek na avtomobile pri uvozu, ki je obetal postati popolnoma nesodoben, saj avtomobil ni danes več luksuzno prevozno sredstvo, ampak postaja nujno potrebno prevozno sredstvo za vedno širše plasti v naši državi. Kajti danes ni avtomobil samo za izlete in zabavo, ampak je postal n. pr za poslovnega človeka neobhodna potreba. Če kje. velja tu izrek: »Čas je zlato«. Končno tudi ni cilj gospodarske politike, da preprečuje dvig srednjega človeka. Tudi srednji stan je potreben pospeševanja, kajti drugače bomo imeli le prevelika socialna na-sprotstva, o katerih usodnosti nas tolikokrat poučuje zgodovina. To so uvidele tudi dmge države, ki s svojo davčno in drugo politiko omogočajo nakup vozil tudi onim. ki ne razpolagajo s prevelikimi sredstvi. Taka politika ne gre samo v korist dotičnim. ki si kupijo vozila, ampak tudi vsemu gosjx>darstvu. Donos davkov občin se bo gotovo povečal, pa tudi država bo imela od povečanega prometa večje davčne in druge koristi kot dosedaj. Pa tudi splošno blagostanje se U) gotovo dvignilo. Tako bo obilno nadokna-deno vse. kar bo'država sedaj popustila. _ Pri razmotrivanju tega vprašanja pa se ne smemo pozabiti dveh važnih zadev. I rva je pre-. skrha s pononskimi sredstvi. V tej smeri je slo tudi obvezno mešanje bencina s špiritom, katerega poraba bo narasla in bo prišel večji dohodek tudi v korist našemu kmetijstvu. Druga stvar pa je izdelovanje avtomobilov pri nas doma Za produkcijo par sto voz se doslej m izplačalo delati avtomobilske tvornicc. Če pa bo poraba stalno naraščala, potem bomo morali misliti tudi na domačo avtomobilsko industrijo, ki io danes razvita samo v najbolj kapitalističnih državah. S tako industrijo bo industrializacija naše države dobila svojo najbolj končno industrijo, kar si moramo želeti vsi. Eden o Rusiji: 99 Mi V sovjetski vojski vlada nered ,,Rusija nesposobna za vojno proti Japoncem Newyork, 11. oktobra, b. »Newyork Times« je objavil neke podrobnosti z zadnje seje britanske vlade, na kateri je podal angleški zunanji minister Anthony Eden velik ekspoze o zunanjepolitičnem stanju. Ko se je prešlo na obravnavo vprašanja sedanje vojne Japonske proti Kitajski, so nekateri ministri predlagali, da se naj v ta spor vmeša sovjetska Rusija, ki edina je sposobna, da obračuna z Japonsko in ima itak z njo stare račune. Po informacijah tega lista so britanskega zunanjega ministra Edena vse te izjave zelo iznena-dile ter je odkrito izjavil, da 6e na to karto ne sme igrati. Britanska vlada ima zelo izčrpne informacije o sovjetski Rusiji. Sovjetska Rusija je zaradi zadnjih dogodkov v notranjosti države silno oslabljena ter je med vojaštvom, zlasti pa med višjimi častniki, mnogo sabotažnikov, ki so doslej uspešno doigrali svojo vlogo. Zaradi neprestanih sabotaž in nezanesljivosti častniškega zbora zaradi usmrtitev je postala sovjetska Rusija v vojaškem pogledu drugovrstna država. Pod takšnimi pogoji se sovjetska Rusija ne more spuščati v borbo z Japonsko. Fden je dalje izjavil, da je ta slabost sovjetske Rusije tudi velika nevarnost za ostalo Evropo, ker bi za primer, če bi se Japonska in Rusija le spoprijeli, lahko nastopila Nemčija proti Rusiji. To pa bi pognalo v vojni vrtinec vso Evropo, na čemer pa Anglija nima nobenega interesa. V sovjetski vojski vlada nered in sabotaža se širi v vse smeri. Vojska na Daljnem vzhodu je mnogo preslaba in tudi nima dovolj letal. Ugotovilo se je neimreč, da so neki višji častniki postavili tekom zime veliko število letal izven hangarjev, ker so hoteli proučiti njihovo odpornost proti mrazu. Rezultat tega po skusa je bil ta, da je bilo ogromno število teh letal izločenih iz ruskih letalskih sil, ker so se pokvarila. Ruske železnice in ceste so tudi v obupnem stanju, tako da bi koncentracija sovjetske armade na Daljnem vzhodu trajala trikrat dalj časa, kot jc to predvideno v vojnem načrtu. Jasno je, da bi takšna počasna koncentracija vojaštva pomenila za Japonsko veliko prednost in gotovo zmago nad tako oslabljeno Rusijo. Trdijo, da so ta senzacionalna odkritja bila sporočena na podlagi popolnoma zanesljivih informacij britanskih krogov in so napravila na vlado Velike Britanije, ki je računala s sovjetsko Rusijo, zelo neugoden vtis. London, 11. oktobra, b. Po vesteh iz Moskve je bilo v Beli Rusiji ustreljenih 13 oseb, katerim je bilo dokazano, da so v moko, ki jc bila namenjena vojaštvu, vmešavali zdrobljeno sleklo in kovinsko žaganje. Pet nadaljnjih oseb pa je obtoženih, da so pripravljali atentat proti železniškim vlakom. Velika bitka v v Sansiju Šanghaj, 11. okt AA. (Štefani) Sedanji položaj na kitajskem bojišču 6e da na kratko takole orisati: Na šanghajski fronti 6e Japoncem doslej ni posrečilo spremeniti bojevanje v jarkih v premično vojno, tako zaradi kitajskega odpora, kakor zaradi strašnega deževja, ki je vse ceste spremenilo v močvirje. Na severnem bojišču so okoliščine za bodoče japonske operacije ugodnejše. Tam so predvsem ugodnejše vremenske m terenske razmere. Razen tega razpolagajo Japonci na tem bojišču z več jx>membnitni železniškimi progami. Zato zbirajo Japonci zdaj svoje čtle v glavnem za prodiranje v pokrajini Pejping-Hankav. Po drugi strani je neposredni cilj reka Puto V bojih v teh krajih sodeluje na kitajski strani več ko 200.000 mož. Neugoden je samo položaj na progi Tjencin-Pukav, kjer je ogromna povodenj, ki je pokrila že 9000 kv. km ozemlja, pretrgala zveze med fronto in zaledjem. V nevarnosti je tudi samo mesto Tjencin, v katerega voda že udira. London, 11. okt. b. Posebni dopisnik »Daily Telegrapha« v Šanghaju poroča o zadnjih borbah, ki se vodijo okrog Lotiena. On trdi. da so Japonci uporabili v teh borbah že tudi granate s strupenimi plini. Na lastne oči je videl 50 vojakoy, ki 60 bili od plinov 6trašno iznakaženi. Do 6edaj jih je umrlo 31. Mnogi vojaki so izgubili glas, zelo mnogim pa je plin popolnoma razgrizel jezik in grlo. — Dopisnik »United Pressa« pa poroča, da Japonci uporabljajo izredno močne granate, ki pri eksploziji proizvajajo ogljikov monoksid, ki večkrat povzroči smrt. Tokio, 11. okt. b. Na bojiščih med Tinčuanom in Sengčuanom je v dolžini 130 km prišlo do velike bitke, v kateri sodeluje na obeh straneh 250 tisoč mož. Japonska ofenziva proti Tajanfuju v pokrajini Šan6i je ustavljena največ zaradi tega. ker hočejo Japonci pred daljnim prodiranjem očistiti ozadje, v katerem so 6e pojavile številne četniške skupine. V pokrajini Šantung pripravljajo Jajx)iici protinapad v severni 6meri proti železniški progi Tiencin-Pukav Položaj Japoncev v teh krajih ni ugoden, ker 6e zaradi velikih poplav četam le težko dovaža redno hrano in municijo. Zato bi se Japonci radi rešili iz poplavljenega ozemlja. Kitajci so snoči brez borbe izpraznili mesto šišvišvang, južno od reke Puto. To mesto je važno zaradi tega. ker se v njem združujeta dve železniški progi Peking-Hankav s progo Dajar Fu. Še v petek je bil v tem mestu sedež kitajskega vojnega poveljstva. Angleži k italijanskemu: Ne!: v • 99 je zelo žalosten" Anglija in Francija pripravljata zasedbo Minorce in ukinjenje zapore španske meje V Rimu so presenečeni SU I JU AN London, ti. oktobra, c. Italijanski odgovor na francosko in angleško noto je bil objavljen precej pozno v soboto zvečer in je bit le delno že tudi v nedeljskih izdajah listov. Toda s komentarji so začeli obdelovati italijansko noto listi šele sinoči in danes. V splošno se lahko reče, da je angleško javno mnenje zelo presenečeno zaradi italijanske- fa odgovora, ki je negativen. Italijanska nota je la tako daleč, da je odgovorila samo na francoske omembe, kakor da se vsebina note Anglije sploh ne tiče. Torej se je tudi italijansko zunanje ministrstvo postavilo na stališče, da skupna francoska in angleška nota nikakor ne sloni na kakem sporazumu med Anglijo in Francijo, kaj šele na kakem sporazumu med zapadnimi demokracijami. Splošno pozornost je dopoldne vzbudila nenadna vrnitev predsednika vlade Chamberlaina v London. Že dopoldne je Chamberlain zaporedoma sprejel več ministrov in z njimi proučeval italijanski odgovor. Zunanji minister Eden 6e vrne jutri zjutraj obenem z angleško kraljevsko družino, pri kateri je bival čez nedeljo. Po teh razgovorih se oemnja, da je položaj zelo žalosten. Ponekod celo poudarjajo, da moramo gledati na vse bolj pesimistično, kot pa v vsem času abesinske krize. Toda ta pesimizem je naletel takoj na to mejo, da izredne seje vlade ne bo. Seja se bo vršila v sredo, kakor običajno vsak teden. Med francosko in angleško vlado pa se neprestano vodijo razgovori o nadaljnjem razvoju položaja. V Parizu je pojasnil francosko stališče angleškemu veleposlaniku Phiopsu Delbos danes popoldne, jutri dopoldne pa bo Eden sprejel francoskega veleposlanika Corbina. Med Francijo in Anglijo se baje razvija položaj v tej smeri: 1. španski otok Minorco naj zasedejo nevtralne čete. ker so italijanske čete zasedle Mallorco in tako ogrožajo francoske in angleške prometne zveze, in 2. med Anglijo in Francijo bi se naj začela takoj poganja za končno ukinitev zapore meje med Španijo in Francijo Pariz, 11. oktobra, c. Nujno je bil poklican v Pariz francoski veleposlanik v Berlinu Andre Francois Poncet, Zvečer je bil že v Parizu in je takoj odšel v zunanje ministrstvo. MAND3CHUKUO Rim, 11. oktobra, b. Italijanski listi poročajo iz Pariza in Londona, da so tamkajšnji vladni krogi ocenili italijanski odgovor lako, da kaj takega ni pričakovala italijanska vlada. Akoravno jc bil odgovor Italije sestavljen v izredno prijateljskem tonu in ves prepleten z vljudnimi besedami, sta se Pariz in London postavila na stališče, da je ta odgovor popolnoma negativen. Morebitni sklep Francije, da odpre pirenejsko mejo proti Španiji, nc bo naletel v britanskih vladnih krogih na noben odpor ter je Velika Britanija baje že pristala na to, da lahko Francija svobodno v tem oziru stori ukrepe, ki bodo pravi odgovor na italijansko ob- Nadaljevanje na 2. strani I f"*1 Japonci ■Bi Kitajci Veliki zid SCHANTUNG Echhard kliče Habsburžane „Prišel jc čas, da izvolimo kralja" Budimpešta, 11. oktobra, b. Voditelj stranke malih posestnikov dr Tibor Eckhard je imel snoči v Budimpešti govor, v katerem je izjavil, da je prišel čas za restavracijo habsburške monarhije. Ta govor je povzročil precejšnjo senzacijo, ker je doslej Tibor Eckhard vedno zastopal stališče za svobodno izvolitev kralja. V svojem snočnjem govoru je pa izjavil, da je bil letos pri Otonu Habsburškemu in se je prepričal o njegovem visokem socialnem razumevanju ter prišel do spoznanja, da bo 011 zares ustavni kralj. S tem je podano jamstvo za miren razvoj odnošajev med Madžarsko in njenimi sosedi. Eckhard je dalje poudaril, da so narodi v Podonavju ogroženi /. dveh strani, in sicer od sovjetske Rusijo in Nemčije, Pojavil se je zakonski sin nadvojvode Rudolfa in zahteva svoje pravice . . . »Miinchencr Neucste Nachrichtent objavlja naslednjo zanimivo vesl z Dunaja: »Kakor poročajo praški lisli, je neki Robert Pachmann prijavil svoje pravice do imetja habsburške družine. Izjavil je, da ima v rokah dokaze, da je zakoniti sin pokojnega avstrijskega prestolonaslednika Rudolfa. Svoje dokazne listine je izročil svojemu pravnemu zastopniku. Iz njih izhaja, da se je prestolonaslednik nadvojvoda Rudolf svoje dni I. 1SKI). poročil s toskansko prin-cezinjo Mario Antoneto. Poroka je bila v dunajski votivni cerkvi. Dunajski cesarski dvor pa je zahteval, da ostane ta poroka tajna, ker je dvor princeso, ki je bila bolelma, odklonil. Maria Anto-neta je potem I 188:i. v Canncsu v južni Franciji rodila sina in takoj po porodu umrla. Princezinja je imela zaupnika grofa d'Enno, ki se je za otroka pobrigal v toliko, dn ga jo oddal neki Mariji Pachmann, sorodnici Rudolfovegn kočijaža. ki <>;i je vzgojila. Rudolf Pachmnnn je šele kasneje zvedel, kdo sta njegov oče iu njegova mati ter je začel pridno zbirati dokazne listine, da bi mogel nastopiti za svoje pravice. Zbiranje je sedaj končal in je svoje zahteve prijavil dunajskemu sodišču. < Monakovski list pristavlja, da še ni znano, tn gre zopet za navadno senzacijo, ali če je to resnejša zadeva, kajti okrog Ilabsburžanov kroži danes že toliko vesli in je bilo v njihovih zadevah že toliko procesov, da ni mogoče več ločiti resnice od senzacije. (Nadaljevanje s 1. strani) naianje. Pričakujejo pa, da otvoritev meje na Pirenejih ne bo omogočilo valencijski vladi, da izvo-juje zmago nad generalom Francom, ker je vse skupaj že prepozno. Rim, 11. oktobra, c. Danes 6e je v Neaplju vkrcalo 5400 italijanskih vojakov, ki so jih prepeljali v Libijo. Te čete so odpoklicali kmalu po zaključku abesinske vojne, da bi tako pomirili Anglijo. Rim, 11. okt. c. Štefani je objavila nekakšen poluraden odgovfor na vznemirljive vesti iz Londona in Pariza. V tej izjavi pravi italijanska vlada, da bi bilo treba najprej določiti število italijanskih prostovoljcev v Španiji in šele tedaj hi se videlo, kako napihnjeno je vprašanje prostovoljcev. Izjava se zaključuje z napovedjo, da ho italijanska vlada hladnokrvno proučila položaj, čr hi Francija odprla svojo mejo proti Španiji. Konferenca 9 velesil bo v Bruslju London, 11. oktobra. AA. (Havas.) V angleških diplomatskih krogih menijo, da se bo konferenca devetih držav, podpisnic tako imenovanega dogovora devetih, vršila v Bruslju, če belgijska vlada na to pristane, in sicer v roku 14 dni. K sporazumu Belgrad. 10. okt. m. Predstavniki skupin, ki so zbirajo okoli Ace Stanojeviča in Miše Trifunoviča, so včeraj popoldne ob 4 v imenu še ostalih dveh bivših srbijanskih strank ter bivše demokratske in zeinljoradniške stranke izročili domačim časnikarjem sporazum med belgrajsko združimo opozicijo in bivšo SDK v Zagrebu. Istočasno so časnikarjem izročili sporazum v Zagrebu predstavniki bivše SDK. Sporazum so objavili današnji jutranjiki. Besedilo sporazuma so vse bivše stranke, ki so se tam pogajale, skrbno prikrivale celo svojim za-neslj ivim pristašem. Zaradi tega je vladalo za njegovo vsebino precejšnje zanimanje. Politična javnost je bila namreč prepričana, da se je trem bivšim srbijanskim strankam jiosrečilo sporazum doseči in da se je rešilo tudi notranjepolitično vprašanje, ki ga javnost spravlja v sklad s tako zvanim hrvatskim vprašanjem. Tukajšnja politična javnost je zato napeto pričakovala objave avtentičnega besedila. Do te objave je, kakor že omenjeno, prišlo včeraj, na dan tretje obletnice smrti kralja Aleksandra. Za njegovo vsebino je prestolica zvedela v nekoliko urah, čeprav ga popoldanska »Pravda« še ni objavila. Po španskih bojiščih Salamanca, 11. okt. AA. Ilavas: Vlada generala Franca je izdala ukaz. da se mora odslej verouk zoj>et poučevati v vseh srednjih šolah. Maturanti bodo morali pri maturi jx>lagati izpit tudi iz verouka. Salamanca, It. okt AA. V uradnem poročilu nacionalističnega poveljstva objavljajo med drugim. da nacionalisti še prodirajo na asturski fronti. Nacionalistične čete so zavzele nekaj strateško važnih vrhov in 15 vasi, med temi tudi Seguendo, Soto in del Cangas. To mesto so rdeči prod svojim odhodom popolnoma porušili in razgali. Na leonski fronti so naše čete prodrle že naprej od Collado de Arenas. Druga kolona je zasedla pogorje Castollnnes. Sovražnik je imel težke izgube ..Na ostalih bojiščih jc bilo lc malo streljanja. Perpignan, 11. oktobra. A A. TTavas: Tri re-jiublikanska letala so se spustila v borbo z devetimi nacionalističnimi letali, ki so bombardirala l.a Rosns in Selvo. Izid borbe še ni znan. Po bitki so sc republikanska letala vračala blizu Ccrberc in je verjetno, da so nekaj časa letela nad francoskim ozemljem. Rdeča poročita Valencija. 11. okt. AA. Ilavas: Ministrstvo za narodno obrambo objavlja: Na severni fronti še pritiska sovražnik, ki je zavzel kote 502, 250 in del kote 910, k jer so sc naše čete hrabro borile. Na južnem delu te fronte so nacionalisti še dalje prodirali proti Časa Selora. kjer se je razvila huda bitka. Sovražno letalstvo je strašno bombardiralo mesto Cangas de Onis. Na to mesto so letala vrgla nad 150 za-/igalnih bomb. Na andal.jnjarski fronti smo zavzeli nekaj sovražnih postojank. V odseku južno od reko Tajo smo se morali umakniti na postojanke, s katerih smo začeli prodirati prcrl nekaj dnevi. Tudi tukaj smo sc umaknili samo po hudi borbi prsa ob prsa Rdeči otok v severni Španiji Po osvojitvi Santandra se jc liojišče narodno ofenzive na severu še bolj pomaknilo proti za|)a-du. Ozemlje, kolikor ga je še ostalo v rdečih rokah. je sedaj kakor otok sredi Francovega ozemlja. ki je odprto le še proti morju. Za beg no ostane branilcem druga jvot, kakor j>o morju, ki pa jo tudi postala radi blokade Francovega bro-dovja jako dvomljiva. Od vseh strani prodirajo bele čete f»roti Gijonu, jx>časi, toda vendar nevzdržno. Le fronta pri Oviedu, kjer segajo [x>sto-janke rdečih čet prav v predmestje, je do sedaj ostala nespremenjena, Gijon je edino večje pristaniško mesto ob Biskajskem zalivu, ki ga imajo rdeči v posesti. Toda ni mogoče tajiti, da je osvojitev Astu-rijo izredno težavno vojaško podjetje. Kajti (»krajino obdajajo od vseli strani visoki gorski grebeni s strmimi prepadi in skoraj neprehodnimi predeli. Sedaj v jesenskem času je vreme silno neugodno, jKilno viharjev, snega in mraza. Številne reke in jiotoki so silno narasli, dežela je tako rekoč neprehodna. Razen lega so Asturci podobno kakor Baski hrabro in bojevito gorsko pleme, ki je vajeno orožja in ki zna zlasti spretno ravnati z razstrelivom. Le korak za korakom morejo napredovati bele čete, ki jih branilci morejo z majhnimi sredstvi zadrževati v dobro skritih naravnih postojankah. Dežela je divja iu gorata, gorski vrhovi Kantabriškega jtogorja dosegajo višino 2500 ni in več. Pač pa je rodovitno ozemlje ob morju in ob gorskih dolinah. Rdeči se zavedajo. da gre za biti in ne biti. Nacionalisti pa so si v svesti, da ho z osvojitvijo Asturije zavarovan njihov hrbet za nadaljne operacije pred Madridom. Radi tega so boji tako srditi in dolgotrajni. V primeri s temi boji jc bila osvojitev sautander-ske province naravnost otroško lahko delo. Osvojitev Asturije bo Francu prinesla mnogo novega ozemlja in veliko gospodarskih vrod-uot. Asturija je bogata in rodovitna dežela. Meri nekoliko več koi bivša vojvodina Kranjska (10.981 kv. km), kjer živi 750.000 ljudi. Največji mesti sta Oviedo in Gijon. potem [>a je še nad HO manjših mest in kakih 2000 vasi. Prebivalstvo se preživlja s poljedelstvom, zlasti dobro obrodi v teh pokrajinah koruza. Asturija pridela ogromne množine kostanja in je znana po svojem izvrstnem sadjarstvu. Narodna pijača je tukaj sadjevec. Prod vojno so v tej pokrajini našteli nad 400.000 glav živino. Mesni izdelki iz Asturije so znani po celem Pirenejskem polotoku. Na tisoče ljudi pa se preživlja z ribolovom, zlasli lov na sardine je ob tej obali bogat. Nič manj važno je bogastvo Asturije jx>ii zemljo. Mesta, kakor Pola de Laviana, Sama de Langreo, La Felguera, Infiesto, Mieres so središča asturske preniogokopno industrije. Gostola prebivalstva v teh predelih dosega 250 na kvadratni kilometer. Računajo, da so podzemske zaloge asturskega premoga večje kot dva tisoč milijonov ton. Letno nakopljojo do štiri milijone Ion premoga, to je dve tretjini vse š|>anske uporabe. Mnogo rudnikov upravljajo delavci sami in so v njihovi lasti. Plače so pred državljansko vojno znašale -30 pezet dnevno in je to bilo brez dvoma najboljše plačano delavstvo v Španiji. Poleg premoga kopljejo v Asturiji tudi mnogo železa. kositra in cinka. V Mieres in La Felguera so velike železno topilnice. V Trubiji je nastarejša španska tvornica za lopove. V deželi je jx>lno tovarn za smodnik, za puške, zlasti pa so pomembne tovarne za dinamit. Zato zna velik del Astur-rev tako spretno ravnati z razstrelivi. Kot rudarji so se izvožbali pri razstrelitvah v gorah in rudnikih. V sedanji vojni so »dinamiteros : zasloveli po vseli španskih bojiščih, kjer so jih rdeče čete uporabljale za razsrelitev mostov in tudi za napade s razstrelivi na sovražnika. Dunajska vremenska napoved: Menjaje oblačno, padec temjTerature. ponekod viharno, severni vetrovi. Zagrebška vremen, napoved: Oblačno z večjo temperaturo. Zemunska vremenska napoved: V vsej kraljevini bo prevladovala oblačnost. Dežja je pričakovati v zahodnih krajih in tu pa tam v notranjščini. Temperatura bo nekoliko poskočila. Že prod nekaj dnevi smo omenili, da se mo-hamedanskim Mavrom nikdar ni jx>srečilo zavoje-vati nopristojme Asturije. Astursko prebivalstvo se radi tega tudi ni nikdar pomešalo 7. arabsko krvjo in je ostalo čisto. Astursko kraljestvo je mnogo stoletij bilo samostojno. Sedanji boji v Asturiji nas spominjajo na krvavi oktober 1934. lota, ko so asturski rudarji povzročili revolucijo, toda ne za gospodarske, pač pa za politične cilje. Tedaj jo v' Lerrouxovo vlado vstopil šef najmočnejše španske stranke Gil Robles. kar pa so marksisti smatrali za izdajo nad rdočo stvarjo v Španiji. Proglasili so splošni štrajk v Madridu in provincah. V celi državi je prišlo do nemirov. Katalonija jo proglasila svojo neodvisnost, toda nosilci revolucije so bili Asturci. 