Posamezna Številka 1*20 K. Poštnina plačana v gotovini. MN-V LMM v nedeljo me 26. junija ra. Leio XLIX. »SLOVENEC« velja pa pošti sa Tie strani Jugoslavije In v Ljubljani: sa oelo leto naprej. K 240-— ia pol leta „ „ 120 — sa četrt leta n •. „ 60-— sa en mesec „ .. „ 20-— Ia laosamstvo oeloletno K f.t {K s Sobotna izdaja: s Sa oelo lato ..... K 40 — sa lnoumstvo ... M 55 — ......... Inseratl: ebb Bnoatolpna peUtvrsta (58 mm Uroka tn 3 mm vlsolro ali nj« prostor^ sa enkrat . . ; po K 6'— poslana Iti. . . po K >*«- Vrt večjem naročita popnut SafmanjSl oglas 39/flmm &18i Izhaja vsak dan IrrzemSl ponedeljka tn dneva pa pras> niku ob B. azt sjutraj. W Uredništvo ja v Kopitarjevi ullol Stev. 6/DL Rokopisi se ne vračajo; neiranklrana pisma se ne sprejemajo. Dredn. telef. štv. 50, nprava. štv. 828. P olitičen lis! za slovenski narod ■ Oprava |s v Kopitarjevi nI.8. — Bačun poštne hran. ljubljanske št. 850 sa naročnino In št 349 sa oglase, avstr. ln češka 24.797, ogr. 28.511, bosn.-liero, 7588. Vlada v stiski. Pašič govori o demisiji. — Zahteve zem-ljeradnikov. Ljubljana, 25. junija. Čim bližje prihaja trenutek, da »Rumpf-konstituanta« sprejme centralistično ustavo, tem bolj se oglaša slaba vest v vladnih klubih, izvzemši slovenske demokrate in samostojneže. Ti slednji in edino ti nosijo odgovornost za razkosanje Slovenije, ker so jo zahtevali, čeravno so se iz vrst srbi-janskih poslancev samih slišali v konstituanti glasovi za nerazdeljeno Slovenijo. Celo najzagrizenejši centralist g. minister Trifkovič bi bil za neokrnjeno Slovenijo, ako ne bi mu dr. Žerjav kot zli duh, trobil na ušesa, da je neokrnjena Slovenija plemenska tvorba, ki je Srbijanci ne smejo dopustiti. Vlada skuša z denarnimi sredstvi in drugimi »koncesijami«, ohraniti krhajočo se vladno večino, ustvarja pa s tem na-sprotstva med klubi, ki se lovijo za koncesije in katerih programatični interesi se križajo. Ker posamezni vladni poslanci, zlasti muslimani uhajajo domov, vidi vlada veliko nevarnost, da ne bi imela pri glasovanju potrebne večine. Zato se je začela iznova pogajati z zemljeradniki, muslimani iz Južne Srbije in socialisti. Zemljeradniki stavijo odločne zahteve, ki jih vlada ne bo mogla sprejeti, ako noče svojega ustavnega načrta v bistvu spremeniti. Po drugi strani pa požene v opozicijo muslimanski klub, ako bi sprejela zahteve zemljeradni-kov. Pa tudi muslimanski klub stavi zahteve, ki niso v skladu s terorjem vladnega ustavnega načrta glede organizacije oblasti. Muslimani zahtevajo, naj se v Bosni in Hercegovini v njenih zgodovinskih mejah organizirajo sedanji okraji v oblasti, ki pa naj se smejo združiti v večje oblasti, ako sklenejo to z dvetretjinsko večino dotični okrožni zbori. Ta predlog muslimanov je bil pa odklonjen in sedaj se Vršijo z muslimani nova pogajanja. Vlada je v veliki stiski, da ne rečemo V krizi. G. Pašič je začel že groziti z demisijo, da bi omehčal »trdoglave« opozicio-nalce v vladnih vrstah. Verjetnejše je pa, da bo skušala vlada v skrajnem slučaju najti novo pot, da ne oktroira ustave for-melno, pač pa dejansko. Tako se že govori v parlamentarnih krogih, da bo 30 poslancev predlagalo, na se spremeni člen poslovnika, ki govori o potrebni večini v smislu, da bi bila mesto nadpolovične večine vseh poslancev potrebna za sprejetje ustave samo nadpolovična večina navzočih poslancev. Ako se vlada posluži tega načina, bi bila ustava dejansko oktroira-na, ker ne bi bila sprejeta niti od nadpolovične večine poslancev. To bi bil pravi parlamentarni absolutizem, kakor paradoksno se to sliši. Slovenski demokrati in samostojneži igrajo v ustavni borbi najža-lostnejšo vlogo. Za vsako ceno hočejo biti bolj papeški kakor papež sam, so hujši centralisti in nasprotniki neokrnjene Slovenije kakor srbijanski centralisti, da ne primerjamo samostojnežev z njihovimi bivšimi klubskimi tovariši, srbskimi zemljeradniki. Ti so voljni glasovati za ustavo le pod pogoji, ki jih je naznanil predsedn. ze-mljeradniškega kluba v imenu svojega kluba ministrskemu predsedniku v sledečem pismu: G. predsednik! V imenu zemljeradni-ikega kluba Vam predložim nekoliko zahtev po izpremembah v ustavnem načrtu vladne večine. Od teh izprememb je odvisno zadržanje zemljeradniškega kluba v vprašanju končnega glasovanja o ustavi. t* prvič, ko sem Vam predložil te zahteve, »em prosil, da mi odgovorile po možnosti v dveh dneh. To je bilo že 15. t. m. in danes je 24., pa mi še niste blagovolili odgovoriti. Potemtakem bi imel zemljeradniški klub pravico, da bi iz tega izvajal posledice za vlado in vladno večino. Ker pa je zemljeradniški klub prežet z duhom pomirljivosti, kar je doslej že tolikokrat dokazal, sc je odločil, da bo storil še en korak z željo, da Eridemo čimprej do ustave. Zemljoradniški Iub ki v parlamentu nima večine, ne more tahtevati, da bi vladna večina po njegovih zahtevah izdelala ustavo, zahteva pa lahko da vladna večina ne sankcionira današnjega stanja, ki bi imelo za posledice agrarni teror, neomejeno naredbedajno oblast vlade in plemensko borbo. Zato apelira zemljoradniški klub v tem trenotku na Vas, na Vašo vlado in vladno večino ter prosi, da rešite njegove zahteve v duhu želj naroda. V to svrho predlaga zemljoradniški klub ponovno tele minimalne zahteve: 1. a) da se begluška zemljišča priznajo za slična kmetijam in naj se ukine naredba za beg-luke v Bosni z dne 12. maja. Namesto tega pa naj se z zakonom odredi način, s katerim se pomore onim, ki so po ukinjenju teh odnošajev ostali brez življenjskih sredstev, a so za samostojno delo preslabi. Obenem in v istem zakonu naj se reši tudi vprašanje dobrovoljcev, invalidov in onih, ki so ubožali vsled vojne, b) da se za kmetstvu slične priznajo kolonati in vsi ostali trajni kmetski odnošaji. c) da se vprašanje odškodnine za razlaščena posestva reši potem odloka zakonodajne skupščine v načelu in posameznostih, 2. da se uredbodajna oblast vlade, ki je sankcionirana z Vašo ustavo, omeji s tem, da se vpostavi popolna kontrola parlamenta nad delom vlade ter da se vse naredbe, ki so bile uveljavljene pred sprejetjem ustave, podvržejo predhodni reviziji in odobrenju zakonodaj- Belgrad, 25. junija. (Izv.) Po vladnih namerah bi se moralo vršiti danes glasovanje o ustavi v drugem branju. Vsled dogodkov včerajšnjega in današnjega dne je pa izključeno, da bi došlo do glasovanja pred koncem prihodnjega tedna. Tekom včerajšnjega dneva je prišlo med ministrskim predsednikom Pašičem in zastopnikom muslimanskega kluba do nespora-zumljenja, ki se je poostrilo tako, da je danes ves dan visela nad vlado nevarnost kri^e. Pašič je na seji ministrskega sveta odbil zahtevo muslimanskih ministrov, da se pri členu o upravni razdelitvi ustave uvrsti klavzula, da se Bosna ne more razdeliti na oblasti, ki bi imele svoje sedeže izven dosedanjega teritorija Bosne in Hercegovine. Izpolnitev te zahteve muslimanskega kluba je pogoj, da ostaneta muslimanska ministra v vladi. Pašič tej zahtevi nikakor ni hotel ugoditi. Danes dopoldne je imel muslimanski klub svojo sejo, na kateri je sklenil, da ostane pri tej zahtevi in da v slučaju, če se tej zahtevi ne ugodi, izstopi iz vlade. Popoldne je ministrski predsednik Pašič iskal zvez z zemljoradniki in socialnimi demokrati. V parlamentarnih krogih se govori, da je vlada sklenila, da odgodi debato o 8. odelku ustave za toliko časa, dokler se Pašiču no posreči rekonstrukcija vlade. Popoldne je Pašič poklical k sebi so- Briancš © zunanjem p®-fiožaju. LDU. Pariz, 24. jun, (Havas) Pred odsekom za zunane posle je razpravljal ministrski predsednik Briand o problemih zunanje politike. Ministrski predsednik je opozarjal na potrebnost, da se sankcije nc ukinejo. Loucheur je pri svojih razgovorih z Rathenauom dobil vtis, da išče nemška država iskrenega, uspešnega in praktičnega sodelovanja pri vzpostavitvi opustoiie-nih krajev. Glede Gornje Šlezije je opozarjal ministrski predsednik na to, da se bližamo pravični, nazorom Francije oc! o-varjajoči rešitvi, Posredovalna akcija v ne oblasti, predno dobe polno zakonsko veljavnost. 