Poštnina plačana v gotovini. Leto XX. št. 47. Dolnja Lendava, 19. novembra 1933. Cena številki 1 Din. N ar o č n i n a na sküpni naslov letno 24 Din ; na posamezni naslov letno 3O Din. V inozemstvo: letno 65 Din. Z M. listom letno 100 Din. IZHAJAJO VSAKO NEDELO. Uredništvo v Dolnji Lendavi. Uprava v Murski Soboti, Križeva ul. 4. Štev. položnice 11806. Cena oglasov: stran : cela 400 Din., pol 200 Din., četrt 100 Din ; mali oglasi do 20 reči 10 Din., više vsaka reč 1 Din.; med tekstom vsaka reč 2 D. Pri večkratnoj objavi popüst. Treseto leto. Leta 1904. dec. 8. je izišla v Slov. krajini prva številka pobožnoga lista, kakšega naš kraj ne meo ešče. Marijin List je te. Letos dec. 8. stopi tak naš Marijin List v 30 leto. Za naš mali narod veliki dogodek. V M. Listi vidimo delo bože previdnosti. Dühovnikov je bilo malo, vsem potrebčinam düš neso mogli zato v takšoj meri zadostiti, kak šo sami želeli, komaj so zadoleli s spovedavanjom. Na dühovno vodstvo, na globoko vodstvo düš ne bilo mogoče misliti. V toj sükešini se je narodo Marijin List i je začeo voditi naše lüdstvo, voditi po pravoj düševnoj poti. Nadomesto je pomenkanje dühovništva, včio je. Predgao je. Lepoto i globočino Jezušove vere je glaso i razširjavao. Pokoro je glaso. Navčo je narod na dobro spoved. Hrano je. Gosto sveto prečiščavanje je razširo, kak se je malogde razširilo. Te, gda se je najbole divje zaganjao vogrski šovinizem v naše Slovenske domove, šole i celo že v cerkev, gda je začeo rezati peroti že tüdi božoj reči v maternom jeziki, te je Marijin List stopo pred sovražnika düš i preprečo njegove namene. Narod je ostao veren Bogi i svojemi maternomi jeziki, šteroga če ne bi lübo, bi še že davno vtopo v verskoj mlačnosti i nevervanosti. Marijin List je včio, je vodo, je odgajao. Odgajao narod i odgojitele za narod. Dühovniški naraščaj se je porodio i zraseo na tleh Marijinoga Lista. Starišje so dobili volo, da so vse žrtvüvali, naj dajo Cerkvi v slüžbo svojega sina. I naša mladina je preživela vso pomenkanje dijaškoga stana, da zraste za vojaka, ki de brano Kristušova pravice pri svojem narodi. Inda se je včio naš mladenec samo za svoj narod, ar te je potrebüvao düševno pomoč, drügi njemi je pa ne mogeo dati, samo sin ete zemle. „Za popa se včiti“ je inda pomenilo, postati düšni pastir v Slov. Krajini. Marijin List je zbüdo zanimanje za misijonstvo, Njemi ide hvala, ka naša mala Slovenska krajina ma že svoje misijonare i misijonarke med poganskimi velikimi narodi. Za par let, naj naši gojenci v Italiji dovršijo svoje včenje, bo mela Slovenska Krajina več delavcov v misijonaj kak cela Jugoslavija. Je to ne čast za naš mali narod ? Je to ne spomenik, ki sega v nepregledno višino, pred šterim bi se mogli odkriti vsi, ki stopijo na to sveto zemlo ? Vsi se naj odkrijejo. Mi vidimo i trdno verjemo, da je tak, mi vidimo v Marijinom Listi nebeske Matere Marije dar. Te se je najmre rodio Marijin List, gda je svet obhajao 50 letnico razglašenja verske istine, ka je Marija brez greha poprijeta. Te so narodje velikanske spomenike postavlali Nevtepenoj na čast pa njej poklanjali imenitve dare. Mi smo njej dali Marijin List, da bi glaso njeno slavo i k njej vodo sinove i hčeri Slovenske Krajine. Vse, ka smo više povedali, jasno svedoče dvoje. Marijin List je zvršo svojo nalogo : občuvao i poglobo je v düšaj vero Jezušovo. Marija je pa dokazala, da ga je sprejela za dar našega naroda : v najvekših težavaj sveta ga je obdržala i pripelala v treseto