Ceaa 50 cent. URJOJNlBTVO LN UPRAVA: LJUBLJANA, PUOdNUEVA ULICA • — TKUEFOJI: 11-22, 31-23, 31-24, »1-» ta 31-24 — Maja ink dan opotđM — Me—čn m naročata* U*— n*. izključno zastopstvo za o^iam tz Kraljevine Italije tn tnosematva tona Računi prt poatno čekovnem savoda: CONCESSIONARIA ESCLUSIVA per hi pubblicita ojzioni vivamente contese nei giorni pre-cedenti. Non* stan te le sfavorevole condi-zioni atniosferiche, nostri bombardieri hanno efficacemente attaccato le atrezza-ture portuali di Algeri. Non ha fatto ri-tornot dai voli della giornata, un nostro ricognitore. Zmagoviti hoji v Tunisu Utajena zasedba nirvih postojank — Hudi napadi na sovražna zbirališča v puščavskem pasu — Iz angloameriškega konvoja potopljena dva parnika Glavni stan Italijanskih Oboroženih Sil je objavil 27. decembra naslednje 946. vojno poročilo: Naši letala so hudo napadla zbirališče motornih vozil v puščavskih pasovih južne Libije. Znatno število vozil je bilo zažganih in uničenih. V Tunisu so čete Osi utrdile zasedbo postojank, ki so jih zavzele v prejšnjih dneh. V uspelih podvigih smo ujeli vojake ter zaplenili orožje in munieijo. Med uspešno nočno akeijo so italijanska letala napatila pristanišče v Boni. Nemški lovci so brez vsake lastne izgube uničili 7 letal v bori>ah, 10 drugih pa na tleh. Vzdolž obale Franeoske severne Afrike so naša strmoglavila letala kljub močnemu protiletalskemu odporu napadla angleško-ameriški konvoj. En pamik je bil zadet iz letala pod vdstvom poročn'ka Caia Tre-cMeija in se je takoj potopil, druga trgovska ladja pa je bila iz drugega letala zadeta tako hudo, da se mora z gotovostjo smatrati kot potopljena. Sovražnik je bombardiral Tunis in Bizerto, ne da bi bil povzročil omembe vredno škode. Pet štirimotor-nih letal je sestrelilo obrambno topništvo. Naša torpedovka pod poveljstvom kor-vetnega kapitana Bernardina Farine je na Sredozemskem morju potopila sovražno podmornleo. V akciji, kf so Jo Izvedla naša torpedna letala proti sovražnemu konvoju vzdolž obale francoske Severne Afrike in katero omenja dann&nje vojno poročilo se izkazali piloti podporočnik Italo Anedda, poročnik Giuseppe Cimieebi in podporočnik Meo Gelfera. Glavni stan Italijanskih Oboroženih sfl je objavil 25. decembra naslednje 944. vojno poročilo: živahno delovanje nasprotnikovih izvid-nih oddelkov v Sirtiki. Med napadom na neko naše Izpostavljeno letališče so obrambne baterije zadele in uničile dve sovražni letalL V Tunisu so bili odbiti ob močni podpori topništva no\1 nasprotnikovi protinapadi. Glavni stan Italijanskih Oboroženih sil je objavil dne 26. decembra naslednje 945. vvnno poiočilo: Na fronti v Sirtiki delovanje patroL Na tuniškem področju živahnejše operativno delovanje. V ponovnih spopadih so italijanski in nemški oddelki premagali in zavrnili sovražnika m si zagotovili posto, ja riko. za katere so bile v prejšnjih dnevih hude borbe. Kljub neugodnim vremenskim razmeram so naši bombniki uspešno napadli pristaniške naprave v Alžiru. Z dnevnih poletov se eno nase izvidniško letalo ni vrnilo. Junaški podvig terpednih letal Operacijsko področje, 28 dec. s Italijansko letalstvo se je zelo živahno udejstvo-valo v akcijah preteklo noč v Severn. Afriki in v dolnjem "vzhodnem Sredozemskem morju- Čeprav je bilo vreme v splošnem neugodno, so bombniki prileteli nad I>ono, ki je bila skoraj vsa pokrita z gostimi oblaki. Naše posadke so izkoristle brezoblačne dele neba in so ob luninem fvitu bombardirale naprave sovražnega oporišča. Po odmetu bomb so udeleženci akcije opazovali eksplozije v polno zadetih oojektih. V istr: noči se je patrulja terpednih letal usmerila nad zapadne obale francoske Severne Afrike in napadla angloamerički konvoj se v cm oza pa dri o od rta Bou car on. Kljub trajanju zelo neugodnega vremena gostih oblakov in nalivov, zaradi kater h je bilo nadaijevarije leta izredno težko, se je dvema letaloma patrulje posrečilo izslediti ladje pri 37 stopinjah in 12 minutali severne širine in 6 stop.njah 5 minutah vzhodne dolžine. Brž ko so se letala približala konvoju, so z ladij pričeli izredno silovito streljati proti letalom, toda to ni moglo preprečiti napada, ki je bil izveden z nenavadno spretnostjo in najvišjim napadalnim duhom posadk, ki so se približale vodni površni in objektom. Letalo, k-i ga je vodil poročnik Caio Trediei s pomožnim pilotom poročnikom Italom Aned-do, je zadelo z enim torpedom neko edinico srednje tonaže, ki se je potopila. Drugo letalo s šefom posadke poročnikom G usep-pom Cimicchiem in pomožnim pilotom pod-I^oroČnikom Leonom Golfrero je zadelo drugi pamik z okrog 5000 tonami, ki je bil hudo poškodovan. Tudi pri oddaljevanju so morala naša letala prestati hud ogenj z ladij. Vendar j m je uspelo doseči oporišče, potem ko so morala premagat! znatne navigacijske težkoče zaradi vremen skih neprilik. Poročnik Caio Trediei je dosegel prvo zmago nad sovražnikom na morju, poročnik Cimiccm je dosegel že številne zmage nad sovražnikom- Obe poiadki pripadata skupini torpednih letal, ki se je posebno izkazala v sedanjem operativnem cilju nad zapadnim Sredozemskim morjem. Tajnik Stranke med legionar ji bataljonov „M" Rim. 27. dec. s. Četrta befana vojaka, ki se je pričela 24. t. m. po OND, se izvaja v vseh mest h Italije in na vseh frontah. V Rimu se je tajnik Stranke udeležil davi V nekem kinematografu predstave ljudskega gledal šča, katero je priredilo predsedstvo OND v sporazumu z ministrom vojske in ministrom za ljudsko kulturo. Predstava je bila namenjena leg i on ar jem bataljonov »M«, ki so napolnili dvorano s številnimi družinami dopolavoristov. Tajnika Stranke, ki sta ga spremljala podpo-veljnik GIL-a Bonamici in predsednik OND Busati Bonsembiante. so sprejel ob prihodu z navdušeno maniesftacijo za Du-ceja in ob petju himne bataljonov »M*-Tajnik Stranke je sedel med tovariše pod orožjem, s katerim: se je dolgo razgovar-jal. Predstava je potekla ob živem zanimanju gledalcev. Preden je odšel iz gledališča je tajnik Stranke izrazi voditeljem Dopolavora svojo zahvalo. Ko je odšel, so ga navzoči zopet pozdravili z mogočnimi ovacijami za Duceja. Odpor prsti Angležem v Perziji Ankara, 27. dec s. Po vesteh, ki so dospele iz Irana, je angleško povelj niš tv o zaradi vedno bolj napetega položaja odredilo ojačenje posadk v vseh petrolejskih napravah. Blizu Teherana je bilo več poizkusov požiga berjcinskh rezervoarjev. Spet potres v Turčiji Carigrad, Ž7, dec. 5- Preteklo noč so čutili tudi v Carigradu močan potresni sunek, ki je napravil hudo škodo v Niksaru, kjer se je zrušilo 160 hiš. 111 hiš pa je bilo poškodovanih. Napredujoč protinapad v loku Dona Sovražnik vržen dalje proti severu — Močna sovjetska skupina obko ljena — Uspešni boji tudi na vseh ostalih odsekih Iz Hitlerjevega glavnega stana, 27. dec. i Vrhovno poveljništvo nemške vojske je J objavilo naslednje* poročilo: Na področju Tcreka so bili sovjetski na- ] padi šibkejši kakor v prejšnjih dneh. Iz-hodišeno postojanke sovražnika so bile raz- j dejane doloma ie v topniškem ognju. Sovražni napadi med Volgo in Donom ter na področju Staiingrada so bili odbiti. V velikem loku Dona so vrgli pehotni in oklopni oddelki v napredujočem protinapadu boljševike dalje proti severu in zavzeli številne kraje. Močnejša sovražnikova skupina sil, obstoječa tudi iz oklopnega orožja, je bila obkoljena, VemŠke, italijanske in rumunske letalske *>ile so na težiščih bojnoga delovanja aspešno posegale v borbe na kopnem. Sovjetski krajevni