3. da se vprašanje razdelitve na oblasti reši na podlagi zdravega gospodarskega načela brez ozira na število prebivalstva, Samo če bo vlada in vladna večina v teh točkah popustila, je zemljoradniški klub pripravljen zaenkrat žrtvovati svoj program v svrho, da se čimprej pride do ustave. Če bi pa Vaša vlada ne ugodila tej prošnji, ki ni samo prošnja zemljoradniškega kluba, ampak vsega našega naroda, bi bilo poslancem zemljoradniškega kluba nemogoče glasovati za ustavni načrt vladne večine. Tedaj pa bi bila ustava nasprotna interesom in željam ogromne večine naroda, ker prvič rešuje agrarno vprašanje v interesu in po željah neznatne manjšine in tako agrarno stanje še poslabša, drugič dopušča vladi neomejeno uredbodajno oblast in ne zavaruje parlamentarne kontrole, tretjič razpihuje plemensko borbo. G, predsednik sprejmite dokaze mojega spoštovanja. Beograd, 24. junija. Vojislav Lazič, predsednik zemljoradniškega kluba. G. Pašič je na te zahteve izjavil, da se boji, da vlada teh zahtev ne bo mogla več sprejeti, ker se nahaja v položaju, ki bi mu prav lahko sledila demisija. Z drugimi besedami se pravi to, da vlada teh pogojev ne more sprejeti, vsled česar stoji pred vprašanjem: ali demisija ali oktroa. cialnega demokrata Nedelj ka Divca in ga obvestil, da vladi preti demisija. Prosil ga je, naj o tem obvesti svoj klub in ga skuša pridobiti za vstop v vlado. Pašič bi v tem slučaju podal demisijo na ta način, da bi m' u regent ponovno poveril misijo za sestavo nove vlade, v katero bi namesto muslimanov vstopili zemljoradniki in socialni demokrati. 0 členih ustave, pri katerih so zemljoradniki in socialni demokrati zahtevali izpremembe, bi se nanovo razpravljalo. Jutri dopoldne bo imel ministrski svet sejo, na kateri bo končno sklepal o tem vprašanju. Zdi se, da vlada ne bo mogla rešiti krize, ne da bi podala demisijo. Za ustavo ima samo 200 poslancev. Radi tega se govori v parlamentarnih krogih, o oktroiranju ustave in o razpustu konstituante. Belgrad, 25. junija. (Izv.) Včeraj popoldne in danes zjutraj se je Pašič pogajal z muslimani iz Južne Srbije in jih skušal pridobiti, da bi glasovali za ustavo. Pogajanja so bila brezuspešna. Zagreb, 25. junija, »Večer« poroča iz Belgrada, da se je v kuloarjih konstituante danes govorilo, da bo Pašič podal regentu ostavko. Smatra se, da bo regent zopet poveril g. Pašiču sestavo novega kabineta in da se bo g. Pašič pogajal z zemljoradniki in socialisti, da bi se sestavila vlada brez muslimanov. Orieniu sc mora gibati v okvirju sklepov od 19. junija. Pariz. 25. junija. (Izv.) Z ozirom na vesli, ki se širijo zadnje čase po listih glede nesoglasja med zavetniki, je podal ministrski predsednik Briand v zbornici daljši ekspoze, v katerem je izrazil upanje, da se bodo nasprotja, v kolikor sploh obstojajo, gotovo ublažila in so pesimistična poročila v listih povsem neutemeljena, predvsem poročila v vprašanju G. Šlezije., V svojem, v tipiino diplomatskem tonu sestavljenem govoru, se je Briand pečal z drugimi aktuelnimi vprašanji. Njegov govor je zbornica napeto poslušala in mu burno pritrjevala. Sforza !3@daS ostavko« Belgrad, 25. junija. Presbiro poroča iz Pariza: Dopisnik »Malina« v Rimu brzo-javija, da je grof Sforza ponudil Giolittiju svojo ostavko, da ga je pa Giolitti zaprosil, naj svoje mesto obdrži. Italijanski listi javljajo, da Sforza želi, da bi bil imenovan za poslanika v Parizu. PošjSsika politika. LDU. Varšava, 25. jun. (PBA) Minister zunanjih poslov Skirmunt je naznanil včeraj zastopnikom časopisja svoj program in pri tem izvajal: Svet mora izprevideti, da je Poljska element miru. Glede gornje-šleskega vprašanja želi Poljska odločitve, ki temelji popolnoma na versailleski mirovni pogodbi v skladu z izidi plebiscita in se hoče priključiti f.ancoskemu in angleškemu stališču. Minister se je zavz,el za sporazum med Češkoslovaško in Poljsko. Poljsko-francoska alianca, ki nima. agresivnega značaja, temveč je miroljubna, 6e mora ohraniti. Minister je opozarjal na simpatije, ki jih goji Italija do Poljske in omenil, da je razmerje med Poljsko in Anglijo kooljiveje, ker ima Poljska tamkaj mnogo sovražnikov, vendar mora Poljska delati v duhu medsebojnega sporazuma. ČeSko-slovaška. PRED REŠITVIJO ČEŠKE VLADNE KRIZE. Praga, 25. jimija. (Izv.) V parlamentarnih krogih se govori, da je vladna kri* za, ki je neprestano vznemirjala politično obzorje, v glavnem rešena ali vsaj ublažena. Kakor se zatrjuje, je na zadnji seji odbora parlamentarne petorice prišlo do soglasja in se bo tekom enega tedna sestavila vlada. Glavna ovira so bila težka fi-nancielna vprašanja, ki jih je finančni odbor petorice v principu rešil. O slepih odborov petorice se razširjajo vsakovrstne vesti, ki pa še niso od nobene strani potrjene. POSLANIK HKIBAil.. Praga, 25. junija. (Izv.) Jugoslovanski poslanik pri češko-slovaški vladi g. Hribar odpotuje za tri tedne. V njegovi odsotnosti ga zastopa I. tajnik dr. Jurič. Ta njegova ptmovna odsotnost iz Prage se v diplomatskih krogih raznovrstno komentira. AGRARNI IZGREDI. Praga, 25. junija. (Izv.) V bližini Pun-cuha je prebivalstvo zasedlo večje posestvo nekega veleposestnika. Med orožni-štvom, ki je posredovalo in med ljudstvom je prišlo do boja, v katerem je bilo več osel) ranjenih. Končno se je posrečilo vojaštvu, ki je prispelo na pomoč, množico razgnati. ČEŠKOMAŽARSKA POGAJANJA. Budimpešta, 25. junija. Minister za zunanje posle grof Banffy se je napram poročevalcu mažarskega dopisnega urada izrazi! o sestanku v Marjanskih Lažnih: Povodom konference v Brucku sprožena vprašanja, katera se sedaj podrobno razpravljajo v Budimpešti in Pragi, so se dopolnila s pravkar izvršeno izmenjavo misli, Sestanek v Marjanskih Lažnih zatorej ni konec te izmenjave idej, temveč je nadaljnja postaja konstruktivnega delovanja, katerega smoter je zavarovanje srednje-ev-ropskega miru z vpoštevanjem upravičenih interesov vseh držav. Stanka smgteš&iBi rudarjev London, 24. junija. Izvrševalni odbor rudarjev je odgovore nekaterih strokovnih organizacij na povabilo ,naj se jutri sesta-nejo z njim h konferenci, proučil in z ozirom na značaj teh odgovorov sklenil, da povabila umakne. — Izvrševalni odbor je sklenil stopiti v stik z vlado in lastniki rudnikov zaradi sporazuma glede mezd. Izjave Hornesa v spodnji zbornici so napravile velik vtis. INiapacS na vlak. London, 24. junija. Ko so se 104. hu-zarji vračali iz Belfasta, kjer so tvorili es-korto kralju pri otvoritvi severno-irskega parlamenta, jo vlak zadel ob mino, ki se jo razpočila. Zadnji del vlaka, v katerem bo se nahaiali konji in vozovi, se jo pre- Grška ¥ volneni stanju z Rusijo. Berlin, 25. junija. Kakor poroča ^Lo-kalan7-eiger« iz Aten, je grška vlada poslala sovjetski Rusiji noto, kjer izjavlja, da