leto. Treseto leto ?! Polovica človečega življenja ! Keliko zime, keliko snežnih zapišov, keliko vihérov, keliko vročih letin i povodnih je mogo prestati Marijin List. Prestao je pa vse, ar ga je Mati nosila na svojem naroči. V treseto leto idemo tüdi mi ž njim : Vrednik i Slovenske hiše, hiše naročnikov, Marijini domovi. Vsaka hiša z Marijinim Listom je Marijin dom. Kak lepo je že samo ime. Vse bliščeče pa je v njem nasledüvanje Marijinoga živlenja, njenoga detinstva, njenoga deklinstva, njenoga materinstva, njenoga mučeništva pa tüdi njenoga povišanja. Nega vekše časti na sveti, kak spodoben biti k Njej, ki nam je rodila Odrešenika. Tüdi On si je držao to za najvekšo čast. Zato njej je pa bio pokoren, kak pravi sam Bog v sv. Pismi. Vrednik je stari postao pri gašenji Marijine slave. V nebo gleda i se razveseli. Na zemlo gleda pa zažele. Zažele, da bi vsaka Slovenska hiša postala Marijin dom, štero bi vodo, včio, tolažo, odgajao, osrečo Marijin List. Vsaka Slovenska drüžina naj bi postala naročnina Marijinoga Lista za 30 leto. Mali je dar, ki se pokloni za to veliko čast, za neprecenlivo vrednost P. Sutter: Šatan v Illfurti. Istinska zgodba. Zgled ob sedenja dveh dečkov od hüdobnoga düha v našoj dobi. Prestavo iz češčine Alojzij Nemec. Šatan i igra, plesi pa krčme. Obsedeniva sta pogosto mela mirne vöre, včási cele dneve. Te so hüdi dühovje ne bili navzoči i dečka sta jela i pila, gučala i se zabavala kak drüga deca, nevedoč čisto nikaj od toga, ka se ž njima godi v obsedenom stani. Hüdi düh se je návadno V Odstrano v nedelo odvečara. Če so ga potom, pri napadi pitali, gde je med tem časom bio, je odgovoro, da je bio v sosednoj občini pri muziki, gde je prej bilo jako vesélo, da njim je igrao i meo pri tom obilno žetev. To se njemi najbole vidi i pri tom draži mlade lüdi k najvekšoj razvüzdanosti. V sirotišnici Saint-Charles (sên šarl) je ednok zézvo: „Ščem piti!“ Vrtnar, gospod André, ga je pitao : „Ti vendar nemreš piti, vê si pa ti düh. Ka ščeš piti? poberi se v pekeo !“ Šatan pa je odgovoro: „Sédam s pivci k stoli i je dražim k pitji, dokeč so ne čisto pijani. V pijanosti pa razlevajo pijačo po stoli i po srtéli, i ka tak razlijéjo, to meni pripadne." Nadale je razlagao, da ma rad ples zavolo toga, da pri tom draži lüdi k strastnomi plesi i počenjanji grdobij. Gda je to povedao, je dečka pali zapüsto. Za kakših 10 minut se je povrno i kričao z zaničlivim smehom : „Zdaj sem bio v krčmi!" Natenci je označo mesto i njenoga gospodara i gučao tüdi o drügih krčmaj i njihovih gospodaraj, četüdi je dečko dosegamao 2 NOVINE 19. novembra 1933 dühovnoga vodstva po Marijinom Lista. Mesečno en dinar, letno 12 Din. Plačati se mora do dec. 8. letos če le mogoče cela naročnina naprej, ali bar polovica 6 Din. ostala polovico pa do 25. marca l. 1934. Za teh 12 Din. dobi vsaki naročnik brezplačno ešče kalendar i knigico „Priprava na srečno smrt“. Cena je zato tak niska, ar se dela vse brezplačno, samo za Marijino plačo. — Vrednik. Politični pregled. Jugoslavija. V parlamenti je ednoglasno sprejeti zakon, ki govori, kak se more vojski dati stan, če to zahteva vojno ministerstvo. — Zvolili so se novi odbori i v parlamenti i v senati. — Dr. Srškič, min. predsednik je dao izjavo, da za par dni se sküpščini predloži zakon od kmetskih dugov. — Gospodarska pogajanja z Čehoslovaškov državov so se pretrgala, ar so češki trgovci protistali. Šlo se je za 6 milijon koron zgübe v njihovom kšefti. Za volo teh par lüdi naj naša cela