napadi in sunki v srednjem in severnem odseku fronte so se izjalovili. Dnevni in poaočni napadi nemških bojnih letal so bili usmerjeni na sovražnikove izhodiščne postojanke in železniške cilje. Pri dalje trajajočih hudih borbah za oporišče Velike Luki je utrpel sovražnik spričo trdovratne nemške obrambe izredno hude izgube. Na Laponskoni so bile železniške naprave v Kandalakši napadene v nizkih poletih in so bile na njih povročena velika opustošenja. V Tunisu so nemške in italijanske čete utrdile novo osvojeno postojanke ter pripeljale po uspešnih akcijah napadalnih oddelkov ujetnike in plen. V letalskih bojih na tuniški fronti in pri težkih napadih nemških letalskih oddolkov na letalska oporišča v Alžiru je bilo 26. decembra uničenih 17 sovražnih letal, med njimi številni težki bombniki. Razen tega je sovražnik izgubil pet letal pri letalskih napadih na Bizerto in Tunis. Pri nočnih poletih nemških bojnih letal proti alžirski obali je bila hudo zadeta velika prevozna ladja sovražnika. Zrasgo'/Ite akcije neosšklfi In italijanskih letal na ruskih hzfMlh Berlin, 27. dec. s. Kakor obvešča DNE je bilo težišče borbe na vzhodni f renti vče_ raj področje med Volgo in Donom in področje velikega, kolena Dona. Ob 20 stcp.njah pod ničlo so nemške bojne letalske skupine in skupine strmoglavcev med obrambo pred sovjetskimi nap-di zadale sovražniku izredno hude izgub?, ko so učinkovito bombardirale sovjetske pehotne edinioe, ki so se ob podpori tankov približale nemškim črtam. Ko so bile množice xmpadajo£h sovražnih valov razpršene, se je bitka nadaljevala v številnih posameznih borbah, ki so se vse končale rr.iagovito za Nemce. Druga nemška bojna letala so skupno z rumunskimi letaJi izveala posrečene akcije preti sovjetskemu tcpru'štvu. Zadela so v polno in uničila S tjpov velikega kalibra. Istočasno ro se nemška napadalna letala vrgla v nizkih poletih na kelone boljšcvi_ šk.ga. prateža in uničila nad TO vozil, na-tovcrjenili s strelivom in bencinom. V velikem kolenu Dana, so se nadaljevali zmagoviti proUr.aT/.uli nemških ga'enadirjcv in nemških oklopnih sil. Zasedenih je bilo več utrjenih krajev, katere je sovi-ažnik žL lavo 1 mil. Boijševi£ke človeške in gmr.tne izgube so hude. Tu*.i lu je njm£ko letalstvo učinkovito po "ecr?o v boje n - kopnem in uničilo kakih 100 okloprih avtomobilov in pognalo v zrak neko veliko skladišče streliva, Xeniške letalske sk:.'p'ne so spremljali italijanski lovci, kf so s 'Strelili 5 ruskih letal. V celoti so boljševiki tu iz_ gubi]-: 12 letal. DNB doznava tadi, da sta na Tereku dva protiletalska topa nemškega letalstva kalibra 88 mf krepko prispevala pri odbijanju divjega' napada Sovjetov. Uničena sta bila dva sovražna topa in 12 tankov iz skupine 14 tankov, ki so skušali prodreti nemško črto. Letalski napadi nemškega letalstva so potekali proti železniškim napravam v področja Moskve. Severno od mesta so bile za-žftgne postajne naprave dveh postajališč. Bombardirana so bila tudi letališča in uni_ čeno je bilo sovjetsko letalo, ki je pristajalo. Razpršene so bile oskrbovalne kolone z bombami na cestah, zapadno severno ođ Moskve. Berlin, 26. dec. s. NemSka polumdna agencija poroča, da so v področju Imen. skega jezera nemška lovska letala 25. decembra sestrelila brez lastnih izgub 6 sovjetskih aparatov. Nemška lovska letala *> v nizkem poletu napadla sovjevtske čete na poholu preko ledne skorje, ki pokriva La_ deško jezero, in jim zadala težke izgube. Nekateri nemški strmo.erlavci so napadli sovjetske težke baterije na obali Ribiškega polotoka in so spravili k molku številne topove. Mnogi požari so bili povzročeni v i skladiščih Manska. Nekatere formacije j nemških strmoglavcev so napadla v pretekli noči železniško postajo v Kanda lakši v zalivu istega imena. Naprave za. bla^ro na tej važni postaji murmanske železnice so J bile ponovno zadete po težkih bombah in , težko poškodovane. S finskih bojišč Helsinki, 27. dec. s. V zadnj-h 24 urah je bilo na fronti Karelijske ožine in Au-nuške ožine izredno živahno bojno udej-stvovanje s pogost'mi ofenzivnimi akcijami s stran: sovjetskih oddelkov in ponovnimi poizkusi infiltracije nasprotnih patrulj. Vse sovražne akcije so se i/jalovile ob znatnih izgubah na sovražni strani. Na fronti Vzhodne Karel^je so se sovražne patrulje živo udejstvovale. V odseku Uhtue je bil sovjetski oddelek, ki je napadel finske postojanke, potem ko je prekoračil neko zamrznjeno jezero, z izgubami odbit. V nekem drugem odseku je bil P° kratki silni borbi un cen sovjetski oddelek, ki je napadel neko finsko prednjo postojanko. Veličasten psgreb Giulia Barelle Ssž3Šna izjava in venec Duceja IMilan, 26. dec. s. Davi je umrl ob Lami Ma^rgiore po daljši bolezni Giulio Barella, administrativni ravnatelj lista »Popolo dllalia«. Vest o njegovi smrti je bila takoj sporočena Duceju in ravnatelju lista Vi tu Mu?scliniju. Rim. 26. dec. s. Ko je Duce zvedel za smrt Giulija Barelle, je poslal ravnatelju »Popola dltalia« naslednjo brzojavko: Smrt tovariša Barelle me je globoko razžalostila. V do!g:h letih svojega delovanja pri »Popolu d'Italia« je zvesto in ne utrudljivo izvršil ne glede na svoje osebne skrbi, marsikatero pobudo, da se je naš list še bolj razširil. Načrt in izvršitev vsega, za ureditev lista sta bila v glavnem njegova zasluga. Tega ne bom pozabil niti jaz. niti mnogi drugi v veliki družini »Popola d'Italia«. Blagovolite sporočiti rodbini izraze mojega sožalja. — Mussolini. ^2£ Ii oboroženih §11 Potešile s- AfsgtisasOH 3S cdstotJrav njih vejne snoma* rlce — Hvaležnost države in parlamenta Tokio. 27. dec. s. Japonski parlament, ki j czemlju pa se noč in dan pr:pravlja učin- S3 je sestal na plenarni seii, je postuSal govore ministrov o operacijah v prvem letu vojne, ki so se kon.ale z vrsto odličnih zrna? imperinlnih sil. Nato je soglasno izglasoval dnevno pcveHe za oborožene s'le. v katerem je izrazil hvaležnost države in parlamenta za zmarrovito delo. ki ga oborožene sile opravile na bojiščih. Sledijo je nekaj minut v zbranosti in molitvi. Parlament je bil odereden nato do 21. januarja ter se bo prej sestal na izrednem zasedanju le v primeru potrebe. Iz govera mornariškega ministra šimade v parlamentu izhaja, da so bile sovražniku doslej zadane naslednje pomorske izgube: noteplienih je bilo 11 oklopnic, 11 nesilk letal. 46 križark. 48 ružice v, 93 pcdmnrnic in 54 drugih vojnih ladij, skuDno 1.100 O^O ton. predstavljajcčih 38 odstot. celotne tonaže ane^o-ameriške in nizozemske mornarice. Poškodovanih je bilo 9 oklopnic. 4 ncsPke letat 19 križ>rk. 23 mšPcev. 