se grška vlada smatra, da je v vojnem stanju s sovjetsko Rusijo. LDU. Washington, 25. jun. (Reuter) »Dailv Express« javlja iz Aten: Ministrski svet je odobril odgovor, ki ga je dal kralj Konstantin zaveznikom. Odgovor odklanja zahteve, da bi se grška akcija proti kemalistom ustavila ali odgodila. Brez večine v k®?istitaiitL — Muslimani v opoziciji, — Pašič išče socialiste in zemljoratinike. — Oktroa in razpust konstituante. Stran 2. "SLOVENEC, 3ne 26. ^a T0HS Stur. m vrnil in zdreal po nasipu navzdol. Trije vojaki, ki so stražili konje in vozove, so mrtvi, 20 pa je ranjenih, 30 konj je ubitih in štirje so ranjeni. Ako bi se mina eno sekundo prej razpočila ,bi bil ves prvi del vlaka, kjer so se nahajali vojaki in ki je bil nabito poln, popolnoma uničen. Štiri vojake baje pogrešajo. Po brzojavki iz Belfasta so voiaki ustrelili dva moža, ki sta pobegnila s kraja nesreče. I. gorenjski orlovski tabor v Kranju v nedeljo 3. julija bo naj-veča in najlepša prireditev v Sloveniji Ma 1921. V Ljubljani se prodajajo vstopnice v trgovini Ničman do 30. junija. Velik pora* komunistov na Angleškem, Znani Zinovjev je glasom telegrama iz Moskve v govoru, s katerim je otvoril ravnokar zborujoči kongres III. internacionale, v zelo živih barvah slikal ogromni napredek komunizma v Evropi. Dejstva so pa ravno nasprotna in zaenkrat komunizem na zapadu rapidno pada v vseh državah. Slučajno je komunizem prav v onem trenutku, ko se je Zinovjev v Moskvi hvalil z napredkom boljševizma v Evropi, doživel prav občuten poraz na Angleškem. Kongres največje politične delavske organizacije na svetu, angleške »I.abour party«, se je v Brightonu s 4,115.000 glasovi proti 224.000 glasovom izrekel zoper to, da se angleška komunistična stranka sprejme v Labour party. Mnogi so to brzojavko razumeli tako, kakor da so angleški delavci glasovali o tem, ali naj pristopijo h komunistom ali ne, zato so sklepali, da se med 4,339.000 organiziranimi delavci na Angleškem nahaja 224.000 komunistov. Stvar pa ni ta. Angleški komunisti sploh niso v Labour par-ty, o kateri niso dozdaj hoteli ničesar vedeti, in so posebej organizirani. Dasi so dobivali od Moskve ogromne vsote za propagando, niso megli angleškega delavstva pritegniti na svojo stran; sami ne štejejo več nego par tisoč članov. Zato so zdaj po Ljcninovem navodilu spremenili taktiko in prosili za sprejem v obsovra-ženo Labour party. Dasi je Labour party jako libralna in trpi v svoji sredi vse mogoče struje, je, kakor se vidi, ogromna večina — štiri milijone angleških delavčevi odklonila komuniste in tistih 224.000 glasov, ki so bili za sprejem, ne smemo šteti h komunistom, temuč so to le tisti delavci, ki menijo, da bi bilo v smislu strankinih tradicij in v korist proletariata treba tudi komuniste sprejeti v skupno delavsko organizacijo. Značilno je, da je proti komunistom najbolj vehementno na-stopfl Herbert Smith, predsednik Zveze ruaSrjev, ki se nahajajo v splošni stavki. Vsi govorniki so naglašali, da stranka, ki sprejema navodila iz Moskve, nikakor ne more zadovoljiti potreb in zahtev angleškega delavca in varovati njegove resnične interese. — Rezultat glasovanja na kongresu v Brightonu bolj pobija Zinovjeva izvajanja nego deset debelih knjig, posebno če pomislimo, da je angleško delavstvo vsled hude mezdne krize, v kateri se pravkar nahaja in v kateri mora zaenkrat kapitulirati pred zahtevami veleindustrije, zelo radikalno razpoloženo. Saj je prav na tem kongresu predsednik Zveze rudarjev napovedal, da bodo rudarji morali kapitulirati pred lastniki rudokopov. — Zinovjev naj bi bil še povedal, da tudi velika velika večina ruskega delavstva ni organizirana v komunistični stranki, kmetje pa po LISTEK. ' priznanju Ljenina samega celo ne — pa bi bil povedal tovarišem na kongresu III. internacionale čisto in nepotve^jeno resnico. Sicer pa bodo na internacionali zelo j hude debate zlasti glede agrarnega programa Ljeninovega. Se£a višjega šoSskega sveta dne 23, in 24, t. m. (Dalje.) V predvčerajšnjem poročilu sem izpustil nekaj, o čemur sem menil, da je bolje, če take stvari ostanejo zapisane samo v zapisniku višjega šolskega sveta. Ker sem pa poročilo o tej stvari našel v »Jutru«, tudi jaz ne smem molčati. To je moj sledeči predlog: »V poročilu okr. šol. nadzora. x o gospodični učiteljici y. se nahaja sledeči stavek: »Ona je klerikalnega prepričanja in Slomškarica, torej mednarodnega duha, tako je tudi njeno postopanje.« Isto trdi poročilo o učiteljici x. Ker je trditev, da je nepravilno postopanje gospodičen ,,, izviralo iz klerikalnega, t, j. katoliškega prepričanja, skrajno žaljiva ne samo za Slomškovo zvezo, ampak za ogromno večino Slovencev, predlagam: 1. Šolskemu voditelju... naj se izreče graja, ker je pri zaslišanju okr. šol. nadzornika x. uradno izjavil, da nepravilno postopanje učiteljic y. x, izvira iz »klerikalnega prepričanja« in iz tega, da sta »Slomškarici«. Graja naj se izreče tudi okr. šol. nadzorniku x., ki omenjenega g. nadučitelja zaradi njegove izjave ne samo ni posvaril, ampak je to izjavo sprejel v svoje uradno poročilo. 2. Prepove naj se v šolskih uradnih spisih, na šolskih uradnih zborovanjih in pri vsem šolskem uradnem delovanju vse, kar bi žalilo pripadnike te ali one od države priznane vere, »Jutro« poroča, da se je pri živahni debati o tej zadevi od napredne strani po-vdarjalo, »da bi se morala Slomškova zveza, ki je bila v Avstriji zatočišče protina-rodnih, neznačajnih in po večini kupljenih učiteljev, v Jugoslaviji razpustiti,« »Jutro« bi lahko še pristavilo, da je dotična »napredna stran« tudi govorila o subverzivnih elementih, ki hujskajo ljudstvo proti Srbiji, proti državi, in da obstoji proti Srbiji tajna agitacija. »Jutro bi bilo moralo pa še to dostaviti, kar je katoliška stran povedala napredni strani. Katoliško — nasprotniki mu pravijo klerikalno — prepričanje ne ovira ne ljubezni do naroda, ne zvestobe do države, ampak nalaga oboje kot moralno dolžnost. Tisti »protinarodni, neznačajni in kupljeni učitelji« so Slomškovo zvezo že zapustili in se preselili v liberalni tabor. Učitelji in učiteljice, ki so sedaj v Slomškovi zvezi, so idealni ljudje. Vedo, da jim Slomškova zveza sedaj ne nudi nobenih koristi, ampak da jih čakajo razne šikane, pa vkljub temu vztrajajo. To so značajil Ker se je zatrjevalo, da prepoved, ki jo zahteva drugi predlog, že obstoji, in se je predlagalo, naj se preišče, koliko sta se pregrešila nadučitelj in okr, šol. nadzornik n naj se, če sta kriva, proti njima postopa, sem umaknil svoja predloga in se pridružil omenjenemu predlogu, ki je bil sprejet, K predvčeraj. poročilu dostavljam ! še to, da je UJU vložila pri višjem šolskem svetu predlog, naj se orglanje z učiteljišča odpravi. Predlog se pa ni sprejel, ker je koristno, če zna učitelj orglati, da bo mogel pozneje pri pouku rabiti harmonij. Na popoldanski seji so se oddale sledeče službe na Štajerskem: Drago Rustja je dobil službo učitelja-voditelja Pod Vel-ko, zakonska dvojica Josip in Roza Bohi-ncc službo nadučitelja, ozir, učiteljice na Zdolah, Edvard Praprotnik naučlteljsko službo na Ločah in Anton Potočnik v Podsredi. Učiteljicama Heleni Friedl-Supa-nek v Št. Pavlu pri Preboldu in Cirili Rakovec v št. Jerneju se dovoli zamenjava služb. V Žetalah se dovoli začasna vzporednica v Vojniku, Uršula Kunej se imenuje za učiteljico ročnih del v Bučah, Nato se je rešilo devet disciplinarnih