20.000 asturskih rudarjev je zagrabilo za orožje. Armado je stalo mnogo truda in morali so poseči v boj celo leijionarji. da so upor potlačili po treh tednih male državljanske vojne. Dva voditelja sta bila obsojena na smrt, mnogo pa jih jo bilo kaznovanih z ječo. Toda glavni voditelj, rudar in poznejši socialistični poslanec Gonzales Pena pa je pobegnil in igra pri sedanjih bojih na rdeči strani važno vlogo. Sedaj se Francove četo zopet bližajo ozemlju, ki je pred tremi leti bilo jiozorišče krvavega anarhističnega uf>ora. To je predvsem Oviedo, ki je že nad leto dni oblegano od rdečih čet, ne da bi ga mogle zasesti. Mesto šteje okrog 80.000 prebivalcev. Drugo središče Asturije je Gijon, prav tako s ca 80.000 prebivalci, ki je važno pristanišče za izvoz asturskega premoga. Osvojitev toga mesta je zadnji cilj Francove ofenzive ua severu, ki z malimi presledki traja že od 30. marca teua leta. Vodstvo srbijanske opozicije je namreč želelo, da se sporazum objavi čele v nedeljskem jutranjem časopisju. Sporazum je v srbijanskih jiolitičuih krogih zbudil splošno razočaranje. Namesto sporazuma jasnih in preciznih določb o rešitvi najvažnejših še nerešenih notranjepolitičnih vprašanj so predstavniki srbijanskih bivših strank in bivše SDK proglasili za sporazum nekoliko točk, za katere so se sporazumevali z velikim popuščanjem in ki imajo samo ta cilj, da pripomorejo do oblasti srbijanski združeni opoziciji, ki misli, da bo na oblasti mogla rešiti vsa ona težka in v naše politično življenje globoko se zajedajoča vprašanja, o katerih se ni mogla sporazumeti v opoziciji. Opozicija je mislila, da bo letos zrušila vlado na vprašanju konkordata. Ker jim to ni uspelo, so segli v sporazum ter so se z mrzlično naglico vrgli ua delo in delali z vsemi močmi na to, da čimprej napravijo z bivšo SDK sporazum in se na ta način dokopljejo do oblasti. V tem pospešenem tempu so predstavniki bivše SDK podpisali neke vrste dogovor, — sporazum to ni in ga kot takega nihče ne smatra —, v katerem niso rešili niti glavnih problemov, a državo bi vrgli, če bi se prikopali do oblasti, v negotovost. Na drugi Strani so pa kot odločni poborniki demokracije zavzemajo za državni udar, za ukinitev sedanje ustave, za proglasitev nove ustavo in tako zvanih političnih zakonov. Tu so se zaradi tega že včeraj čule govorice v raznih krogih, da si srbijaijska opozicija sama odvzema legitimacijo, da bi še nadalje mogla nastopati kot pobornica pravega parlamentarizma in demokracije. Je pa še drug moment, ki je z včeraj objavljenim sporazumom bolestno odjeknil v vseh političnih krogih. Kakor povsod v državi, je bila včeraj tudi prestolnica pod težkim vtisom prvih vesti, ki so na včerajšnji dan pred tremi leti prispele iz Marseilla o tragični smrti blagopokojnega kralja Aleksandra. Kakor vsako leto, so se tega dne vse politične skupine spomnile velikih del pokojnega kralja in zaslug, ki si jih je stekel za državo in svetovni mir. Tega dne je vedno počivalo vse delo in nobona politična stranka ni prirejala ni-kakih sestankov. To tradicijo je včeraj prekršila srbijanska opozicija in je na ta dan objavila svoj sporazum. Zaradi te, netaktnosti, ki so jo zagrešili Davidovič. Miša Trifunovič in Aca Stanojovič. so srbijanski krogi naravnost ogorčeni in se začudeno vprašujejo, zakaj so -i omenjeni politiki.izbrali za objavo sporazuma ravno včerajšnji dan. Tukajšnji opozicijski krogi z ozironi na dosežen sporazum na drugi strani prav nič ne prikrivajo radosti, da se jim je posrečilo politično privezati dr. Mačka na sebe. Nekateri opozicio-nalni krogi celo zatrjujejo, da dr. Maček v bodočo sploh ne bo mogel in mislil narediti nobenega političnega koraka brez predhodnega pristanka bivših treh srbijanskih strank, ki tvorijo v našem političnem življenju obeležje velesrbstva. Verjamemo, da to vesti odgovarjajo resnici, ker šesta točka objavljenega sporazuma pravi, da omenjene stranke v svojem sporazumu ustvarjajo enotni blok zaradi skupnega boja za uresničitev in izvedbo političnega državnega |>rograma, ki ga vsebuje doseženi sporazum Tukajšnja politična javnost je pa tudi zelo radovedna, kaj bo z ozirom na sporazum bivše srbijanske združene opozicijo in bivše SDK napravila integralna JNS. V tem pogledu jo bil včeraj značilen dogodek v tukajšnji pravoslavni cerkvi Aleksandra Nevskega, v kateri je bila ob 11 dopoldne žalna liturgija za blagopokojnini kraljem. Liturgiji so prisostvovali tudi poslanci JNS,' ki ob prihodu nekaterih izvenskupščinskih opozicionalcov niso mogli niti na tem mestu prikriti svojega sovraštva du sedanje ' lade ter so svoje integralno jugoslovanstvo izpričali z vzkliki Živel sporazum !<- V tukajšnjih resnih političnih krogih se jo danes tudi močno komentiral zadnji odstavek iz poročila o vtisih, ki jih je sporazum napravil v izvenopozicionalnih krogih, da se namreč v okviru sedanje ustavo lahko izvede najširša razbremenitev sedanje situacije. _ Gotovo jo in to je splošno mišljenje in prepričanje, da je ta -.nepremišljeni sporazumi samo pojačanje pozicije sedanje vlade, ki nastopa vedno z jasnim in realnim programom. Belgrad. U. okt. A A. 7. izmenjavo not med našim zunanjim ministrstvom in holandsko vlado se ix>daljša jugoslovansko-holandski trgovinski dogovor z dne 26. septembra lanskega leta do konca tega leta. Chaulemps o volitvah v Franciji: Komunisti niso nikjer narasti" Pariz, 11. oktobra AA. (Ilavas). Davi ob šestih so bili znani rezultati za 1.521 okrožnih mandatov. Med njimi jih je 1.053 dokončnih, za 468 mandatov bodo pa ožje volitve 17. t. m. Po strankah se rezultati takole razdde: L;udska fronta socialisti so ohranili 80 mandatov, novih so si pridobili 19. izgubili so jih sedem, ožje volitve bodo za 77 mandatov. Komunisti so si ohranili pet mandatov, pridobili so jih tri, izg-ubili so dva. ožje volitve bodo za tri mandate. Neodvisni socialisti so si pridobili 19 mandatov, izgubili so jih sedem, ožje volitve bodo za 77 mandatov. Zmerni socialisti so si pridobili 6 mandatov, izgubili so jih 20. ožje volitve bodo za 7 mandatov. Radikali skupine Peltanda so dobili en mandat, pridobili nobenega, izgubili prav tako nobenega. Radikalni socialisti so dobili 314 mandatov. 23 so jih pridobili, dva izgubili, za 195 bodo pa ožje volitve. Opozicija Neodvisni radikali so dobili 13 mandatov, pri dobili so jih 22. izgubili 32. ožje volitve bodo za 21 mandatov. Ljudski demokrati dobili 12 mandatov, pridobili 3. izgubili enega, ožje volitve za 5 mandatov Levičarski republikanci so dobili 63. pridobili 19, izgubili 27, ožje volitve za 47 mandatov. Desničarski republikanci dobili 164. pridobili 42, izgubili 18, ožje volitve za 47 mandatov. Konservativci dobili 50 mandatov, pridobili 38. izgubili 9. ožje volitve 3. Francoska socialna stranka (grof dc la Roc-quc) pridobila tri mandate, izgubila nobenega, ožje volitve za enega. Alzaški avtonomisti pridobili I mandat, izgubili nobenega, ožje volitve za en mandat. Francoski narodnjaki pridobili 1 mandat, izgubili nobenega, ožje volitve za en mandat. S Korsike še ni poročil. Ministrski predsednik Chautemps je izjavil časnikarjem, da so včerajšnje volitve v okrajne svete pokazale, da je razmerje moči med posameznimi strankami ustaljeno. Dodal je še. da niti v enem okraju ni opaziti naraščanja komunističnih glasov. Pariz. 11. okt. c .Včerajšnje volitve so ugodno vplivalo na borzo, kjer je frank v zadnjih tednih zelo popuščal. Gospodarski krogi tolmačijo izid vohtov zelo ugodno, ker se jo danes francoski frank začel na borzi zopel dvigali in sicer jo funt popustil od 150.20 na 149.30. Tudi dolar je. nekoliko popustil. Novi vodja labourisiov London, 11. oktobra, b Neposredno pred sestankom poslanske zbornice bo delavska stranka izvolila novega voditelja v parlamentu. Pri tej priliki bo govoril major Atlee, ki ga bo nasledil voditelj strokovnih organizacij transportnih delav-rov Doviner. Kot oventuelna naslednika se omenjata še Morrison iu Dalton. London. 11. okt. A A. Havas: Iz Clydea poročajo. da je 80.000 rudarjev sklenilo stopiti dne 18. t. m. v stavko, čo podjetniki no bi priznali Trade Unionu pravice, da se pogaja v njihovem imenu. Belgijski socialisti odklanjajo homuniste Bruselj. 11. oktobra b. Belgijska socialistična stranka je na strankinem kongresu soglasno odklonila vsako sodelovanje s komunisti. Domači odmevi Zbor „usianavljajo" v Kranju Ljudsko gibanje »Zbor« je imelo v nedeljo, 10. oktobra ustanovni občni zbor v Kranju, katerega se je udeležilo kakih 150 ljudi, od teh pu jih je bila polovica radovednežev. Govornik g. dr. Triler z Jesenic je na zborovanju razpletal visoke misli o raznih družbenih sistemih. Najbolj mu je bil pri srcu fašistični, ki jo po njegovem mnenju najbolj demokratski in je celo odkril, da je slovanskega [»rekla in ne italijanskega, kot smo dosedaj — neved-neži — mislili, zato se nam torej ni treba tega sistemu bati radi tujega imena. Starešina ljubljanskega »Zbora« pu jc govoril o »raznih bandalic. Pravil je, da je v dvorani opozicija in vzkliknil: »Poglejte plačano bando, kako si zamišlja demokracijo« (v dvorani so se namreč meri govori jirecej zabavali). Ko sc je. dvorana nekoliko pomirila, je g. starešina zopet nadaljeval visoke misli, da ima židovstvo svojo bando, kapital svojo bando, nato pa je postrašil ' oj>ozicijo v dvorani, da tudi »Zbor« ni brez nje. Ko je bil oficielen del občnega zbora v Narodnem domu končan, .je nastal pred Narodnim domom pretep in poslušalci so se spomnili na proroške besede g. govornika, ki je povedal, da imajo iZboraši« v resnici tudi bando... „Klerikalni Slovak in Hitlerjev organ44 Opoldansko glasilo »Jutra;, ki res s strokovno roko brska po smetiščih vsemogočega časopisja, da jih potem znosi v svoj politični obzornik in z njimi podpre ideološka razglabljanja Živkovi-čevega jutranjika, da je slovenski jezik nejiotre-ben, je zopet z otroškim veseljem prinesel tak svoj plen na mizo. Odkril je neka pisanja v slovaškem '-Slovaku < in hitlerjevskem :>Volkischer Reobachterju« in modro dostavil, »da se ne bo čudil, če bo nekega lepega dne našel v Hitlerjevem organu tudi citate iz »Slovenca«. Morda Živkovičev popoldnevnik dravske banovine, ki je mod Slovenci razvpit po svojem brezmejnem navdušenju za Hitlerja in njegovo Nemčijo, a uživa tudi med našimi narodnimi odpadniki veliko priljubljenost, še ne ve, da je ■»Slovenec v hitlerjevski Nemčiji prepovedan list. Hitlerjev organ bo torej, kadar bo hotel pisati o Sloveniji, verjetno iskal simpatične citate le v Živkovičevem časopisju dravske banovine. Saj jih bo obilno našel! Dr. Korošec zastopa predsednika vlade Belgrad. 11. okt. AA. Ker se bo predsednik vlade in zunanji minister dr. Stojadinovič mudil nekaj časa v tujini, je v imenu Nj. Vel. kralja z ukazom kr. namestništva imenovan za njegovega zastopnika notranji minister dr. Anton Korošec. Osebne vesli Belgrad. 11. okt. AA- S kraljevim ukazom sta na predlog finančnega ministrstva imenovana v finančnem ministrstvu za načelnika oddnlKa državnih dolgov in državnega kredita v 0/2- Ljubici Mi kič, načelnik oddelka državnega računovodstva v isti skupini iu stopnji, in za načelnika oddelka državnega računovodstva v 3/2 dr. Milan Horvat-ski, svetnik ministrstva v 4/1. S kraljevim ukazom je na predlog pravosodnega ministra imenovan na lastno prošnjo za sodnika v 7. skupini pri Sv. Lenartu Franc Vogrinc, sodni pripravnik v 8. skupini na okrožnem sodišču v Novem Sadu. S kraljevini ukazom in na predlog pravosodnega ministra je premeščen na okrajno sodišče v Krškem dr. Ivo Dougan, sodnik na okrajnem sodišču pri Sv. Lenartu v 7. skupini. — Za tajnika pri belgrajskem kasacijskem sodišču v Novem Sadu jc imenovan v 4/1 oddelek B Stjepan Benjek, sodnik na okrožnem sodišču v Novem Sadu v 4/2. Belgrad, 11. oktobra, m. Z odlokom prometnega ministra je upokojen Alojzij Znidarič, pregledovalec vagonov v Ljubljani. Belgrajske vesti Belgrad, 11. okt. m. Novi pravosodni minister Milan SimonoviS jo danes dopoldne obiskal predstavnike katoliške, pravoslavne in židovske cerkve. Najprej jo obiskal podpredsednika sv. sinoda Do-siteja, nato katoliškega nadškofa dr. Ujčiča, naposled pa vrhovnega rabina dr. Alltalaja. za nižjo vojaško geodetsko .šolo. Z dovoljenjem g. ministra za vojno in mornarico so podaljša rok za vlaganje prijav v nižjo vojaško geodetsko šolo do konca t. m. Prijavljeni javiti načelniku vojaško-zeniljepisnega zavoda kandidati, ki so dobili vrnene listine, se morajo (vodja geografskega instituta) ,5. novembra t. 1. (Iz pisarne vojaško-zeniljepisnega zavoda.) Belgrad, 11. oktobra. A A. Ministrstvo za telesno vzgojo jo razpisalo tekmo jezerskih jadrnic po 22 kvadratnih metrov za državno prvenstvo leta 1931. in za jiokal ministrstva za telesno vzgojo. Tekma bo pod pokroviteljstvom dr. Vekoslava Miletiča, ministra za telesno vzgojo, dne 23. in 24. oktobra t. 1. v Belgradu na Savi. Značilno je, da -bodo to prvo tekme jadrnic, v Jugoslaviji za državno prvenstvo in pomenijo nedvomno velikanski napredek sladkovodnega jadrniškega športa pri nas- Voditelji Arabcev internirani na Sešelih London, 11. okt. AA. DNB: Z otoka Mahze. ki spada k britanskemu otočju Sechelles v Indijskem oceanu poročajo, da so tja prispeli internirani palestinski arabski voditelji dr. Husein Kalti, jeruzalemski župan, Huad Saba, tajnik vrhovnega arabskega odbora, Ahmed Hilli-paša, blagajnik odbora in Rasid Maj Ibrahim, ravnatelj arabske banke v Haifi, ler Jakob Husein, šef mladinske arabske organizacije. IVincfsorsfti v Nemčiji Berlin, 10. okt. AA. Davi ob 8.45 sta prispela v Berlin vojvoda \Vindsorski in vojvodinja. Na postaji sta visoka gosta sprejela dr. Ley in polkovnik Widemann. 1 na postaji i na trgu pred njo. je mnogoštevilno občinstvo prisrčno pozdravljalo vojvodski par. Vojvoda in vojvodinja se bosta ustavila v Berlinu za dva dni, nato bosta pa potovala po Nemčiji. Leipzig. 11. okt. AA. Havas: Iz tukajšnjega muzeja je bil včeraj ukraden kip Mojzesa, delo kiparja Cranasa. Delo je vredno 25.000 mark (950.000 din). Vso policijske iu orožniško postaje so bile obveščene o tatvini. 11 V<|IV| I «• v • vseucutska knjižnica bo še letos pod streho Ljubljana, 11. oktobra. 15. oktobra bo poteklo leto, kar so delavci začeli na Turjaškem trgu kopati temelje novi vseučiliški knjižnici. Dan, ko so delavci zasadili prve lopate in krampe, je naša akademska mladina proslavila kot dan, ko se ji je po dolgotrajnih bojih posrečilo doseči prvo točko uspeha v nizu raznih načrtov, ki jih je sklenila izvesti Akademska akcija. Zdaj, leto dni po tistem svečanem trenutku, pač ne bo nihče več mislil, da Slovenci ne bomo imeli vseučiliške knjižnice, ker je postalo dejstvo njene izvedbe že samo po sebi tako razumljivo, da je naša mladina takoj, ko je dosegla prvo točko svojih načrtov, pristopila k novi zahtevi po izpolnitvi naše univerze, k zgraditvi kemičnega instituta itd. Reporter pa je kljub temu občutil prijetno dolžnost, da se zdaj, ko je vseučiliška knjižnica že zgrajena do najvišjega nadstropja, malo sprehodi po terasah velike mo~ immentalne palače, v kateri bodo shranjeni več-6toletni spomeniki naše narodne kulture. Ves prostor, na katerem stoji danes stavba vseučiliške knjižnice, obsega 2000 kvad. metrov. Tla so betonirana in ojačena z železom, samo srednji temeljni zid je širok 8 kvad. metrov in 70 cm debel. Kakor je znano, je nova stavba zgrajena po Plečnikovem načrtu, ki druži v sebi inonumentalnost s praktičnostjo. Vsa zgradba kaže že zdaj lepo podobo, kako bodo razporejeni posamezni oddelki. V pritličju bodo prostori za časopise, za eks-pedicijo in stanovanje za vratarja. Prvo nadstropje je določeno za razne uradne prostore, za profesorsko čitalnico, za razstavno dvorano, posebna soba pa bo urejena za rokopise. Zgornja tri nadstropja bodo za skladišča knjig. Zanimivo je, da so delavci pri gradnji nale- teli na več zgodovinskih zanimivosti. Ugotovljeno je, da jo stalo staro mestno obzidje znotraj stare Emone in da sc je severnozapadna stena bivšega porušenega Knežjega dvorca naslanjala na stari zid Emone. Druga znamenitost je bila odkritje zanimive zgodovinske spominske ustanovne ploščice, ki jo je našel delavec pod glavnim portalom nekdanjega Knežjega dvorca. Vhod v zgradbo bo iz Knežje ulice in iz Vegove ulice. Zanimivost stavbe bo velika glavna dvorana, ki bo dolga 45 metrov, 10 metrov široka in 10 metrov visoka, tako da bo segala v višino preko prvega in drugega nadstropja naravnost v tretje. Stranski okni te dvorane bosta segali čez vso steno, vsako v obsegu po 14« kvad. metrov. Posebna zamisel arhitekta Plečnika je bila ureditev strehe, ki bo edinstvena v Ljubljani, obenem pa zelo praktična Streha bo namreč valovita in iz bakrene pločevine, bo raztezna in se ne bo kvarila ob vročini ali mrazu. Nagibala se bo proti Vegovi ulici. Žlebovi bodo iz umetnega kamna. Posebne drena/ne cevi bodo skrbele, da bo stavba ostala suha. Zda j so zgradili že betonske nosilce za streho, vrh stavbe pa bo krasil na vzhodni, v severni in zapadni strani lepo zakl jučen. 3.25 m visok venec, ki bo ves zgrajen iz brušenega umetnega kamna. Stavbno podjetje g. Curka bo tako še pred zimo spravilo univerzitetno knjižnico v surovem stanju pod streho in jo obvarovalo kvarnega zimskega mraza. Na zapadni strani, ob Vegovi ulici, bo potrebno vseučiliški knjižnici primerno urediti dosedanji zanemarjeni prostor. Ob sami zgradbi bo vodil prost prehod. Zemljišče bodo znižali za toliko, da bo v isti višini kot pred Glasbeno Matico. Prostor pred knjižnico pa mislijo okrasiti podobno, kakor pred Glasbeno Matico naših znamenitih mož, zlasti pisateljev. Novice iz koroške Slovenije 60 letnica duh. svet. o. Valerijana. V krogu tovarišev duhovnikov je pretekli teden praznoval svojo 60-letnico o. Valerijan, ki kot edini Slovenec pri očetih kapucinib v Celovcu že dolga leta vrši težko, a hvaležno dolžnost slovenskega spovednika v celovški bolnišnici in kaznilnici. O. Valerijan je doma z Dolenjskega, toda pet in dvajeset let dela med koroškimi Slovenci f;a je privezalo na to deželo, da se počuti kot doma. Mnogim Slovencem, ki so umirali v celovški bolnišnici in niso imeli nikogar, ki bi mu v svoji govorici potožili svoje gorje, je bil O. Valerijan zadnji tolažnik, ki jim je s slovensko besedo in duhovnimi tolažili olajšal zadnje težke trenutke. Ob svoji GO-letnici je o. Valerijan kljub naporni službi še vedno zdrav in vedrega duha. Naj ga Bog ohrani v splošni blagor še mnoga leta! AKO. Napredek. Načelnik slovenske kmečke zveze na Koro-Rkem g. Anton Grill, pos. Jegart iz Št. Lipša v Podjuni je kupil na Brdu na Zilji posestvo gosp. Warmutha, ki obsega okroglo 120 ha, in ob jugoslovanski meji na Jezerskem gozdno posestvo v izmeri 90 ha. Gospodarski napredek trdega koroškega Slovenca je gotovo zelo razveseljiv pojav. AKO. Poneverbe v občini v Borovljah. Tajnik mestne občine v Borovljah Alojz Wer-ner je oškodoval obč. v skupnem znesku okroglo 5000 šilingov (45.000 din). Največ se mu je posrečilo poneveriti pri davku na kolesa. Werner je bil obenem od vlade postavljeni komisar pri nemškem telovadnem društvu v Borovljah. Baje tudi tam računi niso v redu. AKO. Požar. V Borovljah je v noči od srede na četrtek izbruhnil požar v trgovini Renko. Ogenj se je tako hitro razširil, da je kljub intervenciji domače požarne hrambe in številnih okoliških ognjegascev upepelil večji del poslopja. — Škoda je zelo velika, ker je uničenega tudi zelo mnogo blaga. AKO. Družinska žaloigra v Hodišah. Pretekli ponedeljek se je odigrala v Hodišah žalostna družinska žaloigra. Tamošnji cerkovnik in organist Jože Bleiberšnik je v družinskem prepiru izgubil nad seboj oblast in v hipnem razburjenju z nožem prerezal vrat svoji ženi Tereziji, s katero je bil šele štiri mesece poročen. Žena je bila po njegovi izpovedi takoj mrtva. Po izvršenem dejanju se je Bleiberšnik takoj od peljal s kolesom v Celovec, da obvesti sina svojo žene, ki tam obiskuje meščansko šolo, kaj se je S šentjanškega prosvetnega tabora Fantje v krojih korakajo v sprevodu. Spredaj nosijo nove zastave. Zanimivo je, da so lantje doma skoro izključno iz mirenske doline in iz bližnjih dolenjskih krajev — torej.sami dolenjski fantje. Tako lepi bje Med sv. mašo na taboru v Št. Jnnžu. zgodilo z materjo. V navzočnosti svojega pastorka je potem napravil oporoko, v kateri zapušča vse svoje imetje njemu, in izjavil, da si lioče sani vzeti življenje. Na paslorkovo prigovarjanje je j končno obljubil, da tega ne bo storil in da se bo javil oblasti. Nesrečni fant se je nato odpeljal s kolesom domov k mrtvi materi. — Naslednje dopoldne so orožniki Bleikeršnika našli v Celovcu in ga aretirali. Zagovarjati se bo moral najbrž pred naglim sodom. AKO. Zadnje slovo Ivana Baumana Št. Ilj v Slov. goricah. V nedeljo, dne 10. oktobra smo tu pokopali g. Ivana Bauinana, veleposestnika, cerkvenega ključarja, bivšega župana občine Cirknice, slovitega vinogradnika ter zavednega narodnjaka iu katoliško zavednega moža. Dosegel je lepo starost 76 let. Udeležba na pogrebu je bila naravnost ogromna. Sprevod je vodil od hise žalosti v spremstvu 9 gg. duhovnikov jareninski dekan in kanonik č. g. Cizek, ki je bil 40 let osebni prijatelj I>okojnega. Pri hiši žalosti se je poslovi I otl pokojnika njegov osebni prijatelj in sodelavec v narodnih bojih na meji mariborski podžupan Žcbot. Slikal je pokojnika kot vzor moža v vsakem oziru. G. Bauman je bil poosebljena pridnost iu poštenost. Bil je prvovrstni vinogradnik in jo v naše kraje zanesel napredno gospodarstvo. Svoji družini je bil skrbeli oče in je vse otroke dobro preskrbel, V njegovi hiši so se zbirali narodnjaki v časih najhujših narodnih borb in on je znatno |>ri-speval s svojim velikim vplivom, da smo Slovenci v Št. llju zmagovali. Pokojnik j>a je bil tudi zvesl katoličan, pobožen, izvrševal je j>o navadi pra-dedov točno vse verske dolžnosti, rad je prejemal sv. obhajilo ter je glede pobožnosti bil vzgled vsakemu. Dolgo vrsto let je bil cerkveni ključar in sv. Oče ga je odlikoval z zlato kolajno za zasluge za cerkev in papeštvo. Bil je tudi oče revežev ter je na tihem razdelil velike vsote za siromake. Velik dobrotnik jo bil tudi domači cerkvi. Sodeloval je pri domači posojilnici in drugih narodnih in gospodarskih organizacijah. 