60 podmornic in 39 drugih bMn:h ladij. Sovražna trgovinska mornarica je izumila 424 ladij s 2 270 C00 terami. Zajetih je bilo 1£ bojnih ladij in 503 trgovinske ladle. Letn'stvo jp^nn°ke mornarice je zrušilo 3.S53 sovražnih letal. Tokio, 27. dec. s. Mnistrski predbedn'k Tcjo je v parlamentu izjavil, d3 skuša japonski ekspediciisk zb r na Kitaiskem, ki se je moral beritj v številnh borbah z okreg tremi miljoni čungkinških mož in 600.000 komun"sti, dokončno uničit: sovražnika jn iitočasno obdržati red in mir v zasedenih pokra inah Potem ko $o unčili svražna letalska operšča na področju čekijanga in Fulđensa. :'n izvedli važne letalske akcije na ostala oprrišča. ki jih je sovražnik skušal od čara do časa premeščati. Japonc* so zadrli hude udirce nasprotniku. Amerške s;le na ^itaj kem okušajo zdai prepreč ti silovite japonske na-nade. Niih naloga :'e izključno obrambna. Nanaša'oč se na operacije na severu, je general Tojo rekel, da japonske sile kljub pnevnim letalskim napadom sovražmka uspešno branijo vse zasedene otoke. V Mandžuriji pozorno bd:jo vzdolž nevernih mej japonske letalske edinice, na domaČem kovita obramba pred morebitnim' letalskimi napadi in grad jo se oporišča za bcd'če vojne akcije. Glede vojaške uprave v južnih zasedenih področjih, «?o zabeleženi večji uspehi kot ie b!Io predvideno. Uprava teh prekomorskih pcdroč.ih se vedno bolj izpopolnjuje s p mečjo tja poslanh strokov_ njakov in spodobnih uradnikov. Vsako za-č.ec1ono ozemlje ima svejo upravo, ki se izvaja po običajih in potrebah kraja. U^ehi tega sstema so zadovol ivi z vseh stališč. Vsi napor, je nadaljeval ministrski pred-sedn k, merijo na t?, da se ojači izkoriščanje gospodarskih virov bogatih področij na jugu v svrho oborožene obrambe imperija, poprave škode, ki je nastala zaradi vojne in ustvaritve novih bogastev. Ministrski predsednic je zaključil z zatrdilom, da bodo japonske imperialne sile ped vzvišenim vodstvom cesarja hj ob tesnem sodelovanju z mornarico, ki jo navdušeno podpira 100 miTjcnov zvestih državljanov Imperija, uspele izsiliti svojo stra-teg'jo, ki vodi do nezbežne zmage. Va^eirrvcj a sodelovanju Kitajske z Japonsko T^k^o, 26. dec. s. člani nacionalne vlade in kitajski narod so enodušni v odločitvi, da bodo delili veselje in žalost z japonskim narodom, je izjavil Vangčmgvej v radijskem govoru, v katerem je še enkrat poudaril svoje neizmerno občudovanje za japonski narod. V sodelovanju Kitajcev in Japoncev v sedanji vojni \idi Vangčingvej zanesljive znake, da bo realizirana misel panazijatizma prav tako. kakor bo obenem z njo uveden tudi novi red v Vzhodni Aziji. Učinkovit letalski napad na KaSkuto Tokio, 27. dec. s. Z nekega neimenovanega oporišča se doznava, da so japonske letalske skupine znova silovito napadle področje Kalkute. Nastale so eksp^zdje in požari na raznih točkah, škoda, ki je nastala v sovražnih vojaških napravah, je ogromna. Med drugimi objekti je bila uničena neka tvornica streliva severno od Kalkute. Vsa japonska letala so se vrnila na svoja opor'šča. Milan, 27. dec. s. Pogreb viteza velikega križa Giulia Barelle upravnega ravnatelja Lista ^>Popolo d' Italia<, ki je bil davi, jo bil svečano izpričan je ganjene solidarnosti celotne družine revolucij^kega lista, kakor tudi oblasti in milanskih fašističnih prvakov ter tovarišev mestnega tiska. Obilica cvetja je spremenila v veličasten gaj mrliško sobo, kjer so smrtne ostanke pokojnega stražile črne srajce Lista in fašistična skupina »D' Annunzio«:. Iz hiše >Popola ĆfXtali&< je krenil ob 9.15 sprevod v žunno cerkev San Babile. Krsto so častno pozdravila zastopstva Vojske in Milice z orožjem, z rimskim pozdravom pa jo je pozdravila množica, nakar je bila položena na voz, ves poln cvetlic. Na čelu sprevoda so bili dr. Mezzasoma kot zastopnik ministra za ljudsko kulturo, prefekt, senator Mani Lio Morgagni, podžupan Viani, tovariš Zerbi, pokojnikov osebni tajnik, kvestor, komendator Labus in ko-mendator Stabbia. Pred mrtvaškim vozom so nosili vence med njimi Oucejev venec ter venca nacionalnega direktorija Stranke in občine. Sledil je prapor zvezo Fasijev. prapori Fašija prvenca in pokrajinskih skupin, prapor -»»Popola d'Italia« in množica delavstva ter uradništva. Za mrtvaškim vozom je avangvardist nosil odlikovanja pokojnega. Sledili so vdova, sinovi !n sorodniki, nato pa podtajnik Stranke Ravasio in direktor --Popola d'Italie<= Vito Mussclini ter skupine zastopnikov oblasti in prvakov, med katerimi sta bila zvezna tajnika iz Milana in No vare, župan iz Roviga kot zastopnik prefekta in glavnega urednika ter celotno uredništvo : Popola d'Italie«, Sprevodi je prispel do cerkve, ki je hita. vsa v žalnem in kjer so duhovniki opravili pogrebne molitve. Tovariši so se nato strnili okrog krste in podtajnik stranke Ravasio je odredil fašistični obred poziva. Med ganjenostjo navzočih je odmevala himna --Giovinezza*. ki jo je igrala fašistična godba >Aldo Sette«. Ob spremstvu svojcev so krsto odpeljali v Rovigo, kjer je biLa položena v družinsko grobnico. Odmevi Darlanovega umora Vedno bolj jasno se \ tdi. da so ga dati umoriti Angleži z vednostjo Američanov Tanger, 27. dec. s. \gencija Reuter poroča iz Alžira, da je francoski imperiaLnl svet za Severno Afrko uradno določil generala Girauda za naslednika adrrrirala Darlana v svojstvu Visokega komisarja za francosko Severno Arfiko in glavnega poveljnika njenih kopnih, pomorskih in to-taldrth siL General Bergeret je bil iroervo-van za pomočnika visokega komisarja. Iz vseh vesti, ki jih je objavila angiefk* poluradna agencija se jasno vidi, da je fcii umor Darlana, katerega je organizirala tP izvedla Intelligence Service, izvršen z od*v. brenjem u-ashingtonske vlade, k: se je hotela, potem ko ga je izrabila, samo osvoboditi izdajalskega admirala. Treba je omeniti, da je predsednik Roosevelt, ko je odgovarjal na kritike zaradi položaja, ki je nastal v francoski Severni Afrk: po zaslugi generala E:senhowera. ki se je bratil z admiralom Darlanom, odgovoril, da ni treba pripisovati sodelovanju Eisenhowera in Darlana preveliko važnost, kajti to sodelovanje je &io samo začasno in bi ?e ob primernem času nehalo- Očimo je In-teliigence Service tolmačil rrwsel predsednika Zc din jenih držav. Stran 3 >SLOVIlN8RI NARODc, ponedeljek. 28. decembra 1942-3OT OBDAROVANJE MATER IN OTROK Prisrčna bazična prireditev na Tabora — Razdeljenih ]e bilo 158a zavitkor z oMafili in 527 darov v denarju v skupnem ■■»■>■■ 250.000 lir Ljubljana, 24. decembra. Tudi letos so bile v Ljubljani obdarovane za božič številne matere in otroci. Obdarovanje je bilo na sedežu Dopolavora ca Taboru. Pri-strana dvorana je bila slavnostno oKraSena. Nad odrom sta bjli velik* si ki Kralja jn Cesarja ter Duceja o'tx-dani s trobojnicami. Tudi stranske stene dvorane so bile za to priliko okrašene £ velikim trobojnicami in fašističnimi zastavam5, eder pa je bil dobesedno zadtian z vel kimi zavoji, ki se imeli vsi napis »Na-tale. Prostrane dvorane so že zgodaj zjutraj napolnile siromašne matere s svojimi otroci. Tudi balkon je bil poln čakajočega občinstva. Dobrodelno pr'reditev je organizirala zveza O. N. M. L ob sodelovanju ob*in-skoga podpornega društva. Darovi so bili namenjeni 2190 družinam. Izmed teh daril je bilo 138 določenih za dojenčke do 6 mesecev starostj? 1444 za otreke od 1 do 6 le*, 260 v denaiju v zneskih po 150 lir za zdravo vzgojo dece, 307 daril v denarju v zneskih po 100 za družine s številnimi oti dci. Dobrodelno prireditev, ki je v toliki mc ri pomagala manj premožnim materam in otrok, m našega mesta, je s svojim obijkom počastil tudi Bksc. Emilio Grazioh, Visoki kom sar ja Ljubljansko pokrajino. Gosta so pred vhodom v poslopje sprejeli predsednik O. N. M. I. konzul Zappulla, predstavniki p krajinskega Dopolavora, žrn-:-kega F. s ji :n drugi. Prisotni so b li še Zvezni tajnik di. Orlando Orlandini, za**.op-nik poveljnika XI. Armadnega zbora general Lottari, ljubljanski župan general Leon Rupnjk, podžupan comm. dr. T"an-chida, zvezni podpoveljnik GILLa, Kvestor comm. dr. Ravelli, senor Campana in drugi. Ko je Visoki komisar vstopil v dvorano, je trobentač trikrat zatrobil v njegov pozdrav, nakar je bil odrejen pozdrav Kraliu in Cesarju ter Duceju. Sledilo je sviranje >Marci Reale« in 2>Giovinezze«. Potem je visokega gosta pozdravila slovenska Mala Italijanka, ki mu je poklonila krasen šopek in mu izrazila hvaležnost slovenskih otrok. Pozdrav Komisarja za Narodni Pokret Materinstva in Deteta, konzula Zappuile Takoj nato je Eksc. Giaziolija pozdravil predsednik O. N. M. I. konzul Zappu'la z naslednjimi besedami: Dan matere in otrok se praznuje v I tali j- /e devet let. toda izredno koristno delo, ki rta opravlja režim v korist dece in mater sedaj že 20 let. je tako vzvišeno človekoljubno delo in tako globoko vtsidrano v čustvih italijanskega naroda, da bo ostado k.