država trpi, To je vse, samo bratstvo ne. Nemčija. Dnes tjeden so se vršile volitve v Nemčiji. Hitler je zato razpisao, naj nemški narod potrdi njegovo politiko. Nemški narod drügoga ne mogo napraviti, kak jo potrditi, ar so vse stranke razpüščene, jedino narodno-socialističn, Hitlerova ne, štera je na vladi. Glasalo je za Hitlera do 90% Nemcov. Te volitve so bile za to, naj Hitler Nemčiji spravi iste pravice pri oborožanji, kak je majo drüge velike države. Amerika. Litvinov, ruski boljševiški zvünešnji minister se je prišo pogajat v Ameriko k Rusvelti, da bi Amerika priznala Sovjetsko Rusijo, ta pa naj bi küpüvala blago v Ameriki. Ar so ruski boljševiki vse stare carske državne duge zbrisali, Amerika pa zahteva povrnitev teh tüdi, zato so se pogajanja zavlekla. Italija. Mussolini je odstavo ministra za letalstvo Balbo i mornariškoga Sirrianija. Oboje ministerstvo je prevzeo sam. Tak vodi zdaj že pet ministerstev. Austrija. Po celoj državi je razglašen preki sod (Štatarium). To pa zavolo narodnih socialistov, ki vužigajo i kolejo po državi. Austrijska zakonodaja ne pozna smrtne kazni, zvün pri prekom sodi. Zato je pa te razglašen, ka se hüdodelci kaštigajo, kak si zaslüžijo. Dr. Dollfuss, kancler se ne boji nikoga, ar kak veren človek zavüpa na Boga. Zato pa tüdi zmagao bo. Romunija. Vlada je dala ostavko, novo bodo sestavili liberalci pod vodstvom Duce-ja. Kmečkoj vladi tak sledi pali liberalna, težave v državi pa ostanejo. Balkanska konferenca, štero so pozvale vküp vse balkanske države, se je zaklüčila z navdüšenim pozivom, ka naj te države delajo nadale nato, ka se ednok zdrüžijo v edno balkansko zvezo. Afganistan. Rusi i Angleži se držijo države Afganistana v Ažiji, ar je na sredini tiste poti, po šteroj hodi politika teh dvej držav za dosego bogastva i oblasti v Ažiji. Dozdaj še nieden afganistki vladar ne vmro od navadne smrti. Vsi so bili vmorjeni zvün ednoga, ki se je smrti rešo z begom. Žive šče zdaj v tüjoj državi. Zdajšnji krao Nadir je vmorjen tüdi po šče dozdaj neznanih političnih agentaj. Na njegovo mesto je prišo njegov maloletni sin Mohamed Zahir. To nesrečno svecko bogastvo, ki prejde, keliko hüdobije poraja ! Madjarska. Kánya, madjarski zvünešnji minister je v parlamenti dao poročilo od svojega potüvanja v Sofiji i Ankari. Nagláso je, ka türska država ne dovoli sprememb na Balkáni, štere bi škodile Madjarskoj, v Sofiji pa je dobo zagotovilo, da si bo bolgarski narod z madjarskim sküpno prizadevao brez boja, mirnim potom, za dosego svojih političnih cilov. Katoličanstvo v djanji. (Kat. akcija) Črensovci. Dnes tjeden je katoličanstvo v djanji melo sejo. Na toj se je sklenilo, da siromaki dobijo k božiči dare kak dozdaj, siromaška deca pa nekaj obleke, kak je lani dobila. Dec. 8. bo sprejem dečkov v katoličanstvo v djanji, priglasilo se je 35 dečkov, največ iz Črensovec. Misijonski papa. Slavno vladajoči papa, Pij XI. z veseljom povdarjajo, da so oni misijonski papa. Z cele moči so se vrgli pa misijone i potom katoličanstva v djanji širijo vero Jezušovo. To je pravo katoličanstvo, briga za diko božo i zveličanje düš. Ki je v drügom išče, ne je katoličanec. Glejte, ka so sv. Oča dosegnoli v 10 letaj na misijonskom poli med pogani. Novih misijonskih pokrajin je 130, povrnjenih poganov prek 6 milijonov, dühovnikov je 2374 več, med temi 908 domačinov, malih semenišč je več 130, domačih bogoslovcov več 2000, katehistov pa 39318 več i nastavlenih je za misijone novih redov za moške 17, za