Leto XVII., št. 11}
o pravcužtvo. ^jutMjaoa, mumjeva ulica 6. — reietoc šL 8122, 3123.
3124, 3125, 312«* liiseratni oddelek: Ljubljana, Seleo-Durgova Oi. i — Tel 3392, 8482. Podružnica Maribor; Gosposka ulica
št- LL — Telefon St. 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica flt
i. — Telefon St. 190. Računi pn pošt. Ceh. za vodili: LJubljana St. 11.842, Praga čisto 78.180. vvien St. 105.241,
Ljnbljana, torek 1$. septembra 193$
Cena 2 Din
Odmevi Nfirnberga
V	nedeljo je bil z velikimi paradami in svečanostmi zaključen kongres nemške narodno socialne stranke v Nurn-bergu. Kongres je bil po svojem pomenu in obsegu precej več, kakor so kongresi strank v demokratičnih državah. V hitlerjevski eri je tudi Nemčija stopila v vrsto držav, ki jim je parlament samo še zunanji okrasek državne organizacije, toleiiran predvsem zaradi tradicije. Zato je razumljivo, da je tembolj zrasel pomen strankinega kongresa kot najvišjega političnega organa. To velja tudi za mozemstvo, ki je čedalje bolj prisiljeno upoštevati na kongresu objavljene politične programe in politične smernice. Čeprav zbrane množice o njih ne razpravljajo in ne sklepajo, marveč jih le sprejemajo na znanje. Toda pri današnjem ustroju političnega življenja v Nemčiji postaneta nauk aii načelo, ki ju na kongresu proglasi Hitler ali kak njegov poob:aščenec, že samo s tem, tudi nauk in načelo vseh milijonov hitierjevih somišljenikov. Zato so gesla vsakoletnih hitlerjevskih kongresov izredne važnosti tudi za inozemstvo.
V	nedeljo zaključeni letošnji kongres hitlerjevske stranke zasluži z mednarodnega vidika pozornost zlasti v dveh pogledih. Na njem je bila prvič jasno formulirana nemška zahteva o vrnitvi kolonij; poleg tega je bil ves kongres prežet nenavadne ostrine proti boljševizmu. Težko je reči, kateri izmed teh dveh zunanje političnih, programatičnih točk gre v sedanjem mednarodnem položaju večji pomen. Po splošnem razpoloženju v Evropi sodeč bi se zdelo, da je druga točka trenutno bolj aktualna in bolj pomembna za bližnji razvoj dogodkov na našem kontinentu. Glede na domneve na pričakovane zunanjepolitične akcije Hitlerjeve Nemčije, zlasti pa glede na posledice, ki jih utegne povzročiti, pa se zdi, da gre prednost nemški zahtevi po vrnitvi kolonij, ker tvorita, kaikor znano, sestavni del Hitlerjevega programa o zrušenju »versajskega diktata«, katerega vse ostale točke so že izvedene. V Berlinu že namigujejo, da bo Nemčija ob prvi mednarodni priložnosti sprožila tudi vprašanje kolonij, katerega rešitev n. pr. že sedaj postavlja kot pogoj svojega morebitnega povratka v Ženevo. Prav tako je verjetno, da bo ž njim manevrirala tudi za kulisami sestanka ta-kozvanih lokarnskih sil, ki je napovedan v jeseni, če ne bo celo sestanka samega v naprej prejudicirala baš s tem svojim kolonialnim vprašanjem.
Hitler se je potrudil, da bi nemško zahtevo po vrnitvi kolonij kolikor mogoče objektivno utemeljil. Zato je izostalo to pot sklicevanje na nekdanjo posest odvzetih kolonij in s tem utemeljevanje kolonialne zahteve na historični podlagi. Nemško potrebo po večjem prostoru pod solncem dokazuje to pot Hitler v prvi vrsti z vidika socialnih in gospodarskih momentov. Očividno je ta argumentacija prikrojena za to, da vzbudi v nemškem narodu nekakšno kolonialno mistiko, ki mu jo je že poprej skušal vcepiti že propagandni minister Gobbels. Obenem pa naj bi ta argumentacija vzbudila simpatije za nemško zahtevo tudi tam, kjer bi iz drugih razlogov mogel obstojati odpor, n. pr. v Italiji, ki si nemške navzočnosti v Afriki, še manj pa v Sredozemlju gotovo ne želi, ki pa je sama vodila svojo abesinsko ekspedieijo v znamenju borbe »za boljše mesto ped solncem« in proti »krivični razdelitvi« kolonialne posesti. Pa tudi angleško javno mnenje je doslej že večkrat pokazalo svoje simpatije do načelne nemške upravičenosti do kolonij, le da je pri tem vedno izvzelo — angleške kolonije.
Hitler je torej v svojem niirnberškem ekspozeju skušal vplivati predvsem na »vest« kolonialnih držav, ne da bi že sedaj postavil tudi konkretne zahteve. Zadovoljil se je s tem, da je kolonialno vprašanje samo načelno ventiliral, vse drugo bo že kako odvisno od razvoja... Toda kakšnega razvoja? Že sedaj lahko rečemo, da je Hitlerjeva zahteva naletela v vsej Angliji in tudi v dominionih na strnjen odpor, ki ga dokumentira v svojih komentarjih zlasti časopisje angleškega imperija. Odgovorni angleški državniki pa so nemške kolonialne pre-tenzije že ponovno zavrnili. Marca 1935 je tedanji angleški zunanji minister John Simon cel0 uradno sporočil Hitlerju, da »ne more biti niti govora« o od-stopitvi kakšnega britanskega mandatnega ozemlja«.
Navzlic temu splošnemu odporu proti nemški zahtevi pa Anglija zaradi nje še ni vznemirjena. London očividno za sedaj še ne pričakuje na tem polju nobene radikalne geste z nemške strani, še najmanj pa kakega novega »izvršenega dejstva«. Edina možnost, ki se Londonu zaradi Hitlerjevih kolonialnih izjav zdi verjetna, je morda nova ekonomska organizacija svetovnega kolonialnega sistema, ki naj bi po londonskem mnenju onemogočila nove teritorialne zahteve na tem polju. Italija je glede nemške kolonialne zahteve rezervirana in je ta njena rezerviranost nedvomno v zvezi s tehtnimi pomisleki, ki jih pa italijansko zunanje ministrstvo za sedaj še noče formulirati. Indiferentna pa je Fran-
dan, razen pooedeljka. {Naročnina znate mesečno Din 25-— £a inozemstvo Din 40.—
Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5- Telefon
3122. 3123. 3124, 3125. 3126 Maribor, Gosposka ulica 11. Telefon St- 2440. Celje, Strossmayerjeva ulica 6tev. 1. Telefon št. 65
Rokopisi se ne vračajo.
MALA ANTANTA BO NADALJEVALA SVOJO DOSEDANJO POLITIKO
Bratislavska konferenca je bila včeraj končana — Službeni komunike obravnava vse pereče mednarodne zadeve
Bratislava, 14. sept. AA. Danes ob 15. se je končalo zasedanje stalnega sveta Male antante v Bratislavi. Pred sklenitvijo zasedanja so predsednik vlade dr. Stojadinovič, predsednik češkoslovaške vlade dr. Hodža. run umski zunanji minister Antone-scu in češkoslovaški zunanji minister dr. Krofta skupno sprejeli novinarje v hotelu Carlton. Češkoslovaški zunanji minister dr. Krofta, ki je sedaj predsednik stalnega sves ta Male antante, je prečital francoski komu? nlke o bratislavskem zasedanju stalnega sveta. Komunike se g^asi.
Stalni svet drža? Male antante se je sestal v Bratislavi 13. in 14. septembra 1936 pod predsedstvom češkoslovaškega zunanje ministra Kamila Krofte.
1.)	Po podrobni proučitvi splošnega po* ložaja in vseh problemov, ki se posebej tis Pejjo teh treh držav, Je svet ugotovil, da oss novne črte skupne politike ostanejo iste> kakor so bile označene pri poslednjem sestanku sveta v Beogradu meseca maja. Vse tri države so tudi v bodoče odločene z naj. iskrenejšim prizadevanjem voditi tradieios nalno politiko splošnega miru in lastne varnosti. Tudi nadalje ostanejo globoko vdane ideji miroljubnega sodelovanja tako na pos liričnem kakor na gospodarskem polju ter so voljne sodelovati za izvedbo te misli z vsemi državami, ki jih navdaja enako do= bra volja.
2.)	Enega izmed najbistvenejših činitei ljev te politike predstavlja za države Male antante tudi nadalje Društvo narodov vzlic težkočam, ki jih zdaj preživlja. Naše tri države ostanejo zveste" njegovim načelom, pre„ pričane, da ženevska ustanova ohranj svojo veljavo glede trajne ureditve med državami. Zato so te tri države odločene, da se pridružijo edino tistim prizadevanjem, ki bodo usmerjena tako, da ukrepe ugled Društva narodov in da ohranijo organizaeijo miru.
3.)	Regionalni dogovori, ki jih Mala an* tanta priporoča že od leta 1921. pomenijo po njeni sodbi v tem pogledu ze'o važno dejstvo. Ta ureditev celega kompleksa vprašanj, ki so v zvezi z lokarnsko pogod= bo, bo predmet posebne pozornosti držav Male antante. Toda sistem varnosti, ki naj se tako ostvari, se ne sme omejiti samo na zahod, ker takšna de'na ureditev nikakor ne bi uredila problema splošne evropske varnosti in zato ne bi obrodila pravega po? mirjenja, neobhodno potrebnega xa gospodarsko obnovo, ki je Evropi in prav vse* mu svetu potrebna. Države Male antante so se zmerom zavzemale za potrebo sistema, ki bi izpopolnil »rganizacizjo miru. Tudi zdaj ostanejo na tem stališču. Ker je
pa negotovo, ali ho močj y kar najkrajšem času priti do tega tako zelo ielenega re» zultata, tri države po nobeni ceni ne opu« ste nače'a ki je zmerom vodilo njihovo »kupno politiko. Odločene so okrepiti svojo varnost in še tesneje in stvarneje združiti vse sile. pri čemer bodo seveda nadaljeva* le politiko ohranitve razmerja živahnega in tesnega sodelovanza z drugimi državami, razmerja ki si ga je vsaka izmed njih ustvarila.
4.) Glede drugih drža? ne bodo tri države prenehale s prizadevanji, ki jim je namen, da s temi državami ohranijo naj. boljše razmerje. To velja v prrl vrsti *a sosede, ki žele z njimi ohraniti in razvijati kar najboljše razmerje soseščine. Res. da je vzdrževanje takšnega položaja odvisno tudi od zadržanja teh držav samih. Države Ma'e antante zato globoko obžalujejo, da je moralo njihovo razmerje do Avstrije trpeti zaradi dejstva, da je Avstrija zavrgla vojaške določbe saintgermainske mirovne po« godbe. Postopek, ki ga je Izbrala Turčija v vprašanju morskih ožin, je pokazal, da imamo še druge metode in ne samo meto« do dovršenega dejstva, ki mora samo Ško« dovati dobri soseščini med državami. Sicer pa izražajo države Male antante npanje, da se takšne kršitve obstoječih obveznosti ne bodo več ponovile, in so se sporazumele glede sklepov, ki bi jih v takšnem primera sprejele.
4.) G<ede na debate o notranji politiki posameznih evropskih držav, zlasti glede na dogodke na Španskem, izjavljajo države Male antante kategorično tisto, kar so že večkrat naglasile: slej ko prej bodo skru-pulozno izvajale politiko nevmešavanja v notranje zadeve katerekoli države. V nobe. nem primeru pa tudi ne bodo dovolile vmešavanja katere države v svoje lastne zadeve, ne v nobeno vprašanje svoje notranje politike, prav tako pa se bodo strogo vzdr* ževale v kakršnihkoli okoliščinah politike intervencije nasproti drugim državam. V vsem poudarjajo politiko spoštovanja notra« nje politike vsake države, ker bi vsaka dru« gačna politika mogla le povečati napetost med evropskimi državami.
6.) Svet ie posvetil posebno pozornost lobi
vprašanja poglobitve gospodarskega merja med državami Male antante, in vprašanju zbližanja na tem polju z dragimi državami srednje Evrope, zbližanja. za kate* ro je dr. Hodža, predsednik vlade češko« slovaške republike, že prej dal pobudo. Go; spodarski svet Male antante, ki se sestane oktobra t 1., bo proučil načrte, ki so jih izdelali strokovnjaki, in druge možnosti za
Po padcu San Sebastiana
Vladne čete so se umaknile sedaj proti Bilbau, kjer se pripravljajo na energičen odpor
Pariz, 14. septembra, d. Kakor poročajo s španske meje, so uporniške čete zasedle včeraj San Se bas ti an brez odpora. Mstni guverner Ortega je že v soboto zvečer odredil, naj se mesto izprazni in prepusti brez boja uporniškim četam. Ortega je prišel namreč do prepričanja, da je nadaljnja obramba nemogoča, tem bolj, ker je prišlo do bega rdečih miličnikov v večjih množicah. Obenem je v sob»t0 odredil vse, da bi se preprečile plenitve. Rdeči miličniki so pri svojem odhodu iz San Sebastiana odpeljali vsa živila, ki so bila še v mestu, kakor tudi naprave radio-po-staje, ki je tvorba več tednov edino zvezo z Madridom. Rdeči miličniki so po večini že v soboto zvečer odšli iz mesta v za-padni smeri proti Bilbau, kjer so za San Sebastianam napravili novo obrambno črto.	»
Guiverner Ortega je odpotoval iz mesta v nedeljo ob 1. ponoči. Odpelja.] se je z motornim čolnom proti Bilbau.Uporni-ške čete so pričele zasedati mesto v soboto opolnoči. Pred svojim odhodom so
anarhisti vrgli mnogoštevilne bombe v razna poslopja, v katerih je nato izbruhnil požar. Snoči je oddelek uporniškega topništva izvršil svečan pohed po ulicah v San Sebastianu.
Na bojišču v Andaluzaji so nacionalisti zavzeli Cempillo Almae. Pravijo, da je madridska vlada vnovič prosita BaTcelono
Portugalska oborožuje upornike
London, 14. septembra, o. Dopisnik : »Daily E*presa« poroča iz Gibraltarja, da ; je lizbonska vlada izdala nalog za oskrbovanje vojske generala Franca iz PortugaL ske z vsem vojnim materialom, ki je na Portugalskem na razpolago. Portugalske oblasti naj dopuste svoboden prevoz vojnega materi )ala ter žavijenjskih -potrebščin.
Dopisniku »United Pressa« je izjavil popoldne portugalski opravnik poslov v Londonu Francesco Calheri«: Lahko vam defi-nitivno izjavim, da Portugalska ne bo so. delovala na seji mednarodnega odbora za kontrolo nevmešavanja v španske dogodke, ker se stališče Portugalske ni v ničemer izpremenilo.
cija, ki jo v zvezi z Nemčijo trenutno manj vznemirja kolonialno vprašanje kakor vprašanje celokupne nemške kontinentalne politike.
O tej pa se ob niirnberškem kongresu ne da nič novega reči. Protisovjetska kampanja je že dolgo na repertoarju hitlerjevske politike; niimberški kongres pomeni samo njen vrhunec, v kolikor doslej še -ni bilo slišati iz ust vodilnih državnikov tako ostrih izpadov proti Moskvi in njenemu režimu. Novost je morda sam0 alarmemitui Gobbel-sov poziv Evropi, naj se v boju proti boljševizmu združi v protisovjetsko fronto, ki naj s komunizmom obračuna na mednarodnem polju. Toda tudi o tem se je zadnje čase že veliko govorilo in še več pisalo. Dejstvo je, da ni našla doslej ta pobuda Berlina nobenega pravega odmeva, niti tam ne, kjer bi jo že za radii idejne sorodnosti režimov pričakovali. Rim je tudi v tem pogledu rezerviran. Njegovi pomisleki so znani. Pred nekaj dnevi jih je povsem jasno izpovedal eden izmed Mussolinije-
razširjenje gospodarskih odnošajev v okviru Male antante. Gospodarski svet se ho prav tako tudi ukvarjal z vprašanjem gospodarskega zbližanja v srednji Evropi.
7.)	Ker je obstoječa uvedba periodnih konferenc starešin uradnih ustanov za tisk obrodila dobre uspehe, je svet sklenil, da se izpremeni v stalen organ kot pomožni organ stalnega sveta Male antante.
8.)	Prihodnje redno zasedanje sveta Male, antante bo T Ženevi ob priliki skupščine Društva narodov.
Svečan zaključek bratislavskega zasedanja
Bratislava, 14. septembra. AA, Ko je češkoslovaški zunanji minister dr. Krofta prečital komunike, je povzel besedo predsednik vlade in zunanji minister dr. Milan Sto-jadinovič. V nekaj besedah je izrazil toplo hvaležnost mestu Bratislavi in njegovim prebivalcem za prisrčni sprejem, prav tako pa tudi vsem navzočnim novinarjem, ki so s svojim delom med zasedanjem stalnega sveta Male antante pripomogli v znatni meri k vzajemni politiki treh zavezniških držav in k veliki politiki miru in mednarodnega sodelovanja.
Za dr. Stojadinovičem je govoril rumunski zunanji minister Antonescu. Tudi on je izrekel svojo zahvalo. Nato je pa zunanji minister dr. Krofta na javni seji v navzočnosti novinarjev zaključil sedanje zasedanje stalnega sveta Male antante.
Dr. Stojadinovič se je odpeljal v Prago
Bratislava, 14. septembra. AA. Nocoj ob 17.30 se je predsednik vlade in zunanji minister dr. Milan Stojadinovič odpeljal iz Bratislave Bratislavčani so mu priredili prisrčen razstanek. Na vsej poti od hotela do postaje so bile ulice polne ljudi, ki so z robci in vzkliki viharno pozdravljali dr. Sto-jadinoviča.
Pri razstanku na postaji so bili tudi predsednik češkoslovaške vlade dr. Milan Hodža, rumunski zunanji minister Antonescu, češkoslovaški zunanji minister dr. Krofta in mnogo drugih uglednih osebnosti.
Predsednik vlade dr. Stojadinovič se je odpeljal proti Pragi.
Antonescu v Bukarešto
Bratislava, 14. septembra- o. Po končani konferenci Male antante, se je rumunski zunanji minister Antonescu nocoj ob 22-preko Budimpešte vrnil v Bukarešto. Na Češkoslovaško se bo vrnil 28. oktobra, ko
bo spremljal rumunskeea kralja Karola, ki bo napravil oficielni obisk prezidentu ČSR dr. Benešu. Ju gos lo venski ministrski predsednik in zunanji minister dr. Stojadinovič odpotuje jutri zjutraj v spremstvu češko« slovaškega ministrskega predsednika dr. Hodže na lov v Zlohovice pri Brnu, od tam pa v Prago in Plzen, kjer si bo ogledal Škodove tovarne. Morda bo odpotoval tudi v Ustje ob Labi, kjer si bo ogledal tamoš-nje kemične tovarne.
Velike manifestacije v Bratislavi
Bratislava, 16. septembra, r. Snoči je Bratislava '7. veličastno manifestacijo navdušeno in prisrčno pozdravila državnike Male antante. Manifestacija se je začela ob 19.30. Že mnogo prej pa so napolnile nepregledne množice ves ogromni trg pred hotelom Car!tonom. Množice so prišle z zastavami. godbami in lampijoni. V prvih vrstah so bile Sokolice v narodnih nošah, nato Sokoli. skavti, razna društva in množica drugega občinstva.
Ko so se predsednika vlade dr. Stojadinovič in dr. Hodža ter zunanja ministra Krofta in Antonescu pojavili na veliki terasi hotela Carlton. so jih množice navdušeno pozdravljale. Vojaška godba je zasvirala pozdrav. Nato so združena pevska dru&tva zapela Bendlov zbor »Svoji k svojim«, potem pa je v imenu prebivalstva pozdravil oba ministrska predsednika in zunanja ministra dr. Miroslav Vrškovec. Zahvalili so se jim dr.-Krofta dr. Stojadinovič in Antonescu. Dr. Stojadinovič je rekel:
»Iz bratske Jugoslavije vam prinašam bratske pozdrave, prijateljstvo za prijateljstvo. zvestobo za zvestobo. Tebi, bela Bratislava. ki ležiš ob istem modrem Dunavu. kakor naš lepi Beograd, pa prisrčna hvala za sprejem, ki ga ne bom nikoli pozabil«.
Množice so priredile dolge in viharne ovacije zavezniškim državam in njih predstavnikom. Vojaška godba je odigrala vee tri himne, potem pa so se manifestacije nadaljevale v sprevodu po mestu.
Naša delegacija za ženevo
Beograd. 14. septembra, o. Na redaem zasedanju Društva narodov v ženevi bodo zastopali Jugoslavije*: ministrski predsednik in zunanji minister dr. Stojadinovič, poslanik v Parizu dr. Purič, profeoor ljubljanske univerze dr. Andrej Gosar, šef odseka za Društvo narodov v zunanjem ministrstvu žarkQ Gavrilovič, stalni delegat Jugoslavije pri Društvu narodov dr. Ivan Subotjč iin tajnik zaman jega ministrstva Slavko Stojkovič.
Hitlerjev zaključni govor
Narodni socializem napoveduje boljševizmu boj na
življenje in smrt
vih najožjih sodelavcev v zunanji politiki, Virginio Gaida, direktor polurad-nega »Giornale d' Ita.lia«, ki je odikrito namignil, dia. Italiji ni do tega, da bi na osnovi svojega notranjega režima ustvarjala kakršnokoli mednarodno fronto, ki bi medna* odno udarnost nasprotnih režimov, zlasti pa sovjetskega, le še povečala.
Hitlerjeva Nemčija nima tako slabe diplomacije, da ne bi bila poučena o razpoloženju merodajnih činiteljev v drugih državah. Zato trenutno še ni jasno, kakšen cilj ima ta tako podčrtana protisovjetska kampanja. Nekateri so mnenja da gre v veliki meri za novo vodilno geslo v notranji politiki, drugi zopet sodijo, da se bo s p«, močjo svoje protisovjetske devize Nemčija skušala izogibati jasni odločitvi glede obnove lokarnske pogodbe in glede povratka v Društvo narodov. Tudi nekako opravičilo ža forsiracio oboroževanje vidijo nekateri v izjavah o sovjetski nevarnosti. Kdo ima prav, se bo moralo šele pokazati.
Niirnberg, 14. septembra, br. Kongres nemške narodne socialistične stranke je bil danes zaključen z veliko vojaško parado, ki naj simbolično dokaže tesno povezanost hitlerinna z narodno vojsko. Pri tej svečanosti so sodelovale vse vrste orožja, letalstva in mornarice. Skupno je nastopilo 18.000 oficirjev in vojakov. Nad mestom se je pojavil tudi zrakoplov »Hin-denburg«.
Kancektr Hitler je zaključil kongres z dnljšrn govorom, v katerem je najprej čestital nemški vojski k njenemu novemu razvoju in naglašal, da nemška vojska ne služi prenapetemu šuvizinizmu, marveč, da je njena edina naloga čuvati in braniti Nemčijo. Tlo bo nemška vojska, prevzeta z narodno^sooialisrtičnim duhom, storila vselej iin v vsakih okoliščinah. Naj pridejo še tako resni časi, nikoli ne bodo našli Nemčije obupane ali omahljive. Bojaz-ljivci ne čuvajo svobode, bodočnost pri-pado hrabrim. Živimo v zelo težkih časih. je nadaljeval Hitler, in s skrbjo gledam na razvoj v Evropi. Takilfevana demokracija razjeda vedno bolj evropske narode in države. Demokracija dela narode nesigurne in neodporne. Demokracija je oni kanal, po katerem se širi boljševiški strup. ki vse bolj zastruplja Evropo, dokler ne bo popolnoma otrpnila.
Dogodki v Španiji ti a; bol j dokazujejo, kako en sam boljše viški upor na eni strani daje pogum zapeljanim množicam v drugih državah in jemlje pogum tudi on'm, ki bi bi'i prvi poklicani, da nastopijo z vso odločnost io proti boljševiškemu zastrupljanju. Spanfja naj postane svareči zgled in resen opomin vsem evropskim državnikom. Če bodo te metode, ki se jih poslužujejo sedaj, ostale še n idol je, bodo prišli v Evropi na k'milo boljševiki in tedaj bo Evropa utonil" v morju krvi, evropska kultura in civilizacija pa se bo po 2.500 letih morala umaikniti največjemu barbarstvu. Ne zapira ;mo oči pred <0 nevarnostjo. Tudi ob te.i uri pozivam ves nemški narod, naj se še boli trdno kakor dos'ej oklene svoie države in zavzame bojne pozicije, da odvrnemo to največjo ne-varrut ne samo o^ N"mfiie. marveč O"1 vse Evrope Ne borimo se 7" po? n-es+i/. man-e" se borimo za svo*> bo^^čn^st. 7A svoio domov:no. za sv<->;i mladino in ?v>-t? otroke. V te™	t-^n-.itku
smatram za notr'br"v da znova <K»o'.ovVp
la ne bo odlogi'" Ve vilo marv*? vero in vo"a. M' smo	siv>7rv>!; n« loist.
ni kož« i" če ie din*"	vri-
ni in reda ie to nos'edica trdne volie in čvrste vere narodnega socializma. Narod-
no-sociailistični duh mona zato prevevati ves narod in vso državo. Le tako bomo mosjli boljševizem odvrniti in ga popolnoma uničiti.
V svojih nadaljnjih izvajanjih je Hitler ostro okrcal meščanstvo, o katerem je dejal, da je bilo vselej zaradi svojega omahovanja coklja vsakega pokreta. Narodni socializem ne pozna omahovanja. Danes ne velja več geslo: Kdor hoče, marveč geslo: Vsakdo mora. Prežeti čvnste volje in trdne vere v kontno zmago bomo rešili Nemčijo iz sedanjega kaosa v lepšo in srečnejšo bodočnost. Trdma volja, čvrsta vera m močna pest naj bo 4 udi v bodoče glavno orožje narodnega socializma.
Množice so sprejele Hitlerjeve besede z di^ictrajnimi ovacijami. Kongres je bil zaključen s parado čet pred kancelarjem in povabljenimi 0osti
Ribbentrop o nemških vojaških ciljih
London. 14. septembra, o. 0 položaju v Evropi je i/javil novi nemški poslanik v Londonu Ribbentrop uredniku »News Ohromela«. da je res zelo napet, vendar pa nemška vlada še vedno ne veruje, da ni mogoče obvarovati miru. Največja neumnost je trditev, da pripravlja Nemčija vojno proti Ri!siji. Nenrški kancelar ni v nobenem svojem govoru pozobil na^lasiti potrebo ohranitve mini v Evropi. Bil bi najslabši način pripravljanja bodoče vojne, če bi se vedno srovorilo o miru. Mi ne stremimo za tem. da bi ločili Francijo od Ansrlije. marveč želimo sodelovati z niima. Nemčija dela 7. vsemi svojimi silami za ohranitev miru, toda ne ve se. ali bo to njeno prizadevanje uspelo. Če se bo Nemčija kakorkoli zapletla v kakršnokoli vojno, ne bo ta vojna nikoli imperialistična, ker Nemčija ne stremi za tem. da bi razširila svoje meje na tuj račun. Vojna, v kateri bo Nemčija sodelovala, bo samo vojna za idejo proti dmji ideji. Mi se nikoli n<> bomo borili proti Franciji ali Rufi-ji. temveč samo proti ideji, ki stremi ra tem. da bi uničila našo lastno ideologijo.