zadev. Iz zdravstvenih, ozir, službenih ozi-rov se premeste: Amalija Marinko iz Dobrove v Presko, Lucija Trampuševa in Ogorelčeva iz Dobrove v Presko, Lucija Trampuševa in Ogorelčeva iz Planine na Dobrovo. Ministrstvu prosvete se predlože za stalno upokojitev: Frančišek in Marija Zopf, učit. v Pristavi, Ivan Paulšek, nadučitelj v Račah, Marija Skalovnikova, učiteljica v Stari vasi, in Dragotin Benedik, naduč. na Brezovici. Vadn. učitelj Jos. Ko-stanjevec (pisatelj se reaktivira. Začasen pokoj 1 leta se dovoli Mariji Tomčevi, učit, v Kranju, in Ani Kravanja-Turšičevi, učit. v Limbušu. — V Spodnji Slivnici se ustanovi enorazredna šola namesto sedanje ekspoziture. V Stoprcah se razširi šola v trirazrednico, v Laškem pa se dovoli še ena vzporednica in se sklene, storiti potrebne korake, da se tu ustanovi meščanska šola. V Kočevju se sistemizira na slovenski šoli služba stalnega kateheta z obveznostjo, da uči tudi na zasebni meščanski šoli in še toliko ur na nemški šoli, da bo doseženo zadostno število tedenskih ur. V Prevaljah in v Dravogradu se ustanovita službi učiteljic za ročna dela, če bo v proračunu zanju zadosti kritja. — Pritožbi preddvorskih občanov proti razširjenju ljudske šole se ugodi v toliko, da se z otvoritvijo petega razreda počaka do nadaljnega ukrepa. Na koncu seje so se obravnavali trije predlogi ravnatelja Jelenca. 1, predlog. Pod Šušteršič-Lampetovo vlado so se službe krivično oddajale in so se delale raznim učiteljem velike krivice. Naj se krivični slučaji preiščejo in da zadoščenje učiteljem, ki so trpeli krivico. Pri razpravi se je poudarjalo, da bi se moglo dati zadoščenje s podelitvijo kake boljše službe, pa le, če se krivica z zadostnimi dokazili dokaže in če imajo dotični učitelji dobro kvalifikacijo. Sklene se, ne na splošno preiskovati preteklosti ampak naj se naznanijo posamezni slučaji z zadostnimi dokazili o resnični krivici. 2. predlog. Razni katehetje in učitelji hujskajo proti sokolskemu naraščaju in mu nasprotujejo. Tako hujskanje in nasprotovanje naj se prepove in kaznuje. Predlagatelj se sklicuje na poročila v listih. — Neki svetnik na liberalni strani poudarja, da ve iz lastne skušnje in iz trditev svojih kolegov, da kateheti v šoli nepravilno postopajo. »Poudarja se verska vzgoja« — pravi — »jaz vidim pa le rimski katolicizem. Ne vidim nobene razlike med pravoslavnimi, katoliškimi in protestantov-skimi temeljnimi verskimi načeli. Pri verouku naj se ne poudarja razlika med verami, ampak ljubezen. Nauk naj ne bo konfesionalen, ampak verski. Katehetje uče sovraštvo proti pripadnikom drugih konfesij.« Zastopnik katehetov je odgovoril na napade tako-le: »Časniki ne poročajo gole resnice. Če katehet kaznuje učenca, ki je sokolič, iz popolnoma upravičenega vzroka, koj pišejo, da ga je kaznoval zaradi sokolstva, Ljubljanski katehetje so na neki konferenci sklenili, da v šoli ne bodo nikdar nastopali proti sokolskemu naraščaju in tudi ne za orlovski naraščaj. Naj se torej ne veruje časnikom, ampak naj se vsak slučaj posebej preišče. Glede konfesionalnega pouka izjavljam, da mi zahtevamo, da bodi pouk konfMi* onalen. Če kak katehet uči sovraštvo proti pripadnikom drugih konfesij, naj se naznani škof. ordinariatu, ki ga bo gotovo kaznoval. Katoliška vera zapoveduje ljubezen in spoštovanje do pripadnikov vseh verstev.« K sklepu se sprejme predlotf kanon. Vraberja, naj se ne zabrani v Soli samo vsako nasprotovanje proti sokoli-čem, ampak ravno tako proti orličem. Na vprašanje, zakaj se ne poje v šoli tudi orlovska himna, se je odgovorilo, da j« »o-kolska himna od ministrstva potrjena, orlovska pa še ne. 3. predlog. Naj se napravi seznam vseh narodno sumljivih oseb; zadosti stare upokoje, mlajše pa prestavijo na krajo, ki niso narodno ogroženi. O tem predlogu se je razvila dolga debata. Poudarjalo se je, da višji šolski svet ne sme odpreti vrat denunciantstvu, ki bi omadeževalo učiteljski stan. Po senžermenski pogodbi je izrečena amnestija za preteklost. Zato no smemo vlačiti na dan starih nepravilno^ sti, ampak se moramo ozirati pri učitelj« stvu na njihovo sedanje življenje in delovanje. Od nemških učiteljev ne smemo zahtevati, da bi svoie učence vzgajali v slovenskem ali srbskem duhu. Naj ljubijo svojo narodnost, samo da so zvesto vdani naši državi. Nemških učiteljskih moči ne smemo preganjati, ker jih bomo rabili tudi v slovenskih krajih, ko naši slovenski učitelji ne bodo več zmožni, poučevati nemščino. Prekmurščina se hoče iztrebiti, pa je najlepše slovensko narečje in na narečje svojih učencev se mora učitelj ozirati. Poudarjalo se je tudi to, da se noben učitelj ne sme obsoditi zaradi prestopkov proti narodnosti in državi, če njegova krivda ni dokazana z neovrgljivimi dokazi. Končno se sprejme predlog, kl se približno tako-le glasi: Okrajnim šolskim nadzornikom se naroča, naj poročajo višjemu šolskemu svetu o onih učiteljih, ki ne delujejo v narodnem in državnem duhu, pa tudi o vseh onih, ki iz drugih vzrokov, zlasti moralnih, ne pristajajo na svoja mesta. N. Polftiine novice. -f Cerkvena politika v Jugoslaviji in inozemstvo. »Daily American Tribune« prinaša celo vrsto člankov o protikatolišld politiki vlade v Jugoslaviji. V št. 834 od 30. maja t. j. slika zlasti prekerno gmotno stanje katoliških škofij, predvsem senjsko-modruške in križevske. Zlasti ta Škofija največ trpi, ker je uniatska. V*e posestvi* ji je kratkomalo odvzeto, tako da se' škof bori za prosto eksistenco in je obstof katoličanov grškovzhodnega obreda sploh v nevarnosti. Nato se omenja kancelparagraf, ki je tembolj reakcionaren, ker je sprejet celo v ustavo, česar ni storil niti Bismarck. Dočim vlada nima denarja, da vzdržuje katoliške naprave, je dovolila srbskemu metro-politu Dositeju 100.000 frankov izredno podpore za pravoslavno propagando med katoliškimi Cehi. Omenja tudi preganjanje katoliškega zasebnega šolstva v Vojvodini. »To zadostuje za pošteno misleče ljudi, da si stvorijo pravilno sodbo o toleranci v Jugoslaviji.« Nato pojasnjuje list, kako je pravzaprav z vprašanjem glagolice. Po njegovih informacijah so jugoslovenski škofje morali svoj prvotni program, da se v svrho zbližanja obeh cerkva splošno uvede gla-golica, sami odgoditi, ker je ta projekt vsled protikatoliške politike vlade začel izgubljati tla med katoliškimi krogi samimi. Vlada bi bila po mnenju ameriškega lista uvedbo glagolice izrabila v svoje politično namene, da se pred inozemstvom pohvali, bi pa potem s še večjo silo skušala katoli- P-.3 ^raF.