1'revestije ali sovražnosti ni poznal. Ljudstvo ga je častilo in visoko spoštovalo. Na grobu sta se poslovila od vrlega pokojnika dekan in kanonik g. Čižek, ki je povdarjal globoko vernost pokojnikovo in jo naglašal, da če bo Baunianova hiša sledila svetlemu vzgledu umrlega očeta, jo bo vedno spremljal nebeški blagoslov, ter g. kaplan Raušl v imenu domače fare in domačih organizacij. Cerkveni ključar g. Lilck je nosil pred krsto visoko odličje, ki ga je g. Bauman dobil od sv. Očeta. Domači |>evski zbor pod vodstvom g. Rakuša je na domu in na grobu zapel pretresljive žalostinke. Mariborska gasilska godba pa je spremljala s|>revod z žalnimi koračnicami. Padel je zopet trden naš obmejni hrast. Svetila blagemu pokojniku nebeška luč! Družini naše sožalje! Avtomobilska nesreča industrijalca Konjiški veleindustrijalec in lastnik usnjarne Alfred Lavrič (Laurich) se je v Domžalah hudo |x>nesrečil. V njegov osebni avto se je zadel tovorni avtomobil. Trk je bil zelo hud. Lavričev avto je čisio strt in skvečen. Lavriča samega jc stisnil volan v trebuh, tako da je trajalo več ko četrt ure, j>reden so ga rešili, kar je bilo še posebno težko, ker je gos|xxl zelo velik in močan. Dobil je |x>škodbe na obrazu in na kolenih. Prepeljali 60 ga v Slov. Konjice na dom, kjer se mu je stanje poslabšalo. Najbrž ima tudi večje notranje f>oškodbe — Pri zaprtju, motnjah v prebavi vzemite zjutraj na prazen želodec kozarec naravne »Franz-Josel grenčice«. f M. Mihaela Šmitek V uršulinskem samostanu v škofji Loki jo včeraj |>opo!diie ob pol 3 v 76. letu starosli izročila svojo blago dušo Bogu m. Mihaela med svetom Frančiška Šmitek. Doma iz Krope, je po končanem učiteljišču več let službovala kot svetna učiteljica v Bohinjski Bistrici in v Boštanju. Leta 1895. je vstojiila v samostan uršulink v Škofji Loki. Rajna je bila izredno nadarjena in |>odjetna. Še pred vstojiom v samostan je prestala izpit za meščanske šole, ki je bil tiste čase redkost. Kot redovnica je dolga leta z veliko nesebičnostjo in požrtvovalnostjo delovala na meščanski šoli, kjer je bila tudi več let ravnateljica. Prav do letošnje pomladi se je z niladeniško živahnostjo in sve-žostjo zanimala za vse probleme znanosti. Njeni najljubši predmeti pa so bili slovenščina, matematika, slikanje in ročna dela, v katerih je bila izredno izurjena. Njeno življensko delo pa je lepo urejeni prirodoslovni kabinet škofjeloškega gradu. S koliko ljubeznijo in vnemo jo rajna zbirala predmete za svoje zbirke! M. Mihaela jc imela veliko srca zlasti za reveže in za misijone. Naravnost iznajdljiva je bila v tem oziru. Mnogo siromakov se je pač s hvaležnostjo spominja. Če je bila velika v življenju in dolu, je bila še večja v trpljenju in umiranju. Vsak dan iznova smo občudovali njeno veliko vdanost v voljo božjo. Do zadnjega pri zavesti, se je veselila snidenju z Ženinom. Z njo jo šlo kot bogata žetev za nebesa njeno ogromno delo. Pogreb bo v sredo 13. oktobra, ob 4. uri pofKjldne. Njenim številnim učenkam in znancem jo toplo prijioročanio v molitev. Naj počiva v miru! Naval na univerzo Univerza je zadnjih deset dni spet oživela. Žc od 25. septembra traja prav živahno vpisovanje na vse fakultete, zaradi posebno velikega navala in pa zaradi dveh praznikov, zaradi katerih je moralo biti vpisovanje na univerzo prekinjeno, pa je rektorat podaljšal vpisovanje še za dva dni. Včeraj ]e ob koncu vpisovanja, ki je trajalo navadno od pol devetih do natanko pol enih, čakalo še mnogo akademikov za vpis. Seveda niso mogli priti vsi na vrsto Zato bo torek zadnji dan vpisovanja. Pozneje se bo lahko vpisal samo, kdor bo plačal dopolnilno takso 50 dinarjev in to do 21). oktobra. Na kvesturi imajo uradniki polne roke dela, saj 6e je vsak dan vpisalo nad dve sto slušateljev. zanimiv pa je pojav, da je med njimi vsako leto čedalje več slušateljic. Do danes se je vpisalo na univerzo že čez 1500 slušateljev in slušateljic. Ker pa vpisovanje še ni zaključeno, sklepajo, da se bo letos vpisalo na univerzo več kakor prejšnja leta, nad 1700 slušateljev. Kakor je znano, je bilo letos odpravljenih pri vpisu precej taks, zlasti taksa 100 dinarjev, pa tudi šolnine so prosti vsi, katerih starši ne plačajo več kakor 800 dinarjev davka. S predavanji bodo pričeli 15. oktobra. Nova ulica v Ljubljani Zadnji lepi jesenski dnevi dajejo raznim gradbenim podjetjem poslednjo priliko, da dokončajo razna stavbna in zidarska dela. Ob Taboru prav te dni izkopavajo temelje za novo ulico, ki bo vezala Komenskega ulico z Ilirsko. V ta namen so morali podreti dve stari hiši ob Vidovdanski cesti, ki sta bili izgraditvi nove ulice v veliko napolje. Podrli so hišo. ki je last Mestnega gradbenega urada in Černetovo hišo, tako da je zdaj viden prosi prehod od Komenskega ulice pa prav do Ilirske ulice. Nova ulica bo dolga okrog 180 metrov in široka obenem s hodniki 8 metrov. Delavci prav živahno izkopavajo zemljo in pripravljajo ugodni tla za gradnjo cestišča. Odkopano zemljo odvažajo na Vrazov trg za cerkvijo sv. Petra. Cesto so začeli urejati prejšnji ponedeljek, zdaj pa jc že vidno, koliko bo pridobil ves novi okraj z novo ulico. Ob ulici namreč zdaj rastejo prav lepe vile. ki bodo zapuščeno Kravjo dolino popolnoma prenovile. Drobne novice Koledar Torek. 12. oktobra: Maksimiljan, škof, Serafin, s poznavalec. Prvi krajec ob 10.47. Uerschel napoveduje lepo vreme. Novi grobovi + Herman Krenn, rudniški upravitelj in blagajnik Kranjske industrijske družbe na Jesenicah, je včeraj zjutraj po dolgi bolezni boguvdano sklenil svoje življenje na 6vojem domu. Cesta v Rožno dolino št. ISa, ter bo jutri ob štirih popoldne pokopan na Viču. Naj počiva v miru, žalujočim svojcem pa naše sožalje! ■j- Frančiška Kremžar, vdova posestnika in kleparskega mojstra v Št. Vidu nad Ljubljano je v nedeljo izdihnila svojo dušo, stara 73 let. Pokopali jo bodo danes dopoldne ob pol devetih na farnem pokopališču v Št. Vidu. Naj ji 6veti večna luč. Sorodnikom naše sožalje! Osebne vesli — Ban dravske banovine dr. Marko Natlačen danes ne bo sprejemal, ker je uradno odsoten. — Trnovski župnik g. Janko Ccgnar obhaja danes 50-letnico svojega rojstva. Trnov, pevci so mu snoči priredili prisrčno podoknico ter mu v imenu laranov voščili srečo. Gospodu mestnemu župniku tudi mi želimo še mnogo let krepkega zdravja, da bi mogel tako vneto nadaljevati svoje delo, kakor goreče je deloval doslej povsod, kamor ga je klicala božja previdnost. Bog ga živi! = Poroke. Pri Sv. Križu nad Jesenicami sta bila v nedeljo dne 10. oktobra t. 1. poročena Vo-dišek Ivan. uradnik pravosod. mini6tr. v Belgradu, in ga. Sušin Matilda. Prejšnjo nedeljo dne 3. okt. pa ga. Smolej Anton, tehnični uradnik, in gčna. Terezija Bizjak. Bilo srečno! Za obleke, bluze ANGLEŠKA VOLNA Kroji, vzorci brezplačno. Toni Jager, Kongresni trg t, Ljubljana Spominska slovesnost v Konjicah Slov. Konjice, 0. oktobra. V spomin 111. obletnici smrti pokojnega kralja Aleksandra I. so bile v nadžupnijski cerkvi žalne molitve »Usmili se«, ki jih je opravil g. arhidia-kon Tovornik ob asistenci g. kaplana Zvera in g. vn. svetnika Kumra. Nalo so sledile molitve za mladega kralja Petra 11. Navzočni so bili zastopniki državnih in samoupravnih uradov z vsem urad ti i šivom, šolska mladina, zastopstvo Zveze slovenskih fantov z zastavo in mnogoštevilno občinstvo. Po teli molitvah je bila v Katoliškem društvenem domu še komemoracija. Na odru je bila okrašena podoba viteškega kralja. Prišli so zastopniki cerkve, uradov in svelnih oblasti, trško in podeželsko občinstvo. Kmet6ki fant Šibone je deklami-ral pesem o ljubezni kralja do 6vojega ljudstva, ki mu je zvesto. Odvetnik dr. Fr. Macarol je pov-daril visoko državljansko zavest, ki jo je v težkem trenutku kraljeve tragične smrti naš narod pokazal in tako preprečil nakane sovražnikov. Po vseh hišah visijo žalne zastave. — Bodoče matere morajo paziti, da se izognejo vsaki lenivi prebavi, posebno zaprtju z uporabo naravne »Franz-Joselove« grenke vode. »Franz-Josefova« voda se lahko zavživa in učinkuje že po kratkem času brez neprijetnih pojavov. ltes. po min. soc. pol. in nnr. zdr. S br. 15.I8S, 2S. V. 35. — Dve važni vzgojni knjigi: Dcisinger Ema, Deška predpubertetna doba (doba pred dozoreva-jočimi leti o>d 11. do 14 leta) ima 64 strani in 6tane din 16 — dobi se v komisij, založbi Jugoslovanske knjigarne v Ljubljani. — Knjiga obravnava vse probleme in naloge, ki so dandanes v prav tesni zvezi pri vzgoji naših dečkov v dobi duševnega in telesnega razvoja. Iz vsebine ki jo tu navajamo, '/e moremo spoznati pozitivne vrednote te knjižice: Opis te dobe. Kratek pregled otrokovih iger; konstrukcijske, fikcijske. socialne, predpubertetne, prehod v dozorevajočo dobo. vraščanje v 6vet kulturno - duhovnih vrednot — versko čustvovanje, slikarstvo, upodabljajoča umetnosi ornamentika, glasba, pelje — etično in socialno čustvovanje, dodatek: pedagoška evgenika. — Druga enako pomembna: Boje Etbin. Strukturna psihologija in pedagogika (ponatis iz Sloven. Učitelja) komisj. založba Jugoslovanske knjigarne v Ljubljani. 32 strani, stane din 10. Knjižica nas vsestransko seznanja z novo smerjo sodobne vzgoje in nudi jasno edino pravilno gledanje ua otroka in njegovo kulturo z vsemi njenimi odlenki kakor osebnost, družina, narod, jezik, cerkev, država. Zato priporočamo slehernemu vzgojitelju in onim. ki imajo opravka pri vzgoji naših mladih, da se v sodobnem kulturnem kaosu pravilno rnzgledajo in nsmere svoje vzgojiteljsko in učiteljsko delovanje. — Esperantsko društvo -»Zelena zvezda« vabi vse. ki sc zanimajo za mednarodni jezik — Esperanto, da se udeleže tečajev, ki jih prireja vsak torek in pelek od 10.45 do 20.45 na Učiteljišču moški oddelek), ter vsak četrtek od 20 do 22 na Realki. — šfevilne žrtve pretepov. Zadnja nedelja jc bila bogata najbolj raznovrstnih pretepov, katerih žrtve je morala v nedeljo in včeraj sprejemati ljubljanska bolnišnica. V Kočevju je bil zaboden v prša med pretepom 31-letni delavec Alojzij Lnnder iz Velikih Lašč. — V Smledniku je nekdo v gostilni zabodel z nožem 24-lelnega poseslniko-vega sina Edvarda Jeraja. — Pri istem pretepu ie bi! ranjen tudi 37-letni zidar Filip Slojan i z Smlednika — Na Zaloški ces.ti je nekdo napadel in nevarno ranil pekovskega pomočnika Simona Što-iigo iz Florjanskc ulicc 13. — V Podgradu pri Fužinah pod Ljubljano pa je nekdo z nožem zabodel v trebuh 23-letnega delavca Andreja Jakulina. — V Jaršah je nekdo s kozarcem razbil obraz 25-lct-nemu delavcu Francu Jeranti z Vidovdanske ceste štev. 3. — čevljar zdravnik. Za dva moška glasova in klavir. Anton Jobst, organist v Zireh. Cena izvodu din 25. Izborna spevoburka. ki ho razvedrila in razveselila in v dobro voljo spravila vsakega če-inerneža. Težkoč ne nudi nobenih, ker je zložena v lahkem in melodioznem slogu, da jo bodo podeželski zbori lahko zmagali in uprizarjali z najboljšim uspehom. Skladba se dobi tudi v Jugoslovanski knjigarni v Ljubljani. Toplo priporočamo. — Dve znameniti knjigi. I. Kot zmagoslavno sredstvo v borbi proti hudobijam sedanjega časa priporoča sv. oče v svoji najnovejši okrožnici čc-ščenie rožnovenske Matere božje in molitev sv. rož- nega venca. To sredstvo bomo pa mogli prav rabiti, če bomo poznali globoke skrivnosti, ki so v svetem rožnem vencu m če bomo znali s to molitvijo prav častiti Marijo. Boljšega pripomočka za ta dvojni namen pa nimamo, kakor je knjiga »Sv. Rožni venec in lavrelanske litanije«, ki jo jc spisal svetniški Mihael Hofinan in jo ie prvič izdal Friderik Baraga ob svojem prvem prihodu iz Amerike. V mehki vezavi stane din 10, elegantno v celo NAJNOVEJŠI VZORCI Ljubljana A.&E.SKABERNČ _LJUBLJANA _ platno vezano pa din 15. — II. Cudodelka naših dni sv. Mala Terezija ima vedno več vdanih častilcev. Letos ob 40-Ietnici njenega smrtnega dne 6e k njej verniki še posebno zatekajo in prosijo rože to je duhovne dobrote, ki jih je obljubila, da jih bo trosila na zemljo. Ako hočete biti deležni nebeških rož, ki jih ima pripravljene za vas. naročite knjigo: -Cudodelka naših dni sv. Mala Terezija«. Mehko vezana 6tane din 15, elegantno v celo platno vezano din 20. Obe knjigi naročite pri H Ničnian. Ljubljana, Kopitarjeva ulica 2. — Za 3 dni v Gorico (Sveta gora) in Trst, z avtom 25. do 27. oktobra. Prijave za brezplačna navodila sprejema do 20. t. m. »Družina božjega svela«, Ljubljana. Sv. Petra nasip 17. — Opozarjamo cenj. kupujoče občinstvo, da si pred nakupom zimskih oblačil brezobvezno ogleda krasno zalogo blaga za damske plašče in moške suknje pri tvrdki: A. Zlender, Ljubljana. Mestni trg 22. — Zanimiva razstava ženskih ročnih del v vseh tehnikah vezenja, kvačkanja in pletenja, izdelanih z MEZ prediva za ročna dela, v Celju, hotel Union, odprto od torka 12. oktobra 1937 rlnevno od 10 do 18 nepretrgoma. Vstop prost! Ne prodaja se! — Večerni trgovski tečaj na Kongresnem trgu 2 II. nadstropje vpisuje in daje pojasnila dnevno. Začetek pouka 15. oktobra. Celje c Komemoracija »nacionalne mladine«. Na tragično triletnico mučeniške smrti viteškega kralja Aleksandra 1, Zedinitelja 60 priredila razna društva v Celju komemoracije. Komemoracijo so priredili Sokolsko društvo v Narodnem domu, Fantovski odsek v Celju pa v Domu v Samostanski ulici. Komemoracije so potekle povsod mimo in svečano, »nacionalna mladina« pa se je potem razvila v sprevod z državno zastavo in šla po ulicah. Klicala je: Slava Aleksandru I.l Živio kralj Peter II.! Živela Jugoslavija! in pela vmes nacionalne pesmi. Tako je poročalo Ponedeljsko Jutro. Ni pa omenilo, da se je njihova komemoracija razvila v manifestacijo za Sokolstvo, da so kričali po ulicah: Dol z njimi, dol s klerikalci, dol s sovražniki Sokolstva, tako da je morala nastopiti policija. Posebno glasni pa so bili, ko so se približali Domu v Samostanski ulici, kjer so se posebno razkričali. Vsi vemo, kakšen je bil udarec, ki nas je zadel 9, 10. t934, zato pa take stvari tem bolj obsojamo. Vedeli smo že, da nekaterim niti najsvetejše stvari ni60 dovolj svete, da jih ne bi skrunili ob vsaki priliki, nismo še pa vedeli, da nimajo niti toliko pietete, da ob priliki, ko komemorirajo za kralja Mučenika, niso izpustili iz programa sovraštva do nas v svoje strankarske namene. »Kdor kriči, da ljubi svojo domovino, jo bo v najkrajšem času izdajal.« c Glasbena Matica v Celju bi oskrbela za pouk • v solo-petju kvalificirano učno moč, ako bi se pri- < glasilo zadostno število učencev. Vpisovanje za ta predmet se vrši še vsak dan pri ravnateljstvu šole, c Umetnik prol. Iran Noč v Celju. V sredo 12. t. m. ob pol 9 zvečer bo koncertiral v Mestnem gledališču naš odlični klavirski umetnik prof. Ivan Noč, ki je žel doslej v inozemstvu največje uspehe. Vst opnice sc dobijo v knjigarni Goričar vdova. Cene dramske. c V bolnišnici je umrla 53 letna služkinja iz Lopate, Neža Križan. Naj v miru počival c V nedeljo je gostovala celjska Jugoslavija v Hrastniku. To prvenstveno tekmo jc odločil Hrastnik z veliko srečo v 6vojo korist, četudi je bil nasprotnik, posebno v drugem polčasu, vedno v premoči, Odličen je bil celjski srednji krilec in obrambni trio, ki je predstavljal najboljšo formacijo na polju. Gole so dali za Hrastnik Zarkovič 2 in Pfajfer 1, za goste pa Osolnik. Sodil jc prav dobro g, Mrdjen. 