»Nesvs Chronicle« piše da želi Nemčija, naj bi se Evropa razdelila v dva sovražna tabora. N;jmč:j*' se hoče pogajati o vprašanjih zapadne Evrope brez posrerlne<ra ali neposrednega sodelovanja Rusije. Francija pa ne bo pristala na noben zapadno-evrop-ski pakt v tako tesnih mejah.
Protiitalljanski blok? I Beležke
Italijanski listi o ciljih najnovejše angleške politike
v sredozemskem bazenu
Rim, 14. septembra, o. V zvezi z najavljenim odhodom številne turške delegacije v London, objavljajo italijanski listi obširne članke, v katerih se bavijo z bivanjem kralja Edvarda v Jugoslaviji, Grčiji in Turčiji. Čeprav je kralj Edvard potoval incog-nito, zatrjujejo italijanski listi, da se je sestal z vodilnimi osebnostmi. Sestanki so imeli po pisanju »Tribune« za cilj, da se sredozemske državo zopet pridružijo angleški politiki. Posebno je treba upoštevati prisotnost angleškega vojnega ministra Duff Cooperja.
Značilen je tudi nenadni obisk turškega 7unanjega ministra Ruždi Arasa v Atenah. S tem obiskom se bavi zlasti »Giornale d' Jtalia«, ki pravi, da je v najtesnejši zvezi z razgovori, ki sta jih imela angleški kralj
Edvard in predsednik turške republike Ke-I mal Atatiirk v Carigradu. Sedanji grški diktator Metaxas je velik* prijatelj Italije in je
v zvezi s tem obisk Ruždi Arasa v Atenah pred odhodom v London popolnoma jasen. Sredozemska protiitalijanska zveza, ki je bila ustvarjena v času 3ankcij pod vodstvom Anglije, formalno sicer ne obstoja več. piše »Gazzetta del Popolo«, toda najnovejši dogodki dokazujejo, da angleška diplomacija ponovno pospešuje ustanovitev protitalijanskega bloka, ki naj bi bil instrument angleške politike na Sredozemskem morju. Po vesteh iz Londona se bodo tam vršila tudi pogajanja o utrditvi Dardanel. Angleži sami ponujajo Turčiji denar in orožje, kar je popolnoma razumljivo.
Zblfžanje med Anglijo In Turčijo
Angleški kralj se vrača v Anglijo — Komentarji listov o pomenu njegovega potovanja po vzhodnem Sredozemlju
London, 14. septembra, b. Kralj Edvard se bo te dni po večtedenski odsotnosti zopet vrnil v London. Listi obširno pišejo o njegovem povratku in objavljajo ob tej priliki tudi preglede o njegovem potovanju ter o pomenu sestankov, ki jih je imel ob tej priliki z raznimi državnimi poglavarji in državniki.
Dobro informirani »News Chronicle« je mnenja, da so bili s političnega vidika velikega pomena zlasti sprejemi angleškega kralja na Jadranu, nadalje njegov obisk v Grčiji, ki bo nedvomno pripomogel do najožjega sodelovanja med Grčijo in Anglijo v Sredozemlju, prav posebno pa razgovori s predsednikom turške republike Atatiir-kom. Kralju Edvardu je uspelo prepričati turške kroge o vrednosti angleško-turške kooperacije v vzhodnem Sredozemlju. Politični pomen teh razgovorov je toliko
večji, ker so se vršili v navzočnosti turškega ministrskega predsednika Ismeta in zunanjega ministra Ruždi Arasa. Angle-ško-turška kooperacija pa bo nedvomno prišla še do večje veljave po obisku turškega ministrskega predsednika Ismeta v Londonu. Sodelovanje obeh držav, ki je prišlo do izraza že na konferenci v Mont-reuxu, pa ni samo političnega, temveč tudi vojaškega in gospodarskega značaja.
»Daily Telegraph« poroča, da se je neki britanski firmi že pred meseci posrečilo skleniti važno pogodbo za postavitev velike jeklarne v Turčiji v vrednosti 2 in pol milijona funtov. V Londonu pričakujejo, da bodo tej pogodbi v kratkem sledile še druge, posebno sedaj, odkar je že podpisana tudi trgovinska pogodba med obema državama, ki nudi dovolj široko osnovo za investicije angleškega kapitala v Turčiji.
Naraščajoče nezadovoljstvo delavstva
v Italiji
Rim, 14. septembra, o. Me roda j ni italijanski krogi so vedno bolj vznemirjeni zaradi naraščajočega nezadovoljstva širokih ljudskih množic, zlasti pa delavstva v tovarnah orožja dn municije. Poviišanje mezd 7<a. par odstotkov, ki ga je odredila vlada pred dnevi, ne pomeni mnogo, ker so cene življenjskih potrebščin poskočile skoro za tretjino in še vedno naraščajo. Upravne oblasti kaznujejo in zapirajo trgovce, kii se ne drže določenih cen, toda tudi to ne za-
leže dosti. Zaradi teh notranjih razlogov se tudi vedno bolj čuti vtpliv španskih dogodkov. Zadnje dni na veliko zapirajo de lavce, zlasti v Milanu, Genovi, Turinu in Benetkah. V Palermu sta eksplodirali včeraj dve bombi, ki so jih podtaknili proti-fašisti na policijskem kcmisarijatu. V mestu Termi, kjer je največjia italijanska tovarna orežja, je bilo aretiranih 300 delavcev, ker so priredili manifestacije za madridsko vlado.
Nemčija za odgoditev lokarnske konference
Rim, 14. septembra, o. >Giornale dTta-]ia« poroča, da Nemčija ni pristala na pr;d!og Angljje glede sklicanja lokamske konference za 19. oktober v Londonu. Nemčija smatra, da je ta konferenca diplomatsko premalo pripravljena in da je potrebna temeljita izmenjava misli, za kar bo treba najmanj še tri mesece. Novi nemški poslanik v Londonu Rjbbemtrop bo nastopili svoje mesto šele v drugi polovici oktobra, vendar pa je že sedaj v Stalnih zivezah z vodilnimi angleškimi po-
litiki. Rimski list naglaša, da je Nemčija pripravljena skleniti pogodbe v nenapa-danju z vsemi državami, razen z Rusijo. Nemčija tudi odklanja sodelovanje na vsaki konferenci, pri kateri bi sodelovala Rusija. »Giornale d'Italia« vidi v tem ve lik neuspeh angleške diplomacije fa napoveduje, da bo ostala brezuspešna tudi j akcija za nevtralizacijo dogodkov v Španiji in akcija za preureditev Društva narodov.
Rydz Smigly za sodelovanje z Malo antanto
Varšava, 14. septembra, g. Veliko pozor* nost je v političnih krogih zbudil razgovor z bivšim poljskim zunanjim ministrom Za« leskim, ki je oseben prijatelj generalnega inšpektorja Rydz Sniiglvja in ki ga eni a tra; jo za njegovega zunanje-političnega svetova Ica^ Izjave Zaleskega so tem bolj važne, iker že več tednov govorijo, da se bo zopet vrnil v aktivno politiko. Poleg tega piše vladni list :žKurir Codzienny< o možno« sti odstopa zunanjega ministra* Becka. Za« leski je izjavil, da se pomen poljskosfran-roskeca zbližanja in finančne pomoči, ki dopušča šele sedaj modernizacijo poljske vojske, ne omejuje samo na obnovo vojaškega ravnotežja, ki ie bilo omajano z uvedbo dveletne vojaške službe v Nemčiji temveč se tiče tudi celotnega položaja v Evropi. Rvdz Smigly je pripravljen za sodelovanje z Malo antanto, zaradi česar se more v kratkem pričakovati popuščanje na= petoeti v odnošajih med Prago in Varšavo.
Francosko-poljska trgovinska pogajanja
Pariz, 14. septembra,. AA. Francoski trgovinski minister Paul Bastide je snoči od potovail v Katovice in Krakov. Novinarjem je izjavil, da gre za sklenitev nove trgovinske pogodjbe med Francijo in Poljsko. Potrebne priprave so sedaj končane, prava pogajanja pa se bodo pričela v oktobru.
Goring pojde v Varšavo
Varšava, 14. septembra, o. Tu so razširjene vesti, da bo pruski ministrski predsednik general Goring takoj po niirnberškeni kongresu narodno-sociaPstične stranke obiskal Varšavo in sicer na izrecno željo Hitlerja, da Ife bo pri poljskem zunanjem ministru Becku informiral o dogovorih, ki jih je sklenil Rvdz Sm:gly v Parizu.
Proces proti atentatorju na kralja Edvarda
London, 14. septembra. AA. Danes se je pričela sodna razprava proti Georgeu Mac Mahonu, ki ga obtožnica dolži, da je 16. julija v Hydeparku, ko se je angleški kralj peljal na svečanost izročitve zastav gardnim polkom, motil red s tem, da je v kraljevi bližini potegnil revolver in hotel nadlegovati vladarja pri izvrševanju državnih poslov, že od zgodnjega jutra je čakala pred sodnim poslopjem velika množica ljudi, da bi dobila prostor v dvorani.
Po prečitanju obtožnice je Mac Mahon na sodnikovo vprašanje mirno odgovoril, da se ne čuti krivega. Tudi je tajil vsak zločinski namen.
Porota ga je po zaslišanju prič glede dveh točk obtožbe oprostila, proces pa se nadaljuje, da se dožene, ali je nezakonito potegnil revolver z namenom, da bi vzne miril kralja. Glede izpovedbe neke priče, po kateri je bil Mac Mahon ob koncu oktobra 1. 1935. v zvezi z neko državo zaradi vohunstva, za kar je dobival od nje denar, je Mac Mahon izpovedal, da so ga agenti te države skušali pripraviti do tega, da bi kaj storil zoper angleško vlado. Moral bi ubiti kralja pri letni reviji, za kar bi dobil denarno nagrado. Devet drugih oseb bi ga imelo spremljati, da bi mogel po izvršenem atentatu pobegniti.
V nadaljnjem poteku razprave je izjavil Mac Mahon, da nj mel namerna vznemirjati kralja. Njegovo dejanje je bilo edino sredstvo, da se krVj zaščiti ker bi sicer nastopili drugi. Na vprašanje predsednika, kake koristi bi bile v tem, ako bi bil kralj ubit, je izjavil, da j s eden izmed vzrokov za to, da bi se gotovi deli angleškega imperija vrnili oni inozemski državi, s katero je bil v zvezi, ako kralj ne bi več bil na oblasti. Poleg tega Vejika Britanija ne bi bila več tak0 zmožna intervenirati v zunanjih zadevah. Sodišče je proglasilo Mac Mahona glede tretje točke obtožnice za krivega ter ga obsodilo na eno leto prisilnega dela.
Justifikacija pesnika Jacinta Benaventa
Stockholm, 14. septembra, g. Kakor poročajo listi, je švedska akademija prejela brzojavko nacionalne junte v Burgosu, da je bil španski pesnik Jacinto Benavente. ki je bil svojčas odltikovan z Nobelovo nagrado, v Madiridu justificiran.
Občinske volitve v Sloveniji
V	nedeljo je bil v Novem mestu shod JRZ, ki o njem poročamo na drugem mestu. Na shodu je govoril tudi banovinski tajnik JRZ bivši minister dr. Fran Kulo-vec. V svojem govoru je med drugim sporočil, da bodo splošne občinske volitve za Slovenijo v nedeljo dne 25. oktobra.
JNS v vrbaski banovini
V	volilno borbo v vrbaski banovini, kjer bodo v začetku oktobra splošne občinske volitve, živahno posega tudi Jugoslovenska nacionalna stranka. Narodni poslanci Milan Božič, Nedeljko Praljak in Ante Kovač so imeli zlasti v nedeljo celo vrsto shodov in sestankov, od katerih sta bila posebno velika ona v Jajcu in Mrkonjič-gradu. Sinoči se je vršilo veliko zborovanje v Banjaluki.
Nar. posl. Josip Cvijetič prireja v zadnjem času številne sestanke v ogulinskem srezu, ki ga zastopa v narodni skupščini. V vseh občinah, kjer se to še ni zgodilo poprej, je obnovil strankine občinske organizacije.
Izidi nedeljskih volitev na Hrvatskem
Preteklo nedeljo so se vršile občinske volitve v 41 občinah savske banovine. Kakor pri prvi seriji volitev, ki so bile pred tedni, tudi pri teh volitvah ni bila udeležba velika. Gibala se je po večini pod 50% Najmanjša udeležba je bila v občini Jeze rane v srezu Brinje, kjer je izmed 2249 vo-lilcev glasovalo samo 551, torej samo 24°/o. j Značilen je izid volitev v občini Duga Re-J sa, ki ima 1648 vpisanih volilcev. Tu sta bili dve kandidatni listi: oficielna lista HSS z nosilcem Jankom Boljarom in od dr. Mačka nepriznana lista z nosilccm Mijom Bro-zovičem. Glasovalo je 980 volilcev. Zmagala je nepriznana lista z nosilcem Brozovi čem, ki je dobila 515 glasov, propadla pa je oficielna dr. Mačkova lista, ki je dobi la 465 glasov. Ta izid je tem bolj presenetljiv, ker je dr. Mačkovo glasilo »Hrvatski dnevnik«, tik pred volitvami službeno proglasilo, da je smatrati one pristaše HSiS, ki bodo glasovali za Brozovičevo lista, za odpadnike, ki so se sami izključili iz stranke. Povsod drugod so zmagale liste HSS. ki so bile razen dveh ali treh primerov cepljenja, povsod edine vložene liste.
Minister Jankovič o rešitvi hrvatskega vprašanja
Na shodu v Negotinu je minister Gjura Jankovič med drugim govoril tudi o združeni srbijanski opoziciji, o dr. Mačku in hrvatskem vprašanju. »Naša želja je — tako je poudarjal — da stopi združena opozicija na plan kot stranka z jasnim in izraženim programom, ker bi bila lahko to naša partnerka v politiki. Ali težko je verjeti, da bi mogle združene starine Aca Stanojevic, Ljuba Davidovič in Joca Jovanovič voditi pozitivno politiko, ko potrebujejo več me sccev, da podpišejo eno pismo s kakimi sto besedami. Sam dr. Maček se je prepričal o njihovi neodločnosti, zato tudi njihove akcije ne uvažuje več. Dr. Maček in vsi ostali politiki so se lahko prepričali; da vlada dr. Stojadinoviča ne vprašuje, ali se naj kaka javna dela izvršijo na Hrvatskem ali v Srbiji, marveč samo, če so ta dela s stališča državne in narodne politike potrebna To je delo na polju popolne ravnopravnosti vseh pokrajin in vseh državljanov. Tako delo bo vrnilo pri Hrvatih izgubljeno vero v politične ljudi v Srbiji in z vzpostavljenim zaupanjem bodo ustvarjeni potrebni pogoji za pogajanja v vseh vprašanjih, ki zanimajo Jugoslavijo, pa tudi Hrvatsko. Mi smo za to tu, da delamo v zadovoljnost vsega naroda in vseh pokrajin. Zadovoljen narod pa se bo lahko sporazumel v vsem in o vsem.«
Minister dr. Beftmen o vojni proti korupciji
Minister dr. Behmen je imel v nedeljo shod na Visokem v Bosni. V svojem govoru je podal bilanco 14 mesečnega dela Sto-jadinovičeve vlade. Izvajal je med drugim: »V državi vlada mir, kakor do sedaj še nikdar. Naša država je postala pravi eldora-do za turiste, ne samo za navadne tujce, marveč tudi za vladarje velikih evropskih držav in člane njihovih rodbin. To lahko služi v ponos naši državi, a to je vsekakor zasluga režima današnje vlade. S svojo politiko pomirjenja strasti smo popolnoma uspeli. A ne samo to, zasigurali smo narodu tudi zaslužek. Danes se po vsej državi v vseh pokrajinah, da, po vseh srezih izvršujejo velika javna dela. S tem je ljudstvo prišlo do zaslužka. Ko govorimo o javnih delih, je treba spregovoriti tudi o korupciji. Prej je v naši državi korupcija zavzela že nevarne razmere. Nobeden večji državni posel se preje ni mogel izvršiti, da se za njega ni povezala korupcija. S svojim poštenim delom in s svobodno javno kritiko smo napovedali vojno korupciji. Ona mora biti v naši državi uničena.«
Razbit shod borbašev
»Politika« poroča iz Pirota, da je bil v nedeljo v tamošnjem hotelu Esnaf shod g. Hodžere, ki je govoril o politični situaciji. Priporočal je svojim pristašem, da v občinah, kjer ni njihovih laetnih list, glasujejo za liste združene opozicije. Pri tem je nastal v dvorani velik hrup. Skupine zboro-valcev so klicale: »Dol Hodžera! Dol fašizem! Živela demokracija!« G. Hodžera ni mogel nadaljevati svojega govora in shod je bil predčasno zaključen. Kateri stranki so pripadali zborovalci, ki so shod razbili, iz poročila »Politike« ni razvidno.
VoJaSka uprava v Palestini
Jeruzalem, 14. septembra, o. Novi poveljnik angleških vojaških sil v Palestiui general Dyll je danes prispel ▼ Jeruzalem ter je takoj prevzel vrhovno poveljstvo. Sklical je posvetovanje vseh klavnih poveljnikov in izdal navodila za nadaljnjo akcijo pri zatiranju arabskega upora. Arabci so osredotočili sedaj svojo akcijo na sabotažo vzdolž petrolejskega voda, ki vodi iz Iraka preko Palestine do Haiifa. Vsako noč cevi na mnogih krajih navrta-jo m petrolej zažgejo. Angleške oblasti nimajo dovolj vojakov, da bi ves pretro-lejski vod na palestinskem ozemlju za-stražile. Dosedanjij civilni guverner je že obvestil arabski odbor, da je prešla vsa oblast na armado in da se ne more več pogajati z zastopniki Arabcev. Izrazil je upanje, da bo arabski odbor kmalu ustavil stavko, arabski voditelji pa še niso rriče-sar odgovorili.
Odhod kralja Edvarda z Dunaja
I Dunaj, 14. septembra, d. Angleški kralj Edvard Vin. je snoči ob 20.30 cdftotoval z Dunaja preko Pariza v London.
Curih, 14. septembra. w. Angleški kralj Edvard je opoldne pripel semkaj. Ker njegov prihod ni bil znan javnosti, se je na kolodvoru zbralo le malo ljudi. Kralj je takoj odšel na letališče ter ob 13.36 v svojem privatnem letalu odpotoval v London.
Problem vsake matere
je prehrana otrok. Dajte
deci dnevno vsaj eno skodelico SaJvomalta, potem bo zdrava in odporna in dobro napredovala v šoIL Salvomalt krepi kosti, pospešuje prebavo in povečuje tek. Salvomalt je dobrega okusa in stane samo: škatljica 100 gr. Din 10.—, 250 gr. Din 20.—, 500 gr. Din 38.—» 1 kg Din 72.—.
afvomaft
IZDELUJE: ZAGREBAČKA DIOl*. PIVOVARA I TVORNICA SLADA, ZAGREB.
Nedeljski shod JRZ v Novem mestu
V nedeljo je bil v Novem mestu shod JRZ, ki je bil prirejen pod naslovom ^Slovenski tabor«. Kot govornika sta bila napovedana minister dr. Krek in dr. Kožul, obljubljen pa tudi dr. Korošec. Prišel je samo dr. Krek. Notranji minister dr. Korošec je poslal »slovenskemu taboru« naslednjo brzojavko: »Zelo mi je žal, da se zaradi preobilnega dela ne morem udeležiti dolenjskega tabora v Novem mestu. Vse zborovalce iskreno pozdravljam in želim taboru kar najlepši potek.«
»Slovenec«, po katerem posnemamo vse to poročilo, trdi, da se je tabora udeležilo 10.000 ljudi, ob enem pa ugotavlja, da je bila udeležba ljudstva v Novem mestu neprimerno večja, kakor ona na taboru v Mengšu. O tem shodu pa je takrat »Slovenec« pisal, da se je zbralo na njem 15.000 ljudi. »Slovenec« torej očividno ne uporablja vedno enakega merila za štetje udeležencev.
Na shodu sta govorila poleg drugih minister brez portfelja dr. Krek in banovinski tajnik JRZ dr. Fran Kulovec. Minister dr. Krek je poudarjal, da vlada danes politična svoboda za vse stranke in da je pravica za vse enaka. Kritiziral je »bivši diktatorski režim«, ko je za vsakim človekom »stal žandar, špijon in ovaduh«, dočim sedaj »živimo v drugačni dobi«. O kmečkih dolgovih je rekel, da je za njihovo ureditev »nešteto predlogov, toda vsi so si edini v tem, da če kmet ne more pla-
čati, da mora kdo drug plačati meet» njega. Kako, v kakšni obliki in obsegu, to ugotoviti je naloga vlade. Vprašanje bo rešeno še tekom tega ali prihodnjega meseca z uredbo.«
V nadaljnjih svojih izvajanjih je dr„ Krek omenil tudi hrvatske očitke, zakaj jer-bivša SLS šla v Beograd. Rekel je, da je to storila zaradi tega, da tam brani slovenske interese. :>Pri tem smo se ravnali po preprostem receptu slovenskega kmeta: če so zunaj nalivi, toča. viharji, takrat sedi za pečjo, ko pa minejo, gre vesi. Kadar je v Bslgradu grdo in hudo vreme, da pravi zastopniki ljudstva ne morejo nič opraviti, ostanemo doma, kadar pa se da kaj napraviti, moramo hiteti tja.«
Banovinski tajnik JRZ dr. Fran Kulove^ je govoril tudi o avtonomiji in o tem med drugim rekel: »Mi od svojega programa nismo odstopili in nikoli ne bomo. Mi zahtevamo polno samoupravo. Zahtevamo, da se nam prepusti sorazmeren del naših dohodkov in naših davkov.«
Dr. Kulovec je razpravljal končno e-ljudski fronti in rekel, da tvorijo slovensko ljudsko fronto pristaši bivše SLS. Ne more se dovoliti, da bi kdo slabil slovensko skupnost. »Dali smo svobodo, da se moro govoriti in pisati, ni pa ta svoboda zato, da bi se izrabljala v razdiralne namene. Proti takim ljudem bomo nastopili z v*> ostrostjo, ker nam je za slovensloe in državne interese.«
Odlikovanja
Beograd, 14. septembra, p. Na predlog kmetijskega ministra so odlikovani v priznanje zaslug za. pospeševanje in povzdi-go kmetijstva med drugimi:
Z redom Sv. Save IV. stopnje: Jože Bur-gar, posestnik iz Hraš pri Kranju; Anton Novak, posestnik iz Družmirja, srez Slo-vcnjgradec; Vinko Stopar, šolski upravitelj v Velenju; Ljudevit Kuder, posestnik pri Sv. Pongracu, srez Celje; Ivan Obers, posestnik iz Ositervca, srez Novo mesto; Alojzij Stuhec, župan v Stari Novii vasi, srez Ljutomer; CLril Lekan, upravitelj ve-ieposestva pri Veliki nedelji, srez Ptuj; Franc Prolog, posestnik v Zagorici, srez Ptuj in Pavel B-itnar, protojerej v Crnom-lju.
Z redom Sv. Save V. stopnje: Benko Kopnik. posesitniik v Podkraju, srez Pre-valje; Luka Kržišnik, posestnik v Orlici, srez Pre val je; Josip Janežič, posestnik v Stari vasi, srez Brežice; Andrej Murnik, posestnik v Cerkljah, srez Kranj; Ivan Turk, posestnik v Lešju. srez Šmarje: Jo-srip Žefran, posestnik v Ponikvi, srez Šmarje; Anton Bajuk, posestnik v Grašici, srez Metlika; Ignacij Koren, trgovec v Metliki; Ignacij Pevec, posesitnik v Št. Vidu, srez Litija; Henrik Lazarini, veleposestnik v Krškem; Ivan Zerdrn, posestnik v Dolnji Lendavi; Josip LebaT, predsednik občine Kapce, srez Dolnja Lendava; Matej Na-potnik, posestnik na Topanjskem vrhu, srez Konjice; Ignacij Potočnik, posestnik v O koški vasi, srez Konjice; Ferdo Magdič, posestnik na Cvenu, srez Ljutomer; Gregor Repanšek, posestnik v Homcu, srez | Kamnik; Jakob Virjerot, posestnik v Ol- '
ševku, srez Kamnik: Ivan Kovač, posest-* nik na Rovtah. srez Logatec. Fran Debevec posestnik v Begunjah, srez Logatec; Anton Perhaj. posestnik a* Malih Laščah, srez Celje; Silvester Klun. posestnik v Slatmiku, srez Celje; Ivan Zupan, posestnik v Begunjah, srez Radovljica, Ivan Repmc, posesitnik na Brodu, srez Radovljica: Sirrufrr Kitek. posestnik v Hrastju. srez Maribor, desni breg: Fran Lo^ar, posestnik pri Sv. Duhu. srez Gomjigrad; Fran Bricelj, pru sestnilk v Gaberskem, srez Iraški; Ivan G«-beršek, posestnik v Globokem, srez Bre_ žice, Fran HaTtman. posestnik v Sedcah, srez Škofja Loka: Fran Schmid. posestnik, v .Seloah, srez Skof.ja Loka; Ivan Dolinšek, posestnik v Kamnici, srez Maribor-levi breg; Anton Bedemčič, posesitmk v Brc ju r srez Ljubljana _ okolica in Anton Ravni, bar, župnik v Šmarju, srez Ljubijona-oko-lica.
Francoski bojevniki v Skoplju
Skoplje, 14. septembra. AA. Skopeljsk*. občina je priredila snoči francoskim bojevnikom v Oficirskem domn banket, ki se ga jo udeležilo okoli 300 povabljencev. Dane« so francoski bojevniki v vojaških tovornih avtomobilih v spremstvu mnogih zastopnikov vojske, društva rezervnih častnikov in vojakov. FlDAC-a in raznih drugih korportv-cij odšli na francosko vojaško pokopališča, kjer je bila spominska svečanost. Francoski bojevniki so odšli tudi v Hraim slave. Ob 3. poldne so se francoski bojevniki s posebnim vlakom odpeljali v Beograd.