*>t trajen spomin zaslug Faszma. Po zgledu Rima so tudi drugi narodi započeli in vršijo v korist otrok ono sikrb-stvot pomoč in budno nego, k.i jo sedaj že toliko let z vedno večjim uspehom izvaja Fašizem v smislu ene izmed najvišjih na-log, ki jih je dal Duce. Matere! Duce je, ki želi ščititi va.se sveto materinstvo. on je. ki želi, da uspevajo vaši otroci mo-čm in zdravi, kajti s temi ukrepi in s stotero drugimi pozornostmi, s katerimi so v Italiji zaščitene matere itn nogovani otroci, hoče Duce dokazati, kako zelo mu je pri srcu sreča naroda in kako globoko občuti svetost družine. Slovenske matere! Duce je hotd. da Dr-7-jvni zavod za pomoč materam in otrokom razširi s\ oje delovanje rudi na novo pokrajino tako, da morejo že obstoječe ustanove smotrno vršiti svoje koristno delo in dati po potrebi še novo izpodbudo, da bi se vel ko in blagodejno skrbstveno delovanje po potrebi lahko še razširilo in po-gl-obiilo v smislu resnično čk/vckoljubnrh smernic višjih obla štev. Po naiTOČilu Visokega komisarja, čigar skrb na tem področju ni nikoli popustila, bo potrebno v z pored i ti različna skrbstva in primerno urediti njih delovanje m namene ter napotiti jih k vedno večji delavnosti, pri kater: bo rado sodelovalo, kakor se je to že zgodilo, tudi s>i je Eksc Grazioli dejal, da ga ni Slovenca ki ne bi mogel ugotoviti blaznosti kom-mističnega dol vanja in fcreznvjno škode, ki ga je to delovarj-* pri- zadelo Sloveniji, medtem ko hoče Italija, da bo ta zemlja brezskrbna in se pripravila za svojo srečno bodočnost, boce spoštovanje družine in spoštovanje splosnosti. Prav zaradi tega se morajo dobri Slovesu, ci zbrati z odprtini in lojalnim srcem okrog italijanskih oblasti, kajti samo od teh lahko pričakujejo jasnosti dela jn prihodnosti. Vse, kar je slabega, bo zbrisala italijanska sila, vsak element nereda bo prizadet, vsak prekršek zakona kaznovan. Komunistične laži so se izkazale brez podlage in neumno nekoristne. Resnica je samo ena. da bodo mladi narod j osi zmagali v vojni za dosego višje socialne pravice. Potem je omenil se današnja darila, k| bodo razdeljena, in je povedal, da se bo razdelitev izvršila po volji Ducejevi, nakar je pozval prisotne, naj se s spoštovanjem spomnijo Duceja. Vsi prisotni so vstali in po rimske pozdravili. Tedaj je Visoki komisar prisotnim jn vsem dobrim Slovencem čestital It božičnim praznikom. Ko je končal svoj govor, so zadonele po prostrani dvorani zahvale v slovenščini. Takoj nato je začel Visoki komisar deliti darove. Pri razdeljevanju zavojev '-n denarnih nagrad so mu pomagali Zvezni tajnik, župan general Leon Rupmk, podžupan dr. Tranchida in drugi odličmki. Visoki komisar je stopil tudi med matere in ctroke in se z nekaterimi prisrčno razgovarjal. Ob 11. se je Eksc. Visoki komisar s spremstvom prijazno poslovil od vseh prisotnih, ki so ga navdušeno pozdravljali, razdeljevanje pa se je hitro nadaljevalo. Delovanje GILLa Tečaj za vicecaposkvadre V telovadnici zveznega poveljstva se je začel tečaj učencev za vicecaposquadre pri Balilli in Avantgardistih. Pri otvoritvi so bili navzoči zvezni podpoveljnik in vsi oficirji, dodeljen k razvrščen j u moških oddelkov. V tečaj se je vpisalo 70 avantgardistov ln 70 Balillov. Obdarovanje revnih otrok Zastopstvo Mladih Italijank, ki se udeležujejo tečaja za dečje skrbstvo, se je v spremstvu zvezne inspektorice podalo v ambulatorij Higijenskega zavoda, Dečji dom, in obdarovalo za božične praznike 50 otrok, ki se v tem domu zdravijo. Imenovanje predsednika Fašističnega avtonomnega zavoda za ljudske stanovanjske hiše Ljubljanske pokrajine Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino je imenoval za predsednika Fašist'čnega avtonomnega zavoda za ljudske stanovanjske hiše Ljubljanske pokrajine fašista prof. Attilija Depolija. ŠPORTNA NEDELJA Hermesovi tabletenisti za prvenstvo med sefo] V vrstah najmočnejšega ljubljanskega tableteniškega kluba se uveljavljajo novi talenti — V skupini najboljših je zmagal Subert Ljubljana. 28. decembra Sneg prihaja letos v srednjo in južno Ev ropo s počasnimi koraki. Včeraj nam je poslal komaj svojo prvo posetnico. Zimski športniki, razen tistih, ki nastopajo na umetnem ledu v zaprtih dvoranah, še vedno vzdihujejo za domačo pečjo in pričakujejo boljših časov. Glavno besedo imajo Še vedno nogometaši, pri nas doma pa tabletenisti. Tako je božični športni spored skoro povsod obsegal predvsem nogometne tekme. Prvenstvene ali priložnostne prijateljske. Na same božične praznike pa so počivali tudi nogometaši, ki so šele včerajšnjo nedeljo odigrali dogovorjene tekme. Hermersovo interno tableteniško prvenstvo Ker so v Ljubljani nogometaši že pred tedni zaključili svoje obračune, sedaj počivajo. Ker smučarji ne pridejo v poštev. skrbe za športni spored samo igralci namiznega tabletenisa. Močne pobude za poživitev tega lepega mladinskega sporta, ki ima v Ljubljani že staro tradicijo, daje v zadnjem času reorganizirana tablrteniška sekcija Hermesa, ki je zbrala ped svojim okriljem številne prijatelje tega sporta. V kratkem razdobju je organizirala že tri turnirje, ki so vsi moralno in tudi materialno zadovoljivo uspeli. V soboto in nedeljo je sekcija priredila svoje interno prvenstvo, ki se ga je udeležilo vse njeno članstvo razdeljeno po močeh, starosti in spolu v več skupin. Prireditev se je«eačela v soboto ob 14. Igrali so nepretrgoma do 19. Včeraj so nadaljevali ob 8. in končali ob 12.30. ko so bila zaključena tekmovanja v vseh skupinah. Ob zaključku so bila razdeljena zmagovalcem lepa darila, med njimi je bil klubskemu prvaku podarjen lep pokal, ostali pa so prejeli notese, denarnice, bonboniere in podobna praktična darila. Skupno je v vseh tekmovanjih nastopilo okoli 110 igralcev. Če pa upoštevamo, da so nekateri igrali v dveh skupinah, se je turnirja udeležilo okoli 70 tekmovalcev, med njimi tudi 4 tekmovalke, število zgovorno izpričuje, da je Hermesu uspelo v svojem okrilju zbrati že zelo močno gardo tabletenistov. Njegove vrste pa se bodo verjetno še pomnožile, saj je izvrstno opremljena igralna dvorana privlačen magnet. Kakor skoro vsi tabletniški turnirji v najbližji preteklosti se je tudi včerajšnji končal z nepričakovanimi rezultati. Zlasti velja ta ugotovitev za glavno moško skupino, delno pa tudi za drugo ketegerijo in za žensko skupino. V glavni moški skupini je napoved ocenjevala Kot glavne kandidate za zmago Bogataja. Poženela in Strojnika. Zmagal pa je — šjubert. Strojnik se niti ni uvrstil v finalne igre, ki so se jih udeležili Bogataj, Pož?nel, Dular in Subert. Malokdo je pričakoval, da bo med to četvorico Poženel — zadnji. Vendar se je zgodilo tako. Is.id dokazuje, da se uveljavlja med nišimi mladimi tabletenisti vedno več novih talentov in da nobeden med njimi še ni toliko izdelan, da bi bilo mogoče računati nanj v vseh okolrščinali. V drugi kategoriji sta se uvrstila v finale zmagovalec v glavni skupini šubeit in Berce. Zmagal je Bercc. ki je šuberta odpravil v treh setih. Vsekakor je nenavadno, da zmagovalec med najboljšimi podleže igralcu drugega razreda. Rezultat pa je v skladu z našo trditvijo o nesigurnosti in neizdelanosti mladih igralcev, ki jim manjka zlasti tekmovalna rutina. V skupini juniorjev je zmagal Trošt. Tu-šar mu je bil precej enakovreden partner ženski skupini so nastopile samo štiri tekmovalke. Igrale so vsaka z vsako. Mnogi so pripisovali največ izgledov za zmago Bricljevi. Na drugi strani pa je tudi Ster-letova pokazala znaten napredek. Srečanje med obema je bilo odločilno. Zmagala je Sterletova 2:1. Najvažnejši tehnični rezu'tati so naslednji: Mosld Kategorija A: Semifinale: Pože-nel-Ulčar 21 : 14, 21 :18; šubert-Strojnik 21 : 16. 