1 Katehetski sestanek bo drevi op pol osmih in sicer v klubski dvorani kavarne Union, ne pa v srebrni dvorani hotela Union. Na dnevnem redu je predavanje prof. Jem. Pavlina »O vzgoji mladine k molitvi pri veronauku«. — Pred referatom bo g. nadzornik kanonik Vole podal obvestilo prevz. g. škofa o rešitvi poročil o učnem in vzgojnem delu katehetov. Zato so poleg profesorjev veroučiteljev še posebno vabljeni 1-močnik glavnega ravnatelja g. Josip Cugmus. Smer komercialne politike, katero je uvedel, se bistveno razlikuje od prejšnje utrte poti, j>o kateri so »varno« hodili ujegovi predniki. Komercialna politika naših železnic v preteklosti pomeni« uavadno tradicionalno »strokovnjakar-stvo«. ki ni imelo za jx>dlago ničesar drugega, kot okosteneli birokratizem, katerega naloga se je izčrpavala s tem, da sc je vsa komercialna politika uklepala v celo vrsto nasprotujočih si predpisov in da sc jc smatrala taka vožnja skozi labirint naredb za najboljšo, katera se je čim bolj izogibala čerem stvarnega življenja. In ta komercialna tehnika je potem veljala pajt uefas za komercialno politiko. Nova smer komercialne politiko naših železnic pa je radikalno prelomila s tradicijami in se je obrnila k resničnemu življenju. Da je ta nova smer naletela na mnoge ovire, je popolnoma razumljivo. Kdor j>ozna razmere, bo vedel, da se često najboljši načrti izjalovijo ob trmastem naspretfovanju neveščih ljudi. fn da so bile naše železnice dolga lota po vojni upravljane jio mnogih neveščih ljudeh, je znana stvar. Zato moramo z zadovoljstvom pozdraviti dejstvo, da smo ]>o dolgih letih tavanja dotikali zdravo usidranost komercialne politike naših železnic. Komercialna politika železnic se kaže tudi v finančnih uspehih podjetja. Ti uspehi so pri naših železnicah otipljivi. Ako primerjamo finančne rezultate naših železnic za prvih osem mesecev letošnjega leta z lanskim letom, potem vidimo ogromen napredek. Za prvih osem mesecev so znašali Čisti prometni dohodki: 19% 1957 torej več 1,208,442.911.51 1,451,125.058.09 242,710.146.58 (20%) Za prvih pet meseecv proračunskega leta (april—avgust 1957) so znašali čisti prometni dohodki: 1956-57 1957-58 torej več 801,656.687.52 962,787.216.58 161,150.529.06 (20%) Povečanja v obeh gorenjih primerih so ogromna. Sodeč po izvozu in po notranjem prometu, ki se razvija v jesenskih mesecih iu računajoč s tem, da se naša notranja iu zunanja trgovina vedno močneje razvija, moremo že danes postaviti dosti točno prognozo o višini čistih dohodkov konec letošnjega koledarskega leta. Po sedanjem stanju moremo z gotovostjo računati, da bo letošnje koledarsko leto sklenjeno s presežkom nad 400 milijonov dinarjev napram lanskim dohodkom, proračunsko leto 1957-58 pa s presežkom nad 500 milijonov dinarjev napram lanskemu proračunskemu letu. Zanimiva je tudi statistika naloženih vagonov. Ta statistika izpoveduje tudi zgovorno o veliki obremenitvi prog in osebja, govori pa prav tako tudi o potrebi večjih dotacij preobremenjenih prog. Za prvih osem mesecev je znašalo število na-tovorjenih vagonov: 1956 1957 več 907.755 1,050.820 145.087 (15.76%) od tega ravnateljstvo Ljubljana: <69.845 191.974 22.151 (15.05%) % deleža Ljubljana 18.17% 18.26% 15.46% Za prvih pet mesecev proračunskega leta je znašalo število natovorjenih vagonov: 1956-57 1957-58 več 606.955 715.162 106.227 (17.50%) od tega ravnateljstvo Ljubljana: 106.791 129.105 20.512 (18.66%) % deleža Ljubljana 17.92% 18.10% 19.16% Ne smemo prezreti, da tu ni vštet tranzit, od katerega odpade na progo Ljubljane 88%, marveč je izkazano samo število naloženih vagonov na naših jjostajal) v državi. To so dejstva. Nimamo namena spuščati se v razčlenjenje želja in zahtev gospodarsko-poli-tičnega značaja, vendar pa opozarjamo na to, da jc v interesu železniške uprave, ne glede na njene drugotne apriorne višje interese, da vzame ta dejstva v meritoren pretres in da tudi stari zastareli finančni sistem dotacij po Stradicijah«, zamenja z novim sistemom, ki bo odgovarjal stvarnemu stanju in stvarnim jjotrebam in ki no v soglasju z novimi smermi komercialne politike, katere rezultati dokazujejo njihovo umestnost. Bojazen o ^neenakopravnosti« in zapostavljanju ostalih »nerazvitih« in prometno »zanemarjenih« pokra jin bo brez dvoma odpadla, čim se bo izkazalo, da se večje dotacije in nove investicije bogato izplačajo tam, kjer so naravni pogoji zato. Ca s bi tudi bil, da se naša kočevska proga podaljša do Sušaka. Ne iz kakšnih lokalno-patriot-skili razlogov (kot je to često poudar jano od strani visokih uradnikov prometnega ministrstva — »Plan železniške mreže kraljevine Jugoslavije, inž. Vaskovič« itd.), pač pa iz razlogov dobička železniške uprave. Kajti zaradi takega stališča, ki ga je zavzemala železniška uprava ze celo vrsto let po predlogih tradicionalnih »strokovnjakar-jev«, gredo izgube, ki so jih utrpele naše železnice (s tem. da sc je blago pošiljalo mesto na Su-šak po naših progah, v Trst in Reko itd. — za voznino od Postojne do Reke ali Trsta, namesto od Reke ali Trsta, od Kočevja do Sušaka Itd.), ogromni znesek okoli 500 milij. lir, kajti približno ta znesek so zaslužile italijanske železnice v zadnjih desetih letih na *ogranku« Postojna-Trst s prevozom jKiŠiljk v tranzitu, izvozu ter uvozu iz naše države. (Izračunano po italijanskih lokalnih in direktnih tarifah zadnjih deset let, na osnovi naše statistike). S tem je dokumentarično ovrže-na nestrokovna trditev o lokalnem patriotizmu slovenskih krogov, ki zahtevajo čimprejšnjo zgraditev tega podaljška, ki gre prvenstveno v korist same železniške uprave in šele v drugi vrsti v korist Slovencev. Dobro jc. da «e čuje v javnosti strokovna beseda, ki je žalibog zaradi svoje skromnosti največkrat prevpita od bučnih glasov strokovn jakarjev s še bučnejšim slovesom iu visokimi položaji! Računati s svinčnikom v roki deleže italijanskih železnic, ki bi pripadali nam, je sicer mnogo skromnejše in napornejše. ali neprimerno važnejše in zanesljivejše, kot je be-seo ličiti na visokih položajih o »lokalnem jmtrio-tizmu« Slovencev, brez vsake stvarne podlage in brez predhodne proučitve efekta zadevnega prometa. Prepričani smo, da bo tudi v tem pogledu v železniško upravo zašel nov duh, ki se je tako sijajno obnesel v komercialni politiki naših železnic v zadnjem času in upamo, da se bodo v doglednem času odstranile iz uprave še tudi one ovire, ki stoje na potu novemu poletu, n-g. Proslava Mihe VoSnjaka. V nedeljo je imela Zveza slovenskih zadrug slavnostni občni zbor v Celju v proslavo 100-letnice rojstva Mihe Voš-njaka, znanega našega zadružnega ustanovitelja iz preteklega stoletja. Proslavi so prisostvovali Kulturni obzornik Brošura o koroškem vprašanju Priv. docent dr. F. Zwitter je napisal v »Sodobnosti« posebuo razpravo o koroškem vprašanju, ki jc zduj izšla v knjigi (str. 52) pri Akademski založbi. Zvvitterjeva razprava je delo, ki l>i gu moral prebrati vsak Slovenec, ki ga zanima koroški problem ter sedanje stanje na tein našem mešanem ozemlju. Na podlagi znanstvene literature napisano delce hoče prinesti jasnost v osnovnih vprašanjih tega perečega problema. V uvodu samo fiksira pojem narodnosti v nemškem in francoskem duhu, to prvemu gre za narodno dušo, drugemu pa za narodno zavest. K temu pa pridejo še drugi kriteriji subjektivnega značaja. Iz načelno postavljenega problema pride na koroškega, označujoč dve fazi germanizacijc: starejšo naravno, j>ovzročeno f>o kolonizaciji Nemcev, drugo pa sistematično in namerno od 19 stoletja dalje. Navaja in analizira nato vsa štetja od leta 1846 dalje, njih principe in rezultate ter njih objektivno veljavnost v slovenskem vprašanju. V poštev vzame tudi plebiscit in pride do zakl jučka, da je »dejstvo, da je ogromna večina Slovencev glasovala /a plebiscit ter da sta dve tretjini Slovenccvv taboru strank, ki vodijo nemško politiko«._ Vsi ti ljudje so danes v vmesnem stanju: uli naj postanejo Slovenci tudi po zavesti, ali pa naj izgube ttirli objektivne znake slovcu-stva. Danes je namreč veliko nesoglasje med objektivno jezikovnim stanjem ter subjektivno narodno zavestjo. Po njegovem mnenju je danes še kakih 70.000 ljudi, ki govore slovensko (všteti so seveda tudi tisti, ki nimajo slovenske zavesti). — Drugo poglavje je posvečeno problemu nemške orientacije koroških Slovencev, največje »udrihnice« nemških nasprotnikov. Navaja regionalizem, geografske pogoje, zgodovinski razvoj, zlasti pa gospodarsko in politično premoč uemštva. Dejstvo je, da je ljudstvo z duhovščino ostalo zavedno slovensko, meščanstvo in delavstvo pa sc je priključilo nemškemu kulturnemu območju. To j>a ima globlje vzroke in ni slučajno. To dejstvo hoče Zwlttcr razložiti iz notranjih slovenskih svetovnonazornih in političnih razmer, ter ugotovi, da nosi veliko krivdo na odtujevanju meščanskih plasti slovenskemu občestvu vprav slovenski liberalizem, ker si ni dal truda organizirati tudi koroške slovenske liberalce, ki so iz svetovnonazornih nasprotstev do organiziranih konservativcev prestopali v nemško liberalno stranko in s tem v nemški kulturni krog. Tako se je odtujilo meščanstvo zaradi kulturnega »naprednjaštva« ter se je tako ponovil Dežmanov zgled. V tretjem jioglavju razbere Zvvitter socialno strukturo koroškega prebivalstva ter skuša razložiti, zakaj je socialni demo-kratizeni na Koroškem tako močan ter se jo razširil tudi med slovenskim delavstvom, tovarniškim in celo kmetskim. Po statistiki analizira značaj Koroške tjr izide pri volitvah, ki so bile izredno ugodne za socialne demokrate, katerim so se pridružili tudi Slovenci. Iz dejstev je jasno videti, da predstavlja tako zvana Slovenska koroška stranka, ki jo smatrajo za predstavnico Slovencev pred javnostjo, samo eno tretjino vseh Slovencev, dve tretjini pa sta organizirani v zastopniki vseh zadružnih zvez iz vse države, med njimi tudi Glavne zadružne zveze in Zadružne zveze. Zadružno zvezo je zastopal g. Anton Kralj. Občuemu zboru je predsedoval predsednik Zveze slovenskih zadrug g. Pipan, nato je g. dr. Gorišek imel slavnostni govor. V imenu Zadružne zveze je govoril g. Anton Kralj, ki je poudaril veliko delo Mihaela Vošn.jaka in se obenem spomnil tudi velikega zadružnika dr. Jan. E. Kreka, ki je umrl pred 20 leti. Želeti je, da naše zadružništvo najde izhod iz sedanjih težkih časov. Nadalje je bil v Celju tudi redni občni zbor Zveze, na katerem je bilo podano poslovno poročilo za leto 1956 ter je bilo tudi izvoljeno načelstvo z dosedanjim predsednikom g. Pipanom na čelu. Okrožnica trgovinskega ministrstva glede krošnjarenja. Na podlagi predstavk Zbornice za trgovino, obrt in industrijo ter kr. banske uprave v Ljubljani je izdal minister za trgovino in industrijo naslednji razpis: »Ministrstvo je bilo opozorjeno, da se trgovanje brez stalnega poslovnega lokala vrši na način, ki presega inten-cije zakona o obrtih, po katerih se mora tako trgovanje smatrati kot socialna preskrba siromašnih in za druge posle nesposobnih oseb. Da bi se trgovanje brez stalnega jx»slovnega lokala spravilo v sklad z intcucijami zakona o obrtih in z namenom, da se odpravi vsak povod za pritožbe proti jKislovanju ambulantne trgovine, zlasti z manufakturnim blagom, predpisujem nn osnovi § 418. (4.) zakona o obrtih radi ravnanja sledeče: 1. Izdajanje dovolil za izvrševanje trgovine brez stalnega poslovnega lokala se mora omejiti samo na ozira vredne primere. Radi tega morajo pristojne oblasti v vsakem konkretnem primeru ugotoviti, ali obstojajo okolnosti, ki bi po intencijah zakona opravičilo izdajo dovolila. 2. Nova dovolila za izvrševanje trgovine brez stalnega jx>slovncga lokala z manufakturnim blagom sc ne bodo več izdajala in že izdana dovolila za izvrševanje takega trgovanja smejo pristojne oblasti podaljšati, pri čemer morajo v vsakem posameznem primeru ugotoviti, ali obstoji upravičen razlog za tako podaljšanje. 5. To navodilo je dostaviti vsem banskim upravam radi izdaje potrebnih naredb prvostopnim upravnim oblastvom.« 3% obvoznice za likvidacijo kmdltkih dolgov. Finančno ministrstvo je pretekli teden izročilo Privilegirani agrarni banki za 356 milij. nominala 3% obveznic za likvidacijo kmetskih dolgov, katere bo Privilegirana agrarna banka v najkrajšem Času izročila denarnim zavodom, ki so ji izročili kmetske terjatve. Posebni kontingenti ca izvoz v Nemčijo. Na zadnjem sestanku mešanega gospodarskega odbora v Dubrovniku nam je Nemčija odobrila naslednje posebne kontingente: živa perutnina 5000 met. sto-tov, divjačina 1500, perutnina-divjačina 500, sir kaŠkovalj 1000, gosi 500. zaklana perutnina 500, svinjska mast 10000 met. stotov. — Izvozni kontingent za hmelj znaša 7000 met. stotov, nadalje nam je bil odobren uvozni kontingent za zdravilne rastline v vrednosti pol milijona mark. Izvzete pa so zdravilne rastline iz 35% splošnega kontingenta za uvoz surovin. Daljnovod Velenje—Mežica. Kranjske deželno elektrarne v LJubljani so dogradilo daljnovod Velenje—Mežica, oz. Žerjav. Ker se je izvedba na- j prav nekoliko izpremenila v primeri s prvotno , odobrenim projektom, jo razpisan sedaj za izdajo j uporabnega dovoljenja komisijski oglod za 16. okt. Uredba o sanaciji družbe Feniks. Glasnik Združenja aktuarjov, ki Izhaja v Ljubljani, prinaša v št. 3. in 4. Članek Svet. Sretenfivlča >Uredba o sanaciji družbe Feniks«. Avtor objavlja strokovno kritiko ter dokazuje, da se mora uredba v najkrajšem času lzpremenitl. Nadeja se, da bodo merodajni faktorji sami prišli do tega, da revidirajo sedanjo uredbo. — Nadalje prinaša Glasnik Zdniienja. aktuarjev tudi druge strokovne zavaro- Ivalske razprave, med njimi razpravo g. Iva Laha -Premije ln rezerve družinskega zavarovanja«, nadalje poročilo g Iv. Martelanca o XI. mednarodnem kongresu aktuarjev v Parizu leta 1937, o katerem smo poročali tudi v ^Slovencu«. Glasnik stane letno 100 din. Urednik in upravnik je g. Ivo Lah v LJubljani. Novi stroH sa niiko tobačno tvornico. Iz Bel-grada poročajo, da je te dni nlška tobačna tvor- nemških strankah. Slovenski možje pač niso organizirali meščanstva in delavstva v njim ustre-zajočih strankah ter tako pripomogli k sedanjemu stanju. »Slovenska politična orientacija jo tako ostala omejena samo na stranko konservativnega kmetskega prebivalstva pod vodstvom duhovščine.« Tako razmerje je še sedaj, ko Korošci stojijo zonot na prelomu, ko jih sedanji avstrijski vodniki snubijo in jim obljubljajo koncesijo, češ da naj bi pripadali slovenski kulturni in avstrijski politični narodnosti«. Od tega, kako bodo v tem trenutku rešili koroški Slovenci ta problem, bo odvisna njihova bodoča usoda. To, tehtno pisano, na znanstvenih rezultatih utemeljeno razpravo mladega slovenskega znanstvenika priporočamo vsem kulturnim delavcem v premislek. td. • Prve slovenski glasbeni življenjepis: Emil Adamič, spisal prof. Lucljan Marija Skorja-n oo, izide za obletnico skladateljeve smrti dne 6. decembra 1957 in bo obsegal: I. Uvod. 2. Skladateljevo življenje v 4 poglavjih: a) Mladost, b) Služba, c) Vojna leta, c) Zorenje; 5. Človek in zuačaj: 4. Delo; 5. Popoln seznam vseh Adamičevih tiskanih in rokopisnih skladb, ki ga jo sestavil bibliotekar Glasbene matice Slavko Koželj. — Knjiga bo obsegula okoli 240 strani, tiskana bo nn najfinejšem papirju ter bo bogato ilustrirana. Du omogočimo nabavo prav vsakemu, ki se zanima za slovensko glusno, smo določili ceno za din 125.—, plačljivo tudi v petih obrokih po 25 din. Knjiga bo vezana v polusnje In opremljena po najmodernejših tiskarskih in knjigovešldh načelih. Broširane izdaje ne bo. niča dobila 10 novih strojev za celofansko pakiranje v Bkupni vrednosti 4 milij. din iz Nemčije. Vpisa v trgovinski register: Ilacker in drug, d. z o. z., Maribor, (izdelava, prodaja in nakup galanterijskega blaga vsake vrste, glavnica 100 tisoč dinarjev, poslovodja dr. Cazafura Krištot) Pajk in Božič, livarna kovin, Št. Vid pri Ljubljani (izvrševanje livarske obrti). Potrjena poravnava: Markovič Slavko, trgovec, s kovinskimi izdelki v Mariboru, Gosposka ul. 40. Borza Dne 11. oktobra 1987. Denar V zasebnem kliringu Je ostal angleški funt neizpromenjen na 287.20—238.80. Avstrijski šiling je v Ljubljani iu Zagrebu naraste] na 8.555—8.655, v Belgradu na 8.5111 do 8.6414. Grški boni so beležili v Zagrebu 29.60—80.30, v Belgradu 30 blago. Nemški čeki so v Ljubljani malenkostno po-pokustili na 13.70—13.90, v Zagrebu ua ravnotoli-ko, nadalje so v Zagrebu beležili za sredo novembra 13.60—13.80, za konec novombra iu sredo decembra 13.50—13.70, za konec decembra 13.525 do UC1DUIU 1U.IU-1 tJ.lK.'. Devizni promet jo znašal v Zagrebu 4.(56(3.113 dinarjev. Ljubljana — tečaji s p r i m o m. Amsterdam 100 hI. gold.....2804.66—2409/25 Berlin 100 maik...... 173S.02—1751.M Bruselj 100 helg ...... 720.45— 73-4.51 Curih 100 frankov...... 996.45—1003.52 London 1 funt.......214.15— 216.21 New York 100 dolarjev .... 4297.25—4383.57, Pariz 100 frankov......143.27— 114.71 Praga 100 kron . . 4 . . . . 151.«— 152.54 Trst 100 lir........ 227.44— 230.52 Curih: Belgrad 10, Pariz 144.42, London 21.525, Nowyork 434.375, Bruselj 73.225, Milan 22.90, Amsterdam 240.25, Berlin 174.50, Dunaj 80.30 (82.—) Stockholm 110.95, Oslo 108.15, Koponhageu 96.07"., Praga 15.21, Varšava 82.25, Budimpešti! 86.25, Atene 3.95, Carigrad 3.50, Bukarešta 3.25, Hel-singfors 9.52, Buenos-Aires 130.50. Vrednostni panirji Ljubljana. 7% invest. pos. 98—95, aerar|l 63 do 55, vojna škoda j>romptna 112—414. bagiuško obveznice 77—78, 4% wv, agrar|i 51—53, 8",; Blerovo posojilo 92—94, 7% Blerovo posoiilo (i4 do 86. 7% posojilo DIIB 100— I0t. Zagreb. Državni papirji: 7% invest. jios. 92.50 den., agr. 53.50 den., vojna škoda promplna 413 do 415 (414, 413), za konec januarja 409—412, begi. obveznice 77 den., dalm. agr. 75—75.50 (75), 4% sev. agr. 52.50 den., 8% Bler. pos. 94-95, 7% Bler pos. 85-85.25 (84.75, 85). Delnice: Nar. banka 7350 den., Priv. agr. banka 198 den., Trboveljska 220—245, Gutmann 50—51, 1*1* 30 bi., Sladk. tov. Bečkerek 650 bi., Osj. sladk. tov. 193 lil.. Osj. livarna 200 bi., Dubrovačka 425 —440 (450), Jadranska jilovba 410—430. Ocennia 275 den. Bolgrad. Državni papirji: 7% invest. posojilo (93.50), agr. (53.50), vojna škoda promptnu 411.50-412.25 (411.50), begi. obveznico 77.75-7.S (77.80), dalm. agr. 75.75-70 (75.80), 4% sev. agr. 53,25 den., 8% Bler. pos. 91.25-95 (91.50), 7% Bler. pos. 85.50-85.75 (85.25), 7% pos. Drž. hip. banke (100.25). Delnice: Nar. banka 7500- 7600, Priv. agr. banka 202.50 den. (204). Dunaj. Ob mirnem poslovanju je bilo razpo-ložonjo prijaznejšo in tendenca pretežno Čvrsta. V kulisi so bili končni tečaji jx>d začetnimi, v zagradi pa je večina papirjev narasla. Nekatero monlanske, stavbne in plvovarske delnice, ki že. dalj Časa niso notiralo so beležile znatnejše razlike. Beležili so: Donavskosavskojadranska obligacije (51.02, avstrijske stavbne srečke iz 1. 1926 17.40, delnice: Credilanstalt-Bankverein 257, Narodna banka 165, Graz-Koflach 26, Slog 26.10. Sieniens-Schuckert 138.75, Stovveag 28, Magnesil 87, Trboveljska 25.65, Alpina 42.80, Borg-HUtteu 615, Rima Murany 83.50, Steyr-Daimlor-Piirh 223 Leykam 68, Semperit 77.10. Žitni trs Novi Sad. Oves: hč., srom. 113—115. — Otrobi: bč., srem., ban. 97—101, bč. juta vreče ladja 101 do 106. — Tendenca nespremenjena. — Promet srednji. Hmelj Žalec, 0. oklobra 1937. Položuj v hmeljski kupčiji Je nespremenjen in prav tako so tudi ceno ostalo nominalno v glavnem nespremenjene. Več povpraševanja Je zaenkrat lo z« različno vrsto srednjega In cenejioga blaga. Za boljše In najboljšo blago pa jn zaenkrat manj zanimanja in so zato tudi cuno h; bolj nominalne. Za t oo, 9. oktobra 1937. Pri prav živahnem zanimanju In povpraše-vanju so Je prolakli tnden nada!|evalo z nakupo-vanjam letošnjega pridelka iz prve roke po nespremenjenih penah. Več povpraševanja jo bilo zlasti za dobro srednjo Iu srodn|o blago, ki je zato tudi pridobilo v ceni, Četudi J« sicer okvir cen ostal nespremenjen Računa so, da Je prodano dosloj Iz prve roko že nad 43% letošnjega žate-škega pridelka. V Oštčku In Roudnlrl Jo letošnji pridelek i/, prvo roke Izvzenisi pnr sto stotov Že pojiolnoiii.i razprodan. Živina Dunajski gorsjl sejem 11. oktobra. Prignanih je bilo 577 volov, 459 bikov, 650 krav, skupno 1695 glav, od tega Iz Avstrijo 150«, iz Inozem-slva pa 187. Vso vrsto volov so se podražile za 2 grošn, dobro krovo, klavna živina tor biki II. In III. vrste so obdržali cono projšnjoga tedna, dočim so I. biki zaradi znatnega povpraševanju beležili izredno čvrsto ccnc. Ceno so bile naslednje: voli 0.92—1.54, biki 0.90-1.20, krave 0.90 do 1.16 in klavna živina 0.70—0.89 Šil. žive IcZe. Zivlienie med Eskimi 0 m g t; snegu in ledu Kitajska prostovoljka skončno dolge zime s strašnim mrazom, z ledenimi in snežnimi viharji, pa v divjoet pokrajin, ki 60 večina v samih ledenikih in snežnih pustinjah, na jugu pa v gozdovih, — potem 6i tako po malem ustvarimo podobo o težkočah. ki se morajo boriti z njimi misijonarji kot verski oznanjevalci in pionirji kulture in civilizacije. Pravo sliko pa šele dobimo, če zvemo, da je v vsem tem neskončnem svetu >škofa severnega tečaja< samo 7 do 8000 Eskimov! Koliko gorečnosti. f>ožrtvovalno6ti in junaštva je treba, da si v takih prilikah misijonar! Tu zares ni prav ničesar, kar bi 6i mogel človek pridobiti 6 tega sveta. Tu je zgolj »duhovno polje«, ki ga misijonarji kot Kristusovi poslanci obdelujejo v najhujših razmerah in ki v službi tega jjoslanstva prej ali sJej utnrjejo kot žrtve Kristusovih naukov. V takih prilikah je pa V6aka duša nekaj vredna in to vrednoto se učimo 6pet ceniti. In tudi U6p>ehe škofa Turquetila moremo pravilno presojati, če se zamislimo v razmere tega ledenega 6veta. V okolici Chesterfield Inleta 60 zdaj že vse družine Eskimov krščanske. Tudi drugod napreduje misi-jonstvo, tako da je tri četrt vseh Eškimov krščenih, kar je velik del vsega ljudstva Eskimov. — V arktičnih jjokrajinah je vsega 6kupaj 35.000 Eskimov. S tem. da je bil Armand Ciabaut imenovan in posvečen za koadjutorja. 