Vedno nove stavke v Franciji
Španski duhovniki pri papežu
Castel Gandolfo, 14. septembra. AA. Papež je dopoldne sprejel duhovnike, ki so pribežali iz Španije. V svojem nagovoru je izrazil svoj gnus nad državljansko vojno, ki divja na Španskem. Posebno ostro je kritiziral propagando, ki stremi za tem, da požene ves svet v katastrofo. Govoril je tudi o preganjanju, ki mu je izpostavljena kato-iška cerkev na Španskem. Po preizkušnji, ki jo je doživela v Rusiji, na Kitajskem, v Mehiki in Južni Ameriki, je sedaj izpostav-jena novim preizkušnjam na Španskem. Na concu svojega govora je papež blagoslovil španske duhovnike, med katerimi je bilo več škofov.
Pariz, 14. septembra, z. Ministrski predsednik Leon Blum je včeraj osebno odpotoval v Lille, kjer jo izbruhnila velika stavka tekstilnega delavstva, da bi posredoval v tem sporu in dosegel čimprejšnjo poravnavo. Blum se je ves dan pogajal s predstavniki delavstva in z zastopniki delodajalcev, toda vsa njegova posredovanja so t>ila brezuspešna. Končno je Blum sestavil delodajalcem ultimat, na - katerega morajo odgovoriti do danes popoldne. V svojem ultimatu zahteva Blum. da se mora spor v interesu javnega reda in miru v državi čimprej končati. Blum vztraja na sklenitvi nove kolektivne pogodbe, povišanju mezd in rešitvi vseh ostalih spornih vprašanj. Sporno je še vpra-šanie volitve obratnih zaupnikov in odstotka povišanja mezd. V teku 24 ur po preteku ultimata mora biti sklenjena nova pogodba in v teku nadaljnih 24 ur ge mora delavstvo vrniti na delo. V vladnih krogih pa se boje, da bodo delodajalci Bln-mov ultimat odklonili, kar bi položaj zelo poostrilo. Komaj se je snoči Blum vrnil v Pariz, ga je že čakalo poročilo, da grozi v alzaško-lotaringiški industriji izbruh generalne stavke. Delavstvo bo danes sklepalo o proglasitvi stavke, ki bi zajela okrog 100 tisoč delavcev v&eh industrijskih panog. Tudi v drucrih krajih države se stavkovni Dokret, ki ga vodijo komunisti, povsod šili.
Navodila Moskve francoskim komunistom
Pariz, 14. septembra, o. Tukajšnji nacionalistični listi poročajo, da je vrhovno vodstvo komunistov izdalo nalog francoskim komunistom, naj skušajo povsod osla^ti oblast v Franciji ter naj postavljajo nesprejemljive zahteve, da bi oslabili državo. Nadzorstvo nad izvajanjem te propagande bo izvrševala komintema, V Parizu samem je 500 skrivnih skladišč orožja za komuniste.
Vremenska napoved
Zemunsko vremensko poročilo: Jasno T'
večji zahodni polovici države, oblačnost prevladuje v vzhodnih in južnih krajah. Temperatura jc padla v vsej državi, le v vzhodnem delu je nekoliko zrasla. Mini-mal na temperatura Mrzle Vodice 2, maksimalna M oster 28 stopinj.
Zemunska vremenska napoved za danes: Pretežno jasno z nekoliko oblakov v se-vernozra hodnem in vzhodnem delu. Temperatura brez posebne izpremembe." Solnce vzhaja ob 5.16 in zahaja ob 17.49.
Dunajska vremenska napoved za torek: Možnost prihoda deževja od zapada, ponoči nekoliko topleje.
Postani in ostani član Vodnikove družbe i
Zakaj se pogajanja o kolektivni pogodbi tekstilnih delavcev še niso pričela
Objava kr. baltske uprave v Ljubljani
Ljubljana, 14. septembra.
Od kr. banske uprave smo prejeli:
V ponedeljek, dne 14. t. m., bi se bila imela pričeti pogajanja o predlogu kolektivne pogodbe tekstilnih delavcev, ki ga je izdelalo društvo podjetnikov tekstilne stroke za dravsko banovino v Ljubljani. Pogajanj bi se bili imeli udeležiti za podjetnike člani omenjenega društva, za delavce pa delavski zaupniki, ob posredovanju inšpektorja dela. Pogajanja se niso mogla pričeti, ker delavstvo v tekstilnih tovarnah v Kranju in Škofji Loki še ni izpraznilo zasedenih objektov. Posredovanje gospoda bana, da se štrajk povrne v zakonito obliko in da se v ta namen, v znak spoštovanja tuje lastnine, pred vsem izpraznijo neupravičeno zasedeni tovarniški objekti, je uspelo v vsej banovini, razen v tovarnah v

Kranju in Škofji Loki. Povsod so zmagali trezni razum, pravna zavest in disciplina, samo v Kranju in Škofji Loki je delavstvo pod vodstvom maloštevilnih neodgovornih prevratnežev ostalo nedostopno za vse razloge in za vse prigovarjanje.
Ce se tedaj pogajanja o kolektivni pogodbi niso mogla pričeti, kakor je bilo zamišljeno, so temu krivi delavci v tekstilnih tovarnah v Kranju in Škofji Loki. Za vsak dan, ki na ta način gre v izgubo, so odgovorni oni. Oblastvo, ki je poklicano, da ščiti splošne interese in koristi skupnosti, ne more prekrižanih rok gledati, kako večina razsodnega delavstva trpi škodo zaradi nerazsodnosti manjšine. Ukrenjene so mere, da se razsodnemu delavstvu izpolnijo obljube, ki so mu bile dane.
častna zmaga na zelenem bojišču
Eden izmed številnih zanimivih trenutkov pred vrati Beograjčanov: Vratar Platz prav na desni ubrani zunaj pred golom s pestjo prav nevarno žogo. Makovec in Jež (v belih dresih) sta skombinirala nevarno situacijo, ki je drugače ni bilo mogoče razčistiti. Zemljič v ozadju je povsem pasiven v trdnem pričakovanju prvega gola
Minula nedelja je v športnem pogledu Ljubljani zopet vrnila nekaj ugleda, obiskovalcem prvenstvenih tekem pa vlila novo uvest, da naš nogomet vendarle ni tako pri tleh, kakor bi nekateri radi. Za prvo serijo državnega nogometnega prvenstva je vladalo po vsej <Mavi veliko zanimanje in ni čuda, da so se listi s svojimi napoved-bami široko razpisali. Vsi veliki listi v državi z edino izjemo slovenskih so pisali z avtoritativno nezmotljivostjo o izidih prvih petih prvenstvenih tekem. SK Ljubljano so pri tem kratko in malo dali v koš češ, lahko bo Jugoslaviji, ki gre v Ljubljano po dve sigurni točki. Pri tem so iz muhe delali »Iona zaradi nekaterih igralcev, ki so tik pred tekmo izstopili iz kluba. Zagrebški listi so pa vedeli poročati še. da bo ta »krita« posebno dobro storila »SK Čakovcu«, ki
bo zdaj vendar mogel obračunati s svojim ljubljanskim nasprotnikom.
Mi si v svojih poročilih nismo delali utvar, prav tako nismo pred tekmo pozabili opozoriti na prejšnja srečanja Jugoslavije z Ljubljančani, na srečanja, ki niso kaj častna za sedanjega favorita v državnem prvenstvu in da kričave napovedi še ne pomenijo zmage. Prav smo imeli! Krivi preroki so se blamirali in tisto o dveh točkah je bilo treba toliko spremeniti, da Beograjčani niso prišli po dve točki, temveč so jih v Ljubljano prinesli.
Želimo le. da bi nedeljski uspeh naših nogometašev ne premamiL temveč jih še vzpodbudil k vztrajnosti in spopolnitvi igre, kajti le v napredku bodo mogli obdržati uspehe, kakršnega so si tokrat pravično in pošteno priborili.
Nevaren požar sredi Kamnika
Požrtvovalni gasilci so obvarovali mesto velike nesreče
Kamnik, 14. septembra Včeraj je bilo v Kamniku na Grabnu že-gnanje. Graben pripada v pogledu prazno? vanja žegnanja pod znano cerkev na pokopališču na Žalah in iz davnih časov se je ohranil običaj, da si mora vsak hišni gospodar ta dan zate-kniti za klobuk petelin* kovo nogo. To je tako zvani in znani gra* benski krampeljc, ki so ga tudi letos slo* vesno praznovali. Po kosilu pa je kmalu po 13. uri \-6e spravil pokoncu požar, ki je nastal v go ✓iarskem poslopju gostilne pri Grogu, bas sredi dolge vrste hiš.
Gospodarsko poslopje te znane kamniške gostilne na Grabnu stoji pravokotno na hišo in se drži dveh gostiln; Grogove in Bun« d rove. Po^-opje je dolgo nad 40 metrov in •ima 4 velike prostore: klet, Mev, šupo in avtomobilsko garažo. V visokem podstrešju je prostor za živinsko krmo. Zdaj je bila v njem naložena nova mrva obeh košenj in pa večja zaloga slame, v šupi pa je bila tudi mrva. Klet je polna vina, v hlevu pa je mukalo 6 volov, določenih za izvoz. Garaža je bfla k sreči prazna. Ob 13. in 10 minut so opazili oblak dima, ki je prodrl
z opeko krito streho nad šupo in naslednjo minuto je že gasilska tromba pozvala k po* žaru. Razumljivo je, da je takoj pol Kamnika v diru prihitelo na Graben.
Gledanem se je nudil nenavaden prizor, kakršnega je redko videti. Požar eo opazili šele, ko 6e je ogenj v šupi dobro zasidral in prodrl streho, ki se je kmalu z glasnim truščem sesula. Slama in 2000 kg 6ena nad hlevom je nud lo dovolj netiva. Visoko v zrak je segal plamen in grozil obema gostilnama. Kakor bi trenil, je prodrl ogenj že do obeh gostiln, od katerih loči gospodarsko poslopje samo tenek požarni zid. Od silne vročine se je na Bundrovi hiši vne» mala že lesena ograja na hodniku prvega nadstropja, na Grogovi hiši pa okvirji oken. Z mrzlično naglico so ljudje praznili obe hiši in odnašali pohištvo na sosednji vrt.
Vse to se je odigralo morda v manj ko 5 minutah. Še minuto, pa bosta obe hiši v ognju. Če b' bilo to ponoči, ko eo ljudje pri počitku, prav gotovo. Tako pa eo bili kamniški gasilci takoj na mestu, voda poto* ka Mlinščice pa le le 30 metrov daleč. Z rekordno brzino in brezprimerno požrtvo-

Muastuute
so ugotovile, da Odo! preprečuje razvoj kali. Odo! je zaradi tega priznan kot antiseptično in bakterije uničujoče sredstvo. Kdor neguje usta vsak dan z Odolom, varuje svoje zdravlje. Zato je že splošno znana resnica, da ni po-močka, ki bi tako varoval zobe, usta, žleze in grlo kakor Odol.
SKD a,
je označilo še bolj izpopolnjenega Odola, čigar antiseptični učinki so izredno zvišani. Bakteriološki in klinični poizkusi so znanstveno dokazali, da Odol uničuje bakterije.
valno6tjo so gasile kmalu zaustavili prodiranje ognja in lokalizira»i požar. Ljudje so se oddahnili in Graben je biil rešen. Ponoči bi se tak požar izpremenil v pravo požarno katastrofo, ki b' v sklenjeni vivti hiš in gospodarskih poslopij povzročila ogromno škodo. Samo izredni naglici in po« žrtvovalnosti kamniških gasilcev se je zahvaliti, da nista zgoreli obe znani kamniški gostilni. Pohvamo moramo omeniti, da so bili takoj na mestu tudi gasilci iz Ne* velj in Duplice, v akcijo pa so stopili samo Nevljičani, čijih nova motorna brizgalna je s tem prestala svoj ognjeni krst in se sijajno izkazala. Tričetrt ure po prvem pozivu gasilske trombe je bil že ves ogenj poga-šen.
Skoda je seveda velika, ker ie pogorelo vse ostrenje, mrva in razno orodje, živino pa eo rešili iz hleva. Ker je pričelo goreči v šupi, v kateri je opoldne spal od žegna« nja odobrovoljeni berač, sumijo, da je on po neprevidnosti odvrgel cigaretni ogorek v slamo. Oblasti so ga pridržale v zaporu in ga zaslišujejo.
Prejšnji teden pa je spet gorelo pod Sv. Primožem v vasi Prapretno-Sv. Primož št-7. Posestniku Starovasniku je pogorela hiša, iz katere niso mogli nič rešiti. Zgorela je vsa oprava, obleka in živež. Pred dvs* ma letoma je že pogorelo gospodarsko pos slopje. še prej pa koča na Mali planini. Hiša je bila zavarovana za neznatno vsoto, pač pa je dobro zavarovana oprava. Sklepajo, da je ogenj nastal zaradi slabega dimnika.
dar niso mogli de<la v celoti dokončati, ker zaenkrat ne mara delati škode na polju, manjka pa tudi kredita. Izprva se je sodilo, da se delo sploh ne bo nadaljevalo, toda zdaj nam je g. prof. Balduin Saria zagotovil, da bo vodovod vendarle treba v ce* loti odkopati. Odkritje rimskega vodovoda je zlasti v Ptuju vzbudilo pozornost ob sami misli, da so Rimljani imeli te-ko inies nitno napeljavo, moderni Ptujčani pa vodovod na vsej črti pogrešamo. Prof. dr. Saria bo ostal še nekaj časa v našem mestu, in sicer slika razne rimske napise, potreb* ne za izdajo posebne knjige o rimskih izkopaninah.
Rimski vodovod bo v celoti odkopan
Ptui, 14. septembra »Jutro« je v nedeljo poročalo o rimskem vodovodu, ki je bil izkopan pod nadzor* stvom ljubljanskega vseučiHškega profesorja dr. Balduina Sarie. Ugledni arheolog bi* va dalje časa v Ptuju, vodovod pa je odkril pri Framu pod Pohorjem. Vodovod je bil napeljan od tod do Poetovia in je na« vzlic dolgim stoletjem ostal dobro ohranjen. Izdelan je v obliki vodnega kanala, širokega 50 cm, zid kanala na obeh straneh pa je debel 45 cm. Dolg je bil približno 22 km. Izkopavanje je trajalo nekaj dni, ven-
Tragična smrt uglednega trgovca
Ptuj, 14. septembra.
Kakor je »Jutro« poročalo, se je pred tednom dni ugledni ptujski trgovec in posestnik Martin VrabL, star 46 let, hudo poškodoval, ko se je prvič vozil na motornem kolesu. Prepeljali so ga nezave tnega v bolnišnico, kjer pa mu zdravniki niso mogli več pomagati in je danes umrl. V rabi je bil dolga leta član in blagajnik Trgovskega gremo ja, član uprave Združenja trgovcev v Ptuju, član načeUtva zadružne elektrarne v Ptuju, član načel-stva Mestne hranilnice in mestni svetnik. Pogreb bo v sredo ob 17. Bodi mu ohranjen blag spomin, preostalim naše sožalje'
Maistrovi borci so zborovali
Maribor, 14. septembra.
Včeraj se je vršil v dvorani Narodnega doma IV. redni letni občni zbor Zveze Maistrovih borcev. Vodil ga je zaslužni pred-sednk te organizacije prof. dr. Dolar, ki se je v uvodu spominjal umrlih članov ter nato pozdravil zastopnike raznih nacionalnih organizacij med njrmi ravnatelja Barleta kot zastopnika mestne občine, kapetana
Vodeba kot zastopnika komandanta mesta, zastopnike Zveze dobrovoljcev, zastopnike mariborske strelske družine in mariborskega strelskega okrožja. Nadalje se je spominjal /0-letnice častnega člana polkovnika Škrabarja. ki so mu navzoči priredili prisrčne ovacije.
Na predlog predsednika je bila odposlana vdanootna brzojavka Nj. Vel. kralju. Predsednik dr. Dolar je nato podal obširno poročilo o delovanju organizacije v preteklem letu in med drugim omenil, da se bodo združile vse debrovoljske organizacije v državi v posebno zvezo, ki bo imela svoj sedež v
HBD ANSS POSLEDNJI CB
ob 16., 19.15 in 21.15 uri
STENJKA RAZ IN
VOLGA ... VOLGA ... Prekrasen film junaške romantike o kateri poje ruska narodna pesem H. A. Schlettov, Vera Engel in H. George
Jutri velika barvana revija pravljic in basni za staro in mlado!
SILLY SVIRA IN PLESE
Jutri premiera! Popolnoma novo!
.Kino Union, tel. 22-21,

Beogradu. Prva seja pripravljalnega odbora te zveze bo že prihodnjo nedeljo v Trbovljah. Tu bodo obravnavali pravice dobrovoljcev in Maistrovih borcev. Obširno je poročal tudi o akciji za postavitev spomenika generalu Maistru, o čemer se je razvila daljša debata. Tajniško poročilo je podal g. Lipuž. Zveza Maistrovih borcev šteje 709 članov ter ima odseke v Celju, Ljubljani, pri Sv. Bolfenku, v Ormožu, poverjeništvo pa v Ptuju. Konjicah. Ljutomeru in Gušta-rju. Blagajniško poročilo je podal g. Petrovič. Pri volitvah je bil izvoljen za predsednika zopet prof. dr. Dolar v odboT pa gg. Malenšek, Gustin. Lukman, Žoher, Lipuž. Vari, Petrovič, Senčar, Vavpotič in dr. Ir-golič.
Gostovanje belih rojakov v Ljubljani
Skupina Črnomaljcev z igrišča. Spodaj godci, za njimi vodja z res jem, zeleni Jurij in fantje z dekleti, vsi v lepih narodnih nošah, kakor jih v resnici še nosijo doma
Belokrajinsko rajanje na letnem tek>vaa disču Ljubljanskega Sokola je privabilo v nedeljo mnogo gledalcev, ki so imeli priliko občudovati slovenske običaje, kakršni so 5e ohranjeni med skromnimi Belokra-jinci. Pohvalno je treba poudariti delo fol* klornega instituta Glasbene Matice, ki si
je nadel nalogo ohraniti in zbuditi zanimanje za pristne in samobitne narodne pesmi in plese. Glasbena Matica nam_ je do. slej organizirala prikaze narodnih šeg na* sega ljudstva s skrajnega severozapada in jugovzhoda ter nam bo brez dvoma organL zirala še druge folklorne posebnosti, ki jih
je med našim ljudstvom še mnogo. Pri tej priliki ne bo odveč opozoriti, da sipada ogled takih nastopov k izobrazbi vsakega iteligenta. 6aj tako najožje spoznava običaje svojega naroda. Pogosto se je že zgo* dik>, da so tujci o naših folklornih običajih več vedeli in jih bolje poznali kakor mi
V prestolnici nezadovoljstva
Tujski promet z bloki in kuponi v Budimpešti
Če človek hoče ali mora za svoj odmor Tazvedrilo. »naidaljno izobrazbo«, ali kakor hočete to imenovati, tiste v to namenjene kratke dni in dinarčke dobro obrniti pretehta vse možnosti, kako bi se najbolje okoristil. Polagoma ]e teko pred teboj precej raznih »prospektov«, a vmes ponudba »Ibusza«, madžarskega »Publika«, da dobiš za 45 pengov tri prenočišča v »dobro — meščanskem « hotelu, a po tri zajtrke, obede in večerje v približno 20 hotelih in restavracijah; dalje: znižana vožnja po madžarskih tleh, vodah in celo zrakovih, vstope po vseh razkazovališčih, steklenico pristnega tokajca itd. Ko še doženeš, da kupiš pengo po približno 9 Din 50 p se torej za letos odločiš za to »terro ineognito«: štefti po madžarsko znaš, za silo celo kleti, predvsem po njihovo, kakor se na tujem spodobi, soodob-no pozdraviti, čez vse ostalo pa ti bo pomagala čudežna beseda »nem tudom«. Sicer pa, kaj bi toliko: v lični knjižici za 45 P. je nebroj »kuponov«: pokažeš, 0(j-tržejo in ti dajo sobo, prinesejo obed, spuste te v svoj slavni parlament.
Ob Blatnem jezeru
Najprej bi si »počasi« ogledal Blatno jezero. Žeto jo pri belem dnevu urežeš £ez Kortoribo. In sicer z osebnim — saj
utegneš. Hm, toda takoj tam preko v Mu-rakereszturu se začne: naš vlak te neusmiljeno odfloži, njihovega, čeprav bi že v 10 minutah moral priti, ni od nikoder. In nihče ne zna n. pr. nemški. Toda glej, tam stoji gospod z naravnost pristnem »prekmurskim« obrazom. (Če bi se ravnal po raznih naših prijaznih potopiscih, bi povedal vsaj stan, da bi ga oni tam pTe-ko lahko preganjali. Kajti mož mi posebej še zaupa, da sega tudi na to stran naš živelj še dailje noter za mejo).
V Veliki Kamižj je kemaj še časa, da prestopiš. V naglici sem žal zbudil silno nejevoljo madžarskega majorja, ker sem na njegovo sveto sablo položil svojo ma-relo (a ni bila rdeča, čeprav bi bil d° nje prav tako upravičen, kakor naši alpski sosedje do svojih strašnih irhastih hlač z belimi pangeljci).
Po razmeroma kratki vožnji nas začne zajemati življenje ob »Balatomu«. Je to menda res pravo madžarsko jezero: nobenega drugega jezika ne čuješ; njih samih, glasnih in razigranih, kar mrgoli. O, in te naravnost smešno majčkene week— end hišice, brez katere (najmanj v ti oblaki) menda Budimpeštan pomeni prav tako malo, kakor star mariborski purgar brez vinograda! No, čim bolj se bližamo prestolnici, večje so in lepše, vmes prave graščine, vse pa s prekrasnimi vrtovi in
parki. Skratka: razkošje do vrha. Toda tu se križamo z »živinskim vlaknom«: morda deset, petnajst vagonov brez sedežev, da izza vrat sloneč na zapornih drogih, gleda s prelepimi, vdanimi in pohlevnimi »vo-lovskimi« očmi na stotine bonno oblečenih, a sicer cvetočih fantov in deklet, zadaj pa par vagonov samih traktorjev, plugov in bran: tako baje magnat prevaža od velejposestva do veleposestva svoje sezonske delavce...
Naš vlak se polni, da joj. Očitno se bolje uradlniske družine vračajo z dopusta. saj imamo zadnjega julija. In spet niti besedice razen madžarščine. Toda. ko se mi zazdi primerno, da že malo povprašam glede Budimpešte same, se izkaže, da so skoraj bTez izjeme najmanj »dvojezični«. In toliko ljubeznive ustreznosti, da je je že preveč, ker mi vsak priporoča v prestolnici »svojo« znamenitost. No. z mojim »Park—hotelom« so vsi zadovoljni. Malo daleč je, toda zato bom imel priliko. da se spoznam z najživahnejšimi ulicami, ki drže od obale do vzhodmega kolodvora.
Sredi »morja luči"
Preden se zavem, sem sredi »morja luči«. Če kateremu mestu pritiče ta označba, Budimpešti gotovo. Ne, da ne bi z elektriko v stranskih ulicah sicer precej štedih', se vsa brda in posebej še s stoletno patino odete bronaste kupole vele-zgradb prelivajo od tako pestrih žarometov, da je prvi vtis naravnost porazno bajen. Skozi vse to me je v moj hotel skoraj že na oni strani mesta za 2 P potegnil
taksi s skoraj bliskovito naglico; kajti »londonski« ali »pariški« pa budimpeštam-ski promet vendar še ni: stražniku ni treba trgati vseh teh avtomobilskih kolon in pešec večinoma lahko počaka, da sd potem sam izbere najkrajši prehod.
Pol ure pozneje sem že spet na obali s tistimi četrt kikmetra dolgimi kavarnami. Sam si človek slovenski sredi vsega tega silnega vrvenja! A ne dolgo... Moj Bae-dccker »Grieben«. ki mi je bil seveda že doma ves načrt mesta spravil v mezinec, sicer trdi, da je na vsakem vogalu dovolj vsah zapadnih jezikov zmožnih vodnikov, a zdi se, da bi bil moral zapisati »vodnic«. Samo zelo krepostnim ali vsaj opreznim možakom bi svetoval, da se brez bolj ali manj legit'm,nega varuštva podajo v te vrtince, ki se tam gori v Kossuthovi in Rakoczijevi utci »sprostijo« v pravi vele-tok.
Revizionizem povsod
Že sinoči so me stare skušnje svarile, da bo žarko sonce drugega dne moje oči morda nekoliko razočaralo: toda kar res stoji, tudi obstoji: lega Bude in Pešte na dveh straneh mogočne Donave je vendaT edinstvena. No, ko že imaš i »kupon« na približno peturno vožnjo, pohitiš na Voros-martv tčr in tu sedeš v enega udobnih avtobusov, ki prevažajo neverjetno število turistov po mestu. V našem je 20 Amglosaksov (pet Angležev, ostalo Američani; že na oči jih ločiš), dva Nizozemca, en Poljak, ena »planinska uniforma«, dva nad vse elegantna Italijana, (zakaj.
kar je res je res: Italijani v tem pogledu povsod prednjačijo) in jaz — za sedaj še neodrejene narodnosti; spredaj stoji vodnica in »razlaga«. Takoj spečetka: Budimpešta ima 1,400.000 prebivalcev — Grieben pa pravi 1,004.700. V sicer razkošni, a po mojem zelo malo »pobožni« cerkvi Sv. Štefana si ne more kaj, da ne bi opozorila na šop trakov, češ, da so jih poslali iz >odtrganih krajev« v dokaz, kaiko so »njih srca še vedno z njimi«. Po muzejih tako na dolgo in široko razgrinja madžarsko zgodovino, da sem si naposled dovolil prijateljski pošepet. češ. pripadnikom velikih narodov zadostuje, če vedo. kaj gledajo io jih zgodovina malih narodov ne zanima. a me je s sumljivim pogledom zavrnila, da je njih — pet in dvajset milijonov! — Toda pogled z griča Sv. Gelerta tja dial na to »morje hiš« je v resnici očarljivo Ali v najglobljem spominu tega dne mi je ostal vendar Ligetijev spomenik, na katerem stoji napis »Anonvmus Belae tc gis notarius«: sedeča ogromna postavi brezimnega kronista, ki mu glavo popolnoma zastira črna kuta; a ko sem se sklonil, da mu vidim v lice, sem skoraj od-letel, tako strahotno je v obrazu, ki ga ni, izražena odmaknjenost v neznano davnino. — Sicer pa je Bud;mpešta prenolna vmes res čudovitih monumentov (le da si skoraj vsak utelešenec svoj meč najmanj ogleduje). In pred njimi, po muzejih in galerijah, po parlamentu in gledališčih me je pregon iala ista misel: od piramid dalje so taka dela možna samo tam, kjer ena plast tišči vse druge, a še en narod pije svojo «noč iz petih, desetih drugih. Tako
Mffl jEfc ft tf^ & ■
■■ • ^fc«^	W	KT W M V čast spominu nadučitelia Bernarda A
* Obisk bolgarskih veterinarjev. V kratkem bo prispela v našo državo skupina kakih 60 bolgarskih veterinarjev, ki bodo obiskali razne kraje ter si ogledali veterinarske in živinorejske ustanove. Posebno se zanimajo bolgarski veterinarji za Kri-ževce, kamor bodo po dosedanjem programu prispeli že 20. t. m. Tam si bodo ogledali bakteriološki zavod in srednjo gospodarsko šolo. Veliko zanimanje za Križev-ce ima svoj vzrok v tem, da je imela ta-mošnja šola že mnogo bolgarskih gojencev in da je tako njen sloves razširjen po vse; Bolgariji.