ženske 110. Novih šol je nastalo 11587, vučenikov broj je pa vekši za 687907. Sirotišnic je več 244, bolnic 90, lekarn, štere brezplačno delijo vrastva je pa 430 več kak je pred 10 letami bilo. To je napravilo katoličansko djanje sv. Oče v 10 letaj. Misijone sv. Oče posebno podpirajo Sinovje sv. Frančiška. Lani je odišlo 124 franciškanov v misijone, vsega vküp jih je pa v misijonaj 3600, ki kopajo Gospodove gorice med 160 milijonami düš. Bratov i sester iz tretjega reda sv. Franciška je pa štiri milijone po celom sveti, ki podpirajo s svojimi molitvami i s svojim pobožnim živlenjom misijonare, da kem več düš dobijo. Sveti Oča poleg poganov se tüdi dosta brigajo za zjedinjenje razkolnikov z katoličanskov cerkevjov. Po njihovom prizadevanji jih je že vnogo prišlo nazaj v krilo sv. Materecerkvi i v teh dnevaj se je javilo 300 pravoslavnih dühovnikov v Bessarabiji, da želejo s svojimi verniki stopiti v katoličansko cerkev. SÜHE GOBE kupuje po naj boljši ceni Sever & Komp., Ljubljana, Gosposvetska cesta 5. 10-7 nikdar ne bio v Schiltigheimi. K tomi je še pridjao :„Moji pohodi dobro idejo, s tem mam veseljé, moj gospodar bo z menov zadovolen.“ Najbole ga je veselilo, dare so v teh krčmaj — ka se v istini pogosci godi — guči vnogo i nespodobno. Drügoč je okoli hiže šlo nikelko napo pijanih, jufkajočih mladencov. „Čak’,“ je naednok zakričo šatan, nahujštim je, da se zbijejo.“ I v istini je včasik nato med njimi prasnolo velko bitje, štero se je trikrat ponovilo. Obsedeni se je pri tom na vse grlo smejao. Negda se je hüdi stavo v svojem klepetanji i zakričo: „Tiho ! tak zdaj ga mámo !“ Na pitanje: „Koga pa ?“ — „No, toga mladenca, ki pleše v krčmi v Schlettstadti.“ Natenci je označo vulico i krčmo. Te je pa naglo kričo : „Aha, zdaj ga mamo, je že pri nas !“ V taki začétom raziskávanji se je dognalo, da se je v istini v označenoj krčmi prav v tistomi hipi zrüšo mladi mož sredi plesa : boži žlak ga je vdaro. V Illfurti je ednok pripovedavo „Te óseo iz N. je šo s svojov gospov v svinjak (v cerkev), da bi tam sünola (Šla k sv. prečiščavanji). Bila sta lačniva. Komaj sta pa prišla domo, sta se začnola kregati i preklinjati kak besniva. Strašne kunbe so se njima sipale z vüst kak sneg. Od samoga vesélja sem se smejao. Večer bi se palik mogla vrnoti v (cerkev) svinjak, ali njidva stanje je bilo slabše nego vgojdno (zajtra). Vse njihove kletve sem spravo v škrinjo.“ Drügoč je pa pravo: Pri muziki se postavimo okoli plesalcov kak živ zid ali pa se med nje pomešamo: zato ár nam tü cveté pšenica." (Dale) 19. novembra 1933. NOVINE 3 Slovenska Krajina. Črensovci. Farne njive so dane vö z polovine, vzeli so je štirje sosedje g. župnika. - Cerkvene njive letni pridelek so tüdi štirje küpili dol. — Katoličanstvo v djanji je po Domi sv. Frančiška nabiralo dare za siromake. Kak vsikdar, so tüdi zdaj drage vole dali farniki svoje dare. Bilo je vsega samo par hiš, ki so ne dale nikaj sirotam. Pravili so teh lastniki, mamo vsega zadosta, pa ne damo nikaj. zato neso dali. Zato neso obdarüvali sirote TiezeTrnarske brez noge, Adeka črensovskoga brez oče i matere, žižkovske slepe Čuričke, bistričke Stuhečke i vnoge drüge siromake i sirote. Pa so krive sirote. Gospod pravi : „Blaženi so smileni, tej dobijo smilenje.