6e je začelo novo poglavje v misijonskem delovanju med Eskimi. — Novi škof je jdo letih pač najmlajši škof na 6vetu. Bil je leta 1900 rojen v Lillu v Franciji in je torej' jjostal škof v 6taro6ti 37 let. Izrezi! jonskih pokrajinah sveta! Prvih šest let n.i imel niti malo uspeha. Nasprotovali so mu s sovražnostjo, žaljivkami, zasramovanjem. Njegovi tovariši so ga drug za drugim zapuščali. Nekaj jih je jx>mrlo zaradi fiodnebja, drugi so zboleli. Kreti so bili tako redki, da se je hotel redovniški predstojnik vrniti, ker uspehi niso bili v nobenem razmerju z velikimi žrtvami. A pater Turquetil ni obupal. Zdržal je in zares 60 6e začele razmere boljšati. Leta 1920 je krstil 16 Eskimov; leta 1921 že 21 in 1923 jih je bilo 50. Leta 1924 60 otvorili novo misijonsko postojanko na Eskimovem rtiču, ki je kakih 400 km južno od Chersterfield Inleta. Leta 1925 60 ustanovili ajx>-6tolsko prefekturo Hudsonovega zaliva. In leta 1932 je postal j^ater Turquetil škof in apostolski vikar teh pokrajin. Po vsem 6vetu je odtlej znan z imenom »škof severnega tečaja«. Neskončno velika je škofija, ki je pod duhovnim vodstvom škofa Purquetila. Od daleč 6i jo moremo predstavljati, če zvemo, da se samo severni del škofije, ki bo zdaj v varstvu škofovega koadjutorja Clabauta, razteza 1000 kiti v dolžino; na vzhodu meji na morje, na zahodu je pa v [pravem jx>menu besede — brezmejen. — Skotf Turque-til je ustanovil 11 misijonskih jx)6tojank. Sleherna ima v oskrbi pokrajino, ki meri v jjremeru 600 do 800 kilometrov. Ce f>omi6linio na strahovito podnebje tistih jx>krajin; če 6e zamislimo v ne Razne šolo v Stockholmu so si le dni šle ogledat bojne ladje švedskega brodovja, ki so po manevrih pristale v pristanišču prestolnice. Z vso vnemo se neki dijak ukvarja z napravo za streljanje v letala. Arsene Turquofil, povabil. Z vlakom, ki vozi po dvakrat na teden, so »gostje iz civiliziranega sveta« prišli do Churchilla, ki je škofova prestolnica. V Churchillu je bilo več letal pripravljenih, ki so f>otnike prenesli v Chersterfield Inlet. Po isti poti so se gostje jx> zborovanju tudi vrnili v »civilizacijo«. Vendar 60 imeli ti gostje z zahoda še lepo potovanje spričo onih, ki so prišli s 6evera, z mi-sijonišča v Pont lnletu ali z otoka Southamptona. Nobenega drugega prometnega pripomočka niso imeli ko vozove z vprego severnih jelenov in sani s pasjo vprego. Ze več tednov pred začetkom zborovanja so morali oditi s svojih misijonišč na nevarno pol, da so v pravem času dospeli v Chesterfield Inlet. Tako se je tudi zgodilo, da tisti mož, ki je bil j>otem središče V6ega zanimanja na zborovanju, ni ob začelku svoje vožnje prav nič vedel, kaj ga še čaka. lo je bil član reda oblatov, Armand Ciabaut, ki ima svojo p>ostojanko ob zali- Čudovit uspeh moderne znanosti je dosegel vodja »Njujorškega mestnega muzeja za umetnost«. Z Rontgenovimi žarki je odkril v mumiji Va, ki so jo našli šele 1. 1920 v Egiptu, dragocen zaklad neprecenljive vrednosti. Rontgenovi žarki so pokazali čudovito sliko bogastva 11. dinastije. Vajevi členki so čez in čez posuti z dragulji. Pravijo, da bodo mumijo razvili, vendar bo treba za to še dolgih priprav. Na sliki je mumija Va zgoraj, spodaj pa Rontgenova slika. Čebele so vdrle v cerkev Napadle se pogrebce - Pokopališki med Mast iz pomij Na državnem zborovanju o gospodarskih vprašanjih v Hannovru so prerešetavali stanje o preskrbi Nemčije z mastjo: Razna pota bo treba izslediti, so dejali zastopniki gospodarskih panog, da popolnoma odpravijo uvoz inozemskih maščob. Predvsem je treba v večji meri proizvajati živalske in rastlinske maščobo. Dalje naj se izrabijo ma-■ščobni viri, ki so bil doslej premalo izrabljeni. Posebno so tu na vrsti: ribja olja, olje iz sadnih pešk in koščic, olje iz pešk grozdja, kavino olje itd. Mast iz kosti in pomij je treba izkoristiti! Nemški lov na kite bo mogel dajati velike množine maščob, ker so vprav zdaj odjadrala številna brodovja na kite na lov. Zdaj pro-učavajo vprašanje o pridobivanju olja iz slani k o v , vendar tozadevno proučavanje še ni končano. — Dalje se ne sme več uporabljati hranilnih maščob za tehnične namene. Tako bo treba, na primer, delati milo iz drugačnih snovi. Dobro so se obnesli poskusi z maščobno kislino iz parafina. Tudi pleskarske barve in sploh barvila bo treba proizvajati iz umetno narejenih snovi, da bodo tako prihranili tozadevna olja za preživljanje. Tudi sestavine glicerina bodo še izrabili. — Pozorni čitatelj, ki je navajen, da sliši o čebelah le dobre stvari, se je letos že brez dvoma čudil, ko je bral o njih tako nenavadne in prav nič dobre stvari. — Tako je bilo, na primer, v časopisih poročilo: »Čebele so napadle cerkev,« da so v neki angleški cerkvi čebele preprečile črno mašo. Kar se pa zdi nenavadnemu pa tudi šolanemu človeku čudno, si pa zna vsak čebelar dobro pojasniti. — To je bila brez dvoma taka črna maša, ko je bila krsta z mrličem v cerkvi, na krsti polno vencev, a cerkev nemara na pokopališču. V jesenskem času ne morejo čebele ničesar več najti na travnikih in v gozdih, pač pa dobijo pašo na vrtovih in pokopališčih, kjer cveto astre in begonije, balzamine, gladiole, anemone, geor-gine itd. Vse te košarice in ustnatice pa so čebelam izredno priljubljene, kakor tudi cvetje bršlja-na. Pri astrah in gladiolah je naravnost nevarno vrvenje čebel. Vsakemu vrtnarju je to znano in tudi prodajalke cvetic na trgu se spomladi in jeseni komaj ubranijo neznanskega navala čebel. Pri omenjeni črni maši, ki je ni bilo moči dokončati v cerkvi zaradi čebel, je bilo prav kaj sličnega. Bržkone se je množica čebel zarila v cvetje vencev, kjer so našle v jesenskih rožah med ali prah. O kakem roju tu ni govora, ker rojijo čebele v maju in juniju, malokdaj v juliju, kasneje sploh ne. Le včasih je slišati o kakem »sestradanem roju«, ki iz obupa izleti iz panja. Mogoče je bil ondi kak tak roj. Znano je, da dobijo čebele na pokopališčih dosti medu. Tako poročajo z Dunaja, da so na ondotnem pokopališču samo v juliju nabrale čebele 10 kg medu . drugod pa so imeli čebelarji v tem mesecu izgube od 2 do 3 kilogramov. Tudi pri pogrebih je čebele večkrat videti. 0 nekem severnočeškem župniku, ki je bil velik prijatelj čebel, vedo povedati, da so čebele spremile svojega gospodarja na zadnji poti. In vendar tu ni misliti na kako zvestobo kot pri psu, ampak je vse le zaradi cvetja. Dotični župnik je imel, kot je sploh navada čebelarjev, na vrtu pač taka drevesa, grmovja in rože, ki so tudi čebele imele V Švici obhajajo tiuaiev iu so v znak te slovesnosti obesili nad uekiiu mestom kar voz s kadmi. >mm £ .u t.:. mnonBOsmsiMB nuk-------v.. irv i, t,ii, i vrt-.; .> Samoardcinn lorakn lelnln iHe 12« je eno najzmožnejšlh in najmodernejših letal tega tipa. Izvršila ga je nemška tvrdka. V širino meri 9.2 m, dolgo je 9 m, visoko 3.7 m. Motor ima 685 konjskih sil in brzino 485 km na uro. Letalo je opremljeno z dvema negibnima strojnicama, dvema topovoma (v krilu) in šestimi bombami po 10 kg. Letalovo območje jo 1100 km; v 1.2 minute sc dvigne 1000 m visoko, a največ se more dviguili 8000 ni. kaj od njih. Ko je umrl, so brez dvoma naredili vence in šopke iz cvetja z njegovega vrta. Čebele, navajene tega cvetja, so posedle tudi te vence in so jih spremljale do groba. In tako so čebele nehote spremile svojega skrbnega gospodarja na njegovi poslednji poti. Tako in nič drugače je bilo tudi pri prekinjeni črni maši v Angliji, posebno še, če je bilo pokopališče koj pri cerkvi. A te čebele, ki »gredo za pogrebom«, pač nikomur ne store nič zalega, razen če jih kdo podi z ruto ali udriha po njih. Tedaj se čebela razdraži in njeno sikanje ne obeta nič dobrega. Zatorej je treba čebele povsod in zmeraj pustiti v miru in mirno ravnati z njimi. Lovska smola. »Očka, povej mi vendar, ali je to res mogoče, da so 6e včasih le z lovom preživljali?« Telefonski pogovori na ploščah Holandska poštna uprava je uvedla avtomate za obdržanje pogovorov. Ko je konec telefonskega pogovora, zdrknejo iz avtomata plošče s pogovorom in jih morejo poslati po pošti dotični osebi, ki je bil pogovor zanjo. Češkoslovaška vlada preiskuje to novost in jo bo uvedla v svoji državi. Kitajske novce kujejo na Dunaju Kitajska vlada je naročila v dunajski kovnici za denar 120 milijonov kitajskih novcev. Novci bodo i7. zlitine bakra in niklja v vrednosti po 5, 10 in 20 centov. To je največje naročilo v dunajski kovnici po tistem času, ko so Italijani prevzeli kovanje tolarjev Marije Terezije za Abesinijo, katere so prej izgotavljali na Dunaju. ZA BOLNIKE S SLABIM ŽELODCEM KOSTANJEVA KAŠA Kostanje narežeš in jih daš zn 10 do 15 minut v vročo pečico. Potem jih olupiš. Olupljene skuhaš na mleku, jih pretlačiš, dodaš svežega presnega masla, malo sladkorja (dobro je, če ga na ognju zarumeniš) in malo kisle smetane ali juhe. • Prav dober zemljevid o Severni Ameriki moraš vzeti v roke, da najdeš kraje: Fort Churchill, Chesterfield inlet, Pont Inlet, Iglolik. Tu dobiš Churchill, ki je zaznamenovan le z majhno piko, prilično tam, kjer preseka 59. širinska stopinja zahodne bregove Hudsonovega zaliva. In kakih 800 kin bolj proti severu — je Chesterfield Inlet. V Churchillu je tudi železnica; Fort Churchill je končna postaja te proge, ki spaja lludsonov zaliv s kanadskimi zahodnimi jx>krajinarrri. V Chersterfield lnletu pa ni nobene železnice, 6eveda je tudi ni bolj na 6everu. Precej težavno je bilo torej potovanje številnih kanadskih duhovnikov, ki eo se 20 avgusta t. 1. sešli na zborovanju v Chersterfield lnletu, kamor jih je bil »škof severnega tečaja«, p>ater vu Repulse. Ko je prispel v Chersterfield Inlet in ko 6e uiti še ni znebil svojega eskimovskega oblačila, so mu v njegovo veliko začudenje 6jx>ročili, da ga je paj>ež imenoval za jx>močnika (pomožnega škofa) škofa Turquetila in da bo na zborovanju posvečen v škofa. To posvečenje v škofa je bilo pač eno najčudovitejših, kar jih je bilo kdaj na 6vetu. Udeleženci zborovanja so bili zbrani v leseni cerkvi v Chersterfield lnletu in od glave do j>eta zaviti v kožuhe. Pri cerkvenih vratih so tulili vprežni psi, iz dalje je odmevalo grmenje ledenih gora in zdaj pa zdaj se je oglasilo grozeče brundanje kakega severnega medveda. Tako so »gostje iz civilizacije« dobili tudi koj pravo 6liko o življenju 6vojih bratov v eskimov-skem misijonišču. Misijonarjem, seveda, so bili vsi ti prirodni jx>javi vsakdanja zadeva; čudno 6e jim je zdelo le to, da je bilo toliko ljudi krog njih. Zlasti je bil presenečen škof Turquetil, ki je videl, kako je bilo njegovo prizadevanje venčano z lepimi uspehi in kako je njegovo delovanje na trdnih temeljih. Škof Turquetil je pa v tistih dneh zborovanja obhajal zaeno 25-letnico, odkar je bil sklenil, da prodre od jezera Ciribu, kjer je tedaj deloval, do Hudsonovega zaliva in se utabori sredi poganskih Eskimov v Cherster lnletu. Četrt stoletja je bil misijonar v najhujših misi- Odgovor no anketo: Pouk latinščine in latinske učne knjige XI. Ankete o naši srednji šoli križe, da naš srednješolski učni načrt nikakor ne zadovolji želj iu zahtev, ki jih stavljamo na srednjo golo. Vedno slišimo glasove, da je srednja šola prenatrpana predmetov in da manjka onega, kar bi moralo biti v šoli glavno, to je vzgoja k natančnosti. Gospod univ. profesor dr. R. Kušej podaja v številki 217 »Slovenca« svoje misli o današnji srednji šoli in se med drugim pritožuje nad slabim znanjem latinščine, ki ga prineso absolventi realnih gimnazij na univerzo. Iste pritožbe slišimo iz medicinskih in drugih krogov. Vsi čutimo upravičenost pritožb, zavedamo pa se tudi, da drugače biti no more, saj je po učnem načrtu od nekdanjega pouka latinščine ostala le še zahteva po pičlem znanju, ki naj bi učeucu omogočila branje latinskih piscev in pesnikov. Učnemu načrtu moramo pritrditi, ko zadaja latinščini na realnih gimnazijah tako skromno nalogo, saj odgovarja dobi, namenjeni pouku tega jezika, in pa številu tedenskih ur (V. in VI. razred po 4 tedenske ure, VII in VIII. razred po 3). Absolventi humanističnih in bivših realnih gimnazij, ki smo se latinščine učili od prvega razreda, vemo, da je pouk tega predmeta dajal podlago vsemu jezikovnemu pouku, prav posebno slovenščini in francoščini, pa tudi realni predmeti so imeli velike koristi od formalne izobrazbe in vzgoje, ki jih bogato neguje latinščina. Povojno dobo bi mogli označiti kot tipanje za reformami šolstva. Naša šolska uprava si je v tem pogledu gotovo »priborila«- rekord, kajti reforme so kar deževale; na srednji šoli so bile tako nujne, da so se kar sredi šolskega leta menjali učni predmeti. Najhujši udarec je zadel latinščino, povišana je bila francoščina, žal, na škodo sami sebi. Kako lahko je bilo delo romanistov v bivši realni gimnaziji, ko so zaceli s poukom francoščine v III. razredu, ker jim jo latinščina učence umsko in jezikovno izobrazila. Dasi se je francoščina poučevala samo šest let, je abiturient odnesel iz gimnazije večje znanje, kot ga ima današnji dijak, ki se je francoščine učil osem let. Omenjene reforme so nameravale odpraviti vse humanistične gimnazije in le težkim naporom uvidevnih izobražencev gre zahvala, da je ostalo nekaj teh srednjih šol v naši državi. Spomnimo se divjo gonje, ki so jo vodili pri nas proti latinščini in grščini pod geslom: »Proč s starim humanizmom! Mi hočemo jugoslovanski humanizem !< Tako so pobijali latinščino in jo ponižali na stopnjo, ki jo zavzema danes na realni gimnaziji. Ali je mogoče kljub temu doseči kake uspehe iz latinščine? Neka stopnja jezikovnega znanja se doseže, kakšna, zavisi predvsem od učitelja, v veliki meri pa tudi od učbenika. Znana je trditev, da učitelj tudi s slabo učno knjjgo doseže uspehe, čeprav j vejikim naporom zase in za učence, res pa je tudi,, da najboljši učbenik ne pomaga, če. učitelj ni na mestu. To velja zlasti za predmete, ki se poučujejo eno leto ali dve. In k tem predmetom labko uvrstimo latinščino na realnih gimnazijah, "kajti pogoj *a znanje latinščine je dobra podlaga iz petega in šestega razreda. Splošno lahko trdimo: Kolikor se učenec nauči prve dve leti, toliko bo znal po dovršeni srednji šoli, kajti sedmi in osmi razred sta določena za branje; le-to pa je za učence, ki niso prinesli s seboj zadostne pred-izobrazbe, naravnost muka. Učencem pa. ki so s pridom predelali snov vadnic za peti iu šesti razred, je latinščina v zadnjih dveh letih dosti zanimiva in lahka. Učitelj mora znati učence navdušiti za predmet, imeti pa mora tudi ugled, da jih pripravi ali prisili k delu, kajti vsakdo ve, da učencc toliko zna, kolikor učitelj zahteva. Profesorjeva prizadevanja zelo podpira učna knjiga: dobra učence sama navdušuje in vzpodbuja k učenju, slaba jih dolgočasi in z nevoljo črpajo iz nje zaklade duha. Na naših srednjih šolah imamo tri vrste latinskih vadnic. Prva. najstarejša, je sestavljena po starih zamislih in metodah, kakršne so bile v prejšnjih letih vse latinske vadnico. Ta je kol učbenik doslužila. Za njo je prišla druga, toplo pozdravljena od profesorjev in učeucev. Glavna njena prednost je v tem, da nima numeriranih stavkov, niarveQ uvaja učenca v latinski jezik s celotnimi odstavki. Mesto numeriranih stavkov ima osebe, ki se med seboj latinski pogovarjajo. Pouk po tej knjigi se vrši v veselem razpoloženju, v razredu vlada živahnost in učenci se učitelju kar ponujajo, da bi smeli nastopiti kot delujoče osebe. Poučevanje je zanimivo, zabavno, kljub tomu pa silno intenzivno in uspešno. Uspehi, ki jih učenci dosežejo s pomočjo te knjige, daleč prekašajo one, ki so jih dosegli s prejšnjim učbenikom. Z letošnjim šolskim letom smo dobili tretjo latinsko vadnico za začetnike. Uspehi bodo pokazali, da li je bila potrebna ali ne, lahko pa rečemo o njej, da pomeni v primeri s prej navedeno vadnico korak nazaj, kajti uvaja zastarelo metodo, ko se mora učenec zopet ukvarjati s 1., 2., 3. itd. stavkom. Metoda stavčnega sistema je zastarela. Današnji klasični filolopi so si v tem edini, in to z vso upravičenostjo- Cemu naj latinščino poučujemo drugače kot vse druge jezike, če dosežemo na moderni način mnogo lepše uspehe? Učenec se vsa leta, kar jih je presedel v šoli, v ljudski, meščanski in srednji, ni učil nobenega jezika po numeriranih stavkih, zakaj naj mu latinščino prikažemo kol nekaj prav posebnega, drugačnega, kot so drugi jeziki? Ali ne vplivamo že s to metodo na učenca slabo? Ali ne bo mislil, da je latinščina nekaj nenavadnega, težjega? Ali se ne bo prav zaradi tega latinščine lotil z neko malo-dušnostjo in bojaznijo? Mislimo, da je to »uspehe stavčnega sistema. Pa še več! Ko učenec začne brati stavek za stavkom, zapade nekemu mrtvilu, dolgočasju in le sila in strah ga ženeta naprej. Pa še drugo dobro lastnost imajo vadniee s strnjenimi berili: učenec se navadi takoj v začetku latinskega pouka gledati pred seboj celoto in nje vsebino, dočim ga stavčui sistem omeji na ozek stavek in vse učenčeve misli so usmerjene edino v to, kako bo stavek pravilno prevedel. Posledice so prav otipljive v času, ko mora učenec brati latinske avtorje. Prehoda z vadniee, sestavljene po moderni metodi, na čitanko sploh ni, medlem ko se mora učenec, ki se je vadil v latinščini doslej po stavkih, šele vživeti v dolge odstavke, ki ga navdajajo s strahom. Tak učenec bo tudi iz latinske čitanke bral stavek za stavkom in vsakega sproti prevedel: če je stavek dolg, mu bo že sapo zapiralo in mladi latinec se bo v zadregi oziral na profesorja. Učenec torej sedaj preide na strnjene sestavke, kar ga stane dosti truda, femu tn, če z lažjimi vadnicami mladini lahko prihranimo neprijetnosti in težave? Prepričani smo, da ne dobiš ne profesorja ne učenca, ki se je količkaj vživel v moderno spisano latinsko vadnico, da bi ta učbenik zamenjal za onega s stavčniru sistemom. O. J. Gledališče in koncerti Ljubljanska drama: „Tarelkinova smrt" (7. oktobra 1937.) Štiri slike te klasične ruske igre pomenijo skrajno ostrino, s katero razkosava družbeni kritik Aleksander Suhovo-Kobylin svoj čas. V začetku se zdi, kakor da se bo iz duhovitega dovtipa, ko obupan človek sklene sebe (»kopati in živeti pod drugim imenom, razvila smešna spletka, kakršno so radi prikazovali romantični duhoviteži in satiriki; bolj iu bolj pa spoznavaš, da pisatelju gre brezobzirno zares. Orodje njegove satire je strahoten žolč, ki ga izliva recimo ua človeško loka-vost, brezsrčnost oblasti iu še na to in ono, končno pa spoznamo, da gre vse proti človeku v splošnem, kakršen je sam, kakršna je družba pod njim in gospodstvo nad njim. Pošastna burka nam prikazuje, kako se državni uradnik hoče umakniti zlobnim predstojnikom, hoče živeti drugo življenje, pa se mu tudi to ponesreči, ker dobi prav tako preganjalca, zakaj iz njegovega nasprotnika se iz-maliči nov sovražnik v novi podobi, in vendar vedno isti zli človek. Niti umreti ne moreš, zakaj v tebi, človeku, odkrije zloba poosebljenega vampirja, da te lahko do smrti izmuči. Ta grozna in mučna komedija se ves čas giblje med skrajnimi podobami verjetnosti in sovražnosti; včasih se zazdi, kakor bi pisatelj sploh ne hotel drugega, kakor pokazati, kako daleš je mogoče napolniti mrko misel z resničnostjo. Obe prvini: miselna iznajdljivost in gola resničnost res nočeta drugega, kot do ujiorne bolečine prignati satiro o človeški zlobi in ponižanju. Ko je Gogolj dejal: »Ne dolži zrcala, če. ti kaže grd obraz«, je njegov učenec zrcalo razbil in trdil, da kaže resnično podobo. Vsa velika duhovitost, vsa miselna igra, vsi preokreti hočejo samo raniti, razdrapati. Nekaj bolj svetlih, komedijskih prizorov popolnoma vtone v satansko ostri burki. Zato je po prvih treb težkih predstavah to delo še posebej neprijetno in poleg ^Beraške opere.- nova igra, ki samo potare. Gotovo je gledališče v prvi vrsti nravstvena ustanova, toda ali niso te vrste nravstvene podobe vendarle že nekoliko zaostale, ali vsaj postale enostranske? Režiser g. inž. arli. B. Stupica je na zanimivem prizorišču hotel podati kolikor mogoče mirno klasicistično igro. Kljub dobremu igranju delo utruja in nikakor ne more prav ogreti. Ruski humor bi se rad sprostil prav do konca, toda ostrina igre terja zdržnosti; vse to napravlja še večjo napetost in občutek je še bolj mučen. Delo samo je tako, da mora boleti in nič drugega. Ta značaj igre je odlično uveljavil Tarelkin g. Kralja s svojo elegično slrahotnostjo; drugi del igre, ki gledalčev odpor premika v nekoliko lažjo stran, ie izoblikoval po lirijski pristav g. Lipah. Oba igralca, ki sta pj) daljši bolezni nastopila z večjo vlogo, sta se vidno uveljavila. Razpljujev g. Cesarja je slikovita policijska surovost, in dvojna podoba Vavarinova in Polutatarinova se je v Skrbinškovi ostrini stopnjevala do velike učinkovitosti. Druge osebe so značilne tipične dopolnitve in kot enkratne podobe polne sočnosti, zlasti perica Brandahlistova ge. Na-blocke, kuharica gdč. Rakarjeve, trgovec g. Poto-karja, posestnik g. Gregorina, zdravnik g. Bratine in hišnik g. Daneša. Manjše vloge po večini niso prav nič ustrezale F. K. Mozirje Spojitev trga in okolice. Okoličani smo prav z veseljem pozdravili vest, da so na predlog gospoda ministra notranjih zadev dr. Korošca kraljevski namestniki podpisali ukaz, na piodlagi katerega se spajata trg in okolica v eno občino. Res je, da si je trg lahko privoščil kako malo modernizacijo in da je imel napram okoliški občini prav nizke doklade, toda resnica je tudi. da red-nosti, ki jo pa v resnici nikjer ni, na račun drugih ni umestna. Združitev iz 6rca pozdravljamo. Spoti Krasen uspeh „letečega" Kranjca Butler (tkzv. »srebrna strela«, «t. 60) čestita nagemu Stariču (»leteči Kranjec«, št. 51) Na mednarodnih motociklističnih dirkah v Zagrebu je dosegel naš »leteči Kranjec* krasen uspeh. V glavni kategoriji do 500 ccm je v najhujši konkurenci zasedel drugo mesto, in to le za sekundo slabejšem času kot svetovni prvak »srebrna strela«. Kdor je videl to ogorčeno borbo svetovnih mojstrov, ne bo tega nikdar pozabil. Takoj s starta je potegnil »srebrna strela--, ki je imel boljši stroj in se z vso silo odtrgal od ostalih, ter se je le z največjim naporom z naskokom dveh metrov prerinil v vodstvo. Takoj za njim pn naš Ludvik, ki mu je s peklensko brzino sledil, ler ga je vodno skušal prehiteti. Toda zamau: v ravnini je imel svetovni prvak hitrejši stroj, na ovinkih mu je pa tako umetno zapiral pot, da ni mogel naprej. V šestih krogih je bil Starič le v neznatni razdalji za njim. Večtisočglava množica, ki je dobesedno besnela in se navduševala za našega * letečega Kranjca.