21 : 17!!; Dular-Milanovič 21 : 23. 17 : 21, 21 : 17; Bogataj-Kastelic 21 : 11, 21 : 17. Finale: Bogataj-Dular 21 : 14, 21 : 18; Bogataj-Poženel 21 : 14. 14 : 21, 21 : 12; Dular-Poženel 17 : 21. 21 : 19. 21 : 16; fiu-bert-Dular 21 : 8, 21 :15; Subert-Bogataj 21 : 19, 14 : 21. 21 : 15; Subert - Poženel 21 : 15. 16 : 21, 21 : 19. Končni vrstni red: 1. Subert 8 točke, 2. Bogataj 2, 3. Dular 1, 4. Poženel 0. Kategorija B: Semifinale: šubert-Podreberšek 21 : 15. 21 : 16; Berce-Ciglič 21:18. 14:21, 21:11; Finale: Berce-šubert 9 : 21, 21 : 15, 21 : 19; za tretje ln četrto mesto: Ciglič-Podreberšek * 21 : 18, 21 : 12. Končni vrstni red: L Berce, 2. subert, 3. Ciglič. 4. Podreberšek. Junior ji; Semifinale: Tušar - Pič-man 21 : 4. 20 : 22. 21 : 5; Trošt-Marolt 22:20. 21:17; Finale: Trošt-Tušar 21 : 18, 19 : 21, 21 :16. ženske: Sterle-Krže 21 : 15, 21 : 18: Sme-rajc - Krže 14 : 21, 14 : 21, Bricelj-Krže 21 : 11, 21 : 10; Bricelj - Smerajc 21 : 16, 21 : 9: SterlerSmerajc 21 : 13. 21 : 9. Sterle-Bricelj 21 : 7. 19 : 21. 21 : 18. Končni vrstni red: 1. Storle S točke. 2. Bricelj 2, 3. Krže 1 in 4. Smerajc 0 točke. Livorno, dasi premagan, še vedno prvi Včerajšnje XIII. kolo italijanskega nogometnega prvenstva se je v diviziji A končalo z naslednjimi izidi: Genova: Liguria-Atalanta 3:0 (2:0), Torino: Torino-Laz'o 2:2 (1:1), Benetke: Venezia-Bologna 1:0 (0:0), Milan: Mila.no-Ba.ri 3:1 (1:1), Vicenza: Vicenza-Ambrosiana 2:2 (2:1). Firence: Fiorontina-Livorno 4:3 (1:1), Rim: Juventus-Koma 2:1 (1:0). Trieste: Genova-Triesfcina 1:0 (1:0). Tekma v Genovi ni nudila nič posebnega. Liguria, ki je v drugem polčasu igrala celo samo z 10 igralci, je zmagala zasluženo. Toiino je tekmo z Laziom zgub;l s precejšnjo smolo. V vodstvo je prijel v prvih minutah, kar je Lazio potem izenačil tik pred koncem prvega polčasa. V 10. min. drugega polčasa je Grezar spremenil enajst metrovko v siguren zgoditek. Nekaj minut kasneje je Torino imel novo priložnost. Zopet enajstmetrovka. Toda tokrat jo je Grezar upropastil in tako zapravil zmago, kajti Laziu se je posrečilo v zadnji minuti izenačiti in tako odnesti eno točko. V Benetkah je Venezia bila dejansko holjše moštvo. Boljša je bila zlasti v napadu. Odločilni zgoditek je bil dosežen v 8. minuti drugega polčasa V Milanu je prvi prišel v vodstvo Bari. Milano je izenačil sredi prvega polčasa, nato pa v drugem polčasu dvignil rezultat še za dva zgoditka v svojo korist. Tekma v Vicenzi je bila tudi na igrišču na obeh straneh enakovredna. V vodstvo je prišla najprej Ambrcsiana. nakar jt- Vicenza sredi polčasa zabila dva zgoditka v dveh minutah. Izenačila je Ambrcsiana ob otvoritvi drugega pelčasa. Najvažnejša in najzanimivejša je bila tekma v Firencah. Igra je bila zelo hitra in so se napadi naglo vrstili iz polja v polje. V vodstvo je prišla Fiorentina v 40. minuti. Livorno je izenačil clve minuti nato. Napete so bile prve minute drugega polčasa. Fiorentini je uspelo v 3. in 4. minuti zabiti dva gela. Livorno pa je v 5. minuti znižal zopet na 3:2 in se potem zelo trudil. da r-i izcn.ičil. Fiorentina je skrbn? branila in še vedno napadala. V 39. minuti, ko sta cbe moštvi igrali že z 10 igralci, je Fiorentini z nenadrio akcijo uspelo zvišati na 4:2. In ko so navdušeni gledalci terjali peti zgoditek. so Livornčani. ki se jim ie med tem peškedoval še en igralec, znižali v 43. minuti na 4:3. Tekma v Rimu ni bila zanimiva. Juven-tus je bil podjetnejšl in je zato tudi zmagal. V vodstvo je prišel v 32. min. prvega pelčasa in nato povišal sredi drugega na 2:0. Roma je closee-la častni zgoditek zadnjo minuto iere. Tekmo v Triestu je izgubil napad Triestine. Genova je dosegla odločilni zgoditek v 33. minuti. Kmalu po otvoritvi drugega polčasa je Triestina streljala enafstmetrovko. ki jo je Tosclini upropastil. Stanje v tabeli: Livorno 18 točk. Torino in Juventus 17. Ambrosiana in Genova 15. Bologna, Lazio. Milano in Fiorentina 14, Atalanta in Liguria 11, Roma in Bari 10, Triestina in Venezia 9 in Vicenza 7 točk. Pro Patria prevzela vodstvo divizije B Izidi včerajšnjih tekem v diviziji B so: Savona: Savona-Cremoneae 1:0, Feacara: -TJAneae 1:1, Ftaai ITaa Mena 4:1, An.: Pro Patria-Palermo 1:0, Lodl: Fanfulla-Novara 3:1, Alessandrla: Alesaan-dria-Mater 8:1, Modena: Modena-Padova 2:0, Brada: Breacia-Speala 3:2 ln Napoti: NapoU-Anoonitana 1:0. Vsa gostujoča moštva so izgubila z Izjemo Unidenesea. Posledica so znatne spremembe v tabeli. Med poraženci je tudi vodeča Spezia, ki je morala vodstvo prepustiti Pro Patrii, nadalje Padova in Anco-nitina. Stanje v tabeli je po včerajšnjih tekmah naslednje: Pro Patria 18 točk, Spezia 17, Pisa, Brescia in Napoli 16, Anconitana 15, Padova in Modena 14, Fanfulla 13, Cremo-nese, Novara ln Alessandria 12. TJdinese 11. Mater, Siena. Palermo in Savona 9 točk. — Belgijski boksar Svs v Berlinu. Belgijski boksar S>'s. eden izmed kandidatov za novega evropskega prvaka najtežje boksarske kategorije, je v nedeljo nastopil v Berlinu. Do njegovega nastopa je prišlo v zadnjem trenutku. Na večji boksarski prireditvi bi morala b ti glavna točka zanimivega sporeda spopad med Seidlerjem in Rothom. Ker pa je slednji obolel, so povabili Sysa in mu postavili za nasprotnika Kreitza. Ker je bilo tekmovanje dooovor-jeno zadnji trenutek, so sklenili, da ga ne bodo ocenjevali. Če se ne bo končala z dokvalifikacijo, umikom ali knock autom. To je pa še bolj izpodbudilo oba borca in vnela se je zelo ogorčena borba. Kreitz se je izkazal za izvrstnega boksarja. Sys ga ni zmogel, dasi bi po točkah pripadla zmaga njemu. Atletic Aviacion - Reprez. italijanskih letalcev G-"2. V nedeljo je bila v Madridu nogometna tekma med španskim letalskim moštvom Atletic Aviacion, ki ga trenira Zamora, in reprezentanco italijanskih letalcev. Zmagali so Španci 6:2 (3:0). Razmerje moči naj verne jše prikazuje rezultat sam, ki je realen. Španci so popolnoma prevladovali v prvem polčasu, v drugem pa so se Italijani zboljšali in nudili skoro ravnopravno igro. Štadion je bil nabito poln gledalcev. Plačevanje mezde ob državnih praznikih Smatrajoč za umestno odrediti, da se izplačuje delavcem zasebnih podjetij dnevni zaslužek tudi ob določenih dnevih slovesnost", ko se ne dela, je Visoki komisar za Ljnbljansko pokrajino izdal naslednjo naredbo, ki je objavljena v »Službenem listu« 23. t- m., ki velja od 28. oktobra 1942-XX. Ob obletnicah ustanovitve Rime (21. aprila), uctanovdtve Imperija (9. m»ja), pohoda na Rim (28. oktobra) in cb obletnici Zmage (4. novembra) so zasebni delodajalci dolžni plačati svojim delavcem, tudi če se ne dela, normalno dnevno mezdo. Delavcem, ki ob navedenih prazničnih dneh iz prednjega člena ne bi delali, se mora izplačati noirnalni zaslužekf m katerim se razume zaslužek, ki bt ga prejeli, ako bi bili