žiikovsh polih. Rim, 10. junija 1921, Umbrija! Dežela starodavne kulture, zemlja, ki z neodoljivo silo posega po srcih in jih priklepa nase kakor bi bila živ stvor z lastno dušo. Kdor hoče prav ume-ti edinstvenega Umbrijca: Frančiška Assi-škega, ta mora poznati njo, Umbri o. Pri-prosta in resna, pa vendar polna milobe, sili ta narava v sladko žrtev odpovedi, v jarem uboštva in pokorščine. Iz teh tal poganja in pod tem solncem zori tista vse obsegajoča ljubezen, ki ne izključuje niti črviča, niti kamena na cesti. Tu in prav tu se je mogla razviti čudovita Frančiško-vn duša, po tej zemlji še danes plava njegov duh. Zato je bila lepa misel, izbrati tu generalni kapitel frančiškanskega reda. Na zbor, ki se je vršil koncem meseca maja t. 1, v frančiškanskem samostanu Ma-ria dci Angeli v Assisih, so se zbrali pro-vinciali iz vseh mogočih dežela sveta, da se posvetujejo in sklepajo o sredstvih in potih, kako dati redu in njegovemu delu novega ognja, novih uspehov. Izvoliti je bilo treba tudi novega redovnega generala. Rim je poslal na zbor kardinala Oreste Giorgija, protektoria frančiškanskega re-reda. Ob tej priliki se je pokazalo, da tudi moderna Italija ni pretrgala svojih prisrčnih vezi s Frančiškom in njegovo družino, ampak da ju smatra za svoja, Udeležniki kongresa so bili povsod prijazno sprejeti in videlo se je, kako Italijani ljubijo frančiškane, Ob sprejemu kardinala protektorja in ob izvolitvi novega generala je svirala as-siška mestna godba. Z zborovanja, ki je potekalo pod na-čelovanjem kardinala Giorgija ves čas ob vznesenem razpoloženju zborovalcev, vam i pošiljam v naslednjem nekaj kratkih podatkov. Prezanimivi so bili podatki o položaju verske stvari v posameznih deželah. O Franciji, kjer imajo frančišk. tri provincije, ' je povedal pariški provincial, da je tam razvoj katoliškega gibanja čim najlepši; vse j katoliške ustanove procvitajo in so gmot- I no krepko fundirane. Frančiškani smejo ži-veti neovirano in delovati po svojih samo- ' stanih, le kadar gredo v javnost, morajo nositi navadno dunovsko obleko in ne redovne. Čudovito lepo uspeva verska stvar na Holandskem. Tu delujejo katoličani v najlepši slogi z vernimi protestanti ki vedo, da bi kmalu zamrla vsaka vera in z njo vsak nravni red, ako bi padlo katoličan-sivo, Frančiškani, ki jih je na Nizozemskem 400, imajo po gimnazijah juvenate, ki jih vlada podpira. — Belgija je izvrstno orga- I nizirana in so katoličani močni kakor le kdaj. — V Nemčiji je izšla katoliška stvar iz vseh viharjev in zmed zmagovita in neomajna. Komunistično gibanje ji ni škodovalo, ampak je katoliške vrste le še tesneje sklenilo in podžgalo na novo delo. Frančiškanski red v Nemčiji stoji visoko; brez mature se nihče ne sprejme v noviciat. Kljub temu ne manjka kandidatov, na Bavarskem se jih oglaša celo več nego pred vojno, — V Italiji se razvija politika zelo ugodno za katoliško stvar, Amerika! še do nedavna navidezno tako tuja katoliškemu duhu, se je v zadnjih desetletjih razvila v eno najbolj katoliških dežela na svetu. Cerkve so polne, katoliška zavest živa, ponosna, podjetna, močna. Je, kakor da bi se bila katoliška po-božnost in gorečnost preselila v Ameriko! To dejstvo je tem tehtovitejše in tem bolj razveseljivo, ako pomislimo, da pada skupaj z dejstvom, da se je tudi politična in gospodarska pretežnost iz Evrope premaknila v Ameriko. Edino žalostno se je glasilo poročilo iz Portugalske. Ta nekdaj tako cvetoča katoliška dežela je danes edina ki nasilno preganja cerkev in njene ustanove. Izmed sklepov, ki jih je zbor sprejel, ie bil pač najvažnejši tisti, s katerim so se frančiškanske konstitucije preuredile po novem kodeksu. Pri volitvi novega generala je bil iz- voljen Holandec Klumper, kar zasluži on kakor njegova vrla, napredna dežela. O priliki frančiškanskega kongresa je priredilo katoliško mladeniško društvo v Assisiju slavnostno predstavo. Na prireditev je prišel tudi tamošnji poslanec italijanske ljudske stranke. V sijajnem govoru je slavil katoliško in ljudsko misel in obljubil, da bo ljudska stranka kakor nekdaj sv. Frančišek po vsej Italiji nadaljevala delo za vero in ljudstvo. Ob sebi se ume, da so udeležniki zbora ob tej priliki obiskali vse slavne in nepozabne priče Frančiškovih dni, med drugim M. Averno, kjer je sv. Frančišek prejel stigmata. Goro pokriva prekrasen gozd; smreke so debele za 4—5 objemov. Gozd je last florentinske mestna ohčine. upravljajo ga pa in imajo vžitek od njega frančiškani. V spomin na sv. Frančiška je v samostanu na M. Avernu v veljavi poseben red: redovniki vstajajo o polnoči ia v refektoriju vlada vedno molk. Najznamenitejši vseh frančiškanskih samostanov je pač najpreprostejši med njimi: Alle Carceri. Samostanska zgradba je stisnjena v skalnati breg, gola kraška pri-roda dobiva v uboštvu, ki domuje v samostanu, skladen odmev. Toda nihče, kdor je kdaj prestopil prag tega samostana, ni odšel iz njega neobogaten — prazne duše. Lepota in svetost katoliškega redovnega življenja temelječega na čistosti« uboštvu Štev. 143- SLOVENEC, 3ne 2*. fcnifr 1921', StVaM 9' ško cerkev zasužnjiti. — Ker je ost tega članka naperjena v prvi vrsti proti Srbiji kot taki, je znana srbska konvertitka, miss Anne Kristič, v istem listu objavila komentar, v katerem izvaja, da kuiturnobojne politike v Jugoslaviji ne uganjajo pravoslavni Srbi iz krajestva, marveč hrvatski in slovenski »demokrati«, ki so prinesli v Jugoslavijo bivši dunajski in budimpeštanski liberalizem. Ti so predvsem odgovorni za take odredbe kakor je kancelparagraf in znana naredba glede sokolske vzgoje v šolah. Miss Kristič končno poudarja, da je ta politika »prečanskih« avstro-liberalcev katoliške vrste le še bolj strnila. -f- Delo jugoslovenskih poslancev v rimskem parlamentu. Poslanec Wilfan je stopil v zvezo z vsemi strankami in jim očrtal položaj našega naroda. V zbornici sami je glavni govornik Jugoslovenov. Poslanec Lavrenčič je posredoval v raznih osebnih zadevah, med drugim tudi za bivše uslužbence na Lipici in v Prestran-ku. Poslanec dr. Podgornik je interveniral v prilog »Zadružne zveze« in »Goriške zveze« radi zamenjave denarja. Na ugoden uspeh se more upati. Poslanec Š č e k je oddal osrednjemu uradu za nove pokrajine sledečo spomenico: 1. Vse slovenske ljudske šole se naj vpostavijo, 2. gimnazije v Pazinu, Trstu in Gorici se naj na novo otvorijo, 3. obnova poljedelske šole v Gorici in hrvaška poljedelska šola v Istri, 4. ustanovitev oziroma obnovitev slovenskih realk, trgovskih in obrtnih šol v naravnih središčih Primorja, 5. pospeševanje obnovitve v vojni poškodovanih hiš, 6. pospešitev izplačila vojne odškodnine, 7. pogozdovanje na Primorskem, 8. takoj se naj odpravijo zapreke pri dostavljanju »Pučkega Prijatelja« in »Goriške Straže«, 9. dovoli se naj ustanavljanje novih društev; obstoječim društvom pa se naj dovoli svobodno delovanje, 10. vlada naj takoj konča fašistovskemu nasilju, 11. odškodnina se naj izplača vsem, ki so trpeli vsled požiga, uničenja blaga za časa volitev, 12. svoboden prehod preko meje Jugoslavije brez posebnih pristojbin, 13. svoboden uvoz knjig in časopisov iz Jugoslavije, 14. vsi, ki so v zaporih, se naj takoj zaslišijo in nedolžni izpuste, 15. vlada naj zajamči svobodno vrnitev onim, ki so zbežali radi fašistovskega nasilja.. -f- Govor poslanca Ščeka. Za poslancem dr. Vilfanom, ki je energično poudarjal narodne pravice Jugoslovenov, je v rimski zbornici govoril g. Virgilij Šček. O njegovem govoru pišejo zazdaj le to, da je vzbudil splošno zanimanje vsled naglašanja socialnih zahtev naše dobe. G. Šček je celo žel večkrat živahno odobravanje cele zbornice, zlasti ko je poudarjal potrebo sporazumnega sodelovanja Italijanov in Slovanov v korist Italije in cele človeške družbe. Poslanec Virgilij Šček bo brez dvoma ena izmed najizrazitejših osebnosti v rimskem parlamentu, v katerem se velika inteligenca, združena z govorniškim darom, odne-kdaj visoko ceni, -f- Kdor zna — pa zna. »Jutro« je po ročajo včeraj pod istim naslovom iz Belgrada: »Zemljoradniki so sklenili, da bodo na vsak način glasovali za ustavo« — »Ako vlada teh (zemljoradniških) zahtev ne sprejme, bo glasoval zemljoradniški klub proti ustavi,« Vsekako najbolje ihformiran listi -J- Balaamov blagoslov. »Jutro« poroča: Avtonomija, prava avtonomija v prid vsega prebivalstva