-, je vpila: :>2ivio naš Ludvik, živio naš leteči Kranjec«. Celotne dirke so potekale zelo lepo po predpisanem programu, da jih imamo lahko za vzgled. Zvečer pri razdelitvi nagrad je imel krasen govor g. dr. Lujo Veisman, ki se je med drugim zelo laskavo izrazil o našem Stariču. rekoč, da so Slovenci lahko ponosni nanj, saj jih je povsod zelo častno zastopal. To priznanje naj bo v opomin onim, ki so Stariča podcenjevali in ga celo ovirali pri njegovih nastopih, kar sc žal tako pogosto dogaja v našem športu. Leta 1035. je Starič v Pragi potolkpl Mift aMMtort Avstralca Knucena in je postal tedaj neoficielni svetovni prvak. To dirko je gledalo tedaj 70.000 gledalcev. Tri tedne pozneje so bile dirke v Pardubicah, kjer je sodelovalo 10 držav z vsega sveta s svojimi najboljšimi vozniki. Naš Starič se je tako dobro držal v tej težki mednarodni konkurenci, da je. prišel med šest najboljših v finale. V finalni vožnji je bil ves čas v vodstvu in še celo 120 m. V tretjem krogu so se mu pa zlomile vilice na motociklu in je tako nesrečno padel, dn je moral več časa ležati v bolnišnici na Češkoslovaškem, ter je bil 15 dni v Naš nad vse ljubljeni soprog, »tek, brat, stric in svak, gospod dr. Marko Ipavic s r e s k i načelnik in banski svetnik v pokoju najbolj blago srce, je po kratki, mukepolni bolezni, dne 10. oktobra ponoči, mirno v Gospodu zaspal. Pogreb blagopokojnika bo v sredo, dne 13. oktobra 1937 ob 16 iz mestne mrtvašnice na Pobrežju na frančiškansko pokopališče. Sveta maša zadušniea se ho brala 14. oktobra ob 7 v župni cerkvi sv. Magdalene. Maribor, dne 11. oktobra 1937. Krista Ipavic, soproga a hčerkico Tanjo; dr. Benjamin Ipavic, zdravnik, brat; Minka Canjkar, Linči Artman. sestri; dvorni svetnik Tomaž Canjkar, Janko Artman, svaka. nezavesti. Vsi smo bili prepričani, da naš Ludvik ne bo mogel več zastopati Slovencev v tej športni panogi. Ko je prišel v domovino in ko je malo okreval, se je preselil v Stično in počasi se mu je začelo zdravje vračati, tako da je čez leto že vodil mehanično delavnico v prostorih, ki mu jih je odstopil g. Erjavec. Letos se počuti že popolnoma zdravega in sposobnega za tekmovanj« iu je brez vsakega treninga nastopil na mednarodnih dirkah s starim strojem, ter je v izredno ostri konkurenci zasedel častno tretje mesto. Malo kasneje je naš Ludvik zopet nastopil na Hermesovem dirkališču v Ljubljani, kjer je na medklubskih dirkah zasedel obe prvi mesti. Zadnje dirke v Za- Ogorčena borba med »srebrno strelo« in našim »letečim Kranjcem« grehu so pokazale, da je naš ;Leteči Kranjec: še vedno isti kakor v preteklih lepih časih. Le žal, da nima sredstev, da bi si nabavil boljši stroj. Zato so se zbrali njegovi ožji prijatelji, ki se tem potom obračajo na vso našo športno javnost s prošnjo, da priskoči našemu odličnemu športniku na pomoč z denarnimi sredstvi. Vsak, tudi najmanjši znesek je dobrodošel. Oni, ki bi hoteli podpreti našega internacionalnega dirkalra, naj pošljejo prispevke na naslov: Janko Erjavec, trgovec, Stična. SK Bata : SK Ljubljana 4:t (2:t) Borovo, 11. oktobra. Včeraj so je na stadionu Bate v Borovem odigrala prijateljska tekma med SK Balo iu SK Ljubljano. Bati je uspelo v obeh i>olčasib premagati Ljubljančane. SK Ljubljana je včeraj igrala tretjo igro s SK Bato. Igra je jx>tekala zelo lepo. Moštvo Bate se je hotelo včeraj revanžirati Ljubljančanom, ki so Batjane j>red 14 dnevi premagali doma. — Gole so dali za Balo: Bajl, Mi-livojevič, Nikolič in Radonič vsak po enega. Za Ljubljano je dal edini gol desna zveza Lah. — Sodil je dobro g. Adler. Igri je prisostvovalo okoli 800 ljudi. Razpis propagandnega juniorskega, labkoafletskega mitinga po dolžnosti in juniorskega klubskega dvoboja med SK Planino in posameznimi klubi, ki ga priredi SK Planina dno oktobra ob pol IS na Stadionu (oI> TyrScvi cesti). Tekmuje so po pravilih in pravilnikih JLAZ. Tekallšče je dolgo 400 m, jc pokrito z ugaski in ima dva nodvignjena zavoja. Pravico nastopa imajo vsi verificirani in ncverificiraui atleti-juniorji klubov, članov JLAZ-o. — Prijave jo poslati najkasneje do 20. t. m. do 12 dopoldno na naslov: SK Planina-Jeglič, Ljubljana, Kongresni trg 2. Pri.iavnine ni. Program in vrstni red disciplin, ki veljajo za iuniorjo O jo sledeč: 1. skok v višino, 2. met kroglo 5 kg, 3. tok 1000 m, 1. tek 10(1 tn, 5. met. diska. 1.50 kg, ii. skok v daljavo, 7. met. kopja 600 gr, 8. met kladiva S kg, 9. troskok, 10. Stafola (krat 100 ui. — Nagrad ni. Posebna določila za jiiniorski niedklubski dvoboj med SK Planino in posameznimi klubi; Tokmuje so v vseh zgoraj navedenih disciplinah. Za vsako disciplino (razen 100 m) starta lahko za posamezni klub po več atletov, točkujeta se pa lo dva najboljša atleta za vsak klub in sicor prva tri mosta v dvoboju s n, !! in 1 točko. Za tok na 100 m more postaviti vsak klub lo po dva atleta, in se za slučaj večjega števila prijav 7. žrebom določi skupina za start. Predteki za tekmovalce v dvoboju odpadejo. Ker jo bilo SK Planini onemogočeno starlati za. prvenstvo ljubljanskih lahkoatlotskih klubov, se tem potom vabijo zlasti vsi ljubljanski lohkoatletski klubi, da sc polnoštevilno udeleže tega mitinga oz dvoboju. SK Planina. Razpis kolesarskega prvenstva dravske banovino združenega s prvenstvom Mariborske, kolesarsko podzveze. ki bo dno 17. oktobra 1957 ua. progi Maribor—Slov. Konjice— Celjo—Slovenjgradec za seniorjo in na progi Celje— Slovenjgradec za junior.ie. — 1. Tekmuje se po pravilniku KSKJ in TJCI. 2. Pravico starta imajo člani klubov s sedežem na teritoriju dravske banovine oz. čla,ni klubov Mariborske podzvezo, ki so pravilno ve rifleirani. 3. Vsi vozači vozijo nn lastno odgovornost in na lastno stroške; prireditelj ne odgovarja zn ev. nesreče dirkačev. 4. Tekmovalci so morajo slrogo ravnati po costnopolicijskib predpisih. Kolesu morajo biti opremljena z dobro zavoro in zvoncem. 5. Dirkači se morajo točno ravnati po navodilih vodstva dilke. H. Start za soniorje jo v Mariboru pri igrišču SK Železničarja na Tržaški cesti oh 8 zjutraj. Z a juniorju jn start v Celju pred Glazijo oh 10.15. Cilj v Slovenj-gradeu. 7. Startnina znaša 10 din. Prijave so sprejemajo na licu mosta eno uro pred startom. — Za dirko predvideno veliko število daril in kolajn. Dirka jo hila prvotno napovedana za 10. oklobor 10:17, se pa preloži radi prireditvo Hormesa v Ljubljani in HK15 v Zagrebu. S K Mladika. Danes oh 31 strogo obvozen sestanek z a vse članstvo v krožkovi sobi v Mladinskem domu. Sestanek bo ua žoljo ravnateljstva. Izletniški vlaki bodo ua prošnjo SPD vozili na progi Ljubljana—Bohinjska Ristriea oziroma Rateče Planica ter obratno še do konec, tega meseca. S tem jo omogočeno planincem, da poselijo planino na (jo ronjskom. Prijotui in časovno zmagljivi so izleti k Bohinjskemu jezeru do Zlatofoga, ki nudi turistom prijoten Jesenski oddih. V jesenskih in zimskih me secih oskrbujo to postojanko priljubljena oskrbnica kočo pri Triglavskih jezorih, Ivanka Zvan. ki bo vsa komur dobro postregla. Od Zlatoroga vodi zložna pot mimo Savice po stari vojaški cesti v Dom na Komni. Planince opozarjamo pri povratku s Komne nn oil čepek pri petnajsti serpentini vojaške ceste, odkoder vodi ravna pot k slapu Savico, lako da se more vsak posetnik Doma na Komni vrniti mimo tega edlnstve noga vodnpnda. V Vratih pori strmo Triglavsko se verno sleno bo Aljažev dom odprt, še lo nedeljo, nato pa bo odprla lo zimska soba do pričetka prihodnje poletno sezije. Erjavčeva koča na Vršiču bo oskrbo vana stalno do 20. t. m., nato zaprla do .10. novembra ter od 1. decembra dalje odprla oh nedeljah in pra/, niklh ter dan prej. V Kamniških planinah bo oh so hotnli iu nedeljah oskrbovana koča na Kamniškem sedlu in Cojzova koča. Stalno je oskrbovan Dom n* Krvavcu ter koča na Veliki planini, obe prijetni jesenski lzletnl točki Dom v Kamniški Bistrici vabi Izletnike v jesensko naravo ob vzuožje Kamniških planin Planinci, poslužujte se šo ugodnosti izletniških vlakov oh nedeljah ter hitite v naravo v čim večiem številu. Zahtevajte v najboljši dnevnik vseh javnih lokalih »SLOl ) VENEC«! TEl. 27*30 SLOGA Hči Samuraja Prvi veliki nemfiko-taponslci lllm v rešili znanega tvorca alplnlatičmn dimov dr. ARNOLDA ? KANČKA. SETSUK0 HARA 1SAMU KOSUGI TEl. 21-24 MATICA Nova pota slavnega pevca ln dlvnlb pesmi Louls Gravelre-la v veleHimu Pesem obtožuje Gina Falkenberg Hanna Waag UNION Duhovito zabavno filmsko delo Dragoceni poljub v glavnin vlogah Liane Hold, Ivan Petrovič, UanB Moser, iheo Linsen, Heins Rutimann. Glasba Robert Stoiz. 0\ttMpiWf O&- 16., 19." in 21." -u/u Triperesna deteljica Spisal M Knnčič. — Ilustriral M. Sede). Druga točka sporeda je bila še lepša in zanimivejša od prve. V cirkuško areno je pridirjal prelep belec z mlado deklico na hrbtu. Mož sredi arene je zamahnil z bičem in konj je najprej počasi, potem pa čedalje hitreje tekel v krogu. Deklica na njegovem hrbtu je sredi najhitrejšega teka izvajala prave vragolije: skočila je na tla, takoj nato fva se je spet pognala na žival, vzpela se je na noge in stala na nji s smehljajočim se obrazom; nazadnje pa je na dirjajočem konju napravila celo stojo. Peter, Nande iii Jožek so strmeli, strmeli in se niso mogli dovolj načuditi spretni jahalni. »Ta ti je pa od hudimana!« je poln občudovanja vzkliknil Nande — in Jožek mu je neute-goma pritrdil. Viharno ploskanje je zadonelo po cirkusu. Mlada jahalka se je j>rijazno smehljala in se priklanjala na vse strani. Programi Radio Ljublfanai Torek. 12. oktobra: 11 fiolskn ura: Kakšno hrano naj uživam in kako naj jem, da bom zdrav in krepak (g. dr. Franta Mi.ssj — 12 Virluozi (plošče) — 13.45 Vreme, poročila — 13 Cas. spored, obvestila — 1.1.1.1 Koncert Radijskega orkestra — 1-1 Vreme, borza 18 V modernem ritmu (plošče) — 18.40 Krščanstvo" in nacionalna misel (g. dr. Fr. Veber) — 1.1 Cns, vreme., poročila, spored, obvestila — 10.30 Nae ura: O narodu in državi (Srdja Djokič. novinar) Zagreb — 10..V) Zabavni zvočni tednik — 30 Plošče: Hossini in Weber — 30.20 .1. Jurčič: Tugomer, žaloigra (izvajajo člani rad. igr. drnžine) — 21..X) Orgelski koncert ((plošče) — 22 ('•as. vreme, poročila, spored — 22.lj Koncert Kad. orkestra. Drugi programii Tnrck. 12. okt.: Belgrad I.: 20 Harfa. 21 Plošče, 32.30 Narodne melodije — Relgrad II.: 7.111 Klavir. I.1.4.i Predavanje o skoplju, 31.no Vokalni koncert, 23.15 Belgrajske noči — Zagreb: 30 Igra. 20.30 Vokalni in orkestralni koncert. 21.30 Pihala — Dunaj: 10.40 Nar. pesmi, 20.10 Orkestralni koncert, 22.20 Zabavni konc. Hudim peš tu: is.30 Wagnerjeva opera Tristan in lzol-da . 32.45 Ciganska glasba, 2.1.2.1 Jazz — Trst-Milan: 17.1.") Violončelo, 31 Vojaška godba, 22 Igra, 22.40 Ples. glasba Rim-Barlt 21 Opera Lulza — Prana: 19.1» Orkestralni koncert, 2(1.30 Violončelo, 30.55 Jesenska Biinronija, 32.3.1 stare skladbe za pianino — 1'ariava: 30 Sramcl. 21 Simfonični koncert. 33 Plesna glasba — Krinig*bcrg: 10.10 l.ovske pesmi in zgodbo — lApsko: 30.10 Saški kulturni večer — Sluttgart: 30 Zabavni koncert, 21.15 Orkester in zbor — Mnnaknvo: 30.20 Ope 1-etna in filmska glasba •- ncrnmunsfrr: 20.1.3 Simf. koncert — Strasbourg: 21.1.1 Opera — Bukarešta: 20.30 Simfonični koncert. 22.10 Zabavna glasba — Snttens: 20 Vokalni koncert, 31 Pewter koncert. 32.15 Zabavna francoski glasba — Pariš P. T. T.: 31.30 Simfonični koncert. MALI OGLASI V malih oglasih velja »saka beseda Din • ienltovanjskl oglasi Din 2—. Najmanjši znesek za mali oglas Din 10*—. Mali oglasi se plačujejo takoj pri naroČilu. — Pri oglasih reklamnega značnjo se račnna enokolonsko S mm daoka petltno vrstic« po Din 2 30. Za pismene odgovore glede malih oglasov treba priložiti znamko. Ilužbodobe Službo dobi starejša kuharica, zmožna gostilniške kuhe. — Predpogoj: pridna, poštena, varčna. Plača po dogovoru. Nastop takoj. — Plaustclner Franc, gostilničar ln mesar, Sevnica. Vrednostne papirje vseh vrst kupuje Sloven ska banka v Ljubljani, Krekov trg 10, tel. 37-52 II Pohištvo i Več spalnic vezanih, orehovo politira-nlh, s petletno garancijo, po 6800 din nudi Malen-šek, Dravlje Slepi Janez. II ^'iioffflfi Vsakovrstno zlato kupuje po najvišjih cenah CERNE, juvelir, Ljubljana VVolIova ulica št. 3 IEBSSS1 Lep jedilni kostanj rešetan, nudi najceneje Artur Nachbar, Radeče. Tekače (tepihe) največjo izbiro, meter od 15 din naprej, nudi nova trgovina Goričar, Sv. Petra cesta 30. (1) Najboljši trboveljski premog brez prahu koks, suha drva I. Pogačnik Bghorieevs 3 Telefon 20-59 BANČNO KOM. ZAVOD in MENJALNICA MARIBOR Aleksandrova ulica št. 40 vnovčuje HRANILNE VLOGE bank in hranilnic, kupuje vrednostne papirje, valute In zlatnike po naj višji dnevni ceni. HRANILNE KNJIŽICE vrednostne papirje vnovčuje po najboljši ceni ln takojšnjemu Izplačilu — i z p o n I u j e vse bančno denarne, kreditne ln blagovne posle najkulantneje ALOJZIJ PLANINŠEK trg. ag. bančnih poslov LJUBLJANA Beethovnova ulica 14/1. Telefon 35-10. Stavbno zemljišče 4000 m', skupaj ali deljeno, ob državni cesti, tik železniške postaje, ob gozdu prikladno za zdravilišče, letovišče ali stalno naselje, naprodaj. Ponudbe v upravo »Slov.« pod »Najlepši grič — Ljubljana okolica« 163S9. Kunaver Ludvik gradbeno - strokovno na-obraženi posredovalec — Cesta 29. oktobra št. 6, telefon 37-33, ima naprodaj večje število parcel, kompleksov, posestev, gozdov, trgovskih in stanovanjskih hiš in vil. Pooblaščen graditelj in sodni cenilec za nasvete brezplačno na razpolago, (p) Širite »Slovenca«! H Revotuciia v gospodinjstvu O čisti in polira vse, vse .... B prava radost gospodinje in B postrežnice Novo pakovanje Y zelene škatlie. o , , ., , z.aliteva|te povsod. Prodamo kompletno novo mašinerijo kakor tudi sušilnico in embalažo za izdelavo toaletnega mila in kozmetike. Resni kupci naj se obrnejo na Propagando d. d., Zagreb, Jelačičev trg 5 pod »R. 4257«. I Automofor i Motorno !. 'o A. D. S. 500 ccm voženo 25.000 km novo 1933 1., se proda ali zamenja za stavbni les ali jedilnico. — Naslov: Kragl Brežice. (f) ees cm IŠČEJO: Oseba verzirana v svoji stroki, s kavcijo, vzame v najem dobro idočo gostilno na prometnem kraju. Ponudbe v upravo »Slov.« pod »Samostojna« št. 10401. Hišo pripravno za trgovino, z večjimi prostori na prometnem kraju, vzamem v najem, oventuel. kupim z ugodnim odplačevanjem. Ponudbe upravi »Slov.« pod »Predmestje« 10.385. ODDAJO: Trgovino stekla porcelana in barv, dobro vpeljano, dam v najem s stanovanjem. Ponudbe v upr. »Slov.« v Mariboru pod »100«. (n) Lesni trgovci in mlinarji pozor! Na periferiji Maribora, ob Ptujski cesti, kjer se veliko zida, se da v najem velik, pokrit prostor za lesno trgovino. Odda se tudi primeren prostor za menjalnico žita. Oboje brez konkurenco. Eventuelno sprejmem poslovodstvo. Naslov pove uprava »Slov.« v Mariboru pod št. 1685. (n) ODDAJO: Sobico s štedilnikom opremljeno, poceni oddam - Naslov v upravi »Slov.« pod št. 16388. (s) Veliko prazno sobo parketlrano. s posebnim vhodom, oddam s 1. novembrom. Sv. Petra c. 14. Odvetniška pisarna v industrijskem mestu Slovenije, pod ugodnimi pogoji naprodaj. Ponudbo v upravo »Slovenca« pod »Ugodna prilika« 16.265. I Osebe, ki so prišle v leta, se zanimajo za nauk o artritizmu, boječ se vseh bolečin, katere povzroča revmatizem v sklepih in mišicah, stalne neuralgije ali, kar se češče ponavlja, žolčnili kamnov, bolečin v ledvicah, protina, migrene, debelosti, naduhe itd. Zaradi tega je potrebno, posebno za onega, ki je že prekoračil petdeseto leto, odstranjevanje nakopičene sečne kisline, katera pomaga razvijanju artritizma. URODONAL je priporočen od višjih zdravniških krogov kot razkrajalec sečne kisline. URODONAL olajšava izločevanje strupov iz organizma Etablissemcnt Chatclain dobavitelj pariških bolnišnic. 22 velikih odlikovanj! Pariz. OglAs reg. pod Sšt. 14.037/34. Dobiva se * vseh lekarnah. _ Glavni zastopnik za kraljevino Jugoslavijo: »STERILAB«, angleški kemijsko-Iarmacevtski laboratorij Brače J. Jo-vanoviča, Beograd, Knez Mihajlova ulica 33. — Telefon 22-295. »SLOVENEC", podružnica: Miklošičeva cesta št. 5 ZAHVALA. Ob priliki nenadne bridke izgube dobrega soproga in skrbnega očeta ANTONA PERUŠEKA, poštnega zvaničnika v Sovniri se čutimo polni hvaležnosti dolžni, da se za vse izraze sočutja ob tužnili trenutkih prav iskreno zahvaljujemo. Zlasti naj bodo deležni naše hvaležnosti č. g. kaplan Kordeš z asistenco, ki je vodil pogrebni sprevod ter se ob odprtem grobu ganljivo poslovil od pokojnika, uradni predstojnik pokojnega g. Lindič, številni službeni tovariši, predvsem g. Penko, predsednik njih strokovne organizacije, za žalni poslovilni govor, končno mnogi prijatelji in znanci, ki so se udeležili žalostnega sprevoda na pokopališče. — Vsem najiskrenejša zahvala! DRUŽINA PERUŠEKOVA Iskrena zalivala vsem, ki so na kakršenkoli način počastili spomin mojega nepozabnega soproga in očeta, gospoda Karola Binderja tovarnarja Posebno zahvalo izrekam preč. duhovščini, zdravniku gosp. dr. Volaušku, delavstvu tvrdke A. Rojina & Co. za lepo spremstvo in podarjeno cvetje ter njih v dušo segajoč govor na kraju počitka, dalje vsem darovalcem lepega cvetja, prijateljem in znancem za ves njih trud in tolažbo. Ljubljana, v oktobru 1937. Gusti Binder z otroel;-« Umrl nam je danes ob 7.45 po dolgi, mučni bolezni naš nepozabni, dobri mož in oče, gospod Herman Krenn rndniški upravitelj in blagajnik Kranjske industrijske družbe na Jesenicah Pogreb bo v sredo, dne 13. oktobra ob 16 iz hiše žalosti, Cesta v Rožno dolino št. 18 a, na pokopališče na Viču. Ljubljana, dne 11. oktobra 1937. Marija, soproga ing. Herman, sin; G r i s e 1 d i s , hčerka in ostalo sorodstvo. Asrnes Gunther: 114 Dušica - Rožamarija ^Imenitno,« izpregovori Harro, »tako si torej ogledujete vzorno kmetijstvo! Morda bo ravno lako dobro za vas, če se malce iztegnete. Jaz nisem nič prav prepričan o vaših gospodarskih zmožnostih.« »Kaj more biti lepšega na svetu, kakor iztegniti se! To je poezija lenarjenja! Kako malo ljudi zna to primerno ceniti!« Na ta Allredov hvalospev o lenuharjenju reče Rožamarija: »Nocoj pa hočemo vendarle na izprehod. ko otrok zaspi. Zdaj se že zgodaj utrudi. Rada bi zbrala velik šoj>ek za dvoranico Potočnice, beli trn. kalužnice in bukove veje. V nedeljo so bin-košti, te bo vendar treba praznovati!« »Toliko 6em že slišal govoriti o vaših praznikih. sestrična. da bi prav rad enkrat obhajal z vami kakšno slavje. Doslej so mi pomenjali prazniki nekaj dolgočasnega. Male radosti si človek najbolje pripravi sam!« »V dvojici, ste hoteli reči,« je vrgel vmes Harro. Sicer bi pa res rad zopet priredil slavje za blagoslovitev dvorane! Množica ljudi, godba in cvetlični venci! Toda nobenega moškega bitja v črni hlapčevski obleki in v raznih ceveh! Tudi mi naj ne prihaja blizu nihče s frizuro kaznjenca, kot jo nosite vi Alfred!« »O nebesa! Kaj mi početi? Jaz si vendar ne morem pustiti rasti bclorumenega strnišča!« »Oh. kako va6 obžalujem!« ga draži Harro. »Mar 6te to imeli od nekdaj? — Torej zgolj str-■išče vam raste!« — »Harro. ti si zloben.« ga pokara Rožamarija. »Veste. Alfred, moj mož namreč ne mara ostriženih glav « »Neizmerno 6em nesrečen! Botn videl, kaj se še da doseči na tem že precej izmučenem polju. Kdaj pa bi naj bilo to slavje?