delali po normalnem dnevnem urni ku podjetja. Za akerdne delavce se mora ravnati izplačilo po osnovni plači s pribit-kom najnižjega pogojenega akardnega odstotka. Akordnim delavcem tistih sfcupliv za katere nista pogodbeno določena temeljna p kiča in akord ni odstotek, se mora ravnati izplačilo po srednjem dnevnem HUJhfS-ku, ki so ga prejemali v plačilni dobi ob času slovesnosti. # Delavcem, od katerih se za h reva. da 00 navedenih prazničnih dneh delajo, se mo-ivi izplačati poleg normalnega zasdu-žka za opravljeno delo (iszključivš-: rnorebittrki po višek, določen v kolektivnih poijotrSah za praznično delo) še enA normalna dnevnina v smislu prednjih določb. Po teh doiočbah je ravnati tudi z delavci, ki jih ob zgonv.j navedenih prazničnih dneh ni bilo na del če so bili razlogi naslednji: a) neztjoda, bo-lezen, nosečnost in porod; b) mimvanie deta, če ni povzročeno po višji s\Y\ a!i po občih neodklonijivih potrebah fecfans&ncga značaja; c) mirovanje dela zaradti ddStve tedenskega delavnika na mani kakor 6 dni; d) mirovanje dela, će ga je povzročala premaknitev počitrrc cd dobe, ko se DOČMn običajno dajejo; e) miirovanie dela kot nadomestni počiteik za nedeljsko delo; *) mirovanje dela zaradi tega, ker so a1ovcsn<*vrj scvpadle s praznien:m dnevom v mhlu zakona aili kolektivnih pogodb ali s prazju*-vanjem krajevnega svetnika patrona. Za zasebne nameščence in druge delavce s stalno plačo, ki se ne spreminja zara. : morebitnih slovesnosti med plačilno dob . se uporabljajo določbe te naredbe sam. , če se od njih zahteva, da delajo na dan slovesnosti. Prav tako se uporabljajo za zasebne nameščence, ki se navadno plačujejo po dnevih ali po urah ali kakorkoli neposredno po dejansko opravljenem niea Iz Spodnje štajerske — Rimski kvartet v Mariboru. V torek 5. januarja nastopi v Mariboru sloveči rimski kvartet- Spored obsega Mozartova, Verdijeva in Dvofakova dela. Vsi štirje člani tega svetovno znanega kvarteta so profesorji kraljevske rimlke FillrarmoniČ-ne akademije. — Nova grobova. V Grazu je umrl medl-cinalni svetnik dr. Adalbert Jenko iz Hrastnika. Njegovi zemski ostanki so bili vpepeljeni v Grazu. V Mariboru je pa umrl vpokojeni železničar Eduard Križnik- — Imenovanje. Gradbeni všji komisar državnega gradbenega urada v Judenbur-gu arh. dipl. ing. Josip Kreinig iz Maribora je bil imenovan za vladnega gradbenega svetnika. — Mariborčan na univerzi v Posnu. Za izrednega profesorja za analitično kemijo na univerzi v Posnu je bil imenovan docent tehnične visoke šole v Grazu dr. ing. Heribert Grubitsch. Obenem je bil imenovan za šefa oddelka za analitično kemijo na za v-odu za anorganično kemijo na isti univerzi. Prof. Grubitsch je doma iz Maribora. — Nesreče. 35 letni pomožni delavec Anton Vučak od Sv. Trojice v Slov. goricah je padel tako nesrečno z lestve, da si je zlomil levo roko. 33 letni sekać Gregor Ma-rinšek :z Smoln ka si je med delom odsekal palec na levi reki- 51 letna Rozalija Babic iz Maribora je padla tako nesrečno, da si je zlomila rebro. 52 letno izseljenko Nežo Rajšp iz Šikercev v Slov. goricah je ugriznil pes v desno nogo. 51 letnemu m -zarskemu pomočniku Štefanu Golobu je v neki mariborski delavnici med delom zmečkalo levo roko. 34 letni pomožni redar Janez Mlakar iz Zgor. Kungote je padel in si močno poškodoval nogo. Vse ponesrečence so prepeljali v bolnico. Z Gorenjskega — Smučarske prireditve. Poleg številnih tečajev, prvenstva Koroške v alpski in norveški kombinaciji pripravljajo letos tudi prvenstvo Gorenjske V norveški kombinaciji. 1. januarja bodo prirejene novoletne skakalne tekme na veliki skakalnici v Pla^ niči, 3. januarja posebni skoki v Tržiču, istega dne prvenstvo Gorenjske v norveški kombinaciji in soloskoki v Boh. Bdsfa-ici. 24. januarja veleslalom in stefeta 4X8 km na Bledu, od 27. do 31. januarja okrožno prvenstvo V Kranjski gori, 7. februarja smučarski tek v Kranju in skoki v škof ji Lokjj 27. februarja slalom pri Celovški keči,' 7. marca skoki v Planici, 14. marca veleslalom na Kočni, in 11. aprila Triglavski smuk. — Kolesarska nesreča. 12Ietnl Vovkov sinček iz Spod. Pirnič je zavozil s kolejom v voz in se tako močno pobil, da so ga morali prepeljati v bolnico na Gorniku. — Bled za zimsko pomoč. Izpostava državnega komisarja za utrditev nemštva na Bledu je izročila okrožnemu vodji v Ra_ dovljici 1.000 mark za zimsko pomoč. NA HITRO ROKO — Zasnubili ste me, prijatelj, a moj mož je mrtev šele nekaj dni. Moram se prej pomiriti in premisliti . .. — Dobro, milostiva, pa počakam malo v sosedni sob L KOLEDAR Danes: Ponedeljek, 2S. decembra: N dolžni otroci DANAŠNJE PRIREDITVE Kino Matica: Pojoča ljubezen Kfno Sloga: Trapee smrti ali 3 Codonn Kino Union: Gorgona IV. simfonični koncert ob 18. v veliki 1111 Ionski dvorani DEŽURNE LEKARNE Danes: Mr. Leustek, Resljova cesta 1 IV hovec. Kongresni trg 12 in Nada Kom Vič — Tržaška cesta. Rdeči križ poroča V Poizvedovalnem oddelku Rdečega k; -ža, Via Ariella Rea 2/II. soba 3 naj se i uradnimi urami od 8.—12. javijo naslednji Bosnič Ehnitar, Cerne Andrejka, D*U vič Aburait, Pilipčič Anica Grill An kapetan LjubiSa Jovanović, Petković, stud med., Kavčič Pavla, Kezele Ljudmila, Klun Ludvik, Magdič Neža, Miha ilov Božo, Pogačnik Mira Rebula Mirko. Slovnik Antun. Skaberne Milka, Teodorovlč J. Blagoje. V:-šič Justina. Istotam naj se javijo svojci naslednjih oseb: Lavrlč Milan, Malnar Ivan, SuIlč Brun \ šraj Alojz, Poje Peter. Radio Ljubljana PONEDELJEK. 23.DECEMBRA !*M2 XXI 12.20: Plošče. 12.30: Poročila v slovvn < nu 12.45: Operetna glasba. 13.00: Naoovrd časa: poročila v itailijarasčrni. 13.15: PoBOČilo Vrhovnega pCA-el jvrva Oboroženih srA v smI'.j-vmiičini. 13.20: Orkester, vodi dirigent Angelini. 14-00: Poročila v italijanščina. 14.1.^: Koncert radii-ake-ga o«rkes-ju Poročila v slovenščini. 19.45 Valček. 20.0-1 Napoved časa. — Poročila v italijanščini-20.20 Komentar dnevnih dogodkov v slovenščini- 20.45 Tipična glasba. 21.00 Lirična prireditev družbe EIAR: Puccini Tosca. V odmorih A. Nicotera: Pogovor s Slovenci. Poročila v italijanščini. DOBER ODGOVOR Gost: — Natakar, že pol ure Žvižgam, pa Se vedno ni nikogar, da bi mi postregel. Natakar: Pri n~s gostom ne strežejo pM. »SLOVENSKI NAROD«, ponedeljek, 28. dec~mbra 19i2-XXI Stran 3 Izpred okrožnega sodišča Pod vplivom slabe tovariši} e sta zgodaj zažla na vlomilsko pot — Sodišče je uporabilo zaenkrat samo vzgojno Ljubljana, 28. decembra. - Nikoli nisem zaslutil, kaj počenja. l?cd predsednik! Prej n'sem nikdar opada bi b:l nagnjen k tatvinam. V šoli je ianj res bolj slabo učil, da bi pa kdaj ; kaj ukradel, nisem slišal doslej nobc-pritožbe. t a klop za priče je sedel starejši mož p čne uradn ške zunanjosti. Bil je ed:ni '.ušalec pri kazenski razpravi, kjer se razpravljalo o velikj grehih treh nedo-• - :h in enega polnoletnega obtoženca. Ob--nica je naštevala vrsto vlomov in tat-fi. ki so j:h zagrešili od januarja naprej. :radli so večje količine makulaturnega. ^?