“ Velike pritožbe se čüjejo z večih občin, ka se prej gorostala agrarna zemla ali travnicje takšim delijo, šterim nejdejo tak, kak siromaškejšim. Če je tomi tak, te naj občine napravijo priziv i toga opravičenost potrdijo z katasterskimi izvlečki. Bila bi jako velika krivica na priliko, če bi se gde zgodilo, ka bi dobo zemlo tisti, ki ma svoje osem oralov, dece troje i ki bi dobo delo v raznašanji plakatov ali kaj spodobnoga, — ne bi pa dobro zemle, ki ma komaj 2 orala zemle pa osmero dece i je poleg toga brezposelni. Povsod naj se dožene, če so pritožbe opravičene. Če so, te naj se priziva v smisli § 19 točke c), gde je zakon jasno povedao, ka zemla ide v prvoj vrsti siromaškejšim. Nišče nema oblasti toga zakonskoga predpisa spremeniti, samo parlament. Te pa toga ne včino i tüdi me bo. Beltinci. V občini Beltinci so se prijavili vnogi naši naročniki, ki brezposelnim rüdarom i njihovoj lačnoj deci dajo brezplačno repo i zelje. Pobira se v celoj fari. — Nasledüjte je drügi. Banovinska kmetijska šola v Rakičani ma k odaji prvovrstne cepike: jablani, grüške, čresnje, breskvi i marule, komad po 6 Din. Med jablanami so sledeče vrste: Jonathan, Kanadka, Zimski mašanckar, Letni mašanckar, Bovskopski kosmač, Londonski peping, Batul, Rambur, Zveznata renata. Jesenska saditev je boša kak letna, naročite si cepike po potrebi. Zahvala. Gospod Bakan Števan, dühovnik na Hotizi, so poklonili „Domi sv. Frančiška“ meter pšenice za sirote črensovske fare. To darüjejo iz tiste zberce, štero fara letno dava svojemi župniki i je letos dala 7. deo njim. — Za te lepi dar se g. dühovniki toplo zahvalüje v imeni siromakov: Odbor. Bogojina. Podoba Žalostne matere bože je küplena v cerkev. Začasno je postavlena ta, kama ma priti novi oltar sv. Jožefa. Gda se te gorpostavi, se podoba odstrani na drügo mesto. Gornja Bistrica. Obiskali so nas naš rojak, franciškan, Prša, ki so zdaj zvršili svoje šole v Italiji pa idejo v splitsko provincijo v Dalmaciji, da tü opravijo bogoslovje. Za tri leta bomo jih mogoče že kak novomešnika pozdravlali. 320 parcel drv ma k odaji Gospodarska zadruga v G. Mihalovci. Na parcelaj je hrast, gaber itd., vnogo drevo je tüdi za drügi nüc, ne samo za drva. Parcele se tržijo vsaki tork na licitaciji. Parcele, so fal. Drevje si vsaki lejko skrči i vküp sklade, Zadružni logar de pa küpe čuvao, dokeč si je ne zvozite. Pot je lepa i gda do toplejši dnevi, si je s kravami z lehka pripelate. Na več let se morete na te način poskrbeti z drvami. Srednja Bistrica. Vu Marijinem iméni se zahvalüjeva vsem darovnikom z Srednje i Gornje Bistrice, ki so darüvali za ponovlenje kapele v Srednjoj Bistrici i tüdi tistim, ki so z dobre vole pomogli z težaki ino z faringom. Kreslin Ivan, Vagnar Štefan, bivši župan. občinski sluga. Po državi. Kralica Marija je obiskala Zagreb, gde so posvetili zavetišče za srednješolsko mladino. Njeno Veličanstvo je Zagreb jako slovesno sprejeo. Kratki glasi. V Savi sta se potopila brodar Gyuro Cvetič i sin, gda sta pri občini Proleščici pelala v čuni kukorco. Na sredi Save se je čun prnvrno i oba sta najšla smrt v zamazanih valovaj Save. — Večkratnoga vlomilca i tova a, Osojnik Franca, 19 letnoga dečka je austrijska oblast zaprla. Kradno je doma i tam — Vmorili so poleg Novoga mesta na Malom Platniki Goršetovo Ano, sestro vertinjino. Bila je vsikdar svaja v bogatoj hiši, gde ne bilo dece, ki jo je povzročilo neredno pilo, — Zupanc Stanka, nevarnoga tata je prijela oblast v Kranji. — Baritonist v Zagrebačkom narodnom gledališči, Slovenec Bugšeg Rudolf, je vmro. Večer je ešče spevao pred kralicov, drügi den je že mrtev bio. Kak hitro pride večnost, ka se niti ne zavedamo. — Przv. g. Dr. Jeglič nadškof so obiskali novo