pa se bo začela šele neovirano razvijati« — ko bo padla centralistična ustava. Zadnji dostavek je v »Jutru« pomotoma izostal. Dnevne neiice« ■—> Umrla je včeraj zjutraj v Horjulju po dolgem bolehanju gospa Mina Stanovnik, roj. Sedej, stara 61 let. Pokoj- in pokorščini, lepota katoliškega duhovnega življenja sploh je med zidovi tega samostana tako očita, da jo mora opaziti in občutiti tudi brezverec. Zdi se, kakor bi med temi skromnimi patri vtelešena živela Frančiškova ljubezen in jih spremljala na vseh njihovih korakih. Več ali manj vsi znameniti konvertiti zadnjih dob in premnogi drugi tihi izpreobrnjenci so našli tu odločilno pobudo za vstop v katoliško cerkev. Znamenit je bil za udeležence kongresa dan 10. maja, ko so bili — nad 50 po številu — sprejeti v posebni avdienci pri sv. očetu, Benediktova osebnost napravlja globok vtis, njegovo mirno, prodirljivo, a vendar očetovsko milo oko razodeva močnega duha in nežnočuteče srce. Tudi telesno je sv. oče videti svež in zdrav. Ko je sv. oče ugledal Hercegovca fra Buntiča (poslanca Jugoslovanskega kluba), se je prisrčno nasmehljal njegovim — brkom. V svojem govoru je sv. oče navdušeno govoril o velikih nalogah frančiškanskega reda in pozival frančiškane, naj s pomočjo tretjega reda preporode človeštvo. Kakor je nekoč papež Inocenc III. v sanjah videl Frančiška, kako podpira podirajoči se steber lateran-ske cerkve, tako naj bo v današnjih dneh frančiškanski red r svojim duše prerajajo-čim delom močna opora cerkve. Udeleženec. niča je bila blaga soproga poslanca Start o v n i k a ter skrbna krščanska mati obč. svetovalca dr. Ivana Stanovnik a. in jurista Aleša Stanovnik a. Blagi in plemeniti duši naj sveti večna luči Cenj. družini, ki jo je z izgubo dobre žen« in ljubljene matere zadel tako težak udarec, izrekamo iskreno sožaljel Pogreb bo v ponedeljek ob 9. uri dopoldne. —• Praznovanje Vidovega dne: V torek dne 28. junija se praznuje Vidov dan kiot državni praznik in spominski dan preminulih boriteljev za vero in domovino. V ljubljanski stolnici se bo ob desetih daroval slovesni rekviem. Na šolah se ne bo vršil pouk. V državnih in drugih javnih uradih in obratih bo vsako delo počivalo. Tudi sicer 'naj delo na ta dan počiva, trgovine naj bodo zaprte. Razobesijo naj se povsod državne in narodne zastave, — Poroka. Danes se poroči v žuipni cerkvi na Viču g. Ivan Krmec z gdč. Rezko Drmastija. Obilo sreče! — Danes popoldne v Rudnik! Dijaški »Orel« v Ljubljani napravi danes izlet v Rudnik pri Ljubljani. Ob 1. uri popoldne je zbirališče pred Ljudskim domom, ob pol 3. uri litanije v cerkvi v Rudniku, ob 3. telovadba. Spored: proste vajje (člani, članice, naraščaj), orodna telovadba, lahka atletika, skuipna skupina. PredprocLja vstopnic ob 9. uri v Ljudskem domu in pred cerkvijo v Rudniku ob 2. uri pop. pred telovadiščem. Vsi naši prijatelji vabljeni! Prireditev se vrši ob vsakem vremenu. — Na tehniški srednji Soli v Ljubljani absolvira letos prvič po vojni večje število mladeničev višjo strojno šolo, strojno delo-vodsko šolo in elektrotehnično delovod-sko šoilo. Naše industrijske in obrtne kroge opozarjamo, da imajo priliko, pridobiti si teoretsko in praktično dobro izvežbane domače tehnične moči. Interesenti naj se obrnejo na ravnateljstvo imenovane šole, ki radevolje posreduje. — Podružnica slov. plan. društva v Kamniku priredi na praznilk dne 29. t. m. pri ugodnem vremenu izlet v Kamniško Bistrico. Sestanek ob 7, uri zj. na Glavnem trgu v Kamniku. Člani podružnice ter prijatelji narave se vabijo. — Nesreča ali kaj? Viktor Baloh, doma iz Most pri Žirovnici, je zgorel 19. junija 1921 v nekih svislih na potoški planini. Rajni je imel pri sebi baje večjo vsoto denarja. Imel pa je to napako, da je rad žganje pil. Zato se ne ve, če ni mogoče v pijanosti sam po nesreči zažgal, ali pa kdo drugi, kateremu je dišal njegov denar. — Vintgar še ni popravljen. >Sloven-ski Narod« je priobčil vest, da je Vintgar že popravljen in odprt. To pa ne odgovarja dejstvu. Dela. ki jih vodi naš »Tourist Office«, še niso končana in bo v prihodnji četrtek kolavdacija. Zato se turistom in izletnikom ne priporoča, da bi žc zdaj hodili na Vintgar, ker bi se mogla zgoditi kakšna nesreča ali nezgoda. Kdaj se Vintgar odpre ,se bo od merodajne starni se pravočasno naznanilo. — Dobrodelna prireditev r Mostah. V nedeljo, dne 3. julia 1921 bo na senčnatem vrtu r. Jos. Oražma na Selu — v slučaju dežja v Ljudskem Domu v Mostah — dobrodelna prireditev v korist revežem in Mladinskemu domu na Kode-ljevem. Pričetek ob 4. uri popoldne. Vstopnina 2 dinarja za osebo. Za pokTepčilo in prijetno zabavo je v vsakem oziru dobro preskrbljeno. Med prireditvijo svira salezijanska godba z Rakovnika. Prireja in k obilni udeležbi vjudno vabi prijatelje revežev in mladinoljube Elizabetna konferenca v Mostah. — Slovensko trgovsko drnštvo »Merkur« priredi v nedeljo, dne 10. julija t. 1. poučen izlet v Falo in Ruše pri Mariboru in nazaj. Izletniki se odpeljejo v dveh skupinah in sicer v soboto dne 9. julija ob 17. uri 35 min. in 23. uri 55 min. Med potjo so pridružijo v Celju tudi izletniki celjskega trgovskega društva. Oni, ki se odpeljejo iz Ljubljane z večernim vlakom, prenoče v Mariboru. — Druga skupina dospe v Maribor v nedeljo, dne 10. julija ob 4. uri 44 min. Na to se odpeljejo vsi skupaj ob 5. uri v Sv. Lovrenc (ena postaja nad Falo), od lam peš po prekrasni Dravski dolini k Dev. M. v Puščavi ter čez hrib v Falo (t. uro). Ob 8. uri zjutraj si ogledajo izletniki v F aH električno centralo ter se odpeljejo ob 11. uri 59 min. v Ruše. Tamkaj si ogledajo tovarno za dušik. V RuSah bode tudi kosilo Iz Ruš se odpeljejo izlet-niki ob 20. uri 19 min v Maribor in od tam v Ljubljano. Dotičniki, ki se nameravajo odpeljati že ob 16. uri 50 min. iz MariboTa, bodn imeli v Rušah voz na razpolago. Ravnateljstvo Južue železnice ie dovolilo društvu za ta izlet polovično vožnjo. Vožnja stane za osebo tretji razred tja in nazaj 25 dinarjev. Gg. člane in prijatelje društva opozarjamo na ta poučen izlet in jih vabimo, da ne zamude ugodne prilike ogledati si ta svetov, noznana podjetja. Dotični, ki se nameravajo izleta udeležiti, naj svojo udeležbo čimprej prijavijo. — PrPave sprejema društvo »Merkur«. Denar je vpo-slati naprej. Društvena pisarna, Ljubljana, Gradišče štev. 17, I. nadstr (k) — Kran!ska deželna banka s* je preselila iz Deželnega dvorca, Gosposka ulica v Šelenbrgovo ulico St. 4, v bivše prostore Szantnerjeve trgovine. popolno zaupanje, Obsojamo centralistično ustavo, ki nam jo hočejo vsiliti vladne 6tranke s pomočjo slovenskih laži-demo-kratov in izdajalskih samostojnih gosposkih kmetov. Pozdravljamo sporočilo Jugoslovanskega kluba, da se bo tudi po sprejetju ustave boril za naše pravice. Odobravamo postopanje kluba občinskih odbornikov SLS pri volitvah župana in mestnega sveta. š Na drž. gimnaziji v Mariboru bodo sprejemni izpiti za I. razred šolskega leta 1921-22 dne 2. julija od 10. ure dalje Vpisovanje za te izpite bo dne 1. julija od 10. do 12. ure ter diie 2. julija od 8. do 9. ure. Zunanjiki morejo vpisne listine (rojstni list in zadnje šolsko izpričevalo) vposlati na gimnazijsko ravnateljstvo po pošti do 1. julija in nato priti naravnost k izpitu dne 2. julija. Priglasijo naj se le dobro razviti in dobro pripravljeni učenci. — V jesenskem roku bodo izpiti dne 12. septembra od 10. ure dalje. š V Celju priredi »Zveza