->irjat pisalnih strojev, in raznih drugih imetev. Vrednost ukradenih predmetov znašala več tisoč lir, vendar so jih oško-.anci večino dobil' nazaj, tako da ro te " e prijavil4 odškodninske zahtevke v vili okoli 1000 lir. — Slišiš, kaj pravi oče? Zakaj si začel misti? Povej! Dečko srednje postave, za svoja leta slabo razvit, ki je vse priznal, kar ga je dol- : 5 i obtožnica, je molčal. — Kar povej, saj smo sami tukaj. Kdo [al pobudo, da sta zičela s tovarišem mljatj. Doma si imel hrano, obleko, za-' j ti je bil potreben denar. Predmete -cta .odala, kaj sta napravila z denarjem. Sta ga. porabila morda za kino . . . Dečko je prikimal. Oče je postal nevoljen na sna in mu je s klopi za priče rezko pri spnjl: — Povej vendar po re«mci! KljUb temu ga niso mogli pripraviti k odgovoru. Ko ga je predsednik vprašal, če s: je kupil cigaret, češ da je gotovo kadil, je odločno zanikal. Dokler je živela mati, je b:lo vse v redu. ;.: ,;. pa ie lani umrla jn od takrat se je dečko izmuzni1, iz nadzorstva d:ma in ~a-gcl živeti samosvoje življenje, ki ga je privedlo že dvakrat na zatožno klop. Skupno 7. nekadnjim sošolcem ki je bil soobtožen. je maja moral odgovarjati zaradi političnega deFkta. Bil je obsojen samo pogojno. Ojna so ga izpustili še isti večer sta s tovarišem izvedla prvi vlom. Podjetnost brez prmere, ki je pa toliko razumljiva, ker sta bila zaprta skupno s pravimi pcklicnimi vlomilci. Da bi se bil prvi obtoženec zavedal da-lekosežnosti svojih dejanj, na razpravi ni pokazal. Letos je posečal 6. razred gim- nazije; sedaj bo seveda moral g:.mnaz;jo zapustit:. To bo menda najhujša kazen, ki bo razumel njen pomen šele kdaj kasneje. Državni t:žilec je glede na njegovo mladost predlagal odpust na preizkušnjo za dobo enega leta pod nadzorstvom očeta. Drugi obtoženec, nekdanji sošolec prvega, je telesno neprimerno bolj razvit, šolanje je že dava? opustil. Posečal je dve leti gimnazijo, vendar ni uspel. Nato je presedlal na meščansko šolo, kjer je tud; ostal samo eno leto. Mati, ki mora skrbeti še za enega s na. ga je nato poslala delat. Kot šivilja ga je skušala držati pod nadzorstvom, vendar ni imela prave avtoritete. Oče živi lečeno od družine in se zanjo splch ne zmeni. Svojo razvitost je pokazal tudi v zagovoru. N' priznaval vse od kraja, kakor nje_ gov tovariš. Krivdo za eno točko obt.žnce je sploh zanikal, pri drugih dejanjih pa je trdil, da je bilo predmetov manj, kakor so navedli oškodovanci. Razen s prvim obtožencem je bil zapleten v nek} kaznivo dajanje tudi s tretjim in četrtm. Pra/cga tovar štva pa med njmi ni bilo. kar se je pokazalo v zagovoru. Dočim je drugoobto-ženi trdil, da je bil udeležen pri tatv:ni le v manj važni vlog* in da sta tatvino izpeljala predvsem tretji in četrti obtoženec, sta slednja izpovedala ravno narobe. Drug drugega so obremenjevali. Trdilo se je. da je po sredi maščevanje, vendar taka utemeljitev nj bila prepričljiva. Bolj verjetno je izgledalo, da sta tretji in četrt' obtoženec skušala zvaliti krivdo na drugoobto-ženca zato. ker sta vedela, da drugocbto-ženi ne bo kaznovan, nj ma pa je že pretila kazen. Na pel ciji je tretji obtoženec priznal, da je tatvino zagrešil četrti obtoženec. Sod:šče je prva dva cbtoženca spoznalo za kriva vseh dejanj, k; j;h je naštevala obtožnica. Izvzclo je samo nekaj predmetov za katere ni bilo dokazov. Izreklo je pogojni odpust na preizkušnjo za dobo enega leta; za prvega obt;ženc3 pod nadzorstvom očeta, za drugega pa pod nadzorstvom generalnega varuha. Tretji obtoženec je bil obsojen na 2 meseca strogega zapora. Kazen mu je bila po čl. 2 amnestij-skega dekreta odpuščena pogojno za dobo 5 let. Obtožba proti četrtemu obtožencu je bila zavrnjena, ker je zagrešil samo prestopek po 333 — II. kz., ki je amnestiran. VNE V Korporacijski minister v Plst^i Korporacijski minister Eksc. Ricci se je mudjl v Pistoi. kjer je predsedoval izrednemu zasedanju predsedstvenega odbora pokrajinskega korporacijskega sveta. Miri: ter Ricci je dal potrebna navedila glede pre-zvodne delavnosti v pistoisk; pokrajini, glede zaposlitve delavstva, delovnih ur ter delavskih kuhinj. Ob sklepu je izrazil svoje zadovoljstvo za pr zadevno dejavnost, ki ?o jo razvila na vseh toriščih pistejska oblast va. * — Zgodovina fašističnega sindikaliznoa. Fašistični založn ški zavod v Rimu je razpiral nagradni natečaj za sestavo izčrpne zgodovine fašističnega s:ndikalizma. ki naj ♦ ».vsega podroben prikaz nastanka, razvoji ter značaja fašističnega sindikalnega ustroja. Imencvana je bila posebna razsodiščna komisija, v kateri so minister prof. Bcttai kot predsedn k. nac. svetnik prof. R. Balza-rini, prof. Bruno Biagi. prof. Biggini. Di G:acomo, prof. S. Panunzio jn dr. L. Pinti kot tajnik. — Umrl je senator in general I>i Bene-detto. V R mu je umrl general Vincenc di Benodetto- Pokojnik je bil rojen 29. januarja 1866 v Castragiovanniju. Leta 1884 je bil imenovan za podporočnika in je v svoji častniški karijeri naglo napredoval. Leta 1914 se je udeležil operacij v Lib ji. V prvi svetovni vojni 1915—1918 je bil poveljnik 85. pehotnega polka, nato pa poveljnik brigade »Taranto«. Odlično se je izkazal pri zavzetju hriba San Michele. Prejel je številna odlikovanja. Po svetovni vojni je bil imenovan za divizijskega generala v Bologni in Messini. V oktobru 1927 je postal armadni general. Bil je pet let poveljnik Kr. finančne straže- V februarju 1937 je bil imenovan za predsednika vojaške zveze. Spričo njegovih posebnih zaslug je postal 30. oktobra 1933 senator. — Javna dela v Dalmaciji. Iz specialnega dopolnilnega vestnjka za Dalmazio, ki ga Izdaja agencija »Agit«, povzemam : Pomemben načrt je bil uresničen na torišču javnih del v Zari z obnovitvijo ter preureditvijo znanega vodnjaka Valnore, ki bo shiral kot dopolnilo vodnjaku iz Bonaquaz-za. ki ni več ustrezal potrebam mesta. Omenjeni vodnjak Valnore je zelo zanimiv, saj poteka iz beneške dobe in vzbuja pozornost zaradi svojega starinskega značaja. Obnovitev predstavlja pomembno starinsko delo, saj bo preurejeni vodnjak zagotovil dnevno 1200 kub. metrov v:de. Dnevnik >I1 Popolo di Spalato« pa objavlja kompleten seznam izvršenih ter predvidenih javnih del. ki jih financira snalat-ska pokrajina. Ta javna dela predstavljajo vrednost 14 milijonov lir. Od tega je nad sedem milijonov namenjenih za zdravstvene naprave, nad šest milijonov za cestna dela in rkrraj pol milijona za šolska stavbna dela. — Iz »Sužbenega lista«. ^Službeni list za Ljubljansko pokrajino* kos 102. z dne 23. decembra 1942-XXI. objavlja naredbe Visokega Komisarja: sprememba pravilnika za pregledovanje klavnih živali in mesa, plačevanje normalne mezde delavcem ob obletnicah ustanovitve Rima, ustanovitve Imperija, pohoda na Rm in ob obletnici Zmage; odločbe Visokega Konrsarja: imenovanje predsednika Fašističnega avtonomnega zavoda za ljudske stanovanjske hiše Ljubljanske pokrajine in objave'■ objava glede obteka bankovcev posebne serije za Italijansko vzhodno Afriko v Kraljevini in vzpostavitev poštne službe. —- Nov i talijansko-norveški trgovski dogovor. V Oslu je bil podpisan na novo sklenjeni trgovinski dogovor med Italijo in Norveško. Nova pogodba urejuje poslovno gospodarsko in trgovinsko izmenjavo med obema državama v 1. 