cerkev i faro sv. Cirila i Metoda, ki se je ustanovila poleg staroga pokopališča sv. Krištofa v Ljubljani. Faro vodijo Frančiškani. — Deset malih pojbičov bi rado vidilo Afriko. Skrili so se v Dubrovniki na ladjo „Junak“ med vreča i bi srečno prišli v Afriko če ne bi veliki viher ladje nazaj prisilo v pristanišče dubrovniško. Tü so prekdani oblasti. — PREKOSNICE. Stari odbor pred občinskimi volitvami sestavi plakate, na šterih se tiska : Volite nas, če ščete da pride občinska uprava v dobre roke. Novi odbor po volitvaj : Naši Volilci so poslühnoli glas staroga odbora, zvolili so nas, ka bi občinska uprava prišla v dobre roke. Stari odbor je prepadno. Okoli po sveti. Nega več norcov. Dr. Sackel, Zdravnik v Beči je iznajšo sredstvo, z šterim se lejko zvračijo norci. Norc dobi 100 ali 150 injekcij z vrastvom, ki se zove ihsulin, pa je čeden postao. Ar je pa insulin jako močen čemer, se more pri injekcijaj davati tüdi protičemer. — Norcov tak ne bo več, bedakov pa ostane dosta, ar proti bedastoči ne mogoče gornajti nikšega vrastva. Mesinski svetilnik. V Mesinskom zalivi v Siciliji, država Italija, zidajo velikanski svetilnik, ki bo ponoči kazao pristanišče i pot ladjam. Nad svetilnikom bo stala velika Marijina podoba z vencom na glavi, šteri bo sveto. Pod podobov stoji daleč viden napis : „Moj blagoslov nad tebom i tvojim mestom.“ Staro izročilo pravi, da je dobra mati Mariji z gornjimi rečmi nagovorila neko pobožno düšo, šteroj se je prikazala v Messini. Svetilnik bo vužgao Marconi v Jeružalemi, potom radio valov z večnoga posveta na Kristušovom grobi. Kratki glasi. Tri leta je spala v spalnom betegi neka ženska v okolici Linca v Austriji. Gda se je zbüdila, je bila sama kost i koža. - Gda se rak začinja i je še ozdravliv, se to lejko dožene po trditvi zdravnika dr. Rudolfa Linksa, ki je po preiskavanji mrtvih lüdi prišo do toga spoznanja. — Za dva milijona dinarov si je dao napraviti William Burder, amerikanski milijonar avto, šteri v ednoj vüri pre- vozi 285 km. — Če bi te peneze lačnim razdelo, bi meo še hitrejši avto, ki bi ga milijarde km. daleč odpelao: v lepa nebesa. — 300 letnico obhaja letos občina Oberammergao v Nemčiji, ka njeni prebivalci igrajo Kristušovo trplenje. — Vu Franciji obstoji 170602 drüštev. — Prvi fiaker je vozo v Parizi leta 1662. Voz z šestim sedalom se je prikazao na vulici i pešce ki so po blati do kolen gazili. 4 NOVINE 19. novembra 1933. gorzvao kočiš na kola, da je odpela za malo plačo domo. Večer je te prvi fiaker stano pred palačov, na šteroj je bila naslikana podoba „svetoga Fiakrija“. Po njem se je potem začeo zvati voznik za „fiakera“. — Vilim Kavanang, Amerikanec, se je vádlo, da brez henjanja spije 80 kriglinov pive. Spio je 75, a drügi den so ga najšli mrtvoga. Žalostna vadlinga ! — Ljapčev, bivši bolgarski ministerski predsednik je vmro od raka. — Heinrich Franc, čestnik bečkoga parlamenta je bio pred 17 leti v boji streljen pri Pasulii. Krugla je ostala v teli i semtam vandrala. Bila je v prsaj, poleg obisti i nazadnje je prišla v bedro, ka so jo lejko z malov operacijov vövzeli. Zdaj jo v žepi nosi čestnik, odket več nemre nikam vandrati. — Iz premoga so v Nemčiji v mesti Beuthen postavili spomenik za pokojne vojake. Iz premoga so napravili po edno trügo, to je 38 trüg na spomin 38 mrtvih vojakov i na vsako zapisali ime ednoga pokojnoga. Te trüge so zložene v spomenik na šetališči. Od naših v tüjini. S. Betlehem. Katoličanska cerkev sv. Jožefa obslüžava 20 