služkinj« v nedeljo, dne 26. t. m. ob 3. popoldne v vrtni dvorani hotela »Beli vol« igro »Moderno suženjstvo« v 4. dejanjih. Sedeži po 2 in pol dinarja, stojišča 1 dinar. š Nesreče. Jakob Kvas, hlapec pri Girstmaierju v Leitersbergu, je padel raz skedenj tako nesrečno, da je kmalu nato ko so ga prepeljali v bolnico, umrl. — Ivan Kokoč, delavec pri tvrdki Amon v Mariboru, si je v soboto popoldne pri prelivanju kolifona opekel ves gornji život. Prepeljali so ga v bolnico. š Zblaznel je krojaški pomočnik Albin Schedivy. Peljali so ga v bolnico, ki ga pa ni sprejela. Rešilna postaja ga je nato spustila in Schedivy je norel po ulicah naprej. Stalersfke novice. š Shod SLS. V petek zvečer se je v Mariboru vršil zelo dobro obiskan shod SLS, Govoril je najprej poslanec dr. Hohnjec, ki je pojasnil sedanji položaj v konstituanti.'Prof. dr. Verstovšek je govoril o volitvah župana v Mariboru. Soglasno so bile sprejete naslednje resolucije: Popolnoma odobravamo delo poslancev Jugoslovanskega kluba in izstop iz konstituante. Izrekamo poslancem Jugoslovanskega kluba in posebno načelniku dr, Korošcu Predavanje prof. Begouena na univerzi Odličen prijatelj Jugoslovanov in naš zagovornik v francoski žurnalistiki, grof Begouen, je imel kot gost filozofske fakultete 24. t. m. v slavnostni dvorani ljubljanske univerze predavanje o prodhisto-rični umetnosti. Dvorana je bila polna odličnega občinstva. Rektor univerze, dr. Zupančič, je pozdravil najprej v slovenskem jeziku prijateljskega gosta, potem pa t-e mu je v francoščini zahvalil za njege delo za Jugoslavijo in je povdarjal velik pomen njegovih študij o predhistoričnem človeku* V uvodu je podal predavatelj v francoskem jeziku vpogled o predhistoričnem študiju, piri katerem je Francija vrlo dobro zastopana, ter je poudaril, da ne bo govoril o vsej predhistorični umetnosti, o predhistoričnih najdbah ob Sommi in Seini in o neandertalcih, ampak da sc bo omejil na umetnost, ki se je zasledila njegovi ožji domovini, v južni Franciji, in v španskih votlinah. Te n?':!be stKuJaTO postglacialno, večinoma v mogdalčniensko dobo, 'katero stavi predhistorik H%'o Obermaier na 16.000 let pred Kristuse .n Grof Begouen se na raziskovanja v tem oziru ni spuščal, ampak je razlagal na Ecdlagi skioptičnih slik umetnost pred istoričnega človeka. Seznanil nas je i prvimi sledovi kiparske in slikarske u ict nosti. Ti kipi se nghajaio v najdenih votlinah, v katerih je človek uporabil narav ne tvorbe kamena, da je izklesal iz njega podobo človeka, živali in tic. Ravnotako so primitivne risbe, ki so začrtane več ali manj izrazito v kamen. I z teh risb te da sklepati, kake živali so bivale v navedenih krajih v tej dobi. Iz čudnega tvora iz delov več živali je sklepal predavatelj na duševno ali versko življenje pračlovelka. Ker se nahajajo znamenite najdbe Pfedmostu, Slonpu, šipki in cln."« »h krajih na Moravskem, in ker je naišel Karel Gor-janovič-Kramber^er v Kranini na Hr\r.t skem celo vrsto človeškega orodja in člo veških kosti iz starokamenite dobe, skle pa grof Begouen, da morajo biti tudi v gor skih votlinah naših krajev sledovi enake predhistorične umetnosti. S toploto, s ka tero je govoril o najdbah na svojem imetju, je navdušil za podobno raziskovanje pred zgodovinske dobe naše domovine. Občinstvo je priredilo predavatelju na koncu njegovih zanimivih razmotrivanj prisrčne ovacije. nomzm* lj Zlato poroko praznujeta v ponedeljek dne 27. 6, 1921 ob 10. uri v grajski kapeli na juibljanskem gradu gospod Anton rerjatelj in njegova soproga gospa Ana Perjatelj. Jubilantom iskreno čestitamo in kličemo: »Na mnoga leta«! lj Važna seja S. K. S. Z. jutri v ponde-ljek ob 8. zvečer, (k) lj Kongres Udruženja gledaliških igralcev SHS v Ljubljani. Ljubljansko občinstvo, katero v dneh 2., 3., 4. in 5, julija še nima sreče zapustiti prašnih ulic našega mesta, hoče Udruženje gledaliških igralcev odškodovati kolikor je v njegovi moči z raznimi domačimi prireditvami na prostem, kakor tudi z dobrimi dramskimi in operetnimi predstavami v obeh gledališčih. Pri predstavah sodelujejo vse najboljše moči jugoslovanskih gledališč iz Beograda, Zagreba, Novega Sada itd., na kar 6e ob* činstvo že sedaj opozarja. Predprodaja vstopnic, kakor tudi natančen vsporeq vsake prireditve bode pravočasno javljen V dnevnem časopisju. lj Razstavo žen. roč. del priredi IL mešč. dekl. šola v Ljubljani (Šiška) dne 28. 29. in 30. t. m. od 8,—12. dopoldne in od 3.—6. popoldne. lj Proti nasilni irakariji. Sinoči se je vr«i šil ob 8. uri v veliki dvorani »Uniona« proM testni shod ljubljanskega občinstva proti nasilnemu in nezakonitemu postopanju vladnega upravitelja Bitenca in ljubljanske! demokratske frakarije ki je uzurpirala ded«i ščino »Kazinoverina«. Polno zasedena dvo* rana je odmevala ogorčenja in protestom zoper postopanje g. Joško Bitenca in njegovih demokratskih protektorjev, Shod je| otvoril g. Est, ki je obrazložil namen zbo>» rovanja in podal besedo g. Juvanu, ki je y imenu NSS podrobno razpravljal o nepravilnostih in protizakonitostih, ki jih je zai grešil v prilog JDSarske frakarije g. Bitenc ob pripravah in na dan občnega zbora »Ka-sinovereina.« Ob silnem ogorčenju zboro-valcev je ožigosal protiljudsko in protina-rodno postopanje demokratov, ki so zavr« niii predlog drugih strank, da se premože-t nje »Kasinovereina« prepusti mestnim revežem ali pa »Jug. Matici«. Pri tem je kon^ statiral, da so z demokrati proti temal predlogoma glasovali tudi takozvani voditelji neodrešenih bratov v Ljubljani. Povdarjal je, da med opozicijo ni nobenega kompromisa, ampak jo druži čisto naravno samo odpor proti korupciji JDS in skupna volja za pozitivno in pošteno delo za blagor ljudstva. Za njim je govoril v imenu SLS obč. svetnik g. Orehek, ki je ožigosal terorizem takozvanih demokratov, ki si laste pravico odločanja v celi Sloveniji (klici: živela avtonomija!) Ta njihov terorizem se kaže na celi črti, kar jasno dokazujejo razne »Obznane«, ki bi bile pač umestne proti ljudem, ki si prisvajajo več kot deset milijonsko premoženje, ki ni njihovo. V imenu SLS zahteva, da se >Kasinoverein< razpusti in se premoženje prepusti ljub* ljanski občini za mestne reveže. — Na to je g. J u v a n predlagal ostro resolucijo, ki povdarja med drugim, da je za pristran«< ska in nepostavna dejanja odgovorna deželna vlada za Slovenijo kot nadzorovalna oblast nad od nje postavljenim upraviteljem. Resolucija je bila soglasno in ob burnem odobravanju sprejeta, na kar je g. Est zaključil zborovanje. lj Ugotovitev. Gosp. odvetnik dr. Frane Novak nas prosi, naj ugotovimo, da ni on izvoljen v odbor društva »Kasino«, mKrakovo-Trno-vo< daues, v nedeljo dno 26. t. ni. popoldne v Hrt-, barjovem gaiu veliko ljudsko veselico, pred katero se vrši po mestu sijajni sprevod s >podkovanim karfonK ob spremstvu jezdccev, ribičev, skupin narodnih nos in godbe >Zveze jugoslovanskih železničarjev--. Sprevod odhaja ob pol 3 uri po pol* dne iz : Jeka< na Trnovskem pristanu, po Krakovskem nasipu čez Stari trg, Mestni trg, Frančiškanski most mimo glavne pošto po Šelenburgovi ulici, skozi Gradišče, po Rimski cesti, Eraonski cesti, Kolizejski ulici v Hribarjev gaj, kjer se ob 4. uri prične velika ljudska veselica. — K obilni udeležbi vabi odbor. (k) lj Save« SHS žena ima v ponedeljek, dne 27, t. m. ob 17. uri na magistratu v posvetovalnici svojo sejo. Prosi se, da so jo zanesljivo udeležijo vse odbornice glavnega odbora in vseh odsekom lj Komerz Društva zasebnega uradništva Slo« venije v Ljubljani. Društvo zasebnega uradništva Slovenije v Ljubljani priredi povodom svoje skup* šiine v torek, dno 28. t m. ob 8. uri zvečer ko« merz v hotelu Bellevue in prosimo vse tovariše in tovarišico in vso, ki ljubijo prosto, neprisiljeno zabavo, da se to prireditve v kar največjem številu udeleže. (j^ lj Drivnire bodo na Vidov dan zaprte, na praznik sv. Petra in Pavla pa od 8. uro zjutraj do 12. ure opoldno zaprte. Člani zadrugo naj sklep načelstva zadrugo vpoštevajo. Turistika in šport. Kolesarska dirka Ljubljana—Vransko—Ljubljana. 