Lord Amery se je zahvalil. V nedeljskem poročilu na 5. strani »Jutra« je po pomola izosrfal na koncu prevod pisma mi" ni sira lorda Amervja, ki ga je poslal svojemu planinskemu vodniku Jožetu Čopu. Pismo se glasa: »Zadnje dni sem pod vodstvom Jožeta Čopa napravil naslednje ture: Triglav, slovenska smer na severni steni. Razor, severna stena, škrlatica. Kugy-jeva pot v severni steni, potem po severozahodnem slemenu in nato po kratki novi p !i na Kupo. Joža ni le sijajen plezalec, k;ir n;suie že dolgi spisek njegovih prvih vzponov, marveč je tudi izkušen in skr ben vodnik, srčno diober fant in ljubezniv gor ki tovariš in spremljevalec. — Amery.«
* Priprave za proslavo 251etnice osvoboditve Južne Srbije. V nedeljo je zboroval v s k op! ju odbor, ki pripravlja proslave 251et-"'<•<• osvoboditve. Južne Srbije. Te proslave se bod o \' sile prihodnje leto v oktobru in i"xlo največja narodna manifestacija srb-juga od osvobojenja do danes. Proslav.- s.' bodo vrile povseh večjih krajih in povsod bodo postavljeni spominski obje',fi umetniške ali pa praktične vrednosti.
-kopliii bodo postavili veiik spomenik kra'jn Aleksandru Uedinitelju in so stroški zanj preračunani na 1.200.000 Din.
Tolšei podvrženim in mišičastim, pri katerih se kažejo znaki raznih tegob zaradi nezadostnega izločanja sokov, po-i odlično večtedenska pitna kura z nnrivno Franz-Josefovo grenčico. Taki »jtn-lje morejo tudi doma — a pod nadzorstvom svojega zdravnika — delati kuro za hujšanje. ogL reg. s. br. sw74/36.
Veliko zborovanje gospodinjskih pomočnic se je vršilo v nedeljo v Beogradu v dvi Delavske zbornice. Bile so zastopa-'-s podilij«ke pomočnice iz bogatih in i -ii grajskih hiš. Pestra je bila skup-zaradi tega, ker so beograjske liniske pomočnice doma iz vseh po-<! ! države. Predsednica zborovanja je r';l 1 Katarina Koserjeva. glavna govornica pa Jelka. Mihajlovičeva, ki je ob velikem ■ ■<>!•;;. vanju z borova lk naglašala, da se za ■i ' iske pomočnice nihče ne briga in ' ' 1 javnostjo pahnjene v skrito trp-la'iij' in izkoriščanje. V vsej državi nas je L - -o preko 150.000. je dejala, uradi za za--anio delavcev pa trdijo, da nas je sa-! To trdijo pač zaradi tega. ker m'"i"To hiš in domačij, ki svojih poslov .-ploh ne prijavijo.
* Znižana roznina. Z odlokom prometne« sa m itra je dovoljena polovična voznina na državnih železnicah obiskovalcem pasie raz.-!ave v Ljubljani 19- in 20. t. m Popust ve ja od 1,. do 23. t. m. Nadalje ie dovo* i.K'n pos ust na državnih železnicah udele-em 25. nagradnega streljanja od 20. do . t. m- v Beogradu, in sicer: četrtinska voznina za strelce in tekmovalce in polo-'<"na za vse druge udeležence-netekmoval-Popust velja za odhod od 17. do 24. in za vrnitev od 21. do 28. t m.
Tovarna JOS. RE-ICH sprejema mehko in sk robi j en o perilo v najlepšo izdelavo.
r??
; ZVOČNI KINO SOKOLSKI DOM , _v Šiški, telefon 33-87
V	torek, sredo in četrtek ob pol 9. uri vesela in zabavna komedija
MORNARICA
PRIDE
V dopolnilo Foxov zvočni tednik.
V	soboto:
Na poslednji postaji
Paul Horbiger in Marija Andergast
| * Priprave za proslavo 800-letnice va-raždinske gimnazije. Odbor za proslavo 300- letnice varaždinske gimnazije razpošilja bivšim uCencem tega starega zavoda vabila na proslavo, ki se bo vršila 3. in 4. oktobra. Ker pa odboru niso znam naslovi vseh učencev, je v časopisju izdal poziv, naj se učenci javijo čimprej. Mnogo se jih je že javilo. Najstarejša maturanta iz Varaždi-na sta upokojeni železniški direktor Baltazar Horvat in upokojeni sodni svetnik Aleksander Mikec, ki sta maturirala leta 1875. Takrat je bilo 10 maturantov, živa pa sta samo še ta dva.
*	Novi grobovi. Na .Jesenicah bodo danes spremili k večnemu počitku g. Alojzija Tratnika, delovodjo pri KID. — V Žužemberku so pokopali invišega intendantskega poročnika g. Mirka Potočnika, ki ie podlegel kratki bolezni. _ Pokojnima lep spo«
min, žalujočim naše iskreno sožalje!
*	I. zvežfek »Novih nagrobnio« Z. Pra-lovca ie izšel. Naroča se na naslov skladatelja v Ljubljani. Cena partiturj 3 Din brez poštnine.
MODRE GILLETTE
električno kaljene britvice napravijo britje prijetno in jamčijo bolj pogosto uporabo vsake britvice.
*	Dom slepih v Zemunu. Z graditvijo dveh novih poslopij je pridobil vzorno urejeni Dom slepih v Zemunu prostor za novih 400 gojencev. Zdaj urejujejo razne obrtniške zadruge slepcev. Pa tudi drugače skrbi vodstvo za zaposlitev svojih gojencev. Tako na pr. je zaposlenih v tovarnah tvrdke Bafa v Bo-ovu 30 slepcev iz Zemunskega zavoda. Mnogo svojih bivših gojencev je zavod koloniziral kot poljedelce v Srbiji in Sremu. V zadnjih dneh je zavod v Štipu in Djev-djeliji otvoril po eno trafiko. Obe trafiki nudita skromno eksistenco bivšim gojencem zavoda. Zelo važna je velika moderna tiskarna, v kateri se tiskajo vse tiskovine za slei>e v državi in se izvršujejo tudi mnoga naročila iz inozemstva, zlasti iz Češkoslovaške. Vodstvo zavoda vodi tudi natančno statistiko o vzrokih slepote. Iz nje je razvidno, da je največ slepcev izgubilo vid zaradi legarja, črni'h koz, škrlatinke in sifilisa. Največ slepcev je doma iz vasi, kjer prebivalstvo ne gre takoj k zdravniku in postane zaradi tega slepota neozdravljiva. Po vaseh oslepi mnogo otrok ob rojstvu, ker je porod izvršen brez babice ali zdravnika. Zanimivo je, da so zdravniki povrnili vid dvema gojencema, ki sta. bila popolnoma slepa že 14 let. 0 vseh gojencih ima vodstvo zavoda točne podatke in ravnatelj je posebno vesel, da se je v njegovi dobi srečno omožilo in oženilo že preko 30 gojenk in gojencev.
*	Lažni pogorelci. Po vsej državi potujejo ljudje, ki kažejo potrdila svojih občin, da so postali žrtve požarnih katastrof. Zlasti iz Srema prihaja mnogo pogorelcev. Oni dan pa so v občini Pečincu pri Rumi napravili revizijo takih legitimacij pogorelcev, in izkazalo se je, da je na področju občine kakih 70 lažnih pogorelcev. Občina je vsa potrdila razveljavila ter naprosila sre-sko načelstvo, naj izvrši revizijo pogorelcev tudi v drugih občinah. Pri reviziji so ugotovili, da je neki lažni pogorelec v 15 dneh v raznih krajih Bačke zaslužil preko 7.000 Din. še več uspeha je imel neki kmet ki je 3 leta hodil po raznih krajih z lažnim uverenjem požarne nesreče, ves ta čas dobro živel, a ko se je vrnil domov, je prikupil k svoji posesti, na kateri ni seveda nikdar gorelo, Še 20 oralov zemlje.
*	Slabe zdravstvene razmere v Bosni. Ko se je ban drinske banovine vrnil v Sarajevo s svojega inšpekcijskega potovanja, je dal za tisk širno objavo o razmerah v Bosni. V tei izjavi je tudi naglašeno. da so hanovin-ske bolnice v obupnem položaju. Bolnica v Zvorniku nima niti najpotrebnejših sredstev in morajo bolniki prinašati včasih celo postelje. in posteljnino s seboj. Ta bolnica nima niti desinfekcijskega aparata. V Roga-tici pa je bolnica brez kopalnic in nosijo v njo vodo navadnih kantash.
Ljubljana, 14. septembra V čast spominu nadučitelja Bernarda An» doljška, ki smo ga » petek popoldne spremili k Sv. Križu, bodi povedano, kako je deloval svoj čas v Dragi na Kočevskem. Kot mlad učitelj je bil iz Bohinia, kjer uiu je bila prva služba, premeščen v Drauo, ki je bila eno najbolj izpostavljenih mest na Kočevskem. Prebivalstvo je mešano, S loven« ci so bil sicer v večini, zato pa so bili Nemci tem mogočnejši. Tedanja vlada je Hočevarjem v vsakem pogledu ustrezala. HoteM so imeti utrakvistično šolo in po Dragi je že iztegovalo roke znano nemško šolsko društvo Schulverein. .Soditi ie bilo, da bo slovenstvu v Dragi kmalu odklen« kalo.
Pokojni Andoljšek, ki je bil narodno nadvse zaveden, napreden mož, mirnega, a odločnega temperamenta, se je z vso vnemo posveiil šoli in izvenšolskemu de'u, zla-sta na gosjx>darskem j>oprišču. Z njim sta se v Dragi borila za narodno stvar po=egt« n,ika in irgovca pokojni Pavle Turk . . še živi Ivan Rus, tem ob strani pa je stalo še veČ zavednih mož Njihova prizadevanja so bila kmaju v vsakem pogledu zmagonosna, za slovenski element v ondotnem kraju rešilna. S požrtvovalno marljivostjo za obča« ne brez razdke narodne pripadnosti, si je značaj ni Andoljšek polagoma pridobil sploš* no zaupanje tudi pri nasprotnikih Koeevar-jih, da je kmalu bilo brez osti vsako hujskanje proti njemu. Pri volitvah poslancev je bil izbran za volilnega moža. V Dragi, kjer se je prej razvijalo sovraštvo, je zavladal mir.
Iz Drage je bil Andoljšek postavljen za nadučitelja v Mirni peči (ne v Trebnje, kakor je bilo zadnjič navedeno), kjer je ostal le krajšo dobo, nakar je odšel kot nadučitelj v Litijo, kjer je lahko v polni meri razvil evoje sposobnosti. Posebej ve» lja poudariti njegovo delovanje za Ciril-Ma> todovo družbo. Ta mu je bila gotovo naj« bolj pri 6rcu do zadnjega diha Ko se je 1929. na Okroglem pri Kranju poklonila deputacija Ciril-Metodarjev prvemu predsedniku prelatu Tomu Zupanu ob njegovi 901etnici, je bil v deputaciji tudi Andoij-šek. V vsem zadržanju je bil nadvse častit« Ijiv mož, ljubezniv nasproti vsakomur za« res trden značaj, kakršnih si želimo čimveč. Naj mu bo ohranjen svetel spomin!
Praznik na Krvavcu
Kamnik, 14. septembra Planinci so včeraj na Krvavcu slovesno praznovali lOletnico zgraditve ponosnega planinskega doma. Bil je to praznik zmagoslavja naše požrtvovalnosti in dela. SPD je z zgraditvijo doma na Krvavcu zašlo v finančne težkoče, ki jih je srečno prema« gak> in zdaj po 10 letih spet lahko svobod-neje kuje načrte za nove planinske zgrads be v Kamniških planinah, saj je znano, da je v načrtu gradnja velikega planinskega hotela na Mali planini.
Kljub nezaupanju, s katerim so planinci gledali na vremensko napoved in niso hoteli tvegati negotovega izleta na Krvavec, ki je bil v soboto v mogli, je bi4 dom že v soboto zvečer poln. Velik kres in rakete eo naznanjale planinski praznik na kranj« sko in kamniško stran, v domu pa so zabavale planince kar 4 harmonike. Izletniki, ki so prišli na Krvavec že v soboto, 6o bili nagrajeni za trud. Jutro je bilo tako kras« no, kakršnih je malo v naših planinah. Dolino je pokrivala megla, vrhovi pa so b^e« ščali v solncu, ki je izvabilo mnogo turistov na izlet na Veliki Zvok. Ob 9. uri pa se je dvignila iz doline megla, in se ve6 dan pretezala po robovih ter zakrivala krasni razgled, ki ga ima turist s Krvavca. Kljub temu pa je bilo ob 11. pri maši nad 150 Izletnikov. Mašo je daroval vseučiliški profesor g. dr. Fabjan, ki je v lepem govoru poudarjal pomen praznika. V imenu osred« njega odbora SPD in predsednika dr. Pretnarja ie v temperamentnem govoru revizor podružnic g. Adalbert Pučnik pozdravil pla« ninske goste in podal historiat zidave doma na Krvavcu. Po končanem oficielnem delu se je razvila prisrčna planinska za« bava.	I
Koliko časa bo ie lepo vreme ne vemo!
Zato si že sedaj oglejte pri na« tkanine za hladneje dni.
„Manufaktura" k. d.
trgovina, ki vas želi boljše postreči Mestni trg 17	——
Iz Ljubljane
u— Umetnostno ; zgodovinsko društvo v
Ljubljani priredi v sredo 16. septembra izlet v Litijo in Šmartno. Odhod iz Ljubljane z vlakom ob 13.3ti. vrnitev ob 18.12. Sestanek na glavnem kolodvoru.
u— še o nedeljski nesreči na Rimski cesti. Prejeli 6itk>: Resnici na ljubo se mora po« praviti dopis popolnoma neinforiniranega »Slovenčevega« dopisnika, ki je v ponedeij-ski številki pisal o nesreči na Rimski cesti glede g. šotlaria, da je on prvi zaslišal klice g. Mohoriča in da je on eam takoi potegnil iz rezervoarja oba ponesrečenca. Tudi ono o umetnem dihanju je le bajka sa< njajočega dopisnika, ker je ostal morda le preblizu rezervoarja, iz katerega je uhajal strupeni plin. Delavec Mohorič je zleeel iz rezervoarja sam. dočim sta Jožeta Kara rešila iz nevarnega poiožaja, kakor je pone« deljska izdaja »Jutra« pravilno poročala, gg. strojnik Franc Zabavnik in Tone Kole nc.
u— Avtomobil je podrl kolesarja. Precej huda nesreča se ie primerila snofii nekaj po 17. uri na Dolenjski c«6ti. Neznan av» tomobilist je podrl kolesarja Ludvika Pan« gosa, mizarskega pomočnika, starega 23 let. Pangos je obležal ves pobit po glavi, rokah in životu in so ga morali reševalci z avtom prepeljati v bolnišnico.
Iz Celja
Srečke državne razredne
loterije
I. razreda 33. kola
DOBITE V
ZADRUŽNI HRANILNICI — Dalmatinova ul. 6.
Žrebanje 1. razreda bo 13. in 14. oktobra t. 1.
torej poganja ta žlahtni cvet iz precej grenkih korenin...
Nekaj pa le Imajo!
Sicer pa povsod skrajna 'ljubeznivost in ustrežljivost, tako da se ti nMi nem-tudom-kondukterjev in tramvajskih šoferjev ni bati. A vse je tudi usmerjeno v strastno revizionistično propagando. Nič seveda človek ne bi ugovarjal njihovemu vročemu patriotizmu in popolnoma sem iih ra-zumci, ko je v nekem ogromnem varieteju v njihovem »praterju« (»Alpska koča« menda samo'zato, ker je brezkončno trapast orjak lahko duhovito oponašal in smešil »Tirolca«) kar zagrmelo, ko se je prikazalo na oder dvoje prekrasnih deklet v prekrasni narodni noši in sta enostavno odplesali njihov čardaš. Toda to obdelovanje tujcev se mi ne zdi posrečena misel: jasno sem opazil, da pesem revizio-nizma posiaja že dolgočasna in velik angleški list je to nedavno celo jasno povedal. Podoba jc. da ne samo resnica, temveč tudi resničnik še najbolje vozi ... In moj Bog, saj imajo res mnogokaj pokazati: starinsko in tuje blago po galerijah se sicer ne bo moglo meriti n pr niti z Dunajem, toda njih Munkacz^ji, Fesztyji, Laszloji so ustvarili dela. s katerimi se pred vsem svetom lahko postavijo. (Naj posebej tudi opozorim na Fesztyjevo »panoramo« ob Mestnem gozdiču: okroglo stavbo, kjer z vzvišenega osrčia strmiš v kroginkrog obdajajoči te »Prihod Madžarov« v njih sedanie nižine: v smislu tistega nedavnega ».Tutrovega« podlistka morda vrneš tudi nekoliko »kiča« Toda dojem ie tako mogočen, da sem. sploh oozabil pogledati, kako ie uprizorjeno nebo nad teboj.
Prav na koncu se mi je zasvetlikalo. da ie tista prava propaganda morebiti celo samo bolj »službena« (pa naj jo magari ugania vrtnar v parlamentu < ki ga je menda moja črna srajčka zavedla v_ krivo smer. a zalo tudi niti ficka napitnine ni
dobil). In pogovor po mojih »kuponskih restavracijah z izredno prijetnimi meščani sem videl da nas Jugoslovanov še tako hudo ne sovražijo. Nekdo se je n. pr. po-vzipel celo do čudne tožbe, da smo po sankcijah »izpadli kot konkurenca«, češ, da morajo zdaj oni svoje »agrarne pridelke dajati sploh za vsako ceno.«
Razume se, da si ogledaš sloveči Marga-retin otok in druga številna znamenita zdravilna in navadna kopališča. Zilezel sem tudi v podzemsko železnico, ki je morda ne bi bilo tako treba, če najmanj dvakrat večji Dunaj izhaja brez nje. Vsekakor se ti zelo prileze. Sai bi človek pred resničnim smradom za najbrž preveč ceneno kurjenimi avtobusi za hip celo v pekel zbežal. Prav ti duhovi (tudi na Dunaju) človeka nekako notolažijo. da imajo manjša mesta svoje dobre strani
Počasi proti Bratislavi
Ko sem se na večer tretjega teh dni ukrcal na ladjo proti Bratislavi, sem imel občutek, da teh dni nisem zgubil. Pa še tega, da sem se eden za vse tudi malo »revanžiral«: naš »konzul« g. Kanitz v Dorottvjevi ulici, ki s svojim sijajnim napisom »Jugoslavija« posebno ponoči tako lepo predstavlja našo državo, mi je namreč povedal da često sliši pritožbe, češ da nam polnijo Rogaško Slatino, Bled, Jadran, mi pa celo, če bi nam bilo b'iže. v ovinkih mimo njih.
Pot po Donavi navzgor je sicer malo počasna — od šeste zvečer do enajste drugega dne dopoldne smo za Bratislavo potrebovali _ toda zato zelo udobno in poceni (Vožnja in prenočišče 9 P.) Tu. na robu ČSR se mi je z'delo, da je živtljenje nekoliko dražje (pengri je baje glede na silno pomanjkanje gotovine« velik gospod). toda nri g. Kernu na glavnem trgu sem za 6 Kč prav dobro obedoval, pa še 2 deciia vina dobil, ki ga je srokanl slovaški pikolo najbrže po pravici označil za pristno »slovensko« vino. V Bratislavi so
me, posebej opozorili na svoj »nebotičnik«, ki pa sem ga. ljubljanskega vajen, komaj našel.
In konec — na Dunaju
Do bližnjega Dunaja me je spet skoraj zastonj potegnila električna. Moja stara
vera v stari češki hotel »Pošta« me tu glede postrežbe in cene ni prevarila in s tega središča sem si udobno ogledal še tnalo starega Dunaja vse tja gor do čisto novega »Golovca«.
Pa ni res, da ti je, ko prideš iz Budimpešte na Dunaj, kakor da si iz mesta pri-
spel v vas. Dunaj je vsaj v tem poletnem vrvenju tudi glede prometa še vedno Dunaj, magari da bi moral biti. dvakrat večji dvakrat tako živ.
Naposled bi skoraj še to dejal, da najdeš tu vendar nerazmeroma več prave usedle kulture, docim tam prevladuje prej »civilizacija«. In pa neko posebno toploto izžareva lepa Vindobona, — celo, če ri je ti9to mjavkavsrtvo. ki jo spremlja in po pravici ali krivici označa. do duše zoprno; a der dumme Kerl, ki ti je na vzlic vsemu v glavnem vladal, je hvala Bogu za vedno opravljena preteklost.
Dr I. Š-i.
Andraž Jeglič, Podbrezfe:
Zaščita
odpuščenih kaznjencev
V	zadnjem času se je pojavil poziv, naj se tudi pri nas obnovi društvo za podporo odpuščenih kaznjencev, ki je nekdaj obstojalo in kakor ga ima vsaka moderna država. Ta pojav z odobravanjem pozdravljamo. Zdaj, ko so temelji naše urejujoče se države postavljeni, se moramo bavlti z ustanovami, ki zasledujejo socialne smotre, kajti potrebno je, da se socialna skrb v vseh smereh izkristalizira. Ce na eni strani ne ugovarjamo, da društvo za zaščito odpuščenih kaznjencev ni povsod simpatično, trdimo na drugi strani, da morajo iz-bliniti vsi pomisleki, čim se vglobimo v raz-motrivanja o smotru in namenu društva
V	prvi vrsti naj predočim temeljno načelo, da $o društvene zaščite deležni zgolj oni kaznjenci, o katerih se društveni funkcionarji po vsestranskih točnih informacijah prepričajo, da se sploh morejo pobolj-
šati in da skesani sami iščejo pot, ki naj jih dovede do pravičnega življenja in jim omogoči povratek v človeško družbo. Vsako druStvo za podporo odpuščenih kaznjencev se zaveda, da mora vsikdar vestno in strogo poslovati po tem načelu, kajti sicer Izgubi zaupanje javnosti.
Dvoje je ugovorov od strani onih, ki jim društvo ni simpatično. Skušal jih bom ovreči na osnovi lastnih izkušenj, ki sem jih nabral v teku več ko dvajsetletnega tajni-kovanja v takem društvu, in ob upoštevanju izjav in mnenj uglednih strokovnjakov, ki sem'si jih osvojil na konferencah in kongresih
Ugovarjajo, da ni potrebno društvo za podporo odpuščenih kaznjencev, čei da je dolžnost države, da zanje skrbi na kakršenkoli način. Res je. da se državo ne morejo oprostiti te dolžnosti, res je pa tudi.
e— Smrt bivSega okoliškega podžupana-
Na LoŽnici 13 je umrl včeraj v 71. letu sta» rosti znani posestnik Ln bivši gostilničar pri »Butejevera mostuc g Franc Samec, nekdanji podžupan bivše okoliške občine. Pokojnik je bil inteligenten, Odločno naroden mož in napreden gospodar. Med prebival« stvom je bil splošno priljubljen. Pogreb bo jutri ob '6. iz hiše žalosti na okoliško pokopališče. Pokojniku bodi ohranjen časten spomin, svojcem naše iskreno sožalje!
e_ Tragična smrt otroka. y nedeljo smo poročali, da se je 41etni delavčev sinček Stanko Plaskan iz Latkove vasi pri Št. Pav* lu pri Preboldu v petek popoldne na pašniku pri pad^u v ogenj opekel po obrazu in vsem telesu Otroka so prepeljali v celj* 1 sko bolnico, kjer ie v nedeljo zjutraj podlegel poškodbam
e— Izpremembe t mestni slnibi. Mestna občina namerava s 1. oktobrom odpo« vedati službo mestnemu oskrbniku in gozdarju g. Rihteršiču in dosedanjemu na« mestniku predstojnika mestne policije g. Preinfalku
Kino Metropol Celje. Danes
premiera prekrasnega filma »Nocturno« najboljše delo ženijalnega režiserja »Ekstaze«, ki je dobil prvo nagrado za režijo v Benetkah. Predvajamo tudi nov zvočni tednik. Predstave ob 18.15., in 20.30.
e— Prostori telefonske in brzojavne cen* trale v Celju menda še niso bili preslikani, odkar je bilo zgrajeno pred desetletji poštno poslopje. Zato ie razumljivo, da so ti prostorj zelo zanemarjeni in potrebni les meljitega popravila, ki nai ga poštna uprava čimprej odredi.
e— Nesreča pri delu. V soboto je padla na 361etnega delavca Franca Beleta na Trs ličnem pri Rogatcu pri delu težka skala in mu zmečkala levo stopalo. Ponesrečenca so prepeljali v celjsko bolnišnico.
e_ Westnora tovarna v G&berju sprejema vsak dan nove delavce in je obnovila obrat že v vseh oddelkih. Včeraj dopoldne ee je zbralo pred tovarno okrog 20f)0 oseb. po .večini delavci iz raznih srezov, ki so prišli iskat zaposlitve.
e— Akademija Rdečega krff* bo t mali dvorani Celjskega doma v soboto 26. L m. in ne ▼ petek 25. t. m., kakor je bilo sprva javljeno.