letnico svojega obstoja. — Vmrla je Domiter Ana, žena Domiter Štefana. — Gospod župnik E. Horvat so obiskali svoje teško betežne farnike. Najšli so jih osem. — Evangeličanski mladinski klub je obdržao svoj banket. (Am. Slov. Glas.) Francija. „Poslala sam Vam g. urednik naročnino, pa nesam dobila odgovora, če ste jo sprejeli. Sam posrednje zdrava. Naj Vas Bog ešče dugo žive, ka te nam pisali M. List i M. Ograček. Obojega radive čteve z sestrov pa naše krščanske Novine i to nesamo novosti, nego predvsem, evangelij, ki nam je v tüjini jako potreben. Prav srčno pozdravlavi vas g. vrednika, najne stariše i rod pa vse naročnike.“ Balažic Anica i Marta, Biilandiere. — Hvala obema za lepe pozdrave. Naročnino smo sprejeli. Vrednik. — „Prečasti gospod ! Pred osmimi meseci, gda sam vas prosila za svet, ali bi šla ali bi ne šla v tüjino, bi bilo dosta bole zamene, če bi vas bogala i ne bi šla v to robsko tüjino. Ali vse sam si tak lepo predstavlala, kak bom lepo zaslüžila i pomagala dragim domačim i nesam se mogla protipostaviti glasi, ki mi je vsikdar doneo. Zdaj sam pa spadnola tü v težave, da ne zaslüžim več kak doma v šterom mesti. V kontrakti mam preci lepo plačo, napisano : 185 frankov mesečno. A moj gospodar si tü računa vkraj za potne stroške 57 frankov mesečno. Na konci leta mi bo odtegnjena lepa svota 684 frankov. I zdaj mi ne ostaja več kak mesečno 128 fr. Gde so pa moji stroški za obleko i drügo vse? To je francoska dobrota, od štere Vnogi senjajo v lüblenoj domovini. Najbolše je pač doma ostati ali konči v bližnjoj okolici. Doma bar lejko vsaki Bogi slüži po miloj voli. Tü pa? Jokala i prejokala sam, da dve nedeli nesam mogla k svetoj meši. Ednok je gospodinja bila betežna, drügoč pa za volo snega. Eti so velike planine i cerkev je pol vüre daleč. Gospod župnik so jako dober gospod, bila sam že trikrat pri spovedi. Lüdje so pa tü jako slabi, posebno moški. Žalostno je prebivati med takšimi lüdmi, o zato pa tak vroče želem domo v svojo domovino. Čez leto dni se ščem vrnoti v svoj rojstni kraj, naj se zgodi kajšteč. Prečastiti gospod ! Prosim vas, molite za me, da ostanem verna Marijina hčerka, da bom hodila po poti pravice i si tak zagotovila sveta nebesa.“ Pismo Plej Mariče v Cue de Malbo iz Črensovec, na g. Bakan Štefana, dühovnika na Hotizi. Borzo dela v M. Soboti bi prosili za odgovor, jeli pravilno ravna Plej Mariče gospodar ali pa ne ? Po katoličanskom sveti Kratki glasi. V Dublini na Irskom je vsaki šesti človek vsaki den pri svetoj meši. Irski poslanci so v parlamenti zahtevali, da se postavi križ v parlament, v sodne. dvorane, v senat i na vsevučilišča, zapovedane svetke i nedele pa se naj prepove vsako vekše delo. Nedela po Risalaj XXIV. Na spomin 1900 letnice svoje križne smrti, Gospod Jezuš, po svojih svetih ranaj reši grešni svet! Evang. sv. Mat. XIII. Vu onom vremeni, pravo je Jezuš vnožini priliko eto; Spodobno je kralestvo nebesko k muštarskomi zrni, štero je vzeo človek i posejao je vu svojo njivo, štero je toti najmenše med vsejm semenjem; gda pa zrasté, vekše je od vsega zelenja i drejvo bode tak, da ftice nebeske prihajajo i prebivajo na njegovi vejkaj. Drügo priliko je njim pravo : Spodobno je kralestvo nebesko k kvasi, šteroga je vzéla ženska i zmesila ga je vu tri drevenke mele, dokeč se je vse skvasilo. Eta je vsa gučao Jezuš vu prilika vnožini: i brezi prilik je nej gučao njim, da bi se spunilo, ka je povejdano po proroki govorečem: odprem vu prilikaj vüsta mo a, vö povejm skrita