100 km, so vrši v nedeljo, dno 26. junija popoldne in sicer je start ob 1. uri, cilj pa okrog 4. uro na Dunajski cesti; start je pri pokopališču, cilj pa pri km 2.2. Z ozirom na prijavo dirkačev obeta biti dirka zelo zanimiva in je pričakovati številne udeloibe občinstva na cilju, (k) Specifaino izdelooanie Jeklenih rolet Proo d Jngoslauiji! Prevzema izvršbo vseh vrst jeklenih rolet za nove gradnje, trgovine, izložbe in odre. — Vsaka Snaročba se izvršuje na lastnih strojih v roku od 48 ur. Popravila brzo ln ceno. Graditeljem, trgovcem in obrtnikom znaten popust. Zahtevajte cenike z oznako mere.---- Iflirka Bentč, Zagreb. Opafoolna 11. — JETIKRI — Specijalist za pljuCne bolezni dr. Pečnik zdravi in ozdravi pogosto jetlko. 20 let kušnje iz zdravilišča in iz prakse. Tu- berkulindiagnoza, fizikallčno zdraviliščno zdravljenje. Tačas začasno St. Jurij ob juž. žel. pri Celju. n »gibih i u HmsSnifcn. Kristalna soda Glauberjeva sol kale. in krist. Grenka sol, prosta Pralni prašek Natrijev in kalijev soliter Zelena in modra galica Kalijeva sol Superfosfat Prstene barve Antichlor Chromkali Žveplena kislina Solna kislina Politrova kislina Črnila v vseh vrstah in barvah Š ampil/ska barva brez olja Gumi arabicum »Neosan« terpentinova krema za čevlje Modrilna esenca Črnilo za usnje. e a prva Mostov, iveraica HrtiH!, tarft li M-jjvijvno« nate rabe. ZAGREB, Meduličeva ul. 12, dvor. desno. priporoča svoje veliko skladiSčo: vzornih kovčegov, potnih kovče-gov, potnih torb iz kože in ja-dran. platna, kožnatih škatelj s in brez predalji, broduih in robnih kovčegov, map za spise, ženskih torbic, kakor tudi majhnega kožnatega blaga. — Sprejema se vsa EXP0RT. poS2a' IMPORT. cement se dobi pri tvrdki — Mihael Omahen, Višnjagora v vsaki množini po nainižj1 konkurenčni ceni. Takojšnja dobava, sveže blago, dobavno na razne postaje franco. Tužnim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je Vsemogočni poklical našo drago ženo, ujater, staro mater, taščo, sestro Mim Stanounik roi. leieI soprogo narodnega poslanca, po dolgi in mučni bolezni dne 25. junija ob četrt na 7. uro v svoje kraljestvo. Pogreb s sv. mašo se vrši v pondeljek, 27. t. m. dopoldne ob 9. uri na pokopališče v Horjulu. Pokojnico priporočamo v molitev in blag spomin. Horjul, dne 25. junija 1921. Ivan Stanovnik, soprog, -v Dr. Ivan, Franco, Jože, Aleš, sinovi. — Pavel, brat. — Franca, Ivana in Neža, sestre. — Anka in Marjeta, sinahi. — Anica, Ivanka in Stanko, vnuki. oblastveno poverjeni stavbni lnžener Ljubljana, Hill.rj.v. ulic. tt 7. Specl]elao «tavben» podfetf. x. betoo.ke, ielezobetonsk. hi vodn« zgradb«. D Telefon štev. 228. a a D a D G a D a □ D Ic3dcancac3c3cac3c3c3cac3c3cz3tr:n Račun čekovnega urada v Ljubljani Stev. 617. 0 Ljudska posojilnica » LJUBLJANI, v lastnem domu Mlkloilieva cesta Stev. 6. Obrestuje hranilne vloge in vloge v tekočem raCunn po čistita 3 Ljudska posojilnica v Llubljani je največja slovenska posojilnica, in je imela koncem dečembra 192u 60 milijonov vaog in nad K 1,100.000'— rezervnih zakladov. — Posojila se dovoljujejo na osebni kredit (proti menici), na hipoteke in v tekočem računu. n Zahtevajte položnice Ljudske posojilnice. H 0 o D D D D U 0 D oaciacaacacaacscaizacacancaacacaraao Stroj zo cementni tlak z lepimi vzorci, kompleten, se proda na Glincah St. 37 (Tribuč). 2181 Inserlrajle v Slovencu! Vila na Bledu sob, vsaka s svojim vhodom, s kuhinjo, ledenico, veliko kletjo in 1 kabineti za posle i. t. d. z vso opravo, posodo in finim čolnom vred se proda. Naslov se izve v upravništvu »Slovenca" pod št. 2183, Cene smo znižali* < za češko manufakturo. Gospodarska zveza, Ljubljana. uštrin Tehnični, elektrotehnični in gumijevi predmeti vseh vrst na drobno in debelo. - Glavno zastopstvo poinih gumijevih obročev za tovorne automo-bile tovarne Walter Msrting. - Kg-dravlična stiskalnica za montiranje gumijevih obročev v ccntrali, Ljubljana, Rimska cesta 2. - Prevozno podjetje za prevoz blaga celih vagonov na vse kraje, za kar je na razpolago 10 tovornih automobilov. Centrala: Ljubljana, Rimska cesta 2. Ljubljana, Maribor, Beograd, Podružnice: Dunajska c. 20, Jurčičeva u!. 9, Knez Mihaj-tel. št. 470. tel. št. 133. lova ul. 3. Zadružna gospodarska banka d. d. v Ljubljani Podružnice: Djakovo, Maribor, Sornbor, Split. E&spozttura: Bled. ISaUiilMMSIUUlKUMia Vsled sklepa občnega zbora, da se zviša delniška glavnica od 8,000.000 na 24,000.000 kron z izdajo novih delnic v ramaliil vrednosti 18,000.000 kron se daje na javno subskripcijo 40.000 (štiridesettisoč) delnic po 400 kron nominalne vrednosti pod nastopnimi pogoji: 1. Kurz nove emisije je K 520'— tel quel za optirane in neoptirane delnice. 2. Dosedanji delničarji imajo predpravico, da prevzamejo vse delnice tretje emisije in zato se jim nudita za eno doli;!"o prve ali druge emisije dve delnici tretje emisije po kurzu K 520'— tel quel. 3. Ev. neoptirane delnice bo razdelil upravni svet med one podpisovalce, ki nimajo pravice opcije. 4. Subskripcijska mesta so: Zadružna gospodarska banka d. d. v LJubljani, Dunajska cesta 38. Podružnice Zadružne gospodarske banke v D>akovem, Mariboru, Somboru in Splitu ter ekspozitura na Bledu. Sveopča zanatlijska banka d. d. v Zagrebu in njena podružnica v Karlovcu. 5. Subskripcija traja od 1, junija do incl. 30. junija 1921. 6. Subskribent mora izkupilo za podpisane delnice pri prijavi polno v gotovini vplačati, sicer njegova prijava ne bi prihajala v ozir. 7. Dosedanji delničarji, ki hočejo uveljaviti svojo opcijsko pravico, morajo predložiti pri prijavi ali originalne delnice ali začasna potrdila o dodelitvi delnic 1. oz. 2. emisije. 8. Dodelitev delnic po končani subskripciji si popolnoma pridržuje upravni svet. 9. Nove delnice so deležne dividende od 1. julija 1921 in opremljene s kuponom za pol leta od 1. julija do 31. decembra 1921. 10. Vsakemu subskribentu bo izdala Zadružna gospodarska banka potrdilo o številu subskribiranih delnic in o celokupnem vplačanem znesku. Po dodelitvi delnic se izroče subskribentom proti vrnitvi potrdil originalne delnice ali začasna potrdila o številu dodeljenih delnic. Začasna potrdila se kasneje zamenjajo za originalne delnice. . 11. Subskribentom, katerim se niso mogle dodeliti delnice ali ne v subskribirani višini, sc vrne tozadevni znesek, oz. prebitek 15. julija 1921. 12. Kolikor znaša izkupilo za novo izdane delnice več kakor njihova nominalna vrednost, pripade v smislu § 7 pravil po odbitku emisijskih stroškov rezervnemu zakladu. V Ljubljani, meseca maja 1921. iiut nam M A »imm DCTnraanra Izdaja konzorcij »Slovenca«, • ........... I ■ ■ 'I ■'-'■■"■■■I BStnOKT, mHTf'a.«v. <»*w ..»I... . _ ——------rs=--------- == Odgovorni urednik Mihael lUuškerc v Ljubljani. Jugoslovanska tiskarna v LJubljani.