Iz Maribora
a— Razpisan je gledališki abonma ter
sprejema prijave dnevna gledališka blagajna vsak dan od 9. do i>oI 13. ter od 16. do 17. ure. Ugodnosti abonmana so zelo veli« ke, mesečni obroki (sedem jih je) pa taka nizki, da se vsakdo lahko zapiše med abo-nente. Na galeriji na pr. se dobi uradniški abonma že za 7 mesečnih obrokov po 9 Din in ker pridejo na vsak mesec povprečno 3 predstave, stane abonenta predstava torej samo 3 Din, vsekakor smešna bagatela. Pa tudi obroki za parterne in ložne sedeže ru^> so dragi, v najboljših ložah pa letos abonma znižali. Repertoar je skrbno izbran in pester ter dobe abonentje 14. dramekili, 7 glasbenih predstav ter en koncert Gostovala bo tudi ljubljanska opera te»r si abonentje lahko ogledajo opero enkrat s 50odetotniji porpustom. Lanskim abonentom so dosedanji sedeži rezervirani samo do petka 18. septembra, pozneje jih bo uprava oddajala drugim interesentom.
a— Žrtev nočnega napada je postal 17» letni tkalec Ivan Majer iz Podčehova, ki so ga včerai ponoči v Tompičevem drevo« redu napadli trije neznanci ter ga tako pre-mikastjli. da so ga morali prepeljati na tukajšnjo rešilno postajo. Razen mnogih poškodb na glavi je dobil tudi vbod lja j b nožem v levo stegno.
a— Velik požar v Selnici »b Drari. Vče« raj kmailu po po'no2 je izbruhnil v trgovi« ni z mešanim blagom Ferda Jagriča v Selnici ob Dravi ogenj, ki se je s silno naglico razširil. Takoj so prihiteli na pomoč gasilci ,iz Selnice, dospeli pa so tudj gasilci iz Maribora in od drugod, in se jim je posrečilo ogenj omejiti. Vse blago, ki je bilo v trgovini, je zgorelo aii je sicer uničeno. Skoda se ceni na 100.000 Din. Kako je ogenj nastaL še ni dognano.
Strup v želodcu
Ptuj, 14. septembra. Mrtvo žensko, ki jo je pripeljal neznan voznik najprej pred ptujsko bojni&mco, nato pa v mrtvašnico na mestnem pokopališču, so danes dopoldne obducirali. Sodna komisija, v kateri je bil tudi sreski aazcitetski referent dr. Vrečko, je našla v njenem želodcu strup arzesnfk. Sodijo, da se je morda sama zastrup'la. Danes so se tudi zgilasjli njeni sorodniki pri sodišču in povedali, da je bilo ime, ki eo ga našli zapisanega na nekem listku pri njej, pravilno. Pokojnjca je Marija Novakova, .posestnica iz Teršetincev v občini Korači-cah v Slovenskih goricah. Oblasti nadaljujejo preiskavo, da ugotove, kako je pridio do za&trupljeaija.
Naše gledališče
OPERA Torek 15.; Zaprto-Sreda 16.; Zaprto.
Četrtek 17.; Dvojno knjigovodstvo. Opereta.
Premiera. Izven. Petek 18.: Zaprto-
*
Premiera Grfinove operete »Dvojno knjfi-govodstvoc v režiji prof. šesrta, ee bo vrši* la v četrtek 17. t. m. Žanr dunajske »Spiel« operette« kot ga predstavlja >Dvojno knjigovodstvo* ima za dejanje zabavno komedijo, v katero so vpleteni odgovarjajoči, prijetni šlagerji. v delu nastopajo samo solisti brez zbora in baleta.
Drugo gostovanje g. Josipa Rijavca. V so« boto je dosegel g. Rijavec s svojim prvim gostovanjem v »Luciji di Lamermoor« najmočnejši uspeh, kar jih je kdai imel v Liub« Ijani. V soboto 19. t. m. bo pel partijo Man« rica v »Trubadurju.« Leonoro bo pela gdč. Oljdekopova, Azuceno ga. Kogojeva, grofa Luna g. Janko, Ferranda g. Petrovčič. Režiser; ravnatelj Polič, dirigent: dr. šva-ra.
DRAMA
Otvoritev dramske sez-one. Dne 24. t. m.
t. j. v četrtek se bo vršila otvoritvena predstava v drami. Igrali bodo Cankarjevo igro >Za narodov blagor« v režiji inž. arh. Bo« jana Stupice. Glavne vloge eo v rokah ge. Severjeve in Vide Juvanove in gg. Cesarja, Skrbinška, Gregorina in Debevca.
Uprava Narodnega gledališča r L>nWiJani opozarja p. n. občinstvo, da sprejema pri-glase za abonma v veži dramskega gledališča dnevno od 10. do 12. in od 15. do 17. Posebno opozarja na premierski abonma, ki je letos na novo uveden.
da državna pomoč ni vedno zadostna, da ni v vsakem primeru izvedljiva in da jo mora nadomestiti zasebna zaščita. V naši državi imamo širokopotezna določila v za-ščitp odpuščenih kaznjencev. Omenim naj le poboljševalnice, varstvene svete in fond, v katerega se stekajo povračila stroškov za kazensko sodstvo. Ne dvomimo, da bo ta pomoč izdatna in da bo predsedništvo apelacijskega sodišča izposlovalo, da pričnejo poslovati varstveni sveti in da pridejo denarna sredstva iz omenjenega fonda tudi v naše kraje. Toda vsa ta zaščita še ni popolna. Jako važna in izdatna pomoč kaznjencem je namreč njihovo zaposlenje po izvršeni kazni. Država pa te vrste zaščite ne vrši, saj ona sama ne sprejme obsojenih oseb niti v najnižjo službo. Tu pride do veljave društvo, ki po vsestranskih poizvedbah preskrbi varovancu delovno mesto, na katerem si lahko sam dalje pomaga. Vse zadevne poizvedbe in odločbe pa morajo biti skrajno vestne, točne in ne-ovrgljive; brez obzira mora društvo vsakega odkloniti, o katerem ni prepračano da je vreden zaščite. Ce je odklonitev na eni strani mučna, je na drugi strani potrebna. ker bi sicer javnost odrekla društvu zaupanje in podporo. V tem delu društvo večkrat naleti na ovire, ki morejo otežkočiti ali celo onemogočiti nameravano pomoč. Tu je spet država, ki more pomagati. Z ukrepi, zlasti v okviru izvršitve kazni, more le državna oblast odstraniti ali vsaj omiliti ovire in težkoče, kakor n. pr. s tem. da izposluje pomiloščenje, uki-njenje policijskega nadzorstva, obrtno izobrazbo varovaaca.
Pa še drugod je medsebojna pomoč. Društvo deluje v korist občine, če skrbi za reveže, ki bi sicer prišli v breme občine Na drugi strani so pa različna dobrodelna društva, ki pa posredno ali neposredno nodpirajo zaSčito odpuščenih kaznjencev. Društvo za zaščito dece deluje tudi ▼ to,
Gospodarstvo
Pokojninsko zavarovanje nameščencev
V nedeljo je bila v Zagrebu anketa na-meščenskih organizacij in bolniških blagajn iz vse države, ki jo je sklicalo centralno tajništvo delavskih zbornic z namenom, da se po možnosti doseže enotno stališče vseh nameščencev v Jugoslaviji v vprašanju razširjenja pokojninskega zavarovanja. Na anketi je bilo poleg predstavnika ministrstva za socialno politiko inšpektorja Al berta Šmita zastopanih 18 organizacij, ki so na podlagi referatov predsednika nameščen-skega pododbora zagrebške Delavske zbornice Josipa Božiča, tajnika Delavske zbornice v Zagrebu Vladimirja Pfeifferja. tajnika Edvarda Fleisc-herja, direktorja Pokojninskega zavoda v Ljubljani dr. Vrančiča in direktorja Suzorja g. Radovana Matija-šiča podali svoje načelne izjave. Te izjave so pokazale v najvažnejših vprašanjih enotno gledanje nameščenskih organizacij na to vprašanje. Spričo- okolnosti, da jo razširjenje pokojninskega zavarovanja zastalo prav zaradi različnih naziranj glede načina izvedbe zavarovanja med posmeznimi organizacijami in socialnimi ustanovami, je najvažnejši rezultat ankete ta. da je v bistvenih vprašanjih prišlo do popolnega soglasja. V nasprotju s prejšnjim stališčem Suzorja je sedaj ravnatelj Matijašič dal v imenu Suzorja svoje soglasje, da se pokojninsko zavarovanje izvede na bazi posebnih pokrajinskih zavodov s polno avtonomijo.
Tajnik konference g. Vladimir Pfeiffer je na koncu na podlagi podanih izjav ugotovil, da je doseženo soglasje v naslednjih točkah: 1) Baza za razširjenje pokojninskega zavarovanja na vso državo naj bo pooblastilo finančnemu ministru v finančnem zakonu za tekoče leto, tako da se razširjenje i/vrši na podlagi zakona, ki velja na področju Slovenije in Dalmacije. 2) Razširjenje naj se takoj izvede. 3) Pokojninsko zavarovanje naj ho integralno; razširiti se mora na vse kraje, vse pridobitne panoge in vse skupine nameščencev. 4) Nosilci tega zavarovanja naj bodo samostojni po pokrajinah.
5) Zakon naj se novelira šele potem, ko bo razširjenje pokojninskega zavarovanja izvršeno.
Vse organizacije in ustanove lahko v roku 14 dni pošljejo zagrebški Delavski zbornici svoje elaborate v duhu iznešenih izjav in resolucij, nakar bo zbornica vse gradivo uredila in ga kot skupno zahtevo 100.000 nameščencev predložila ministru za socialno politiko in narodno zdravje.
*
V ponedeljski številki smo že objavili kratko poročilo o anketi, v katerem pa nekatere izjave niso bile točno navedene. Za to po dobljenih informacijah ugotavljamo, da direktor Pokojninskega zavoda dr. Vrančič ni izjavil, da pokojninskega zavarovanja za delavce in nameščence ni mogoče hkrati izvesti, marveč je ravno nasprotno zahteval junktim med uvedbo obeh zavarovanj, češ da bo naše narodno gospodarstvo lahko preneslo to breme, ki znaša skupaj komaj 2°/o državnega proračuna. Glede deficitov pri Pokojninskem zavodu v Ljubljani in morda pri novih pokojninskih zavodih v drugih delih države ni izjavil, da ljubljanski zavod zaradi svojega deficita ne more prevzeti na svoje breme še zavarovanja v drugih delih države, ki bo že takoj v začetku deficitno. Glede predloga nekega govornika, naj bi imeli vsi pokojninski zavodi skupen rezervni fond. je le omenil, da taka rešitev ne bi bila priporočljiva. Novi pokojninski zavodi gotovo ne bi hoteli prispevati že takoj iz početka za kritje deficita ljubljanskega zavoda, čeprav ta deficit ni nevaren in je nastal v glavnem zato, ker je moral zavod prevzeti vse obveze bivšega avstrijskega zavoda, ni pa prejel potrebnih rezerv. Prav tako ne bi bilo pravilno, da hi morali, če bi se pri kakem novem pokojninskem zavodu pokazal deficit, prispevati za kritje takega deficita službodajalci in nameščenci drugih aktivnih zavodov. Če se sanacija ne da izvesti z rednimi sredstvu mora pač prispevati država.
Uvoz železniškega maferijala in interesi
naše industrije
Tedenska revija »Industrijska odbrana«, k; izhaja v Beogradu, objavlja v poslednji ševilki od 5. t. m. na uvodnem mestu zanimiv članek pod naslovom »Jugoslavija kupuje. ..«, jz katerega posnemamo naslednje;
Penetracija tuje industrije v naši državi se nadaljuje s pospešenim tempom in sigurno. Iz naše države s? iznašajo mili-jardne vsote za nakup predmetov, kj jih izdeluje naša industrija. Najtežje je tu prizadeta naša kovinska industrija. Poslednje vesti o nakupih ogromnega obsega v inozemstvu vzemajo naši industriji pogum in jj obenem povzročajo velike skrbi.
Dejstva so porazna: 364 tovornih jn potniških vagonov v vrednosti 17.6 milijona Din smo uvozili jz inozemstva v prvem letošnjem polletju, naša industrija vagonov pa j? bila tako rekoč brez posla; SG0 ton materiala za gradnjo prog bomo ns.bavilj od madžarske industrije; v Nemčiji pa bomo nabavili železniškega materiala v vrednosti 400 milijonov Din in bo licitacija pristopna le za podjetja v Nemčiji. dočim bo naša industrija izključena. Nemčija nam bo v okviru tega naročila dobavila vagone, motorne vagone za progo Beograd—Dubrovnik, žalezniškj material. mostne tehtnice vagenske tehtnice, lokomotivfke tehtnice ter razne stroje za državno tvornico vagonov v Kraljevem.
Veliko število teh predmetov izdeluje domača kovinska industrija, ki pa ji je onemogočeno, da bi se udeležila teh državnih nabavk, čeprav je stavila ponudbo, da izvrši nabavke na kredit. Značilen je primer Prve jugoslovenske tvornic^, tehtnic, Ivan Rebek v Celju, ki z uspehom izdeluje vagončke, mostne in lokomotivske
tehtnice, in je skušala sodelovati pri teh nabavkah ter je pristala na to, da izvrši naročilo na večletni kredit. Kakor se zdi, tudi to ne bo nič pomagalo, ker so dobave pridržane za inozemstvo.
Jugoslavija kupuje, če pa že mora kupovati bedisi v Nemčiji ali kjerkoli, tedaj naj bi kupovala predvsem one predmete, ki se pri nas ne izdelujejo. Kot razlog, teh nabavk se navaja potreba izravnave klirinškega salda. Ali naj bo naša kovinska industrija obsojena, da večno pomaga izraivnavatj nedostatke v klirinškem prometu? če bomo tako nadaljevali, bo klirjng uničil našo metalurgijo. Vprašanje je, v čigavo korist? Gotovo ne v interesu države in našega gospodarstva!
Neuspeh francoskih ukrepov proti begu kapitala
26 milijard v inozemstva
Da bi dosegla povratek ogromnih zneskov v inozemstvo pobeglega francoskega kapitala. ki se ceni na 26 milijard frankov, je francoska vlada izdala najstrožje ukrepe proti onim, ki so naložili svoj kapital v inozemstvu in proti onim, ki teh naložb ne bi prijavili. Dne 7. t. m. je potekel rok, do katerega je bila priznana amnestija za povratek kapitala v Francijo. Vsa širokopo-tezno zasnovana akcija, ki je imela namen, da se z grožnjami doseže povratek pobeglega kapitala, je končala s popolnim, neuspehom. Zadnje tedne so je stanje celo poostrilo in je opažati nov odtok kapitala iz Francije. Ta neuspeh politike finančnega mini-nistra Auriola ne bo ostal brez posledic za nadaljnji razvoj gospodarstva v Franciji in za bodočo usodo francoskega franka. SliČen neuspeh je doživel francoski finančni minister z ukinjenjem tajnosti bančnega poelo-
[Lgjrr—i
da deca ne pride na pot krivičnega. Kakršnokoli podporno društvo posluje v našo korist, kajti marsikdo se z podporo tega društva vzdrži v ravnotežju.
Sicer naj se pa človeška družba potrka na svoje prsi in priznati mora, da je večkrat krivda njenega člana, če kdo postane hudodelec in da je zato njena dolžnost, da ščiti odpuščene kaznjencc.
Na ugovor, ki ga obravnavamo, je edini pravi odgovor, da država ni sama dolžna skrbeti za odpuščene kaznjencc, nego da skrbijo za nje tudi občina, društva, človeška družba sploh. Vsi obdelujejo le eno samo, strme za istim smotrom. Država ni več izključni gospodar, kar je koristno in optrebno. Človeška družba vcepi državi socialne ideje, ki jo dvigajo. Splošnost naj se prepriča, da je zaščita odpuščenih kaznjencev delo javnosti in naj uvidi, da je prav ta zaščita srcu in razumu velik delokrog udejstvovanja in da prav ta zaščita znači zvezo čistega človekoljubja in zdravega samoljubja. Splošnost naj se prepriča, da je umestnejše, porabiti denar za vzgojo 'posameznika, kakor za zgradbo kaznilnice.
Drugo ugovor uveljavlja, da ne moremo podpirati kaznjencev, ker imamo preveč skrbi za brezposelne, ki niso bili nikdar kaznovani. Ta ugovor po mojem mnenju ni utemeljen.
Tudi na tem mestu moram vnovič podčrtati, da zaščita upošteva le one kaznjence, ki sami iščejo pot, ki imajo dobro voljo in toliko moči, da najdejo in se vzdržijo na poti, ki jih dovede do pravičnega zaslužka in ki jim omogoči živeti in storiti kaj dobrega za človeško družbo. Kaznjenci, ki so padli, ker niso imeli zadosti odporne sile zoper materielno zlo, zoper vabljive skušnjave, zoper naskok strasti in zoper silno premoč prilik uživanja, ti kaznjenci, ki po izvršeni kazni ne čutijo samo učinka sramote, nego se dvigajo že sami, — vsi ti kaznjenci, ki trpe bolj duševno nego
fizično, so pravi objekt društvene zaščite. Kdo ne bi pomagal možu, ki se je pregrešil zgolj pod vplivom duševne sile in gmotne stiske, da reši svojo mnogoštevilno rodbino? Sočustvujmo z mladeničem, ki je imel pošteno in zdravo življenjsko podlago, ki so ga pa drugi napeljali k slabemu Pomoči je vreden mladenič, ki je, sam sebi prepuščen, pomanjkljivo vzgojen, zakrivil kaznivo dejanje, katerega dalekosežnosti si ni bil svest. Usmiljenje z vsemi onimi, ki bi morali imeti nadčloveško odporno silo, da bi se mogli vzdržati pravični in nedolžni. Pri društvenem poslovanju ne gre za sentimentalno usmiljenje, nego za sočutje, ki temelji na poizvedbah in na proučevanju kazenskega procesa, iz katerega posnamemo pravo sliko o zločinu, o dejanju in o okolnostih, pod katerimi je bilo izvršeno, ter o značaju in sploh o osebnosti kaznjenca.
Kdo more odreči pomoč društvu, ki jo prosi za te nesrečneže? Človeška družba te pomoči ne bo odrekla zgolj iz usmiljenja, nego tudi iz samoljubja, ker vidi v društvu za zaščito odpuščenih kaznjencev močnega in skrbnega stražnika zoper povratek društvenih varovancev med zločince. Vsak dober človek po svojih močeh radovoljno pomaga brezposelnemu pa tudi ne odreče podpore odpuščenim kaznjencem.
Raznovrstni so načini zaščite. Denarne podpore in zaposlenje prihajajo v poštev pri brezposelnih in pri odpuščenih kaznjencih. Osebni vplivi poboljšanja, vzgoja pa so bolj zaščita kaznjencev, zlasti mladostnih. Omenim naj le, da smo pred leti ustanovili in zgradili majhen konvikt za 15 mladostnih kaznjencev. Po načelu vzgoje v družini smo poverili v tem zavetišču nadzorstvo, vzgojo in prehrano varovancev zakonskemu paru. Kmalu smo ugotovili z velikim zadoščenjem, da je ta sistem imel popoln uspeh. Mnogo obrtnih vajen-
vanja, kar je imelo za posledico, da eo pričele znova nazadovati hranilne vloge pri bankah in da se je še povečalo tesavriranje denarja. Tudi poslednji izkaz Francoske banke kaže novo poostritev položaja, zlasti v tem, da se je morala francoska država v poslednjem tednu znov{#zadoIžiti pri Francoski banki za 2667 milijonov frankov, ta-ko da je njen dolg pri Francoski banki na rasel Že na 11.8 milijarde frankov. Posledice se kažejo tudi v slabosti francoskega franka na zunanjih tržiščih in v ponovnem odtoku zlata i z Francije. Pristaši devalvacije francoskega franka se ponovno oglašajo in pravijo, da se da brez groženj doseči povratek pobeglega kapitala v Fiancijo, če se država končno odloči za devalvacijo.
Gospodarske vesti
= Zagrebški velesejem preložen za 14
dnu Ker zaradi dolgotrajne stavke gradbenega delavstva ni bilo mogoče dovršiti vseh gradbenih del na novem prostora zagrebškega velesejma ob Savski cesti, je uprava zagrebškega vele&ejma sklenila, da odgodi jesenski velesejem za 14 dni. tako da ee bo vršil od 17. do 26. oktobra.
= Znatno povečanje uvoza šivalnih in tekstilnih strojev. Uvoz šivalnih strojev je v zadnjih letih pokazal prav občutne fluk-tuacije. Gospodarska kriza je v letu 19:33. povzročila skoro popoln zastoj pri uvozu teh strojev. Zadnja leta pa se je uvoz zopet naglo dvigni in se zdi, kakor da bi hoteli nadoknaditi vse ono. kar smo v letih krize zamudili. V prvem polletju 1933 je znašal uvoz šivalnih strojev komaj 1.7 milijona Din, naslednje leto se je v istem razdobju nekoliko povečal na 3.4 milijona Din, lani se je že povzpel na 11.6 milijona Din. letos pa je dosegel izredno višino 30.2 milijona Din. Pri tem je značilno, da navzlic hudi nemški konkurenci nadalje prevladuje uvoz iz Anglije, saj smo letos v prvem polletju samo iz te države uvozili za 26 milijonov Din teh strojev, iz Nemčije pa za 3.4 milijona Din. Malenkosten je bil še uvoz iz Češkoslovaške, ki je znašal 0.4 milijona Din, in iz Zedinjenih držav, odkoder smo uvozili le za 0.3 milijona Din teh strojev. Strojev za vezenje in pletenje smo letos uvozili za 0.8 milijona Din (lani za 0.9). — Znatno se je zadnja leta tudi dvignil uvoz tekstilnih strojev, ki je znašal v prvem polletju 1933 le 8 milijonov Din, v prvem polletju naslednjega leta za 7-4 milijona Din, lani se je v prvem polletju dvignil na 20.7 milijona Din, letos pa na 29.0 milijona Din.
= Zopet težkoče z nakazili za nemške turiste. Kakor znano, je bil letos v začetku leta odobren kontingent 2 milijona mark za nemške turiste, ki prihajajo v Jugoslavijo. Zneski na breme tega kontingenta se zaračunajo na posebnem klirinškem računu in se je naša država obvezala, da bo za vse te vsote vršila naročila v Nemčiji. 2e v prvi polovici avgusta je bila vsota 2 milijonov mark (28 milijonov Din) izčrpana in je Narodna banka stavila predlog, da se v smislu nemško-jugo-slovenskih pogajanj, ki so se vršila aprila meseca v Zagrebu, doseže sporazum za povečanje tega kontingenta za nadaljnji 1 milijon mark. Kmalu nato je odpotoval viceguverner Narodne banke v Berlin, od koder je prišlo poročilo, da je v glavnem dosežen sporazum. Pogajanja so v začetku res povoljno potekala, potem pa so zastala in so se morala prekiniti zaradi novih nemških zahtev. Sedaj poroča beograjsko »Vreme«, da bo treba najti drug način rešitve, m sicer tako. da bi naša država določen odstotek svojih naročil v Nemčiji plačala na poseben dinarski račun, iz katerega bi se potem izplačevala nakazila nemškim turistom, ki prihajajo v našo državo.
— Uvoz pisalnih strojev. Letos smo v prvem polletju uvozili za 6.7 milijona Din pisalnih, računskih in ramnoževalnih strojev, dočjm je lani v prvem polletju znašal ta uvoz 5.1 milijona Din, predlanskim 2.6 milijona Din, v prvem polletju 1933. pa le 1.3 milijona Din. Podatki o uvozu iz posameznih držav nam kažejo znatnejBe spremembe. Dočim so bile prej Zedinjene države na prvem mestu, je zadnja leta stopila na vodilno mesto Nemčija, od koder smo letos uvozili za 3.3 milijona Din pisalnih strojev. Uvoz iz Zedinjenih držav j« znašal le 2.4 milijona Din. Kot resnejša konkurentinja na tem
cev je z našo pomočjo prišlo na pot pravičnih. Čim bi pa zaprli vrata pred odpuščenimi kaznjcnci — o tem moramo biti prepričani — se bodo prej ali slej ti nesrečneži javili pred našimi vrati brezposelni, več ali manj obupani.
Društvo za zaščito odpuščenih kaznjencev je čebela, ki neprestano prinaša med v celico ob nebroju drugih celic, iz katerih se sestavlja krasen oltar človekoljubja. Zato naj prihite k takemu društvu na pomoč vsi dobri ljudje!
Nema kraljica lepote
V	Woodfordu so pred kratkim izvolili za kraljico lepote 20'.etno plavolasko Beatrice Richardsovo. Šele ko je žirija Izrekla svojo odločitev, eo odkrili, da je najnovejša le*
potica Anglije — nema.
Polovico dediščine za davek
V	Liverpoolu je umrl eden najrmovitejših Angležev, Harald L. Cohen, lastnik velikih trgovskih hrš. Zapustil je premoženje v znesku 1,380.000 funtov. Država bo dobila od te zapuščine skoro polovico.
Smrt zaradi oprostilne razsodbe
V	Mexico City se je moral neki trgovec zagovarjati zaradi umora svoje žene. Raz- * prava je trajala devet ur, nato se je sodni dvor umaknil k posvetovanju. Ko se je vrnil v sodno dvorano, je predsednik sodišča razglasil oprostilno razsodbo, in sicer zaradi pomanjkanja dokazov. Obtoženec očividno ni bil pripravljen na takšno presenečenje, kajti komaj je slišal besedo »oproSčen«, se je sesedel na stol. Zadela ga j je kap.	I
področju je letos nastopila Švica, od koder smo uvozili za 600.000 Din pisalnih stroje\
Iz sodne dvorane
14. septembra
Na ljubljanski borzi ao oficielni tečaji deviz ostaii skoro brez sprememb. V pri* vat nem kliringu so se trgovali avstrijski šu lingi po 8-56, za anglečke fute pa je htio povpraševanje po 234. y Zagrebškem privatnem kliringu je bil promet v avstrijskih šilingih po 8.5150, v angleških funtih po 234.80 in v grških bonih po 31. Nemški kli. rinški čeki so se v Ljubljani trgovali po 13.41, v Beogradu po 13.2975 in v Zagrenil po 13.30 odnosno za konec oktobra po 13.24 in za 15. november po 13-21. Klirinške na-j kaznice v lirah 60 se v Zagrebu nudile po 3.19.
Na zagrebškem efektnem tržišču je bi'a Vo.ina škoda zaključena po 365 (v Beogra* du po 307). V ostaiih državnih vrednotah pa ni prišlo do prometa.
Oevu*
Ljubljana. Amsterdam 2966 29 — 2980.89.
Berlin 1754.91 — 1768.78, Bruseli 737.75 — 742.81, (Jurih 1424.22 — 1431.29, l^ondon 220.62 _ 222.57, Newyork 43354)1-4371.32
Pariz 287.75 — 289.18, Praca 180.47 — 1S1.86.
Curih. Beograd 7, Pariz 20.2025, London 15.54, Ne\vyork 306.875, Bruselj 51.85. Mi lan 24.15." Amsterdam 2»«-27oO. Berlin 123.40 Dunaj 56.60, Stockholm 80.125, Osi o 78.0750, Kobenhavn 69.3750, Praga 12.S8, Varšava 57.80. Atene 2.90
Efekti
Zagreb. Državne vrednote. Vojna škoda 366 — 366.50, za sept.—okt. 366 den . 4 agrarne 47.50 den. 6% begluške 67 den., 7% invest. 81-50 den., 7>/» Blair 74 — 74.50, 8% Blair 83.50 _ 84.50; delnice; PAB 235 den., Trboveljska 140 — 145, šečerana Osijek 125 — 128. Dubrovačka 190 den.