od začetka svejta, Muštarsko ali gorčično zrno pomeni Matercerkev, štera je po predganji nevučenih apoštolov postala drevo, pod šteroga senco so stopili vsi narodi sveta. To drevo bo tem vekše zavetje davalo, kem bole verno mo spunjavali svoje verske dužnosti. Mali kvas, ki prekvasi dosta mele, isto pomeni. Kvas more biti naša živa vera, ki prekvasi celo naše živlenje. Gospodarstvo. Kontrola meda. Vse panoge našega gospodarstva se dnes den trüdijo, da kem več in bolše pridelajo i té pridelek v peneze spravi o po najbolšoj ceni. Edna izmed mnogih panog našega gospodarstva je tüdi rojarstvo. Bilo bi jako naopačno, če bi mi v toj panogi zaostali na tistoj stopnji kak so bili naši dedeki. — S tem pa ne trdim, ka bi vse staro zavrgli i se lotili popolnoma nekaj novoga, ešče mogoče ne popolnoma preizküšenoga. — Držimo se srednje poti, ar je ta najbokša. Obdržimo vse staro, ka je dobro i vzemimo tüdi novo dobro i oboje zdrüžimo v edno praktično, koristno celoto, štera nam bo donašala največ dobička. Kontrola meda — to je preglejüvanje meda — je za nas novo. Ne pa to novo za drüge naprednejše države, šterih rojarska drüštva že leta dugo izvajajo kontrolo meda z jako lepimi uspehi. Vsi ro ar je ste trdno osvedočeni, ka našega medenoga pridelka, posebno v dobrih letinaj, ne moremo potrošiti doma. — To pa iz dvojega zroka : 1. Mi sami smo krivi, ka se v našoj najbližanjoj okolici med ne troši v takšoj meri kak bi to človek pričaküvao. To pa zato, ka smo premalo podjetni za uspešno reklamo. 2. Naše lüdstvo je malo povčeno od hranilne in zdravilne vrednosti meda. — Prisiljeni smo ga izvažati. Na svetovnom trgi pa je mogoče konkurirati samo s prvovrstnim blagom. Takši med se pa pridobi samo na te način, ka ga posebna kontrolna komisiji oceni i ugotovi njegovo kakovost. Nato dobi tisti med kontrolne znamke i samo na podlagi teh znamk se bo dobro tržo na svetovnom trgi. Tü pa vala pregovor: „Neje vse zlato, ka se sveti“. Da bomo tüdi slovenski rojarje zadostni vsem želam i zahtevam odjemalcov meda, je „Čebelarsko Drüštvo za Slovenijo izdalo pravilnik za kontrolo meda. Te pravilnik je razdeljen na tri dele : A. Navodila za vodstvo podrüžnic. B. Kontrola C Navodila za producente (pridelovatele meda.) Ar je pri nas ešče večina rojarov ne- organiziranih v „Čebelarskom društvi,“ je sveta dužnost vsakše organizirane kotrige delati na to, ka vsaki rojar postane kotriga toga društva. (Dale.) Pošta. Marič Jan. M. Sobota. Za letos vse plačano. Dajč Karol. Širine. Na 1. 1934 ostalo Din. 25. Bomo pošilali M. list. Horvat Etelka. Zagreb. Višek od letošnje naročnine kam naj spišemo, ali za novo naročnino, ali v kakši drügi namen ? Prostovoljna javna dražba. Na predlog dedičev ležeče zapuščine po pokojni Gomboc Heleni, pos. v Gerlincih št. 1 se vrši dne 21. novembra ob ½ 10uri na licu mesta v Gerlincih prostovoljna javna dražba nepremičnin ležeče zapuščine Gomboc Heiene vl. št. 3 d. o. Gerlinci, obstoječih iz njiv, travnikov in gozdov, hiše št. 1 z gospodarskim poslopjem in škednjem v skupni izmeri ca 20 kat. oralov. Prodajalo se bo po parcelah. Izklicna cena, pod katero se ne prodaje, znaša za oral 3000—5000 Din. — Dražbene pogoje se lahko vpogleda pri podpisanem sodišču med uradnimi urami v sobi št. 20 Sresko sodišče v Murski Soboti, dd. 1. dne 10. novembra 1933. Za tiskarno Balkanji Ernest, Dolnja Lendava. — Izdajatelj in urednik : Klekl Jožef, župnik v pok., Črensovci. Pred oblastjo odgovoren: Jerič Ivan, dekan v Dolnji Lendavi.