« »Kadar bo zadnja stena dovršena. Moja Roža ima, žal. preveč domislekov Ker je ta stena poslednja, se ji vsiljujejo v strahoviti množini. Poleti je slavje med štirimi stenami neprimerno.« »Odkod pa bomo dobili vse ie ljudi?« vpraša začudeno Roža. »Ljudi dovolj, če se ne oziramo na Ciolho. — Torej, Alfred, vi še imate časa dovolj, da se poboljšate. Roža. tvojega očeta bi pa rad videl v noši Filipa Brauneškega. Tedaj bi šele opazila, kakšen je prav za prav.« »Torej 6lavje v nošah?« ■^Slavje lepote! Čemu bi našim očem ne priredili človeškega praznika, ob katerem se slehernik napravi, kot danes naš rimski travnik, kateremu tudi delavmška obleka ni neznana. Vašo staro, Alfred, nameravani pomiriti z nošo benečanske plemenitašinje! Hočem ji io narisati. Pri gospodarjih stvarstva pa je marsikaj mogoče. Kako srečen je vsak. če se more izluščiti iz svoje lupine! Kar je pametnejših, se itak že sami zavedajo kako smešni so, kadar hočejo biti svečani.« Mlad; grof Brandenstein je mislil na razne uniforme. katere je bil že oblekel in zopet stekel ter je globoko vzdilinil: »Kaj pa naj ogrnem jaz, strogi gospod bratranec. seveda, ako se mi posreči urediti svoje strnišče?« ... »Vi boste prikazali imenitnega, vitkega svetega Jurija. Peljite se v Rothenburg in oglejte si Tilman Riomenschneiderjevo sliko.« »Svetnika! Bratranec, jaz sem vzradoščen. — Sicer pa. ali je Henrik vselej tak vzoren dečko?« »Ali niste opazili, da ie našel polža? To je njegova naivečja radost. Vse druge živali izginejo prehitro iz njegove bližine. Srne sc ne marajo z niim igrati, zajci zbeže. ptički se dvignejo v zrak in konji so previsoki. Toda ta ljubi, dobri polž!« »Oz,« vzklika mali vzradoščen. Ves čas je ležal na trebuhu ter opazoval velikega rumenega polža. Tu pa tam je potrkal na njegovo hišico s svojim pretečem. Brž se je skrila rumena glava in se potem zopet polagoma prikazala. To ga je prijetno zabavalo in mu vzbujalo zvonek smeh, toda pred rogovi je vendarle imel malce 6trahu. Harro je vzel svojo risanko in urno risal, pa kakor bi bil to zapazil, je dvignil malček 6vojo glavo ter potegnil mater za krilo. »Mama, oz bio.« »Vidite, zdaj pa hoče uživati polža v pesniškem čaru. Pripoveduj, Roža!« Deček je stal pred njo. lakta je upiral na materino koleno in njegove oči so v največjem pričakovanju nepremično zrle vanjo. Rožamarija začne: »Bil je nekdaj polž.« »Ož bio,« se oglasi vmes Henrik. »Ta je šel na visoko goro. Pum. je padel navzdol ter si zlomil en rogec. Polž je šel v 6vojo hišo in jokal. Nima več roga!« Henrik vzdihne: »Loga vec!« »Prišel je dežek. plusk, plusk in polž ima zopet svoi rog.« Henrik je od veselja zavriskal. 6e povzpenja s trebuhom na materino koleno in j>rosi: »Se oz.« »Ali čujete. Alfred, hoče še enkrat slišati to zgodbico o jiolžu. Midva sva zelo ponc«na na najin domislek. Preden te zgodbe ni slišal v petič, se ne pomiri. In od tega ]e že tri tedne Rožamarija. ki zna imenitno pripovedovati, mu ie ponujala že drugo pravljico. Toda Henrik odklanja, hoče imeti svojega polža In vsakokrat uživa z nezmanjšano naslado. Ta zgodbica je popolna. Povzroča radovednost, prinaša nekaj novega in konec je dober More jo vedno znova poslušati, kakor kakšno Kellerjevo legendo. Prisluškuje ji še v 6uu. V spanju izgovarja nežno, sočutno, osrečeno: »Oz.« Rožamarija je objela otroka in mu šepetaje pripoveduje že četrtič o polžu. Oko v oko sta si mati in otrok in skozi kostanjevo krono je šinil sončni žarek in zablesteli so lasje Rožamarije. Kako odseva zelena barva na njeni obleki! Zadnje cvetje odpada od drevesa. Iz travnika se oglaša tisočero cvrčanje in zvonenje neštetih živih bitij, ki se vesele tam zunaj svojih kratkih dni. »Danes je zadnji maj,« je izpregovorila Roža-marija, »za srne poslednji mirni dan. Oče bo že nocoj šel na lov.« »Sestrična, ali me boste smatrali za zelo krutega človeka, če vzamem tudi jaz puško v roko?« »Vam bo morda odpuščeno, toda jaz bi tega ne 6mel tvegati,« meni Harro. »Ah. te nežne ljubke živalce! Naj jih drugi ubijajo, če to že mora biti. toda ti, Harro, nikar! Kako dobro, da se tega ne zavedajo! Glej, tanile gre ena ... Zelo me veseli, da ne smejo streljati na našem koncu rimskega travnika. Henrika bi morda streli prestrašili in tako jih bomo imeli to poletje precej tu. Srne bodo brž 6poznale, kje ni zanje nevarnosti.« Vroče je, malodane soparno pod kostanjem. Otrok je že utrujen. Vstopili so v hišico. V dvoranici je prav prijetno hladno. Medtem so tudi že pripeljali obed. Kako imenitno diši kosilo v tem prostoru, ki ima odprtih vseh sedmero okenc in ki jc prenapojen z gozdnim dihom! Hišni gosfiodar predseduje v svoji beli halji in je dobre volje. Goep>odinja odeta v svojo belo obleko, pa 6e vsa srečna in zasanjana smehlja predse, kakor se zna smehljati le Rožamarija. Gospod poročnik izven 6lužbe pa vzdihuje in razmišlja o kosilih v Braunecku. o po6trežljivih slugah. o težkem ozračju, ki pritiska na ta dva človeka. da se ne moreta vzrado6titi »Harro.« povzame Alfred besedo, »ali bi ne potrebovali človeka, ki bi vam strgal barve? Ce razmišljam o svojih zmožnostih uvidevam vedno bolj, da imate prav Za kmetijstvo res nisem! Bral sem nekie. da so stari mojstri imeli svoje strgarje za barve in da so njih slike radi tega bile tako bujne, ker so 6e posluževali veslej le na novo pripravljenih barv.« »Kako učeno!« se roga Harro. Za jnaosiovansku tiskarno v Liubliani: Karel Ceč izdajatelj: Ivan Rakovee urednik: Viktor Cenčič «9 v«|tv| f •« v « vseucutska knjtzmca bo še letos pod streho Ljubljana, U. oktobra. 15. oktobra bo poteklo leto, kar so delavci začeli na Turjaškem trgu kopati temelje novi vseučiliški knjižnici. Dan, ko so delavci zasadili prve lopate in krampe, je naša akademska nilu-dina proslavila kot dan, ko se ji je po dolgotrajnih bojih posrečilo doseči prvo točko uspeha v nizu raznih načrtov, ki jih je sklenila izvesti Akademska akcija. Zdaj, leto dni po tistem svečanem trenutku, pač ne bo nihče več mislil, da Slovenci ne bomo imeli vseučiliške knjižnice, ker je postalo dejstvo njene izvedbe že samo po sebi tako razumljivo, da je naša mladina takoj, ko je dosegla Srvo točko svojih načrtov, pristopila k novi za-tevi po izpolnitvi naše univerze, k zgraditvi kemičnega instituta itd. Rcporter pa je kljub temu občutil prijetno dolžnost, da se zdaj, ko je vseučiliška knjižnica že zgrajena do najvišjega nadstropja, malo sprehodi po terasah velike mo-numentalne palače, v kateri lx>do shranjeni več-stoletni spomeniki naše narodne kulture. Ves prostor, na katerem stoji danes stavba vseučiliške knjižnice, obsega 2000 kvad. metrov. Tla so betonirana in ojačena z železom, samo srednji temeljni zid jc širok 8 kvad. metrov in 70 cm debel. Kakor je znano, jc nova stavba zgrajena po Plečnikovem načrtu, ki druži v sebi inonumentalnost s praktičnostjo. Vsa zgradba kaže že zdaj lepo podobo, kako bodo razporejeni posamezni oddelki. V pritličju bodo prostori za časopise, za eks-pedicijo in stanovanje za vratarja. Prvo nadstropje je določeno za razne uradne prostore, za profesorsko čitalnico, za razstavno dvorano, posebna soba pa bo urejena za rokopise. Zgornja tri nadstropja bodo za skladišča knjig. Zanimivo je, da so delavci pri gradnji nalc- teLi na več zgodovinskih zanimivosti. Ugotovljeno je, da je stalo staro mestno obzidje znotraj stare Emone in da se je severnozupadna stena bivšega porušenega Knežjega dvorca naslanjala na stari zid Emone. Druga znamenitost je bila odkritje zanimive zgodovinske spominske ustanovne ploščice, ki jo je našel delavec pod glavnim poftalom nekdanjega Knežjega dvorca. Vhod v zgradbo bo iz Knežje ulice in iz Vegove ulice. Zanimivost stavbe bo velika glavna dvorana, ki bo dolga 45 metrov, 10 metrov široka in 10 metrov visoka, tako da bo segala v višino preko prvega in drugega nadstropja naravnost v tretje. Stranski okni te dvorane bosta segali čez vso steno, vsako v obsegu po 140 kvad. metrov. Posebna zamisel arhitekta Plečnika je bila ureditev strehe, ki bo edinstvena v Ljubljani, obenem pa zelo praktična. Streha bo namreč valovita in iz bakrene pločevine, bo raztezna in se ne bo kvarila ob vročini ali mrazu. Nagibala se bo proti Vegovi ulici. Žlebovi bodo iz umetnega kamna. Posebne drenažne cevi bodo skrbele, da bo stavba ostala suha. Zdaj so zgradili že betonske nosilce za streho, vrh stavbe pu bo krasil na vzhodni, v severni in zapadni strani lepo zaključen, 5.25 m visok venec, ki bo ves zgrajen iz brušenega umetnega kamna. Stavbno podjetje, g. Curka bo tako še pred zimo spravilo univerzitetno knjižnico v surovem stanju pod streho in jo obvarovalo kvarnega zimskega mraza. Na zapadni strani, ob Vegovi ulici, bo potrebno vseučiliški knjižnici primerno urediti dosedanji zanemarjeni prostor. Ob sami zgradbi bo vodi! prost prehod. Zemljišče bodo znižali za toliko, da bo v isti višini kot pred Glasbeno Matico. Prostor pred knjižnico pa mislijo okrasiti podobno, kakor pred Glasbeno Matico naših znamenitih mož, zlasti pisateljev. Novice iz koroške Slovenije 60 letnica duh. svet. o. Valerijana. V krogu tovarišev duhovnikov je pretekli teden praznoval svojo 60-letnico o. Valerijan, ki kot edini Slovenec pri očetih kapucinih v Celovcu že dolga leta vrši težko, a hvaležno dolžnost slovenskega spovednika v celovški bolnišnici in kaznilnici. O. Valerijan je doma z Dolenjskega, toda pet in dvajeset let dela med koroškimi Slovenci ga je privezalo na to deželo, da se počuti kot doma. Mnogim Slovencem, ki so umirali v celovški bolnišnici in niso imeli nikogar, ki bi mu v svoji govorici potožili svoje gorje, je bil O. Valerijan zadnji tolažnik, ki jim je s slovensko besedo in duhovnimi tolažili olajšal zadnje težke trenutke. Ob svoji 60-Ietnici je o. Valerijan kljub- naporni službi še vedno zdrav in vedrega duha. Naj ga Bog ohrani v splošni blagor še mnoga leta! AKO. Napredek. Načelnik slovenske kmečke zveze na Koroškem g. Anton Grill, pos. Jegart iz Št, Lipša v Podjuni je kupil na Brdu na Zilji posestvo gosp. Warmutha, ki obsega okroglo 120 ha, in ob jugoslovanski meji na Jezerskem gozdno posestvo v izmeri 90 ha. Gospodarski napredek trdega koroškega Slovenca je gotovo zelo razveseljiv pojav. AKO. Poneverbe v občini v Borovljah. Tajnik mestne občine v Borovljah Alojz Wer-ner jo oškodoval obč. v skupnem znesku okroglo 5000 šilingov (45.000 din). Največ se mu je posrečilo poneveriti pri davku na kolesa. \Verner je bil ebenem od vlade postavljeni komisar pri nemškem telovadnem društvu v Borovljah. Baje tudi tam računi niso v redu. AKO. Požar. V Borovljah je v noči od srede na četrtek izbruhnil požar v trgovini Renko. Ogenj se, je tako hitro razširil, da je kljub intervenciji domače požarno hrambe in številnih okoliških ognjegascev upepelil večji del poslopja. — Škoda je zelo velika, ker je uničenega tudi zelo mnogo blaga. AKO. Družinska žaloigra v Hodišah. Pretekli ponedeljek se je odigrala v Hodišah žalostna družinska žaloigra. Tamošnji cerkovnik in organist Jože Bleiberšnik je v družinskem prepiru izgubil nad seboj oblast in v hipnem razburjenju z nožem prerezal vrat svoji ženi Tereziji, s katero je bil šele štiri mesece poročen. Žena je bila po njegovi izpovedi takoj mrtva. Po izvršenem dejanju se je Bleiberšnik takoj odpeljal s kolesom v Celovec, da obvesti sina svoje žene, ki tam obiskuje meščansko šolo, kaj se je S šentjanškega prosvetnega tabora Fantje v krojih korakajo v sprevodu. Spredaj nosijo nove zastave. Zanimivo je, da so fantje doma skoro izključno iz mireuske doline in iz bližnjih dolenjskih krajev — torej sami dolenjski fantje. Tako lepi Zobje Med sv. mašo na taboru v Št. Janžu. zgodilo z materjo. V navzočnosti svojega pastorka je potem napravil oporoko, v kateri zapušča vse svoje imetje njemu, in izjavil, da si hoče sam vzeti življenje. Na pastorkovo prigovarjanje je končno obljubil, da tega ne bo storil in da se bo javil oblasti. Nesrečni fant se je nato odpeljal s kolesom domov k mrtvi materi. — Naslednje dopoldne so orožniki Bleikeršnika našli v Celovcu iu ga aretirali. Zagovarjati se bo moral najbrž pred naglim sodom. AKO. Zadnje slovo Švana Baumana Št. Ilj v Slov. goricah. V nedeljo, dne 10. oktobra smo tu pokopali g. Ivana Baumana, veleposestnika, cerkvenega ključarja, bivšega župana občine Cirknice, slovitega vinogradnika ter zavednega narodnjaka in katoliško zavednega moža. Dosegel je lepo starost 76 let. Udeležba nu pogrebu je bila naravnost ogromna. Sprevod jo vodil od hiše žalosti v spremstvu 9 gg. duhovnikov jareninski dekan in kanonik č. g. Čižek, ki je bil -10 let osebni prijatelj pokojnega. Pri hiši žalosti sc je jioslovil od pokojnika njegov osebni prijatelj in sodelavec v narodnih bojih na meji mariborski podžupan Žebot. Slikal jc pokojnika kot vzor moža v vsakem oziru. U. Bauniau je bil poosebljena pridnost iu j)ošte-nost. Bil je prvovrstni vinogradnik iu jc v naše kraje zanesel napredno gosjiodarstvo. Svoji družini je bil skrben oče in jo vse otroke dobro preskrbel. V njegovi hiši so se zbirali narodnjaki v časih najhujših narodnih borb in on je znatno prispeval s svojim velikim vplivom, da smo Slovenci v Št. llju zmagovali. Pokojnik pa jc bil tudi zvest katoličan, pobožen, izvrševal je po navadi pra-dedov točno vso verske dolžnosti, rad je prejemal sv. obhajilo ter je glede pobožnosti bil vzgled vsakemu. Dolgo vrsto let je bil cerkveni ključar in sv. Oče ga je odlikoval z zlato kolajno za zasluge za cerkev iu papeštvo. Bil je tudi oče revežev ter jo na tihem razdelil velike vsote za siromake. Velik dobrotnik je bil tudi domači cerkvi. Sodeloval jc ])ri domači posojilnici iu drugih narodnih in gosj)odarskih organizacijah. Prevestije ali sovražnosti ni poznal. Ljudstvo ga jc častilo in visoko spoštovalo. Na grobu sla se j)oslovila od vrlega pokojnika dekan in kanonik g. Čižek, ki je povdarjal globoko vernost jiokojnikovo in je naglašal, da če bo Baumanova hiša sledila svetlemu vzgledu umrlega očeta, jo 1)0 vedno spremljal nebeški blagoslov, ter g. kaplan Raušl v imenu domače farc in domačih organizacij. Cerkveni ključar g. Lilek je nosil pred krsto visoko odličje, ki ga je g. Bauman dobil od sv. Očeta. Domači pevski zbor pod vodstvom g. Rakuša je na domu in na grobu zapel pretresljive žalostinke. Mariborska gasilska godba pa je spremljala sprevod z žalnimi koračnicami. Padel je zopet trden naš obmejni hrast. Svetila blagemu pokojniku nebeška luč! Družini naše sožalje! Avtomobilska nesreča industrijalca Konjiški veleindustrijalec in lastnik usnjarne Alfred Lavrič (Laurich) sc je v Domžalah hudo jx>nesrečil. V njegov osebni avto 6e je zadel tovorni avtomobil. Irk je bil zelo hud. Lavričev avto je čisio 6trt in skvečen. Lavriča samega je stisnil volan v (rebuli, tako da je trajalo več ko četrt ure, preden so ga rešili, kar j° bilo še posebno težko, ker je gospod zelo velik in močan. Dobil je poškodbe na obrazu in na kolenih. Prepeljali so ga v Slov. Konjice na dom, kjer se mu je stanje poslabšalo. Najbrž ima tudi večje notranje poškodbe. — Pri zaprtju, motnjah v prebavi vzemite zjutraj na prazen želodec kozarec naravne »rranz-Josel grenčice«. f M. Mihaela Šmitek V uršulinskem samostanu v škofji Loki je včeraj j>opoldne ob pol 3 v 76. letu starosti izročila svojo blago dušo Bogu m. Mihaela med svetom Frančiška Štnitek. Doma iz Krope, je po končanem učiteljišču več let službovala kot svetna učiteljica v Bohinjski Bistrici in v Boštanju. Leta 1895. je vstopila v samostan uršulink v Škofji Loki. Rajna je bila izredno nadarjena in podjetna. Še j>red vsto|>om v samostan je prestala izpit za meščanske šole, ki je bil tiste čase redkost. Kot redovnica je dolga iela z veliko nesebičnostjo in požrtvovalnostjo delovala na meščanski šoli, kjer je bila tudi več let ravnateljica. Prav do letošnje pomladi se je z mladeniško živahnostjo in sve-žostjo zanimala za vse probleme znanosti. Njeni najljubši predmeti )>a so bili slovenščina, matematika, slikanje in ročna dela, v katerih je bila izredno izurjena. Njeno življensko delo pa jo lepo urejeni prirodoslovni kabinet škofjeloškega gradu. S koliko ljubeznijo in vnemo je rajna zbirala predmete za svoje zbirke! M. Mihaela je imela veliko srca zlasti za reveže in za misijone. Naravnost iznajdljiva je bila v tem oziru. Mnogo siromakov se jc pač s hvaležnostjo spominja. Če je bila velika v življenju in delu, jo bila še večja v trpljenju in umiranju. Vsak dan iznova smo občudovali njeno veliko vdanost v voljo božjo. Do zadnjega | > r i zavesli, se je veselila snidenja z Ženinom. Z njo je šlo kot bogata žetev za nebesa njeno ogromno delo. Pogreb bo v sredo 13. oktobra, ob 4. uri j)0 poldne. Njenim številnim učenkam in znancem jo toplo priporočamo v molitev. Naj počiva v miru! Naval na univerzo Univerza je zadnjih deset dni spet oživela. Že od 25. septembra traja prav živahno vpisovanje na vse fakultete, zaradi posebno velikega navala in pa zaradi dveh praznikov, zaradi katerih je moralo biti vpisovanje, na univerzo prekinjeno, pa je rektorat podaljšal vpisovanje še za dva dni. Včeraj |e ob koncu vpisovanja, ki je trajalo navadno od pol devctdi do natanko pol enih, čakalo še mnogo akademikov za vpis. Seveda niso mogli priti vsi na vrsto Zato bo torek zadnji dan vpisovanja. Pozneje se bo lahko vpisal samo, kdor bo plačal dopolnilno takso 50 dinarjev in to do 20. oktobra. Na kvesturi imajo uradniki polne roke dela, saj se je vsak dan vpisalo nad dve sto slušateljev, zanimiv pa je pojav, da je med njimi vsako leto čedalje več slušateljic. Do danes se jc vpisalo na univerzo že čez 1500 slušateljev in slušateljic. Ker pa vpisovanje še ni zaključeno, sklepajo, da se bo letos vpisalo na univerzo več kakor prejšnja leta, nad 1700 slušateljev. Kakor je znano, je bilo letos odpravljenih pri vpisu precej taks, zlasti taksa 100 dinarjev, pa tudi šolnine so prosti vsi, katerih starši ne plačajo več kakor 800 dinarjev davka. S predavanji bodo pričeli 15. oktobra. Nova ulica v Ljubljani Zadnji lepi jesenski dnevi dajejo raznim gradbenim podjetjem poslednjo priliko, da dokončajo razna stavbna in zidarska dela. Ob Taboru prav tc dni izkopavajo temelje za novo ulico, ki bo vezala Komenskega ulico z Ilirsko. V ta namen so morali podreti dve stari hiši ob Vidovdanski cesti, ki sta bili izgraditvi nove ulice v veliko napolje. Podrli so hišo, ki je last Mestnega gradbenega urada in Černclovo hišo, tako da je zdaj viden prost prehod od Komenskega ulice pa prav do Ilirske ulice. Nova ulica bo dolga okrog 180 metrov in široka obenem s hodniki 8 metrov. Delavci prav živahno izkopavajo zemljo in pripravljajo ugodna tla za gradnjo cestišča. Odkopano zemljo odvažajo na Vrazov trg za cerkvijo sv. Petra. Cesto so začeli ureiati prejšnji ponedeljek, zdaj pa je že vidno, koliko bo pridobil ves novi okraj z novo ulico. Ob ulici namreč zdaj rastejo prav lepe vile, ki bodo zapuščeno Kravjo dolino popolnoma prenovile. Drobne novice Koledar Torek. 12. oklobra: Maksiiniljan. škof. Serafin, ^poznavalec. Prvi krajec ob 10.47. Herschel na-l>oveduje lepo vreme. Novi grobovi -f- Herman Krenn, rudniški upravitelj in blagajnik Kranjske 'industrijske družbe na Jesenicah, ie včeraj zjutraj j>o dolgi bolezni boguvdano sklenil svoje življenje na svojem domu, Cesta v Rožno dolino št. 18a, ter bo jutri ob štirih popoldne pokopan na Viču. Naj počiva v miru, žalujočim svojcem j>a naše sožalje! -f Frančiška Kremžar, vdova posestnika in kleparskega mojstra v Št. Vidu nad Ljubljano je v nedeljo izdihnila svojo dušo, stara 73 let. Pokopali jo bodo danes dopoldne ob pol devetih na farnem pokopališču v Št. Vidu. Naj ji sveti večna luč. Sorodnikom naše sožalje! Osebne vesti — Ban dravske banovine dr. Marko Natlačen danes ne bo sprejemal, ker je uradno odsoten. _ Trnovski župnik g. Janko Cegnar obhaja danes 50-letnico svojega rojstva. Trnov, pevci so mu snoči priredili prisrčno podoknico ter mu v imenu faranov voščili srečo. Gospodu mestnemu župniku tudi mi želimo še mnogo let krepkega zdravja da bi mogel tako vneto nadaljevati svoje delo. kakor goreče je deloval doslej povsod, kamor ga je klicala božja previdnost. Bog ga živi! = Poroke. Pri Sv. Križu nad Jesenicami sta bila v nedeljo'dne 10. oktobra t. 1. poročena Vo-dišek Ivan. uradnik pravosod. ininistr. v Belgradu, in ga. Sušin Matilda. Prejšnjo nedeljo dne 3. okt. pa ga Smoiej Anton, tehnični uradnik, in gčna. Terezija Bizjak.' Bilo srečno!