Beograd. Vojna škoda 366.50 — 367.50 (367), za dec. 366 den.. 4Ve agrarne 48-75 bl„ 6% begluške 68.75 — 69 (69), 7% in« vest. 84.50 — 85. 7•/• Drž. bi p. banka 86.50 den. (86-50) 7% Blair 74 _ 74.50, 8% Blair 83.50 _ 85, Narodna banka 6300 den., PAB 237 _ 238 (237).
Blagovna tržišča
ZIT0
+ CHicago, 14. sept. Začetni tečaji: Plenica: za sept. 113.25, za dec. 112.25; za maj 111-375; koruza: za sept. 113.50, za dec.
96.25.
+ Winnipeg, 14. septf. Začetni ftečaji: Pšenica: za okt. 103, za dec. 102.
+ Novosadska blagovna borza (14. t m.) Tendenca čvrsta. Pšenica (cene »Pri zada«): potiska šlep. 79 kg 2% 132.50—137, gornjebaška in gornjebanatska 79 kg, 2% 127.50—137; baška, 79 kg, 2% 125.50—129; sremska in slavonska, 78/79 kg 3% 119.50— 123; v borznem prometu: baška ladja Tisa 78 kg 134 — 136; sremska-, »lav., 78 kg
139 _ 130. Oves: baški. sremski, slav. 85
— 87.50. Rž: baška nova 104 — 106. Ječmen: baški, sremski novi 64 ke 90—92.50 Oves: baški, sremski, slavonski novi 87.50—90. Turščica: baška in sremska 90 — 91; ba. natska 87 — 89. Moka: baška. sremska, slavonska in banatska »Og« in »Ogg« 305 — 315; »2« 185 — 195; »o« 165 — 175; »6« 145 — 155: »7« 135 — 136; »8« 95 — 100. Otrobi: baški 71 — 73: banatski 69 — 71; sremski 70 — 72. Fižol: baški in sremski beli 157.50 _ 160; z vrečami 167.50 — 170.
4- Budimpeštanska terminska boria (14. t. m-). Tendenca stalna- Koruza: za sept. 12.44 — 12.46, za maj 11-06 — 11j07.
" HMELJ
+ Žatec, 13. septembra. Nemška sekcija žateškega hmeljarskega združenja poroča, da se nakupovanje v žateškem okolišu živahno nadaljuje in je zlasti povpraševanje za prvovrstno blago, ki se plačuje po &75 do 925 Kč za 50 kg, srednje blago pa se trguje po 650 do 70O Kč. Doslej so hmeljarji prodali 50.000 starih stotov letošnjega hmelja. — Zadiuga hmeljskih trgovcev pa poroča: Zaradi neugodnega vremena je hmelj, ki je bil zadnje dni obran, porjavel. Približno tri četrtine pridelka so v kakovosti in harvi zadovoljive, zadnja četrtina pa ima slabo barvo; tu gre za hmelj h nižinskih leg, ki je porjavel že pred obiranjem, in za hmelj, ki je bil obran zadnje dni. Hmeljarji so doslej prodali 60.000 do 65.000 starih stotov. Zanimanje je predvsem za hmelj doijre barve.
Naročniki ponedeljskega „Jutra" prejemajo revijo »življenje in svet" zastonj«
Razpis.
Pri podpisanem društvu se ima zasesti
mesto zakupnika v novo zgrajenem planinskem domu na Platku 1116 m. poleg Sušaka in se za zasedbo tega mesta razpisuje sledeči natečaj:
Honorarja s strani društva ni( ker je dom poleti in pozimi tako frekventiran, da lahko zakupnik z dobro organizacijo in preskrbo doseže dohodke v svojo, kakor tudi v društveno korist.
Odpovedni rok in drugi službeni pogoji se bodo določili z medsebojno pogodbo.
Natečajniki, ki morajo biti državljani kr. Jugoslavije, naj naslovijo svoje ponudbe na društveni naslov najkasneje do 10. oktobra tega leta.
Ponudbi je treba priložiti:
1.	Krstni list, ki dokazuje polnoletnost, a ne preko 45 let starosti.
2.	Domovnico.
3.	Zdravniško spričevalo o popolnem telesnem in duševnem zdravju.
4.	Nravstveno spričevalo.
Ostali pogoji:
1. Nategajnik mora biti oženjen, toda brez otrok izpod osmega do desetega leta starosti. Mora biti pismen in govoriti poleg materinega jezika vsaj fee nemški, ter mora biti dober planinec in smučar.
Po pogodbi mora položiti v društveno blagajno kavcijo v znesku Din 3000.— (Tritisoč dinarjev).
Ostali splošni podatki o domu samem se na zahtevo lahko dobe pri podpisanem društvu, pri Matici Hrv. plan. društva v Zagrebu ter pri Slov. plan. društvu v Ljubljani.
Hrv. planin, društvo podražil. »Velebit«, Sušak.
Ljubiljana, 14. septembra.
Tako je karakteriziral državni tožilec komaj 21-letno Marto, ki se je rodila v Hamburgu, kjer js po lastnem zatrjevanja dovršila tudi nižjo gimnazijo. Zdaj je pristojna v Sv. Jurij ob Sčavnici, kjer živita njena mati in sesti a, izučena pa je šivanja, a kaže, da »e zanj ne zanima mnogo. Rada »e na pretkane načine lahkotno preživlja, dokler je ne zasačijo in pošljejo v kak kazenski zavod. Trenotno je Pravici še vedno dolžna odsluženje lani prisojene ji kazni na 18 mesecev strogega zapora zaradi^ neke tatvine. Kazen je prestajala v Begunjah, toda tudi tega. življenja za zidovi kaznilnice ji ni bilo namenjeno mirno in od sveta pozabljeni preživeti. Se marsikaj ji ima red očitati, zato so jo poklicali v Ljubljano pred mali kazenski fenat, pred katerim se je pojavila v okusni črni svileni obleki, res lepa. kakor nam je obetala obtožnica.
Marta je nemirna. Obtožnica ji je očitala, da se je ob ponovnih potovanjih v Beograd lani v februarju poslužila znane metode, da-se je izdajala kot sorodniea ali intimna prijateljica ljudi, ki žive v prijateljstvu z osebo, v kateri je znala s svojim sigurnim nastopom vzbujati zaupanje. Ko pa je zaupanje dosegla, je natvezla kak izgovor, n. pr. da je pozabila ključe od hišnih vrat al: podobno 7. namenom, da so jo potem postregli s prenočiščem ali jo sprejeli v svoj krog. Ko pa se ji je nudila ugodna prilika, jih je okradla in izginila brez sledu. V Beogradu je bila njena žrtev kuharica Milica Hujičeva, katero je oškodovala na raznem periln in gotovini za nad 5.000 Din.
Pravo zmešnjavo pa je s svojo bojno fantazijo t izmišljenimi prijateljstvi in sorodstvi povzročila 1. 1934. v Gradcu, kjer se je istočasno izdajala za sestro, nato za znan
NAJLEPŠI CAS V ROGAŠKI SLATINI JE
POSEZONA
KI SE ZAČNE S 1. SEPTEMBROM — ZNIŽANE CENE! 1.OKTOBRA SE ZAČNE
ZIMSKA SEZONA
USPESNO ZDRAVLJENJE! — VES KOMFORT! — CENTRALNA KURJAVA — TEKOČA VODA! — GLOBOKO REDUCIRANE CENE! Vse informacije daje Ravnateljstvo banovinskega zdravilišča
ROGAŠKA SLATINA
ko prijatelja nekega avstrijskega policista, ki živi v Jugoslaviji, naposled pa še kot učenka učiteljske šole, zaročenka tega in tega. ki je srečna in se ji obeta uspešna bo dočnost in končno še kot hčerka bogatega kmeta.
Tako se ji je posrečilo, da je poleg nekaterih drobnjarij odnesla neki »sveži« avstrijski znanki okoli 300 šilingov, medtem ko je znankin mož čistil njene čevlje. Vsekakor je imela ta avstrijska znanka veliko zaupanja vanjo, da ji je zaupala denar in moža brez nadzorstva!
Pred senatom se je Marta obeh očitanih tatvin branila do kraja trdovratno, češ, da teh oseb, ki jih obtožba imenuje njene žrtve, sploh ne pozna, da pri njih ni nikdar prenočila, še več: da sploh ni bila ne v Beogradu in ne v Gradcu in da je ovad>l>a sploh izmišljena.
Predsednik je po tej trdovratno? t j pobrskal po sodnih aktih- in ugotovil, da Mar tina specialiteta ni le metoda, s katero sku-bi 6voje žrtve, ampak da je njena specialiteta tudi to, da nič ne prizna, kar se ji očita. Tako je delala pred vsemi sodišči, kjer je že dobro znana: v Murski Soboti, Mariboru, Ptuju, Ljubljani. Toda kaže. da se j« v svoje graške spletke tako dobro zapletla, da se ne bo mogla izmotati, ker so poizvedbe dognale toliko podatkov, ki se presenetljivo vjemajo s trditvami obtožbe. Le očitki glede beograjskih doživetij mlade Marte, ki je zatrjevala, da se je v Beograd vozila na obisk k svojemu prijatelju poročniku, se senatu niso videli dovolj dokazani, zato je pristal na predlog branilca, naj se še malo poizveduje tam doH.
Rumunski kralj bo obiskal Rim
London. 14. septembra, o. >Dai]y graph« poroča iz Rima, da pričakujejo tam v kratkem obisk rumunskega kralja Karola.
Kralj Zogu obolel
Tirana, 14. septembra. w. Kralj Abmed Zogu je obolel na lahkj malariji.
Eden ozdravel
London, 14. septembra w. Uradno poročajo, da je zunanji minister Eden toliko ozdravi, da bo bržkone mogel prisostvovati otvoritveni seji skupščne Društva narodov 21. septembra. Otvoritvene seje sveta Društva narodov se ne bo udeležil.
Trocki hoče v Barcelono
Lizbona, 14. septembra. AA. Tukajšnji radio poroča, da je Lev Trocki prosil katalonsko vlado za dovoljenje, da bi se lahko nastanil v Barceloni.
42.5OO slušateljev na newyorški univerzi
Newysrk, 14. septembra. AA. Na new-vorško vseučilišče se je letos vpisalo 42.500 dijakov. To je največje število dijakov, kar se jih je doslej vpisalo na tem vseučilišču.
za tujski promet
Beograd, 14. septembra. AA, Od 15. do 20. septembra bo v Monte Carlu glavna skupščina mednarodne zveze sa tujski promet, v »vezi so včlanjen * najvažnejše tujsko-proraetne organizacije vsega sveta. Zvez« Meje 51 članic.
Ponos Toleda porušen
Sovražnik države št. 1"
Usoda Alcazarja
Ponos španske stavbarske umetnosti je bil že večkrat poškodovan, a so ga še vedno popravili
> Alcazar j« v razvalinah!« Takšne ln »lične nasflove bereš v skoro vseh evropskih listih zadnje dni. A malo jih je, ki vedo, kaj je prav za prav Alcazar in kakšna je jnjegova zgodovina.
Toledo je staro mesto, njegova preteklost sega več tisoč let nazaj. Imenujejo ga radi >španeki Rim« — zato, ker stoji kakor Rim na sedmerih gričih iz gra snitnega masiva, ki ga oblivajo valovi Taja. Alcazar pa je citadela Tcleda in leži na najvišjem mestu. Kdor ima Alcazar. je gospodar mesta. Alcazar je obvladal To-Jedo, ko je bdlo še majhno naselje.
Zgodovina te stavbe je zelo pomenljiva. Tukaj je stala trdnjava Rimcev. Ko se je začelo rimsko svetovno ceserctvo krhati, so hodili gotski vojščaki pri Alcazar ju ven in noter. Potem sta postala mesto in trdnjava islamska last. Tukaj je vladal tudi junaški Cid. Kralji španskega srednjega veka so ustvarili trdnjavo, ki je sijala od krasote posebno pod Karlom V.
Sedanja bratomorna španska vojna se pri izberi uničenju namenjenih objektov prav nič ne ozira na preteklost in zgodovino Alcazarja. In svet, kj bere o napadih na trdnjavo, se bore malo briga, kakšna
] bo njegova usoda. Severno pročelje je to-' povski ogenj baje popolnoma razdejal. To fasade je napravil sloviti flamski stavbenik Enrique de Egas. Bila je pravcata mojstrovina »platereska«, sloga zgodnje španske renesance- S fasadami izginjajo tudi plastike velikih umetnikov Berruguete in Mene. Uporno se držijo samo še mogočni štirioglati stolpovi.
Mogoče bo bes bratomorne vojne priza. nesel edino južnemu pročelju s težkimi dorskimi pilastri. To fasado je napravil stvaritelj Escoriala, Herrera. Na dvorišču stojijo korintske arkade s stebri, po številu dva Jn trideset kosov. Tam je tudi videti grandiozno Herrerovo stopnišče. Ni pa izključeno, da bodo Alcazar po sedanji državljanski vojni nanovo pozidali in popravil; podrtine. Tako se je zgodilo že 150 let po smrti Karla V. Alcazar je bil takoj kakor danes kup razvalin, porušila ga je nasledstvena vojna. Tudi v napoleonskih vojnah je gorel in 1. 1887. ga je ogenj zopet precej okrnil. Vselej doslej so ga še popravili in pozidali — dokaz, da se da pač uničit; snov, dočim ostane ideja nesmrtna in se preraja, dokler je v nji ne. kaj prvotne moči.
čsl. znamke s sliko
našega in romunskega kralja
Pariški listi poročajo, da je bilo na sedanjem zasedanju Male antante sklenjeno, pos vdariti skupnost ciljev vseh treh članic te zveze tudi s tem, da se bodo uvedle v vseh treh državah znamke, ki bodo kazale moč in voljo zveze na zunaj. Znamke bodo imele z ozirom na valutne razlike v vseh treh državah različno vrednost, v izvedbi pa bodo popolnoma enake. Na znamkah bodo slike državnih poglavarjev ale antante. Tako bo n. pi češkoslovaška postna uprava kot prva dala v promet znamke s sliko kralja Petra II. ii rumunskega kralja Carola ter s slikama Beograda in Bukarešte.
Z bodalom v srce
Krvavo maščevanje nad zapeljivcesn
g. A n t o n e s c u, sodelavec pri posvetovanjih Male antante
„Edina higi jena sveta"
V Buenos Aireeu se je te dni začel mednarodni kongres PEN klubov. Pri otvoritvi zborovanja se je primeril značilen incident. Francoski pisatelj Jules Romain je preči« tal apel, ki poziva vse narode in države k miru. Pozneje pa je citiral neko mesto iz :Azione Iniperiale«, kjer se italijanski pisa* telj Marinetti zavzema za vojaško vzgojo otrok, češ da je vojna »edina higiena sveta'. Marinetti, ki je bil ravzoč in je v začetku sprejel Romainov mirovni manifest, je prišel zdaj v veliko zadrego, kajti Romain mu je očital nedoslednost- Udeleženci kongresa so ploskali Romainu, italijanski PENovci pa so se čutili prizadete in so protestirali. Naposled je Marinetti zavpil, da Romain žali Italijo ter pristavil, da ie tudi Francija s sankcijami vodila gospodarsko vojno proti njegovi domovini. Ozračje je postalo tako napeto, da se ie zdelo, zdaj zdaj bo prišlo do pretepa. Tedaj so se dvignili posredovalci iz vrst francoskih pisateljev ter izjavili, da je namen kongresa literaren ne pa političen. Po tej konstataciji se je ozračje razčistilo in zborovalci so prešli na dnevni red.
Dohodki p?mcesmega moža
Holandska kraljica Viljemina je določila apanažo za bodočega moža svoje hčerke, princa Bernharda Lippe-Biesterfelda. Princ bo prejemal kot soprog princese Julijane letno apanažo v približnem iznosu 2 milijonov Din. Istočasno se bc zvišala tudi civilna lista za prestolonaslednico Poroka bo, kakor pravijo, okolu novega leta.
ANEKDOTA
Angleški pesnik Milton je bil trikrat oženjen. Ko se je drugič oženil, je bil ža slep.
Znanec, ki ga je tedaj obiskal, mu je rekel: »Čudim se, da si, slep, kakor si, našel ženo«.
2>Kaj, čudiš se?« se je zavzel Milton. »Jaz ne bi se čudil, če bi še oglušel. kajti potem bi bil resnično ena najboljših partij na Angleškem.
Smrt zaradi
Ženin holandske princese
Bivši agent kemične tvrdke in sorodnik teniškega
mojstra ven Cramma
Ženin bodoče holandske kraljice, sedanje princese Julijane je iztaknil v rodbinskem arhivu, da jo rodovina Lippe v sedemnajstem stoletju pošiljala svoje vojaštvo na .Holandsko. kjer se je bojevalo proti francoskim vsiljivcem. Bodoči soprog holandske vladarice je študiral pravo na univerzah v Monakovem in Berlinu. Potem je šel na Angleško. kjer je ostal le malo časa. Po svojem povratku je sprejel službo v komercio-nalnem oddelku neke kemične industrije. Deloval je kot zastopnik tvrdke v Parizu in Amsterdamu.
Princ Beno, kakor kratko imenujejo bodočega soproga princese Julijane, je visoke in vitke postave ter izvrsten športnik. Po materi je v sorodu z znanim nemškim
i teniškim mojstrom von Crammom. Razumo se. da bije tudi on žogo. še rajši pa hodi na lov in se vozi z avtomobilom in aeroplanom. S svojim delovanjem na Holandskem jo že prej prišel v stik s holandsko vladarsko rodbino, toda princesa prestolonaslednica je postala nanj pozorna šele letos v Grindehvaldu in Garmisch-Partenkirchenu. Princesa Julijana je. kakor znano, zadnja svojega rodu iz vladarske rodbine Oranj-sko-Nassauske. ki je z dinastijami severne Evrope v ožjem sorodstvu. Po holandskih zakonih se smejo vezati člani tega vladarskega doma samo s protestantskimi princi, odnosno princesami, in sicer samo s takšnimi, ki nimajo pravice zasesti kakšen inozemski prestol.
Balon za opazovanje sovražnika
Novi rumunski zunanji minister
Pri Kromerižu je zabodla 2Hetna Margareta Fiala 291etnega Antona Christena, sina direktorja tvornice v Furthu. Porinila ;e Ijuboku, ki se je je hotel otresti, bodalo naravnost v srce.
Christen, ki je dekle zapeljal, je v zadnjem času rahljal zvezo ter se odvračal od Fialove. Ta je večkrat sikušala priti k n'3-mu, da bi se pogovorila o stvari, toda tvors mčarjev sin se ji je znal vedno spretno ogniti, da je dekle ostalo nazadnje v poni* žujoči vlogi. Zato se je Fialova odloči'a za brezobziren obračun z zapeljivcem.
Vstala je ob štirih zjutraj, sedla na kolo in se odpeljala z doma. Posrečilo se ji je vdreti v tvornico in potrkati na vrata Chri-sienove spalnice Fant, ki je bil še ves zmeden od spanja, je odprl vrata. Fialova je izrabila trenutek za to, da je zabodla bo* dalo nezvestemu ljubčku naravnost v srce. Bil je takoj mrtev. Po umoru je morilka trikrat zabodla še sebe. Ko so pozvali zdravnika na kraj tragedije, je mogel samo ugotoviti Christenovo smrt. Fialovo, ki je snirts no nevarno ranjena, pa je dal odpeljati v bolnišnico.
V 72 minutah čez Rokavski preliv
Neko angleško potniško letalo je te dni doseglo nov rekord na zračni črti London— Pariz, priletelo je z letališča Gatwick v Pariz v 1 uri 12 minut. Proga meri v dol? žino 195 milj.
Hidroplan preletel Atlantik
y četrtek zvečer je pristalo v njujorškem pristanišču vodno letalo >Dornier«, ki je odletelo v torek zjutraj s pomočjo katapultne naprave z motorne lad jo »Schwabenland« pri azorskem otoku Foyalu. jDornier« je napravil 40C0 km dolgo pot v 32 urah m 12 minutah. S to vožnjo se je nemška Lufthansa izkazala s posrečenim poskusom poleta čez Atlantski ocean.
Po 12 dneh sta se oglasila
Zadnjega balonskega poleta za Gordon* Bennetiovo nagrado sta se udeležila tudi poljska letalca kapitan Janusz in poročnik Brenk. Dvignila sta se v zrak pred 12 dnevi in sta izginila brez sledu. Vsa poizvedovanja po njuni usodi so ostala brez uspeha. Zdaj pa sta se letalca javila iz Rusije. Sporočata ,da sta pristala 1. septembra v bližini jezera Onega, kakšnih 1«) km od mesta istega imena. Morala sta hoditi pet dni, preden sta prišla k ljudem. Veselje nad sre^ čo obeh letalcev je na Poljskem nepopisno.
Drama kralja ameriških železnic
V New Yorku se je odigrala senzacionalna družinska drama v stanovanju 721etne-ga milijonarja in kralja ameriških železnic llanrvja Bvrama. Bogataš se je navzlic svojim letom hotel zvezati z neko 381etno ločenko. Temu se je odločno uprl njegov zet, borzni senzal James Burdik, ki je v sporu s svojim tastom potegnil samokres in Bvrama smrtno obstrelil. Na vožnji domov se je morilec zaletel s svojim avtom v zid ter se močno ranil.
Sneg po 32 letih
Iz južnoafriškega Johannesburga poročajo. da je v okolici mesta te dni prvič po 32 letih zapadel sneg. Mlajša generacija se je zelo čudila, ker ga je zdaj videla prvič v svojem življenju. Zapadlo je toliko snega, da so bile pretrgane vse telefonske in brzojavne zveze.
Eden je bolan
Kakor so listi že zabeležili, je angleški zunanji minister Anthony Eden obolel in leži v postelji. Dobil je osepnice, zato se ne bo mogel udeležiti otvoritvene seje Društva narodov v Ženevi 21. septembra.
Francoska vojska se je pr! zadnjih manevrih posluževala tudi motoriziranih opazovalnih balonov, ki napravijo 50 km na uro
Zadnji prijatelj Mate Harl
Molčeči brat Rihard de Mortisac je končal pod mečem
španske revolucije
Te dni so ustrelili španski miličniki v bližini Barcelone vse prebivalce neke kar-tuzije, med njimi tudi brata Riharda, moža, ki je bil zadnji prijatelj vohunke Mate Harl.
Ta mož se je pisal z meščanskim imenom Pierre de Mortisac in je podedoval po svojih starših veliko premoženje. Vzgajali so ga v Londonu in Ameriki. V Parizu in ob angleške obali je imel hotel in letoviščar-sko vilo. Tudi v San Sebastianu je imel hišo. Tako je živel enkrat tukaj, potlej tam, dokler ni spoznal Mate Hari, v katero se je smrtno zaljubil. Toda vohunka ga je zavrnila. Mortisac se je skušal potolažiti z ljubeznijo neke angleške lepotice, a njena naklonjenost mu ni prinesla utehe. Ko je srečal Mato Hari v San Sebastianu, je bil izgubljen. Ko je bila Mata Hari že v Parizu pod ključem, se je peljal za njo v Francijo, kjer je izvedel, da je obsojena na smrt. Mortisac je imel mnogo zvez. Napel je vse sile, da bi osvobodil vohunko. Prisegal je vsakomur, da je Mata Hari nedolžna, ker je postala žrtev komplota. Zaman. Skušal je tudi priti k nji v zapor, pri
Revolucija, ki se ni obnesla
Tudi v Lizboni, prestolnici portugalske reoublike. so skušali levičarski socialisti zanetiti požar državljanske vojne na iim ni
uspelo
tem pa je padel sleparjem v roke. Sleparji so mu lagali, da se bo vohunki posrečilo rešiti življenje.
Natvezili so mu, da bo Mata Hari kakor Tosca le navidez usmrčena. Podkupljeni da so jetniški pazniki, vojaki, da celo častnik, ki ima v rokah nalog za njeno usmrtitev. Pot na morišče bo samo komedija. Streljali bodo nanjo iz praznih pušk in jo le zaradi lepšega položili v rakev. Potem bo vstala iz krste in bo lahko pobegnila čez francosko mejo v Španijo. Mortisac je nasedel sleparjem. Delil jim je čeke v prepričanju, da bo naposled le našel ideal svoje ljubezni. Toda tragedija v Vincennesu je bila krvava in resnična. Ko ie Piere de Mortisac izvedel, kaj se je zgodilo, je pobesil glavo, življenje ga je zlomilo — za vedno.
Ni dolgo trajalo, pa je začel prodajati nepremičnine, hišo v Parizu, letoviščarske vile in drugo. Vilo v San Sebastianu je obdržal, a io je tako zanemarjal, da so se v nji zaredile podgane. Končno se mu je življenje uprlo. Sel je v samostan in se uvrstil med molčeče menihe kartuzijance.
Leta in leta se ni slišalo o Mortisacu v javnosti nič več. Brat Rihard je bil tih in miren, udan v voljo božjo. Odvrgel je vse posvetno, preobrazil se je popolnoma. Tedaj je izbruhnila revolucija. Miličniki madridske vlade so dolgo pustili kartuzijance na miru. saj so vedeli, da so brez lastnine, da niti ne govorijo med seboj in da celo spijo v krsti.	'
Nekega dne pa se je raznesla vest. da je v kartuziji, kjer ie bil za meniha tudi brat Rihard. skrito orožje. To je zadostovalo, da so komunisti naskočili samostan.
Zgodilo se je opolnoči, ko so bili molčeči bratje ravno pri polnočni maši. Razbojniki so vdrli v kartuzi^o, pretaknili vse kote — našli niso ničesar. Od menihov pa niso dobili odgovora na nobeno vprašanje, kaiti zaobljuba jih veže, da molče kakor grob.
In to molčanje je bilo za nanadalce zadosten povod, da so se maščevali nad tihimi brati. Usmrtili so vse razen dveh. ki sta bila inozemca. Ko so pregledovali liste mrličev. so spoznali, da ie med usmrčeni-mi tudi brat Rihard, bivši Pierre de Mortisac, ki je šel v samostan zaradi brezup« ne liubezni do Mate Hari.
VSAK DAN ENA
»Ne morem, pa ne morem razumeti, kam sem dela svoje zobovje, ta trenutek je še ležalo na toaletni mizici«.
.(»Dansk Familie Bladd
petelinjega petja
Zaradi petelina, ki je vsako jutro kukuri-kal ob rani zori, se je odigrala v Dunafold-varu na Madžarskem krvava tragedija. 80 letni starec Franc Varga se je zaradi petja sosedovega petelina vsak dan zbudil, ker ni mogel delj spati. Prosil jc večkrat soseda, naj žival zapre, da ga ne bo budila tako rano. Zaradi teh besed sta se Varga in njegov sosed Dubicz sporekla. Iz besed je nastal prepir, v katerem je razjarjeni 80 letni Varga prijel za sekiro in z njo pobil Dubicza do smrti. Starca so odpeljali v ječo, kjer bo ir.iel zdaj mir pred petelinom
Tako je imenoval na nurnberškem kongresu narodno-socialistične stranke minister za propagando dr. Goebbels komunizem ter pristavil, da to ni nobena filozofija. Istočasno so v Niimbergu otvorili razstavo, ki prikazuje boljševizem
v praksi
ZANE GRET:
72
BETTY ZANE
Zgodovinski roman iz ameriške revolucije
»Za nocoj je kladara rešena,« je odvrnil Jonatan. »Glej, Indijanci se umikajo. Temu streljanju ne morejo kljubovati. Ura! Kako padajo! Bolje se ne bi bilo moglo obrniti. Svit koče, ki gori. bo še kako uro onemogočal vsak napad, potem .se mora pa vsak čas zdaniti.«
14. poglavje.
Solnce (je rdeče vstajalo izza obzorja. Njegovi rožnati žarki so pogledovali čez vzhodne griče, poljubljali vrhove dreves, poigravali na skalah in pečinah in podili nočni mrak iz doline; njih topla svetloba je silila skozi strelnice v trdnjavi in risala dolge, medle sence na stene; toda nenaspanim, do skrajnosti izmučenim branilcem je prinašala kaj malo hrabrila. Silas Zane je z razgaljenimi prsi, z obrazom črnim od smodnikovega dima in spačenim od gneva stopil v branik, ki je bil po hodniku zvezan s kladaro. Bil je majhen, skednju podoben prostor s strclnicami proti reki in gozdu. Ta branik je bil v boju največ pretrpel. Pet mož je bilo tukaj padlo. Ko ie Silas vstopil, se je četvo-
rica upadlih, o<! smodnika počrnelih mož ozrla vanj. V kotu je ležal mrtvec.
»Smith je mrtev. Ta js petnajsti,« je rekel Silas. »Dva in štirideset manj petnajst, ostane dvajset. Strpeti moramo. Bodite previdni, ljudje. Kako je v južnem braniku?«
^V redu. Vso noč je pokalo,« je odvrnil eden izmed mož. »Mislim, da je bilo precej vroče. Zda; pa že nekaj časa nič več ne slišim.«
»Mladi Bennet je tam; če bi kaj potrebovali, bi ga poslali. Še kaj?«
»Smodnik. Skoraj nobenega smodnika nimamo več. In še, ko moramo biti pripravljeni na isker ples. Rdečj peklenščki ne mirujejo zaman že dobršno uro.«
Silas je krenil po tesnem hodniku, ki je vodil iz branika v srednji prostor kladare. Ko je pri stopnji-cah zavil okrog vogala, je srečal mladega fanta, ki se je vlekel po stopnicah navzgor.
»Halo! Kdo je to? Moj, Harry!« Silas je zgrabil dečka in ga potegnil v izbo. Kakor hitro sta prišla na svetlo, je Silas videl, da se je fant od slabosti komaj držal pokonci. Kri mu je kapljala iz obveze na komolcu, se cedila skozi luknjico v lovski srajci in tekla iz rane na sencu. Smrtne sence so se že plazile po bledem obrazu, toda iz oči mu ie seval neukroten pogum, pogum, ki ga ie mogla samo smrt zadušiti.
»Hitro!« je zahropel deček. ^Pošljite k južnj ste-
nj pomoč. Rdečekožci vdirajo, tam, kjer teče pod plotom voda iz studenca...«
»Kje je Metzar, kje so ostali?«
»Mrtvi! Ponoči so padli. Vso noč sem bil sam in sem nenehoma streljal. Potem me je zadela svinčenka semkajle pod brado. Vedel sem, da je z menoj pri kraju. Tedaj sem pa začul Indnance. kako s sekirami udrihajo po plotu. ontli. k:er je snoči gorel, in sem zapustil svoje mesto. Ali — zbežal sem le zato — ker bi drugače vdrli v trdnjavo.«
S temi besedami je fant omahnil na klop; telo se mu je zleknilo. drget mu je izpreietel obraz; bil je mrtev.
»VVetzel. Bennet. Clarke!« je z rezkim glasom zaklical Silas. Še preden ie izgovoril besede, ie stala lovčeva visoka postava pred njim.
»K južni steni! Indijanci sekajo lukn:o v plot!«
\Vetzel je pograbil svojo puško in sekiro in izginil kakor blisk.
»Sullivan«, je ukazal Silas, »poveljujte v kladari-Bennet, Clarke, mi trije moramo za \Vetzelom.«
Hugh Bennet se je enkrat samkrat ozrl v s:novo bledo lice, nato pa stekel za Silasom in Clarkoin po stopnicah. Ko je trojica pri.š;a izza koče stotnika Boggsa, ki je stala zraven kladare in skrivala južno steno njihovim očem, so bili še kakih sto metrov od VVetzela. Začul i so težko udarjanje debla, s katerim so napadalci butali v plot, nato pa lomljenje in pokanje enega izmed šestčeveljskih hrastovih kolov. Še in še so se ponavljali grmečj udarci;
spodnja polovica kola je padla navznoter, in nastala je odprtina, dovolj široka, da .ie mogel Indijanec skozi njo. Trojica je planila naprej, da bi pomagala Wetzeiu. ki je stal z dvignjeno sekiro zraven luknje-Tisti mah ie počil strel. Bennet se je opotekel n padel po tleh. kakor je bil dolg in širok. Neki Ind -janec je bil ustrelil skozi luknjo v plotu. Silas n Alfred sta zavila v stran in se približala plotu, pazeč, da se ne bi nastavila svinčenkam.
Ko so se približali \VetzeIu na kakih dvajset korakov, so zagledali temnopoltega, korenskega, divjaka,*kako se je prerival skozi ozko režo- Ni se še bil vzravnal, ko je pest velikanskega Ovca za-vihtila sekiro, ga treščila po glavi in mu. razi- 'a lobanjo, kakor da bi bila jajčna lupina. l>;v':;k sc .e zgrudil na tla. ne da bi utegnil -zastokati. Drug Indijanec, gol in mišiča^t, je smuknil s': pl skloniti se je moral, da ie prišel na to -'n i. K-"> zagledal VVetzela. se je hotel iz gnil i M S' . • v a udarcu sekire. Zgrešila jc njegovo glavo, ku.r r bila namerjena, a zadela ga je tik naJ ra se mu globoko zarila v kos.: in n?e> . 1 presunljivo zatulil, zagrgral. iti kri mu je cu brizgala iz grla- VVetzel je izdrl orož e i z t svoje žrtve in z istim gibom zamahnil za nov udarec. To pot je uho sekire z zamolk'i"!i trj1: m padlo na glavo naslednjega Indi anca. k;. : r m. ' r-jev kij na vola. Indijancu je padla puška n:i tla. to-mahok mu je odkftel visoko v zrak, in njegovo truplo se je zako:alik> po bregu v studenec. Četrtega in petega Indijanca je zadela ista usoda.
i
Kulturni pre
Praški lingvisti
Praški lingvistični krožek je bil ustanovljen pred desetimi leti, v jeseni 1. 1926. Med ustanovitelji so bili mladi češki in ruski jezikoslovci, kakor B. Havranek, li. Ja-kobson, B. Trnka in V. Mathe&ius, ki so so jim k n;alu priključili J. Mukafovskv, J. Kvpka in cela vrsta drugih. Vsi so danes na vidnem mestu češki lingvistike in literarne vede. V teku prvega desetletja je Praškemu slavističnemu krožku uspelo to, kar uspe le redkokateremu znanstvenemu združenju pri manjšem slovanskem narodu: pridobil si je evropsko ime. Praška šola, 1' eeole d' Prague. se čedalje pogosteje omenja v inozemski jezikoslovni literaturi. »Nova lingvistična šola v Pragi je eno največ obetajočih gibanj v današnji lingvisti-ki«, piše o nji L. K. Palmer v »Iutroduc-tion to mo-lern linguisti-cs«, a Francoz J. Vendrves jo je bil že pred tremi leti pohvalil, češ, da je ena najdejavnejših in naj-plodovitejšift v Evropi. Historijat in dosedanje razgibano delovanje Praškega lingvističnega krožka je podrobno prikazal B. Havranek v pravkar izišlem 5. zvezku »Sla-visrhe Rundschau«. Predavateljska in pu-blikacijska dejavnost krožka je obilna; če :ne bi izdajal nič drugega nego časopis »Slovo a slovesnost«:, bi bil že v polni meri dokazal svoj raison d' etre. Toda poleg tega je izdajal 5 zvezkov »Travaux du Cercle linguist.ique de Prage«, zbornik o pismeni češe in i in jezikoslovni kulturi itd. 0 tem zborniku je pred leti poročal v LZ dr. J. Olonar. pisec teh vrstic pa je na istem me-srn prikazal program »Slova a slovesnosti«, ki obenem odraža poglavitne nauke in metode Praškega lingvističnega krožka.
O prvem letniku »Slova in slovesnosti«, imnogo obetajočem začetku življenja novih načel in metod, smo na tem mestu že pisali (»Jutro«, 29. januarja 1936). Drugi letnik tega izredno zanimivega časopisa (založba Melantrich v Piagi, letno 4 zvezki, naročnina Kč 28.80) se je doslej predstavil v, dvema zvezkoma. V prvem zvezku je poleg razprav, ki predvsem zanimajo Cehe (na pr. Jakobsonova globoko zajemajoča »Raz-miš'Janja o pesništvu husitske dobe«. Trav-n tokova razprava o malomestnem in ma-l°m svetu. Rvbova o kvantiteti latinskih besed v češki izgovorjavi. Mukafovskega o odnosu Erbenovega pesniškega dela do Ma-chovega) tudi nekaj takih, ki obravnavajo splošnejša vprašanja in pojave. Tako n. pr. P. Bogatvrev razširja funkcionalno in strukturalno raziskavanje, ki ga je Praški lingvistični krožek usmeril predvsem na ling-vistiko in literarno vedo, tudi na razna področja etnologije. Bogatvrev razlaga ljudsko nošo (kroj) kot znak (a znak je treba tu razumeti kot spremembo neke materialne resničnosti v ideološko resničnost). Et-nograf, ki dela s funkcionalno metodo, lahko nudi sociologu, ki priobčuje sodobno nošo kakšnega kraja, prav obilo gradiva, — I Ta vi Bogatvrev in kaže, kakšne široke vidike odpira nova funkcionalna metoda v proučevanju folklora. Pota in cilje sodobne lingvistične vede v marsičem pojasnu-je Mathesijeva obširna in vzpodbudna kritika spisa Vlad. Skaličke »Zur ungarisehen Grammatik«, ki predstavlja zanimiv poskus teorije o strukturalni slovnici. Izmed ostalih člankov je treba posebej opozoriti na izvajanja J. Seidlove Slottvovo o vplivu narodnega socialr/ma na nemški jezik. »V Nemčiji se prav sedaj dogaja pod vplivom narodnega socializma zelo obsežna in prodorna mena ali bolje: premena stila in spajanje raznih jezikovnih stilov v enega samega«, piše avtorica. »To se ne dogaja na ukaz. kakor se uveljavlja na drugih duho-znanstvenih področjih in tudi ne morda po posredovanju kakšne akademije, ki bi dajala norme; v tem primeru bi ta pojav ne bil tolikanj pomemben za. sodobnega jezikoslovnega raziskovalca. Dejansko gre tu za nivelizacijski vpliv na vse javno in zasebno pismenstvo- v Nemčiji in ta vpliv se razvija iz psihoze množic; opaža se, da celo časnikarji, ki tam ne žive in ki se zo-perstavljajo vladajojjk smeri, niso prosti tega vpliva«. Avtorica ga kaže na vrsti značilnih primerov.
V drugem zvezku, ki je izšel prejšnji teden. so objavljene v znamenju letošnje stoletnice smrti pesnika K. H. Mache in stoletnice njegovega »Maja« izjave nekaterih pesnikov in pisateljev o Machi. Posebno pozornost vzbuja prispevek avantgardnega režiserja E. F. Buriana o Machovem delu z dramaturškega zrelišča. K. Capek piše o Machovjh. kantilenah, V. Nezval o njego-
vem »Krvniku«, spominjajo se ga tudi Jan Čep. Jaroslav Durvch, Josef Hora, Fr. Ha-las. Vl. Vančura, V. Zavada i. dr. — J. M. Kofinek je prispeval za to številko »Opombe k metodiki etimologiziranja«, Leopold Silberstein pa obsežno razglablja češko filozofsko terminologijo. (V tem pogledu je češki filozofski pisec vreden zavidanja; pri nas- ni še nihče podvrgel filozofske terminologije podrobni pojmovni razčlembi in presoji ter nas s končno odločitvijo glede pojmov, ki imamo za nje več izrazov, po-vedel v trdnejšo enotnost!) D. Cvževskvj je zastopan s »Prispevkom k simboliki češkega verskega pesništva«, prevajalec Novega zakona F Žilka pa strokovno razglablja stari in novi prevod Novega zakona. Izmed ostalih prispevkov naj posebej opozorimo na Gust. Winterja »Opombe o novinarski češčini« — vzpodbudni članek, ki se k njemu ob priliki še vrnemo, ker prinaša nekatere splošne misli o novinarskem jeziku. Med krajšimi članki in ocenami čitamo tudi poročilo o ruski slovnici (Petite gram-maire russe). ki jo je spisal poznavalec slovenščine in pisec obsežne francoske študije o O. Zupančiču, strasbourški profesor Lu-cien Tesniere.
Delo praških lingvistov in izdajanje »Slova a slovesnosti« ni samo češka kulturna zadeva: je program, trud in uspeh, ki ima slovanski in celo že evropski pomen.
— o.
Nov zvezek „Ljubljanskega Zvona"
Pravkar izišU 9;l0 zvezek Ljubljanskega Zvona prinaša na uvodnem mastu prvi del daljšega eseja Iva Brnfiča Umetnost, prcx greš in progresivnost, ki obravnava z vidika zgodovinskega razvoja odnos med estet-
skim in koristnim, lepim in resničnim, umetnostjo in progresom i. dr. Nadaljujejo sa Kiopeičeri * prevodi Heinejeve pesnitve »Nemčija«. Prevajalec je izbral najznačilu"js ša, še dandanes življenjsko topla in v svoji ironiji kar aktualna poglavja. Mladi nove* list Ivo Potrč je zastopan s pripovedno prozo »Prekleta zemlja s, ki se l>o še naJa» ljevala. Juš Kozak je ciklus svojih :Maskt "razširil na osebnost vsem ljubljanskim kulturnim krogom znanega pred ieti umrlega »Ueorgesa, pevca na kitaro:. Nepozabnemu liku moža, ki je bil ena najoriginalnejših osebnosti ljubljanske Hteratske družbe, moj. ster našega jezika in poslednji bohem v sedanjih kruto realnih razmerah, je Juš Kos zak posvetil nekoliko krasnih, toplih 6tras ni. Izvirno liriko predstavljajo v tem zvezku; >Soneta« B. Voduška, Toneta Seliškarja ^Poslednje pismo« in Joža Šelige »Črni drogovi«. Nadaljuje se Franceta Bevka avtobiografska proza »Začudene oči«. Več po-membuih prispevkov najdeš med gradivom, ki je natisnjeno v borgisu. Dr. Oton Bir* kopce je prevel odhčni esej Karla Čapka ^Molčanje z Masarykom«, epilog znanim Po* govorom, ki pa ie stilistični umotvor zase, nov, jasno in krepko orisan duševni pors tret velikega češkega državnika in filozofi-Dramatik in režiser Bratko Kreft pričenja
mir Pavšič piše o igralcu v sodobnem g>es dališču, Kristina Vrhovec označuje plesno umetnost pri Slovencih, prof. Fr. Kidr.s pa poroča c Vodnikovih neobjavljenih verzih. Dr. Karel Robida je prispeval nekrolog >In memoriam S. M. Peruzzk. Zaključuje se članek Sergeja Tretjakova »Pisateljeva vloga v graditvi«, N. Bahtin pa razpravlja o značilni diskusiji glede formalizma in na> turalizma v sovjetski "Rusiji, v rubriki kritika piše Svetozar Hešič o Melikovi geografski monografiji ^Slovenija«, Janko (»laser o Kidričevi izdaji Primčeve korespon* dence, Vladimir Preinru pa o Dergančevih filozofskih esejih >Svetozorc. y socialnem obzorniku se nadaljuje Korenčičev 'Študijo naši vasi«, N. Bahtin piše o Tarasu Šev« čenku. Zvezek zaključujejo glose »\lotivi in utrinki«, ki sta jih napisala Juš Kozak in Ivo Brnfič. Ob koncu je še Krefova beležka o celjskih grofih v moderni nemški drami.
m
Olimpijska merila
Zanimiva primerjava berlinskih rezultatov
11 km na uro. Ta izračun kaže da je ho_
Poročila o dogodkih na berlinski olimpiadi so mrgolela številk, po katerih si je tnoral čitatelj razlagati znanje in uspehe tekmovalcev v raznih športnih panogah. Vsakemu športniku so v panogi, ki jo goji ali dobro pozna sam, podrobno znane vrednosti doseženih časov ali daljav, zato pa je mnogo drugih, ki poznajo gotove panoge le približno in o katerih si po samih številkah ne morejo ustvariti prave slike o doseženem uspehu aJii doživelem porazu. Kar velja v tem pogledu za športnike, velja še bolj le za športu naklonjene lajike, ki seveda po številkah o časih ali daljavah ne morejo pravilno oceniti, kako so potekla posamezna tekmovanja in koliko so vredni doseženi uspehi posameznih tekmovalcev. V tem primeru bi bila odveč vsa podrobna poročila s številkami in bi se kratko malo objavilo javnosti le število kolajn, ki jih je spravila ta ali ona država.
Tako hudo neumljiva pa ta stvar ni niti za povprečnega zemljana, če se pomisli, da so vsi športni uspehi vendarle delo človeškega telesa, čigar sposobnosti so na vse strani omejene. Že stari Grki so si kot prvi poborniki športa na svetu prizadevali, da bi upodobili ideal človeškega telesa, kakršnega ni ustvarila niti narava, ker pač ni mogoče, da bi človek združeval toliko najboljših lastnosti v eni osebi. Če bi poslali takšnega idealnega športnika na olimpiado, bi moral skočiti v višino 2.03 m, ob palici 4.35 m, v daljino 8.06 m in v tro-skoku 16 m. Te štiri discipline so z najboljšimi rezultati v razmerju 2:4:8:16 ali z drugimi besedami, daljave rastejo v geometrični post opici od skoka v višino. Ta skok je za dobro ped daljši od povprečne človeške dolžine, desetkratni skok v daljino pa b:i bil povprečno najdaljši smuški skok (razen naših v Planici).
Največ primerjave z dogajanji v vsakdanjem življenju pa imamo s hitrostmi, ki jih dosežejo športniki pri tekih in hoji na raznih progah, če preteče tekač 100 m v 10.3, preteče 9.71 m v sekundi, kar pomeni, da bi mož prehitel ne samo konja v diru, temveč nekaj časa vzdržal tudi hitrost lokalnega vlaka (s 35 km na uro). Najhitrejša ženska na svetu je tekla na enaki progi 11.5. torej 1.2 sekunde več koit najhitrejši moški in je tako v sekundi pretekla natančno meter manj (8.7) od njega. Najbolj ši čas moškega na tej nai.krajši tekmovalni progi ^ bi bil enak šestkratni hitrosti dobrega pešca, ki bi z vojaškim korakom prehodil 6 km na uro. Najboljši pešec na olimpiadi je prehodil 50 km v 4 urah, .V) minutah in 41 sekundah, kar pomeni, da :je v sekundi prehodil 3.0786 m ali več kot
M vztrajno dvakrat tako hitro kot običajen pešec na mnogo krajši prog L V teKU se dajo doseči seveda še vse večje hitro-s'i Zmagovalec v maratonskem teku na 42 2 km je potreboval za to progo 2 uri. 29 minut in 19.2 sekunde, kar pomeni, da je pretekel 4.71 m v sekundi ali skoraj km na uro, torej trikrat toliko kot navaden pešec. Razmerje med pešcem, zmagovalcem v hoji na 50 km, v maratonskem teku in teku na 100 m je torej 1:2:3:6. Seveda pa ostanejo *e številke v veljavi le tedaj, če se računajo časi na točno določenih progah; na daljših progah je treba kaj pa večje vztrajnosti in hitrost zato pada. Koliko moči gre na račun vztrajnosti, kaže že naslednji pregled:
100 — 103 — 9.71 m v sekundti. 200 m _ 20.7 — 9.66 m, 400 m — 46.5 — 8.60 m, 800 m — 1:52.9 — 7.086 tn, 1.500 m _ 3:47.8 _ 6.584 m, 5.000 m — 14:22.2 — 5.799 m, 10.000 m — 30:15.6 — 5.507 m.
Nekoliko nižje številke glede hitrosti so pri plavačih. Plavanje na 100 m prosto je najhitrejše (57.6), pri katerem preplava plavač 1.736 m v sekundi, po času plava-čice pa je ta proga še za 22 cm krajša-Sredi med obema tema brzinama bi se dala uvrstiti hitrost udobnega pešca. Zanimivo je. da so moški v plavanju 100 m hrbtno dosegli enako hitrost kot ženske v prostem. Veslači dosežejo hitrost od 3.011 do 5.589 rn v sekundi (v kanadski enojki odn. os mere u s krmarjem). V cestni kolesarski dinki na 100 km je imel najboljši vozač čas 2:33.05, kar pomeni, da je prevozil v sekundi 10.887 m ali dvakrat toliko kot najhitrejši veslač. Računati pa je treba, da mora slednji premagovati vse težje ovire kot kolesar.
Zdaj pa še nekaj številk o metih. Krogla je zletela 16.20 m; približno trikrat tako daleč je zletel disk (ženski 47.63, moški 50.48). Kladivo je padlo okrog 6 m dalj (56.49), kopje pa je pri ženskah ostalo pod diskom (45.18), pri moških pa je šlo nad 20 m dalje (71.48),
Tako bo lažje ostalo v spominu!
Novi svetovni rekordi v plavanji!
Po končani berlinski oli.mp;adi je mednarodna plavalna zveza (Fina) izpopo'-ni!a seznam svetovnih rekordov v raznih disei« plinah tako-le:
Pri moških 100 v prosto 51.0 (Wei»mul. ler-Amerika 1. 1927). 100 m prosto 56.4 (Firk -Am. 1936), 200 m prosto 2:07.2 <Medica*
Am. 1935), 220 y prosto 2:07.9 (kot prej), 300 y prosto 3:04-4 (kot prej). 300 m prosto 3:21.6 (kot prei). 4(X) m prosto 4;3N.7 (i*»ti, 1934), 440 y prosto 4;40.8 (kot prej), 500 y prosto 5:10 3 (isti, 1935), 500 m prosto 5:57.8, (kot prei), 800 m prosto 9:55.8. l.Ma-k i no; Japonska. 19.J5), b80 y prosto 10:07.0. (FlanagamAm. 1935), l.(XK)' v prosto (Medi-casAm. 1933). l.COC m prosto: 12-41.8. (Ne-gamiJap. 1934), 1.500 m prosto: 19;07.2 tBorgsŠvedska. 1927), 1 milja prosto:20:57.8. (Medica;Am. 1934). štafeta 4x2u0 V 8;32.4, (univerza Yale-Am. 1935), 4x200 111 8:51.5 (Japonska. 10:-K>), 100 111 hrbtno 1;04.8, (K'e-fersAm. 1936), 150 y hrbtno 1:32.7 (kot prej), 200 m hrbtno 2:24 (isti, 1935). 400 111 hrbtno 5:16.4, (Kojac^Am 1936), 100 m prsno 1;10 (Higgins-Am 1936), 220 y prsno 2;22.5 (Kas!ey»Am. 1930), 200 m prsno 2:37.2, (kot prei). 400 m prsno 5:45 (Jensen Danska, 1936), 500 111 prsno 7:23.8 (Kaye-Ani. 1935).
Prj ženskah; 100 v prostor 59.8, (Den Ouden-I!o'andska, 1934), 100 m prosto; 1:04.G (ista 19:36), 200 m prosto 2:25-3, (ista, 1935). 220 y prosto: 2:27.C, (ista, 1934), SCO y prosto- 3;27 (ista, 1935). 400 m prosto 5:16 (ista. 1934), 440 v prosto 5:22 (VVagner sHol., 1936), 500 y prosto; 6:,j9.8, (kot prej). 500 m prosto 6; 15.7 (Hveger-.Danska, 1930), SOOm prosto: 11:11.7 (kot prej, 880 y prosto; 11.34.4 (Wingard-Am.. 1935), 1 000 y prosto: 13:23.6 (Madison=Am. 1931), 1.0<i0 111 prosto; 14:44.8 (kot prej). 1 500 m prosto: 22;36.7 (Frederilisen-Danska, 1936), 1 milja prosto; 24-34-6* (Madison-Am., 1930), štafeta 4x100 prosto- 4:32.8 (Holandska. 1936). 10t> 111 hrbtno 1:15.8 (Mastenbroek;Hol. 1936), 150 y hrbtno: 1:50.8, (Bridges»Ain., 1935), 200 m hrbtno; 2:48.7 (Jarrett-Am., 1936), 400 111 hrbtno 5:58-8 (Mastenbroek-Holand., 19:36), 100 111 prsno 1:20-2 (Holzner-Nemcija, 1936), 220 y prsno; 2:42.6 (kot prej), 2C0 111 prsuo 3:00.4 CMaehaiasJap. 1933). 400 m prsno; 6:24.8 (kot prej), in 500 m prsno 8;03.8 (kot
Prej)-
Iz pregleda teh najboljših plavalnih re« zultatov na svetu ugotovimo najprej, da je med moškimi rekorderji največkrat zastopana Ameriica, med ženskami pa Holandska. Zanimivo je tudi, da je velika večina sedanjih svetovnih rekordov novejšega datuma in se z dvema še veljavnima in starima nad 5 let ponašata le še : bivša £ zvezdnika v vo= di, Američan Weissmul'er in .Šved Arne Borg na najkrajši in najdaljši plavalni progi. Povsod drugod pa so prišla na plan no« va imena...
SK Ljubljana. Danes od 16.30 dalje trening prve skupine razen onih igralcev, ki so igrali proti Jugoslaviji.
SK Slovan: Dre vi ob 19.30 važen sestanek vseh aktivnih članov, nato odborova seja. Točno in vsi!