______ Za ohleke. bluze ANGLEŠKA VOLNA Kroji, vzorci brezplačno. Toni .laser, Kongresni trg 1, Ljubljana_ biti, če bomo poznali globoke skrivnosti, ki so v svetem rožnem vencu in če bomo znali 6 to molitvijo prav častiti Marijo. Boljšega pripomočka za ta dvojni namen pa nimamo, kakor je knjiga »Sv. Rožni venec in lavretanske litanije«, ki jo je spisal svetniški Mihael Hofman in jo ie prvič izda! Friderik Baraga ob svojem prvem prihodu iz Amerike. V mehki vezavi stane din 10, elegantno v celo NAJNOVEJŠI VZORCI Mili mam 11 ''' lil1? i A.&E.SKABERNE LJUBLJANA Spominska slovesnost v Konjicah Slov. Konjice, <>. oktobra. V spomin 111. obletnici smrti pokojnega kralja Meksandra 1. so bile v nadžupnijski cerkvi žalne molitve »Usmili se«, ki jili jc opravil g. arludia-kon Tovornik ob asistenci g. kaplana Zvera in cr vp svetnika Kirmra. Nato so sledile molitve za mladega kralja Petra II. Navzočni so bili zastopniki državnih in samoupravnih uradov z vsem uradniš-tvom, šolska mladina, zastopstvo Zveze slovenskih fantov z zastavo in mnogoštevilno ob- '"'""po teh moliivah je bila v Katoliškem društvenem domu še kometnoracija. Na odru je bila okra-sena podoba viteškega kralja. Prišli so zastopniki cerkve uradov in svetnih oblasti, trsko in podeželsko občinstvo. Kmetski fant Šibone je deklami-ral pesem o ljubezni kralia do svojega ljudstva, ki nui ie zvesto. Odvetnik dr. Fr. Macarol jejx>v-daril visoko državljansko zavest, ki jo je v težkem trenutku kraljeve tragične smrti naš narod pokazal in tako preprečil nakane sovražnikov. Po vseh hišah visijo žalne zastave. __ — Bodoče matere morajo paziti, da se izognejo vsaki lenivi prebavi, posebno zaprtju z uporabo naravne »Franz-Josefove« grenke vode. »Franz-Josefova« voda se lahko zavživa in učinkuje že po kratkem času brez neprijetnih pojavov. Ree. po min. soo. pol, in ""r. zdr. S-br. 1M85. a. V- _ Dve važni vzgojni knjiei: Deisinger Etna, Deška prednubertetna doba (doba pred dozoreva-jočimi leti od 11. do 14 leta) ima 64 stran, in stane din 16 - dobi se v komisij, zalozbi Jugoslovanske knjigarne v Ljubljani. - Knjiga obravnava vse probleme in naloge, ki so dandanes v prav tesni zvezi pri vzgoji naših dečkov v dobi duševnega in lelesnega razvoja. Iz vsebine ki jo tu navajamo, /e moremo spoznati pozitivne vredno e te knjižice: Onis te dobe. Kratek pregled otrokovih iger; konstrukcijske, fikcijske. socialne predpuber etne, prehod v dozorevajočo dobo. vrasčanje v svet kulturno-duhovnih vrednot - versko čustvovanje, slikarstvo, uj>odabljajoča umetnost, ornamentika, trjasba petje — etično in socialno čustvovanje, dodatek:'pedagoška evgenika. - H ni s; a enako pomembna: Boje Etbin. Strukturna psihologija in pedagogika (ponatis iz Sloven. Učitelja) komisj. založba |urroslovanske knjigarne v Ljubljani, 32 strani stane din 10. Knjižica nas vsestransko seznanja z novo smerjo sodobne vzgoje in nudi jasno edino pravilno gledanje na otroka m njegovo kulturo z vsemi njenimi odtenki kakor osebnost, družina, narod, jezik, cerkev, država. Zato priporočamo slehernemu vzgojitelju in onim. ki mo opravka pri vzgoji naših mladih, da se v sodobnem kulturnem kaosu pravilno razgledalo ,n usmere svoic vzgojiteljsko in učiteljsko delovanje . — Esnerantsko društvo »Zelena zvezda« vabi vse ki se zanimajo za mednarodni jezik — Espe-ranto da se udeleže tečajev, ki jih jTtreia vsak torek ' in pel "k od 10.45 do 20.45 n a Ucitelpscu moški oddelek), ter vsak četrtek od >0 do 22 na Realk_ številne žrtve pretepov. Zadnja nedelja je bila bopala naibolj raznovrstnih pretepov, katerih žrtve ie morala v nedeljo in včeraj sprejemati ljubljanska bolnišnica. V Kočevju ,e bil zaboden v nrsa med pretepom 31-letni delavec Alojzij I uuder iz Velikih I ašč. - V Smledniku je nekdo v' rodilu* zabodel z nožem 24-letnega pcsesm.ko-vefa sina Edvarda Jeraja. - Pri istem pretep, ie bil ranjen tudi 37-letni zidar Filip Stojan iz Smlednika - Na Zaloški cesti je nekdo napadel m nevarno ranil pekovskega j>omočnika b.moi.a sto-ao iz Florjanike ulice 13. - V Podgradu pr. Tu-ž mah pod Ljubljano pa je nekdc»z nožem.zabodel v trebuh 23-letnega delavca Andreja " V Jaršah je nekdo s kozarcem razbil ^raz 25-let riemu delavcu Francu Jeranu z V.dovdanske ceste iteV'-'čevljar zdravnik. 7a dva moška glasova in klavir Anton Jobst. orginist v Žireh. Cena izvodu dhi 25. Izbor, a spevobitrka. ki bo razvedrila in razveselila in v dobro voljo spravila vsakega če-lerneža. Tež koč ne nudi nobenih. 1^ lahkem in melodioznem slogu, da o bolo po^e žekk zbori lahko zmagali it. uprizarjal, z uaj-boUš m uspehom. Skladba se dobi tudi v Jugoslovanski knjigarni v Ljubljani. Toplo priporočamo, vnnsk. ^"/nameniti knjigi. I. Kot zmagoslavno sredstvo v borbi proti hudobijam sedanjega časa nHroroča ^ oče v svoji tiaitiovejš. okrožnic, če-^čenje rožnovenske M.-ferr bntto i,- molitev sv. roz-, " venca To sredstvo b< nio pa mogli prav ra- platno vezano pa din 15. — II. Cudodelka naših dni sv. jVlala Terezija ima vedno več vdanih častilcev. Letos ob 40-letnici njenega smrtnega dne se k njej verniki še |>osebno zatekajo iu prosijo rože to je duhovne dobrote, ki jih je obljubila, da jih bo trosila na zemljo. Ako hočete biti deležni nebeških rož, ki jih ima jjripravljene za vas. naročite knjigo: »Cudodelka naših dni sv. Mala Terezija«. Mehko vezana stane din 15. elegantno v celo platno vezano din 20. Obe knjigi naročite pri H. Ničman. Ljubljana, Kopitarjeva ulica 2. — Za 3 dni v Gorico (Sveta gora) in Trst, z avtom 25. do 27. oktobra. Prijave za brezplačna navodila sprejema do 20. t. m. »Družina božjega sveta«, Ljubljana. Sv. Petra nasip 17. — Opozarjamo cenj. kupujoče občinstvo, da si pred nakupom zimskih oblačil brezobvezno ogleda krasno zalogo blaga /a d a ms k e jjlašče in moške suknje pri tvrdki: A. Žlender, Ljubljana, Mestni trg 22. — Zanimiva razstava ženskih ročnih del v vseh tehnikah vezenja, kvačkanja in pletenju, izdelanih z MEZ prediva za ročna dela, v Celju, hotel Union, odprto od torka 12. oktobra 1957 dnevno od tO do 18 nepretrgoma. Vstop prosti Ne prodaja sc! — Večerni trgovski tečaj na Kongresnem trgu 2 II. nadstropje vpisuje in daje pojasnila dnevno. Začetek pouka 15. oktobra. Osrednja SDS proti besedilu „sporazuma" Samoproda.a za Ljubljano: Franc Golob za Mar bor: Panter ln Lcuard Celje c Komemoracija »nacionalne mladine«. Na tragično triletnico mučeniške 6mrti viteškega kralja Aleksandra 1. Zedinitelja so priredila razna društva v Celju komemoracije. Komemoracijo so priredili Sokolsko društvo v Narodnem domu, Fantovski odsek v Celju pa v Domu v Samostanski ulici. Komemoracije so potekla povsod mirno in svečano, »nacionalna mladina« pa se ie potem razvila v sprevod z državno zastavo in šla po ulicah. Klicala je: Slava Aleksandru I.! Živio kralj Peter II.! Živela Jugoslavija! in pela vmes nacionalne pesmi. Tako je poročalo Ponedeljsko Jutro. Ni pa omenilo, da se je njihova komemoracija razvila v manifestacijo za Sokolstvo, da so kričali po ulicah: Dol z njimi, dol s klerikalci, dol s sovražniki Sokolstva, tako da je morala nastopiti policija. Posebno glasni pa so bili, ko so se približali Domu v Samostanski ulici, kjer so se posebno razkričali. Vsi vemo, kakšen je bil udarec, ki nas ie zadel 9. 10. 1934, zato pa take stvari tem bolj obsojamo. Vedeli smo že, da nekaterim niti najsvetejše stvari niso dovolj svete, da jih ne bi skrunili ob vsaki priliki, nic.mo še pa vedeli, da nimajo niti toliko pietete, da ob priliki, ko komemorirajo za kralia Mučenika, niso izpustili iz programa sovraštva do nas v svoje strankarske namene »Kdor kriči, da ljubi svojo domovino, jo bo v najkrajšem času izdajal.« Prejeli smo komunike osrednjega odbora bivše Samostojne demokratske stranke v Belgradu ter ga objavljamo, ne da bi. izjavili z njim svojo solidarnost ali svojega nasprotovanja. Komunike pri-občujemo zgolj kot stvarni kronisti in nič več ter prepuščamo našim čitateljein, da si zaenkrat sami ustvarijo svoje mnenje o njem. Belgrad, 11. oktobra. Državni začasni osrednji odbor bivše Samostojne demokratske stranke je danes izdal to!;e sporočilo: Piotest legitimnega vodstva bivše KDK nroli besedilu sporazuma, sklenjenega med ZO in KDK. Letigimno vodstvo bivše KDK je na stališču potrebe bratskega sporazuma med Srbi in Hrvati in protestira v imenu samostojnih demokratov iz vse države proti besedilu sporazuma, sklenjenega med belgrajsko ZO in zagrebško KDK in ga obsoja iz telile razlogov: 1. Protestiramo proti osnovni napaki tega 6po-razuam, ker se iz objavljenega besedila in njegove oblike vidi, da se sjiorazum nc dela med Hrvati in Srbi, temveč med Hrvati in tako imenovanimi prečanskinii Srbi po eni strani in Srbijanci po drugi strani. Pod tiho, a netočno supozicijo. da so si Srbijanci uzurpirali oblast v tej državi na račun ostalih pokrajin. Za nas je ja6na peklenska tendenca nekih nesrbskih krogov, da se srbstvo razcepi na dva dela, omejena z našimi tremi velikimi rekami. Hrvatsko vprašanje se v svojem bistvu s tem besedilom ne samo ni uredilo, temveč se ga niso niti dotaknili, ker se nikjer ne poudarjajo njegove jiosebne zahteve, odpira se pa novo, nepotrebno in doslej neznano vprašanje, vprašanje tako imenovanih prečanskih Srbov. Obžalujemo, da so srbijanski pogajalci lako nespretno nasedli tej lokavosti, in z ogorčenjem protestiramo, da je samozvano zagrebško vodstvo bivše KDK omogoči lo to podlaknitev srbstvu in ta težki udarec Jugoslaviji, Srbe 'pa hotelo za vso bodočnost razdelili na tako imenovane Prečane in Srbijance. 2. Protestiramo in obsojamo demagoško dekla-matorstvo iz točke 3. si>orazuma, kjer se govori o načelih ljudske vladavine in prosi, da se j^odari prav tako. kakor se je podarila ustava, katere ukinitev zahteva točka I. istega besedila. Dobro verno, kako se pride do ljudske vladavine, prav (ako kakor to vedo podpisnici tega sporazuma, ki Lmbtiana 1 Katehetski sestanek bo drevi op pol osmih in sicer v klubsk; dvorani kavarne Union, ne pa v srebrm dvorani hotela Union. Na dnevnem redu je predavanje prof. Jern. Pavlina »O vzgoji mladine k molitvi pri veronauku«. — Pred referatom bo g. nadzornik kanonik Vole jx>dal obvestilo prevz g. škofa o rešitvi |*>ročil o učnem in vzgojnem delu katehetov. Zato so poleg profesorjev-veroučiteljev še posebno vabljeni kateheti ljudskih in meščanskih šol. da se sestanka jjolnoštevilno udeleže. . 1 (ia. Zlata (Jjungjenac sc poslovi od ljubljanskega občinstva v petek. 15. t. m. na koncertu Ljubljanske Filharmonije v veliki filharmonični dvorani. Na sjioredu so pesmi s spremljevanjem orkestra ter operne arije. Nastopi ves orkester (70 godbenikov). Dirigira Niko čtritof. Predpro-daju vstopnic je v Matični knjigarni. Cene so 0(j 12—40 din. Srajce, kravate, Karničnik. Nebotičnik. 1 Predavanje s skinptičnimi slikami v Rokodelskem domu. V sredo, dne 13. t m. bo predaval v dvorani Rokodelskega doma, Komenskega 12, g. Stanko Žakelj iz misijonske družbe Popeljal nas bo na Japonsko, Kitajsko in v prednjo Indijo in pokazal, kako so v teh deželah kot jiravi junaki delovali naši slovenski misijonarji. Predavanje bodo pojasnjevale številne barvaste ski-optične slike raznih krajev, kjer so bili naši misijonarji. Vstop k predavanjem je prost. Pričetek bo ob 8 zvečer. — Vabimo k prav obilni udeležbi. I Fantovski odsek Ljubljana-mesto. Vsem do sedaj pristopivšim članom sj>oročamo, da so pravila odseka od oblasti potrjena ter sklicujemo zaradi lega za danes zvečer ob 8 obvezen sestanek za vse člane v društveni sobi v Vzajemni zavarovalnici, vhod iz Miklošičeve ceste. Pridite polnoštevilno in točno. — Bog živi! I Frančiškanska prosveta v Ljubljani j^riredi v torek, dne 12. oklobra ob 20 zvečer v novi frančiškanski dvorani Spominsko proslavo ob 20-let-niroslave na kateri boste videli (udi krasne skioptične slike! 1 Predavanje o ljubljanskem železniškem problemu. V petek dne 15. t. m. ob 18 in pol predava inž. Stanko Dimnik v Frančiškanski dvorani o ljubljanskem železniškem problemu. Predavatelj bo pokazal okrog 40 diapozitivov, s katerimi bo jio-jasnil dosedanje načrte za rešitev ljubljanskega železniškega vprašanja. Pokazal bo pa tudi z diapo- Tatovi, ki kradejo le železje Ljubljana. 11. oktobra. Znamenje časa je pač, da se zda; na zimo čedalje češče pojavljajo razni vlomilci, ki kažeio predvsem veliko veselje do železnine. Oboroževalna manija po vsem svetu je povzročila, da so cene železju precej poskočile, ta tcndenca na svetovnem trgu pa brez dvoma ni mogla ostali neopa-žena pri poklicnih vlomilcih, ki z budno pazljivostjo spremljajo svetovne dogodke, h katerim znajo sami previdno pristavljati svoj piskrček. Seveda s tem še ni rečeno, da so naši vlomilci kakorkoli udeleženi pri svetovnih dogajanjih, vendar pa bo res, da pojmujejo razne gospodarske spremembe prav resno v svoj prid in da se znajo okoriščati na vse mogoče načine. „ lt Tale zgodba se je dogodila v Kersnikovi ulici, ki veže Gospo^vetsko ulico z DvoFakovo. Ob tej ulici gradi stavbenik g. Emil Tomažič privatno štirinadstropno palačo, že nekaj dni sem pa so delavci opazili, kako sc okrog surovo obdelane hiše smukajo nekateri sumljivi ljudje, kakor da bi ogledovali novo poslopje, v resnici pa so siikaii za primernim: kosi želczja Moderna lehnika uporab- lja pri gradnji železobelon in razumljivo je, da je želczja okrog takšnih hiš zmerom dosti. Navadno je pri takšnih novih večjih stavbah zraven zmerom tudi baraka, v kateri je shranjeno razno zidarsko orodje, poleg pa je še prostor za stražarja, V noči od nedelje na ponedeljek nekako med 10. in 11. je začutil stražar, delavec, ki je spal v baraki, v sosedni leseni baraki sumljiv ropot. Vstal je, da bi Sel pogledat, toda v tem trenutku, ko je odprl vrata barake, da bi stopil na piano, je ž« skočil proti njemu moški. Zaprl je urno vrata za seboj, med tem časom pa je vlomilec v baraki urno pobral nekaj orodja, več stavbnih načrtov in več železnih predmetov, K sreči sta bila vlomilca pravočasno prepodena, da nista mogla odnesti dragocene vodne tehtnice, vendar pa kažejo vsi sledovi, da sta slikala za raznimi železnimi predmeti. Ko sta pobegnila jima ie stražal sledil, vendar sta oba srečno odnesla pete. Vsa znamenja kažejo, da sta bila vlomilca med nekdanjimi obiskovalci stavbe, katero sta si najprej dobro ogledala in sta si nato za svoje delo izbrala noč od nedelje na ponedeljek. jim mora biti jasno, da je skrb za to narodno blaginjo v boljših rokah kakor so njihove. 3. Protestiramo proti zahtevam o proceduri državnih udarov, v svesti si, da pripeljejo od zgoraj do brezkončnih trenj v državi in vodijo državo v nevarne pustolovščine, ki omogočajo ribolov v kalnem, kar se je, kakor vso kaže, s tem sporazumom v gluvnem tudi hotelo. Znto obsojamo z gnusom predloge sporazuma o ukinitvi ustave z dne 3. septembra 1931, kakor sploh vse predloge in nasvete, ki jim je namen državni udar, ker nikomur v tej državi ne priznamo, da bi bil za takšne postopke upravičen in poklican. 4. Prav lako protestiramo, da se niti iz ene vrstice tegu besedila ne vidi, kako naj se uredi hrvatsko vprašanje, ker Hrvati nikjer odkrilo ne povedo, s čim bi se zadovoljili, in Srbi ne, na kaj bi pristali. S takšno negotovostjo Se želi dati v roke tistim, o katerih se ne ve, kaj hočejo iti kakšne želje skrivajo v globini svojih duš, najnevarnejše politično orodje, to je ustavodajna skupščina, ki ni nikoli in nikjer postala na tako lahek način, kakor so to računa s tem kabinetnim sporazumom. Naš protest je tembolj ogorčen, ker so v tem sporazumu niti z eno besedo ne omenju stanje našo vojske, ne naših državnih meja. 5. Obsojamo načelo treh narodov s tremi suverenostmi, ker pomeni to dejansko razbitje državne celoto in izvrštiev načrtov naših zunanjih sovražnikov, ki že lela in leta preže na naše narodno in državno edinstvo. V sklenjenem sporazumu vidimo največjo politično napako, ki so jo našo stranke, pogodbenice storile v želji po oblasti od leta 1918 do danes. In če bi se zares morali vrnili v loto 1018, bi se z vso silo vnovič zavzemali za ustanovitev skupne države Srbov, Hrvatov in Slovencev v najglobljem prepričanju, da so more naš narod samo v skupni državi uspešno in svobodno razvijati. fi. Dosledni politiki narodnega in državnega edinstva izjavljamo, da so bomo odkrito in brez slehernega pridržka borili proti njegovim rušilcem, prepričani, da ni zagrebško samozvano vodstvo nikoli imelo legitimacije, da bi v imenu našo stranke delalo za rušitev naše skupne države, kakor se bo to pokazalo tudi na prvih svobodnih volitvah. zitivi, kako so poglobljeni razni veliki inozemski kolodvori. Vabljeni 60 vsi, ki se zanimajo za ta pereči problem ljubljanskega mesta. Vstopnine ni. 1 Salezijanska prosveta — ženski odsek — Kodeljevo ima redno predavanje v torek ob 8 zvečer. Predava sestra Luinova o begunstvu. Pričakujemo vse članice, jjosebno nove. I Dekliški krožek Prosvetnega društva Trnovo ima svoj 6 redni sestanek drevi ob 20 v Prosvetnem domu. Besedo bo imel novi duhovni vodja g. Lampič. Vljudno vabimo vse' članice, pa tudi novinke, da 6e tega sestanka udeleže. Odbor. I Opozorilo telefonskim naročnikom. V6e telefonske naročnike na jiodročju jioštc Ljubljana 1, vljudno opozarjamo, da jx>teče dne 15. oktobra rok plačila telefonske naročnine. Vprašati jc treba na že dostavljene čekovne jioložnice. Naročniku, ki zamudi rok vplačila, se telefon začasno izključi iz r>rometa dne 16. oktobra, za zopetno vključitev pa mora plačati takso 100 dinarjev. V slučaju, da kak naročnik omenjene položnice ni prejel, jo reklamira lahko pri pošli Ljubljana 1, telefon 37-07. Moderno In dobro boste oblečeni — dama ali gospod — ako boste izbrali novo, kvalitetno blago za s^oj kostum, plašč ali obleko v manufakturi BRATA VLAJ, Wolffova ul. 5 1 Tujsko prometna sekcija Sea (Slovenske espe-rantske zveze) sporoča V6eni tujsko prometnim društvom, ustanovam in podjetjem, da morajo jm> 6lati vse gradivo za tujsko prometni album »Slovenija — biser Jugoslavije« najkasneje do 14. t. m., ker se na eventualne kasnejše želje ne bo moglo ozirati. — Tujsko prom. sekcija SEA. 1 Nova štirinadstropna palača ob Pražakovi ulici. Pred dnevi 60 začeli izkopavati ob Pražakovi ulici nasproti Železniške direkcije temelje za novo palačo, last gospe Alojzije Hanuš. Nova palača bo štirinadstropna in bo imela 8 trisobnih stanovanj s kuhinjo Palača bo podkletena, pritličje pa bo urejeno za trgovine. Kakor vse kaže, bo prostor ob Kolodvorski ulici pridobil novo lepo stavbo, ki bo presegala po višini vse sosednje. Novo palačo gradi akademični arhitekt Hugo Shell. 1 Vpisovanje v 12-dnevni tečaj o negi in prehrani ter higijeni dojencev in malih otrok v zavodu za zaščito otrok (dom kraljice Marije) jc vsak dan od 8 do 12 dopoldne (tudi tekfonično). Tečaja sta ob ponedeljkih in četrtkih |>opoldne od 4 do O in večerni tečaj istega dne zvečer od 8 do pol 10. Dostop ima vse odraslo ženstvo. — 'Tečaji 60 brezplačni. Upravnik zavoda. I Nočno službo imajo lekarne: mr. Sušnik, Marijin trg 5; mr. Kuralt, Gosf>osvct6ka cesta 4 in mr. Bohinec ded.. Rimska cesta 31. Prva mariborska prodajalna in izposojevalnica klnvirjev Gosposka 56, priredi oktobrsko ugodnost. Vsi v tem mesecu na posodo vzeti klavirji preidejo v last izpo-sojevaleev, kadar doseže plačana najemnina višino cene. Prost ogled. Najemnina 80—150 din mesečno. Pohela Žalna pobožnosf ob tretji obletnici smrti kralja Aleksandra I. Zedinitelja. je bila v soboto v tukajšnji žup. cerkvi. Ob 0 so so zbrali župan z občinskimi odborniki, gasilci, šolska mladina in raznu druga društvi! v cerkvi, da prisostvujejo žalnim obredom. Pozornost so nam zbudili fantje fantovskega odseliti v krojih, kateri so si; te komemoracije udeležili polnoštevilno. Pogrešali pu smo tiste, ki so držuvotvorni samo takrat, kadar so njihovi prijatelji na vladi. Po molitvah so *■ cerkvi zapeli še ^Pravde Bog«, nakar je bih žalna pobožnost končana. St. Vid T.tmbtfano Sredi meglenih in deževnih dni se pričenja v domu Blaž Potočnikove Čitalnice novo osvežujoče življenje. Zaželjeni poučni ,in zabavni prosvetni večeri se vršijo odslej vsako drugo sredo v mesecu. Na prvem, dne 13. t. m., predava priznani predavatelj g. profesor Janko Mlakar. Društveni dramatični Odsek pa se pripravlja na ujiri* zoritev Shakespeareovega »Hamleta«;. V četrtek, j dne 14. oktobra, ob 8 zvečer bo ustanovni občni j zbor d rušiva I anlovski odsek po liovoodobreliill pravilih. Pridite vsi člani in prijatelji M. Bauerle