Smučarskj klub Celje bo imel občni zbor v sredo 30. t. m. ob 20. v kjubovi sobi pri ^Zelenem travniku«.
o kol
Sokolski praznik v Trbovljah. Rojstni dan našega mladega kralja Nj. Vel. Petra II. je proslavilo Trbovlje s prisrčnimi mas nifestacijami, ki jih je priredilo naše so« kolsko društvo. Društvo je namenoma dalo poudarka tem slavnostim, kot prazniku sokolske mladine, ker je hotelo poudariti tesno vez, ki veže našega mladega kralja-Sokola z njegovimi sovrstniki. Da je ta vaz resnična in iskrena, je pokazala naša so= kolska mladina 6 6vojim spontanim navdušenjem. Že sobotna baklada je imela viden pečat ljubezni mladih sokolskih src do svojega velikega brata. Trbovlje še ni dožive« lo tako živahne in razgibane baklade kot letos. — Po bakladi je Narodna odbrana zažgala na sokolskem letnem telovadišču kres, kateremu so odzdravljali kresovi na
gričih nad trboveljsko kotlino. V zrak so r,i švigale lepe rakete. Na sam pra>::;i.k se ;<i T>o lepi povorki po slovesni službi božji vr* šila v veliki dvorani Sokc!4:- _ra <i ; srčna svečanost. Tudi tu je m!a<!:,!:i ir o-pleje manifestirala za svojega kralja in svobodno domovino.. Po govoru in 1 i' -o se vrstile deklamaciie in petje t- -V-ega mladinskega zbora ter d"liv~ko7 1 !■ v-ga zl>ora »Zarje?, ki vedno rad )di\-.,i > pri vseh naših manifestacijah in je ]•:.;>' lepo prepeval tudi pri krosu na pr Na proslavi so sokol-ki nnra-v. li svečano zaobljubo kraju in So! nakar so bili najvrednejši nam" a; deca obdarovani s sckol-kii ii zn svečanost je bila z-akiji živo 6liko- iSokoli. lja!<
■r.
ju ena
pc
cuvajmo svo.;*'ga
pa 110 -a j
Po 1 stoletja že delufs CMD, darujmo še za po! ficletja!
<i3
m
P i
Točne sporede vseh domačih in inozemskih oddajnih postaj na kratki nor ai; i in dolgih valovih najdete v ilustrirani tedenski reviji za radio gledališče, fl'::i »Naš val<t Mesečna naročnina Din 12. Zahtevajte brezplačno in brezobvezno na o led en izvod. Uprava: Ljubljana, KnaHjeva 1 'ica 5 Izvleček iz programov
Torek 15. septembra Ljubljana 12; Zborom j -srni
ščah. _ 12.45; Poročila, vreme. _ 13; Cas,
sj/ored, obvestila. — 13.15: Koncert 1'-.: -io
orkestra. _ 14; Vreme, borza. — IS; li ;
cert Radio orkestra. _ 19: Čas. vr. .•„?, izročila, sjKjred, obvestila. — 1'.».::•'): ,•«;•. u:a: Mesečni kulturni pregled — iz Beograda.— 19.50; Sralnel Vindobona (plošče). — 20-10: Delavsko predavanje; O vprašanju tekstiU nega delavstva v dravski bai v ..: (u. i' . .t Uratnik). — 2030; Za kratek Čas: Kvartet Htntadra igra. Poljanski fa- j ; t>: >, vm .5
se pa vrste plošče. _ 22: ča-, vr m •. ' oro-
čila, spored. _ 22-20: Lahka glasba &adi»
ork<*stra.
Sreda, 1(>. seplcmi-ra
, .i
r' 1 ■ 1
Jah.
jAJI
Ljubljana 12: Predigre na 12.45; Poročila, vreme. — ]:5: f :>s, obvestila. — 13.15: Plošče po že';ah. — i Vreuie, Ikmza. — 18; Konc r*. r i , ^a o;_ kestra. — 19: čas. vreme, pc-ročiia. ■ ■nr^i, obvestila. _ 19 30; Nac. ura: Z a Trdinovih bajk in pripoveslj o titn Viktor Pirnat jz LjubJ.ane). — 19.5 ^ Z l-
be o Zaplankarjih (g Joža Vovk). _ i i :
Po Bolgariji (prof. Silvo Kranjec). — - '.': Orgelski koncert, izvaja g. Blaž Ar, u. . ■ • s ne samosj>eve ob spremljavi o; . ; ' j. Roman Petrovčič. — 21.30: Ru-ki s- \
—	22- Čas, vreme, poročila spored. —-22.20; Ruski sekstet.
Beograd 17.20; Orkestralen in pevski koncert. — 18.20; plošče. _ 19.50: L glasba. — 20-30: Humor. — 21.30
muzika. — 22.20; Orkester. _ Zagr ■'» Ju;
Plošče. — 20.30:* Prenos iz Ljubljane. —
22.15: Narodne pesmi. _ Praga 19-2n: Kal«
manov p>otpuri. — 20.15; Orkestralen iu violinski koncert. — 21; Pflzenski skladatelji. — 22.15; Plošče. — Varšava 19.80: Sciiu? bertove pesmi. — 21; Chojjinove klavin-ko skladbe. _ 21.30: Ariie in pesmi. — 23; Ples. — Dunaj 12; Plošče. — 16.05: Sdiu-bertova glasba. — 17.10: Koncertna ura. — 19-20: Revija žlagerjev 1919-1925. _ 20.30; Klavirski koncert. — 21; Pester program.
—	22.10: Mladi operni zvezdniki. _ 23.1 >:
Lahka godba orkestra. — Berlin 19; Koa« certna ura. — 20.45; Neminljive besede in melodije. — 22-30: Nočni koncert in j i .
—	Miinchen 19: Orkestralen koncert. — 20.45: Zabaven večer. — 22.30; Lahka in plesna muzika. — Stuttgart i9: Komorna glasba. — 20.45: Orkestralen in pevski 23: Plošče. — 24: \7 oper in operet. —
- ■ -f-»ilajije
ZDRUŽENJE TRGOVCEV ZA MESTO PTUJ naznanja pretužno vest, da je danes 14. septembra umrl njegov dolgoletni član, član uprave in blagajnik, gospod
MARTIN VRABL
TRGOVEC IN POSESTNIK.
Pogreb se bo vršil v sredo 16. septembra ob 15. uri izpred hiše žalosti, Srbski trg, na pokopališče. Ohranimo mu trajen spomin! PTUJ, 14. septembra 1936.
NACELSTVO, UPRAVA IN NADZORSTVO ZDRUŽENJA TRGOVCEV V PTUJU.
111I
šlsa
£Jz. JI »O&LOT«
—- 8
Torek, 15. IX. 1936.
a d lisica patrulja
ji
cntan v s
11 £ ah.
Deček na cesti je bil eden izmed nosilcev palic. Prisedel je v avto k detektivoma in povedal, da sledi njegov prijatelj vojvodovemu avtomobilu. Sam je od začudenja skoraj
onemel.
□□□□□□□□□□□
81.
Copyrignt »Fantheon« & »Jutro«.
CENE MALIM OGLASOM
Po 50 par za besedo, Din 3.— davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Din 3.— za Šifro ali dajanje naslovov plačajo oni, ki iščejo služb. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 12.—. Dopisi tn ženitve se zaračunajo po Din 2.— za vsako besedo, Din 3.— davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Din 5.— za šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 20.—* Vsi ostali oglasi se zaračunajo po Din 1.— za besedo, Din 3.— davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Din 5.— za šifro aH dajanje naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 17.-^
Ponudbam na šifre ne prilagajte znamk! Le, če zahtevate od Oglasnega oddelka »Jutra«	1»	«
odgovor, priložite	5»' V ZaamKah
Vse pristojbine za male oglase je plačati pri predaji naročila, oziroma jih je vposlati v pismu obenem z naročilom, ali pa po poštni položnici na čekovni račun, Ljubljana štev. 11.842," sicer * zaračuna k zgoraj navedenim pristojbinam še manipulacijska
pristojbina Din 5.—.
Vsa naročila in vprašanja, tlčoča se malih oglasov, Je naslavljati na: OgSasm cnldelelc „Jutra", Ljubljana«
Beseda 1 Din, davek 3 Din za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17' Din.
Oskrbnika
ti':1' oženienega, pridnega in zanesljivega, iščem za , insko posestvo na Zla-•:horu v Srbiji. Ponudbe na Dr. D kleva. Leskovac.
33167-1
ZelezTimar
s prakso, spreten prodajalec, dobi mesto. Ponudbe s prepisi spričeval na ogl. • Jutra pod »Ljubljana 22051-1
Pletilce in pletilje
izurjene, sprejme »Jugovu-na-s, Sarajevo, šahinagiča
ulica 10.
222G0-1
Otroško
odgojiteljico
k dveletnemu dekletcu, veščo perfektno srbohrva-:•:•'■•.■ :n nemščine, iz dobre J-.lse. s prvovrstnimi referencami. sprejmem za Za-er-ii. Mesto stalno. Nastop takoj ali po dogovoru. — X . ne ponudbe pod šifro - ' 1310« n<i Pnblicitas, Za-22.201-1
Blaga jničarko
mn-ljivo in veščo m tudi za»-"0.;:vo, z dobrimi spričevali ter po možnosti z nekaj kavcije, sprejmem za Teater blagajno. Vprašati v gostilni »Orao«, Martin Be'.::;ni/c, Zagreb, Franko-panska al. 16.
33202-1
Potrebujemo takoj
dekleta za vse posle, kuharice, natakarice, odgoji-teljiee — za privatne hiše, i i . m^nze in gostilne. 7. dolgoletnim spričevali za
irri!) in izven Zagreba, j Z.i odgovor poslati Din 5 v znamkah. — Udruženje, 7 crreb, Ilica 39/1, telefon 73-71.	22267-4
Samostojnega
knjigovodjo
(irjo) s trgovsko akade-m\io, perfektnim znanjem nemščine, zmožnega samostojnega vodstva kartoteč-i _"a knjigovodstva, išče za takoj veletrgovina Ludovik Knharič, Onnož.
32380-1
Služkinjo
ki zna kuhati in v sploš-iv m voditi majhno gospodinjstvo. sprejmem. Ponudbe pod »čista« na ogl. cdd. Jutra.
223684
Pomočnika
sprejmem v špecerijsko trgovino. Stanko Pečnik. trgovina, Stožice, Ježica.
23301-1
Frizerko
dobro moč, sprejme salon »Polak«, Rakek.
32307-1
Dijak
tehniške srednje šole, bi instruiral nižješolca v realnih predmetih proti plačilu ali za stanovanje. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod ►Strog«.	33304-4
Službe išče
Vsaka beseda dO par; lavek 3 Din. ta dajanje aaslova B Din, najmanjSi toesefc IS Din.
Mlajša postrežnlca
poštena, išče zaposlitve. — Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
22250-2
Službo sluge
al-i kaj sličnega, želi mlad, poročen brezdomec. Ponud be pod »Skrben in delaven« na ogl. odd. Jutra.
22357-2
Poštena postrežnica
želi zaposlenja. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Stanovitna«.
22272-2
Mlad mož
izvežban pri strojih, vesten in pošten delavec, ki govori in piše slovensko in nemško, išče primerne službe v strojnicah, za slugo, čuvaj« ali kaj sličn ga. v večjih podjetjih. Popolna zanesljivost in vestnost, s katero se je izkazal v dosedanjem službovanju, so zanj najboljše priporočilo. Ponudbe prosi pod šifro »Vse za delodajalca« na ogl. odd. Jutra.
22277-2
Šivilja
za obleke, se priporoča na dom. Naslov v vseh pošlo 1 valnicah Jutra.
2230&-2
(Potenc* (Ge)
Začetnico
snpranistko, katera igra kakšen instrument. — išče ilamska kapela. Ponudbe na kap'!nieo. Kapiteljska 3, Ljubljana (od 2—i. pop.).
222IS7-1
Beseda 1 Din, davek C Din is. šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din.
Trgov, vajenca
sprejmem v špecerijsko trgovino v Ljubljani. — Ponudbe pod »(Pošten« na ogl. odd. Jutra.
32297-44
PoUk
Beseda 1 Din, davek 3 Din za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din.
Akademik
energičen inštruktor z večletno uspešno prakso in-struira za hrano. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Temeljito«.
22383-4
Potniki
Zastopniku
ki obiskuje hišne posestnike, stavbenike in krovce, nudimo možnost lepega zaslužka s prodajo vsaki hiši potrebnega artikla. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod 10% provizije«
20136-5
Beseda 1 Din, lavek i Din za šifro aH dajanje naslova 5 Din Najmanjši znesek 17 Din
Skungs
!n vseh vrst kožuhovino — najugodneje prodaja in spe-cielno izdeluje krznar Josip Dolenc, Ljubljana. Sv. Petra 19. telefon 22-62.
219-6
Holandske
cvetne gomolje
hijacint, tulipanov, narcis, krokusov itd. nudi Sever & Komp., Ljubljana. Zahtevajte cenik!
31804-6
Dalmatinske
smokve
za jelo, okusne. letošnje nudi po Din 5 kg Sever & Komp. Ljubljana.
31805-6
Kovčeg-gramofon
rabljen, s 35 ploščami — ugodno naprodaj. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
22266-6
firsrmm
Beseda 1 Din, davek 3 Din ta šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši tnesek 17 Din.
Kislo zelje, repo
novo, prvovrstno ln glavice za sarmo t sodčkih dobavlja po naročila v vsaki množini po brezkonkurenč-nI ceni Gnstav Erklavee, Ljubljana Kodeljevo. Pov ietova 10. Telefon 25-91,
209-33
Šivalni stroji
in kolesa
najboljših nemških tovarn, najbolj poceni naprodaj samo v NOVI TRGOVINI na Tyrševi 36.
32316-29
Mliii
Beseda 1 Din, davek S Din za šifro tU dajanje uaslova f Din. Najmanjši znesek 17 Din
Polno jermenik
žago 60—70 cm. tudi polovični jermenik s cirk. in vsem potrebnim materijalom isto lokomobilo 8—12 k. s. kupim. Ponudbe na naslov inidarič Vekoslav, lesna trgovina. Logarovci pošta Križevci pri Ljutomeru.
317:37-7
Stojalo za plašče
konfekcijsko, kupim. Telefon 37-37.
21914-7
Stanovanjsko hišo v Mariboru
z vrtom in enim velikim stanovanjem v bližini parka. kupim. — Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »štev. 14S36«.	22200-20
Več parcel
v bližini pokopališča v Ljubljani, po nizki ceni naprodaj. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
22295-20
Hiša z gostilno
in lepim senčnatim vrtom, na prometnem kraju, naprodaj. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
22391-20
Beseda 1 Din. davek 3 Din za šifro ali dajanje- naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din.
Vsakovrstno zlato
Tupnj« po najvišjih ».enati
ČERNE - juvelir
Ljubljana. VVolIova ulica j.
Zlato
kupujem po zvišanih ce nah. F. Čuden. Prešernova al l.
220-36
Beseda 1 Din. lavek S Din za šifro ali dajanje naslova 5 Din Najmanjši znesek 17 Din
Hranilne vloge
vrednostne papirje kupuje in prodaja aajboljt
Al. Planinšek
af>. bančnih kredit, poslov. Ljubljana. Beethovnova al štev 14/L
214-16
Bančno kom. zavod
Maribor, Aleksandrova 40, izvršuje najbolje nakup in prodajo HRANILNIH VLOG vseh denarnih zavodov — Za odgovor Din 3 znamk.
217-16
Dobrega vina
lastnega pridelka, prodam večjo količino. Ponudbe j pos0jil0 3.000 Din
na ogl. odd. Jutra pod	", .
»Ilaložan«.	Mi osebni nameščenec.
22265-33 . racal bi tedensko.
nurfbe pod »Zanesljivo ogl. odd. Jutra.
2'£S4-16
IJ '.{ ' - . „ ^
----- tSi
Beseda 1 Din. da;»k 3 Din za šifro ali lajanje naslova 5 Din Najmanjš' '.oesek 17 Din
Štirisobno
stanoranje
z wmi pri tik mp.mi v III nadsropju hiše. ^re di mesta lepo. solnčno, oddani s 1. novembrom. Nas ov v vseh poslovalnicah Jutra.
22113 21
Opremljeno sobo
s posebnim vhodom, oddam v centru. Naslov v vsetv poslovalnicah Jutra.
33351-23
Separirano sobo
opremljeno,	oddam po zmerni ceni.	Lončarska steza S.'b. vila	pri Ljudskem domu.	22364-33
Solnčno sobo
souporaba kopalnice, v centru, oddam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
22253-33
Opremljeno sobo
v mestu, takoj poceni oddam gospodu. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
222S'-23
Opremljeno sobo
--tnčno. event. s kopalnico, oddam. Naslov v vseh no-slovalnicah Jutra
22275 n
Opremljeno sobo
lepo, solnčno, v vili. oddam. Istotam oddam malo sobico za Din 100. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
32293-33
Opremljeno sobo
-	, - __ . 1; no. zračno, oddam takoj
Dvcsoo. stanovanje j nenm -o.pndu. Naslov
z vrtom, oddam oktobra v v vseh poslovalnicah Jutra. Zg. Šiški Ul. nasproti ^ar-	23299-33
2.17:-
Dvosob. stanovanje
s ko[>a!nico. oddam S"!i,'ni stranki za Din <>0:>. Ciglar-jeva ulica 20, Moste.
2,>2!V)-31
Stanovanje
3-sobno. kopalnica in druge pritikline, oddam za november. Gregorčičeva ulica 191.	22S&5-31
Star.ovan.je
dvo ali trisobno, oddam s pritiklinami in vrtom v Itož-ni dolini. Crsta IV. št. 26. Istotam prodam rabljeno kuliinjsko opremo.
31953-21
G. Th. Rothman:
Gospod Kozamurnik gre na letovanje
13
Gospod Kozamurnik tudi ni napačen človek, kakor vsi vemo; a hotel je, da bi z njim vljudno ravnali. Ogorčeno je pogledal Pavleta in vzkliknil: »Gospod! Ali veste, s kom imate opravka?«. »Nič ne vem,« je Pavle odvrnil, »in me tudi nič ne zanima; vem samo, da hočem priti na vlak! Spravite se s poti!«
Suho žamanje
(mehka drva), 1 m dolgo, v butare vezano, lepo, 10 vagonov, prodamo po najnižji ceni. Vprašati pismeno ali osebno pri »Upravi veleposestva Ravnik, pošta Planina pri Rakeku.
22263-15
Po-na
Knjižico
Ljudske posojilnice ljubi j. ca 20.000. prodam. Rudolf Zore. Ljubljana, Gledališka ulica 12.
22305-16
Glasbila
Beseda 1 Din, da vik 3 Din za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din.
Kratek klavir
(Stutzfliigel) prodam zaradi pomanjkanja prostora. — Stresen. Mencingerjeva 31 (Kolczija).
22252-26
CEH53I
Beseda l Din. davek 8 Din za šifro ali dajanje naslova S Din Najmanjši tnesek 17 Din
Kolo
rabljeno, v dobrem stanju, kupim. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
322)6-1.1
Stroji
Beseda 1 Din, davek S Din za šifro ti: lajanje naslova o Din Najmanjši znesek 17 Din
Šivalni stroj
Singer, popolnoma nov — ugodno prodam. Naslov v vsieh poslovalnicah Jutra.
32302-29
Beseda 1 Din, davek 3 Din za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din.
Gostilna pri
»Fajmoštru«
sprejme abonente na dobro in poceni hrano.
22-71-14
______
Beseda 1 Din. lavek 3 Din za šifro ali lajanje naslova 5 Din Najmanjši znesek 17 Din
Trgovski lokal
novo opremljen za trgovino z mešanim blagom, oddam 1. novembra v najem j v okolici Olja. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
22312-19
Beseda 1 Din. davek 3 Din za šifro ali dajanj«- naslova 5 Din Najmanjši znesek 17 Din.
Dijakinjo
sprejmem proti instrnkciji. 2. meščanske. Ljubljana, Vrhovčeva 3 II. levo.
22216-22
Profesorska rodbina
sprejme dijaka na stanovanje in hrano. Poljanski nasip 16/VI. stop. III. vrata št. 15.	22308-22
Beseda 1 Din. lavek S Din šifro alt lajanje aasJovs 5 Din Najmanjši tnesek 17 Din
Sostanovalca
sprejmem v lepo sobo. — Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
22219-33
Sobo
oddam gospodični v centru. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
22300-38
V bližini banovine
oddam krasno, solnčno, veliko, svetlo in mirno opremljeno sobo z uporabo kopalnice, v novi vili. solidni stranki. Naslon v vseh poslovalnicah Jutra.
32298-23
Beseda 1 Din. davek 3 Din za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši tnesek 17 Din.
Sobo
v centru, s strogo separi ranim vhodom, opremljeno z ali brez kopalnice, iščem za takoj. Ponudbe na ogl odd. Jutra pod šifro »450« 22313-28a
Sobo
z 2 posteljama, išče zakon ski par brez otrok v centru uporaba kopalnice zaželje na. Cenj. (»onudbe z oznako cene na ogl. odd. Jutra pod »Mirno«.
22303-23a
hfdrmaeije
Beseda 1 Din. davek 3 Din za šifro ali dajanje laslova 5 Din Najmanjši inesek 17 Din.
Podpisani
preklicu.jem
in obžalujem vse 31. marca v gostilni Cerar v Litiji napram g. Ruplju izrečene klevete, tičoče se njegovega službenega poslovanja na Ponovičah in njegovega političnega življenja. izjavljam, da so bile izrečene nepremišljeno in brez podlage. Zahvaljujem se g. Ruplju. da je odstopil od kazenskega pregona. Brce Ivan.
32278-31
Sobo
s posebnim vhodom, oddam z vso oskrbo dvema gospodoma ali dijakoma. Naslov v vseh posloval. Jutra.
2229!-23
Snbico
oddam solidnemu srospodu. event. dijaku, z vso oskrbo ali tudi brez. Pi.inino na razpolago. Tržaška cesta 20/11, desno.
23292-23
Sabo
lepo opremljeno, z dvema posteljama in zajtrkom, oddam. Vprašati: Tržaška 6. Ljubljana.
95288-23
Opremljeno sobo
s posebnim vhodom, oddam v centru mr-sta. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.	223S5-23
Beseda l Din. davek 3 Din za šifro ali dajanje naslova o Din Najmanjši tnesek 17 Din
Ženski model
proporcioniranega životu in lepega obličja išče priznan umetnik. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
23382-37
A. ADAMIČ & Co. Ljubljana, Igriška 3.
(za dram. gledal.)
Prazno sobo
sitroiro ločeno, poleg tro-mostovja. oddam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
222=0-23
Sobico
z zajtrkom, oddam "akoj. Naslov v veeh poslovalnicah Jutm.
22315-23
Veliko sobo
Opremljene sobe
poseben vhod, solnene. — zračne, 1 ali 2 postelji, lah-
jio tudi vso oskrbo, poceni	_
oddam blizu tramvaja. Sp. i	tračno, oddam takoj Šiška. Cernetova 31. | rt«lni «M>i na Bleiweisori
22256-23 ' cesti.	N aslov v vsi h po-1 slovalnicah Jutra.
22314-28
Opremljeno sobo
solnčno, poseben vhod. parket. elektrika, poceni oddam solidni stranki. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
Sobo
moderno opremljeno, oddam 1. oktobra. Do banske uprave 10 minut. Lev^eva j boru, event. z vso oskrbo ' ulica 1.1.	' " " "" "
Opremljeno sobo
s posebnim vhodom, oddam s hran" ali brez. Kamniška ! ulica 22. Bežigrad.
23310-23
Opremljeno sobo
posebnim vhodom, na Ta
Tfilefon 2050
Suha drva, idT JL premog,
jC Karbopakete W ^ dobite pri
I. POGAČNIK
Bohoričeva ul. St. 5.
IH
tv..>.. ENQ' IN ; . - V-EČBflftVNE
2279-2
Beseda 1 Din. davek 8 Din za Šifro ali dajanje naslova 5 Din Najmanjši tnesek 17 Din
Enostanovan jsko vilo v Mariboru
komfortno, z vrtom, v bližini KoroSčeve u]ice. kupim. Ponudbe na ogl. >dd. Jutra v Ljubljani pod »Stev. 14036«.
oddam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
223; 8-2:1
Opremljeno sobo
ljeno, oddam dvema ose- ! L i>o. z balkonom, oddam, batna. Naslov v vseh po- J Na.-lov v vseh poslovalni-slovalnicah Jutra.	ca h Jutra.
22270-23 I	223< «-23
Solnčno sobo
lepo. prazno event. oprem-
[eklaiiiiie rlsarfe
za stalno nameščenje sprejmemo. Akademiki imajo prednost. — Ponudbe z vzorci dosedanjega delovanja na grafičko podjetje
22270-20 »OBLIK«, Beograd, Vuka Karadžiča 18.
RIDITE
Oktober
OD 19, SEPTEMBRA DO OKTOBRA 60% ZNIŽANA VOZNIMA
POCENI POTNIŠKE MARKE — VSA POJASNILA DAJE NEMŠKI PROMETNI BIRO, BEOGRAD KNEŽEV SPOMENIK 5, TELEFON 27-290
Ploščice za šte
in za oblogo sten v kuhinjah, kopalnicah, lokalih prodaja in polaga najceneje
»MATERIAL'
L J U B L J A N A,
Tj rševa 36, tel. 27-16

f
Zapustil nas je za vedno naš nadvse ljubljeni oče, stari oče, brat, tast, stric itd. gospod
TRATNIK ALOJZIJ
DELOVODJA KID-a V POKOJU
v nedeljo dopoldne po večletnem mučnem trpljenju, okrepčan večkrat s tolažili sv. vere.
Spremili ga bomo v torek, dne 15. septembra ob 5. uri popoldne iz hiše žalosti na jeseniško pokopališče. JESENICE, dne 13. septembra 1936.
Žalujoči otroci in ostalo sorodstvo.
f
ZADRUŽNA ELEKTRARNA ZA PTUJ, BREG IN OKOLICO V PTUJU naznanja pretužno vest, da je danes 14. septembra umrl dolgoletni zaslužni član njenega načelstva, gospod
MAKT1N VBA1L
TRGOVEC EV POSESTNIK.
Zaslužnega odbornika ohranimo v častnem spominu! PTUJ, 14. septembra 1936.
NAČELSTVO IX NADZORSTVO.
urejuje Davorin Ravjjeo. — Izdaja m Konzorcij »Jutra« AdoU Ribnika*. — ia Narodne tiskarne cL aL ttot LlsKamarja Franc Jezeršefc. — Za maeratnl det je odgovoren Alojs Novak, _ ?sj » LjuDljam