1943. Slična pogodba je bila podpisana tudi med predstavniki Norveške ln Madžarske. Po novem dogo- LJUBLJANSKI i * Predstave ob delavnikih v kinu Matici in Unionu: ob '216. in uri; v Slogi neprekinjeno od 14. ure dalje. — Ob nedeljah in praznikih v kuni Union ob 10.30, v kinu Matici in Slogi ob 10., v vseh treh ob NIL, i/216. ln |218. uri KINO UNION — TELEFON 22-21 Sijajni film o veliki, tragični ljubezni po Sem Benellijevem romanu V gl. vi.: Mariella Lotti. Rossano Brazzl KINO MATICA — TELEFON 22-41 Ljubka moderna veseloigra z glasbo in petjem Pojsca ljubezen Jazz in sport! — V glavnih vlogah: Mari a Denis. Massimo Serato voru bodo dosedanji italijansko-nrrveški trgovinski odnošaji znatno poglobljeni. — Sir »Crescenza'. S posebnim odlokom nVTiistra za poljedelstvo in gozdove je prepovedana proizvodnja svežega sira »Cre-scenza«. — Odvetnk 100-letnik je umrl. V Sa- lernu je umrl najstarejši meščan odvetnik comm. Anton Ruotolo. ki je d:ž vel častitljivo starost 100 let. Tri četrt stolelja se je uspešno in pledovito udejstvoval v pravni stroki. Vse "do zadnjega je bistro sledil razvoju itat jonske zaknodaje in pravne vede. Pckojnik je bil spoštovan nestor italijanskih odvetnikov. — Florentinska cerkev povzdignjena v baziljko. Kakor poročajo iz Florcnce, je podpisal Papež Pij XII. te dr.i poseben odlok, s katerim se povzdiguje zgodovinska dominikanska cerkev v Florencj v bazi 1-1: o. — Smrt cd?:čncpa italijanskega odrskega umetnika. V Genov- je umrl po daljši bolezni znani italijanski gledališki igralec Flavij Diaz. k: ie pripadal pwrrbTm odrskim skup:nam in kj je užival velik sloves pri italijanski gledališki krti k< ter pri italijanskem občinstvu. — Obrsnln perilo, padla s terase in umrla M'ada žena ie v Na poliju obešaia perilo na terasi neke g t po.lrpja v ulici An ello Falccne. Vzpenjala se je ob ograji izgub la ravnovesje in c mahnila z vjš-n1 četrtega nadstrrpja. Priletela je ni ceste in bila pri priči mrtva. — Umrl je znan obnovitelj starinsVh umetnin. V Ginglianu pri Napolju je umrl znan specialist za devršeno obna vljr.nje starinskih umetnin cav Mavricij Peter M nchiotti. Pooblaščen pz glavnem ravnateljstvu lep h umetnosti je izvršil r^stav racijo pomembnih umetno, tnih del v Na-poliju in v raznih drugih italijanskih me-sth. — PonesrečjH so se v Goriz'jl 47-letni delavec Anton CWle iz Salc.ana k si .ie pr; padcu zl-mil de^n^ nogo. 9-letna Mar:ja Belinger iz Monfalcona, kj si je pri oadcu čez stopnice pobila levo piščal. ter 24 letn* Srečko Guagiiott'. ki je ebležal na ^estj z zlomljeno desno nogo. Ponesrečenci ^e zdravijo v gorizijski bclnšnicj. — Nesreče. Med prazniki sa se ponesrečili naslednji ponesrečenci, ki so iskal' pomoči v ljubljanski belnei. Jože Lamberger. 63-letni tesar iz Dobrunj. si je pri padca zlomil desnico. — Kr'stina Zorman. 21-letna šivilja iz Ljubljane, je padla na tri-mostju ter se potolkla na glavi. — Marijana Sajna, llletnega sna postrežnice iz LjubijTe, je ugriznil pes v n\go. — Peter Šinkovec. 27-letni kurjač, železničar. ;z Ljubljane, se je usekal v levjco. — Jože Fevlie, loletni sin pekovskega mojstra z Ljubljane, si je pri padcu zlomil levo nogo. — Marija Čuden. 62ktna žena posestnika iz Vnanjih goric, je padla z lestve; dobMa je notranje ranitve. — Alojzija Rupnik. 27 letna žena železničarja iz Ljubljane, si Je pri padcu zlomila desnico. — Amalija Pe-ternel. lSletna delavka iz Blatne Brezovice, si je na slamoreznei obrezala prste desnice. IZ LJUBLJANE —lj Ali dobimo še kaj snega? V pretekli noči smo dobili le za vzorec snega in nekateri so razočarani, ker so po tako močnem koncertu burje pričakovali večji ples. Toda zračni tlak je ostal tudi med prazniki previsok, da bi lahko močneje snežilo. Tuli davi nam je barometer obetal prej lepo vreme kakor sneg in, ker se burja še ni unesla, smemo pričakovati, da bo vre. me ostalo v glavnem nespremenjeno, pač pa bo najbrž mrzleje. Vendar davi še ni bilo tako mrzlo kakor se je marsikomu zdelo spričo snega. Včeraj zjutraj je znašala minimalna temperatura —1°. Včerajšnji dan je bdi prvi »mrzli« po terminologiji vremenoslovcev> ker je bilo živo srebro KINO SLOGA — TELEFON 27-30 Čudovito trojko, ki so jo občudovali gledalci vseh svetovnih varijetejev. vidite v našem božičnem sporedu Trapec smrti ali 3 Codanas Veličastna realizacija slave in časti velikih cirkuškdi umetnikov v režiji mojstra A. M. Rabenalt-a. V glavnih vlogah: Jcsef Siebcn. Renč Deltgen. Ernst v. Klipstein in Lena Norm a :in. ves dan pod lediš^em: včerajšnji maksimalna temperatura je znašala —0.5°. Davi je bilo malo mrzleje kakor včeraj. Današnja minimalna terperatura je znašala —1.6°. -—lj Violin'st Jurij GregOrec, ki bo priredil pol okriljem Glasbene Matice v s^edo. dne 30. t. m. svoj prvi samostojni violinski koncert, si je izbral za ta svoj nastop naslednji spored: 1. Corelli: La FolLia; 2. Bach: Fuga v g_molu iz prve sonate za violin-solo; 3. Wienawski: Koncert v d-molu; 4. Gregorc: Rubato appassionato; 5. Čajkovski: Melanholična serenaoa: 6. Paganini: Capriccio št. 20. Pii klavirju bo pianistka Marta Bizjak. Koncert bo v mali filharmonični dvorani začetek točno ob IS. uri in vstopnice so na razpolago v knjigam, ni Glasbene Matice. —lj IV. sinfonlčni koncert, ped vodstvom dirigenta Karla Rupli, ki bo nocoj tečno ob 18. uri v veliki unlonski dvorani, ima naslednji spored: 1. CerelII: Sa.ab3n'a. Gi-ga, Badineria., trije starcklasic*r.' plesi; 2. Osterc: Religioso: 3. Bach: Koncert v a-molu m violm_so!o in gedalni orhesler. Violin-sc-o bo i Ti a'a ga. Francka Oir.il-Rojčeva; 4. Beethoven: VII. smfonija v A.duru. Za ta koncert je v matični knjigarni na razpolago še r.ekaj sedežev. lj— LTmrli s0 v LJabljan1. Kordisch Te-rezj3, 72 let. učiteljica v p.. Za gradom f, ing. Oberegner Emil, 71 let, gozdarski nad-svetnik v p.. Rimska c. 10. Gortnar Alojzija roj. Lotrič. 73 let. žena mostn. delavca, Ap:hcva ul. 34. Baraga Martinka, '3 mesece, hčerka žel. zvaničnika, Lamneto-va ul- 13. Hafner Marija, rojena Crk, 73 let, vdova po finančnem nadprogledo Cigaletova 3. Sera Mar ;a. rojena Lotrič, 93 let. vdova jermenarja, Japljeva nI. 2, Oražem Ivana. roj. Trškan, 66 let. po-?.-T-nica, Predov čeva ul. 5, Lecar Avgust, Ti let. pode bar. Japljeva ul. 2, Bertonc^J Stanislava, 4 mereče, hči zn-c-bn. uradnika Bežigrad 1. Seljak Ema, raj. I.a?:.n;g, 4) let. zrna inšpektorja d.ž. že!.. Obirska ul. 22. Cto-ani Vincenc. 55 let. ž:':.-:vu-.r. Tovarniška ul. 9. Sušnik Nežka, 54 let. delavka. Jenkova ul. 5. — V ljubljanski bol-nci 50 umrl; Kramar Andrej. 5 nv;-secev, sin žel- kurjača, Klunova ul. 7. Florenni Ludvik. 72 let, višji poštni kontrolor v p., Pti^Pa ul. 1. Roje Marija. 65 let. služkinja, Staretcva ul. 14, Andoljšek Frnnr 7 let, Velike Po'jane 3 pri R bnici. Potokar Marjan. 3 ieta. sin delavca. Stranska vas 22 — Grosuplje. Bab č Frančiška 42 let ;-eia rudarja. Kočevje — Rudnik 22?. Za-iokar Marija, 46 let, prodajaka pri Sumi. Topniška ul. 17. Sibovc Alojzij, 63 let. vpo-kojeni žel. tu*adn:k. Gradaška ul. 14, Go-louh Fiančiška. roj. Regent, 56 let, žena uradnika. Tcpn ška 14, Jare A'ojz. 61 let, mestni cla'svec. Kožna dolina 37, Kopriv c Terezi;a. roicna Košak, 67 let. vdova že-Tczn carja. Maurerjeva 5. Gregorič Otokar, 28 let. diplom, jurist. Poljanski nasip 14. Roznian Neža. 45 let. žena orožn- narednika, Zg. Kašelj 54, cbč. Polje, Logar Antonija. 71 let. branjevka, Galjevica 62. Zupančič Jožef, 3 leta. sin delavca. Boštr.nj DoraVko Franja, 38 let, žena učitelja, Vrhnika. Nova cesta 38. Iz pskrsfliie Trissts — Ob 225 letnicj rojstva znamenitega nemškega arheologa. Ob priliki 225 letnioe rojstva znamenitega nemškega orheo'o^a J, Winckelmanna je b:l na lapidarijskom vrtu pri S. Gustu v Tr:estu pVisrčna počastitev spomina slavnega nemškega uce-n;aka. Nemški konzul v Triestu je kot zastopnik generalnega nemškega konzr-a po'ožii na rakev J. Winckelmanna velik lovorjev venec Soom.:nr.ki poč^Etit\i so prisostvovali številni zastopn ki triestirskega znanstvenega in kulturnega življenja. — Vsak dan nezgode. 57 letna gospodinja Elizabeta Del Morite iz ulice Torricelli v Triestu je pcdla po stopnicah Ln si zlomila desno nogo v gležnju. 17 letna Lavra Foschi iz ulice Fonderia 12 v Trie?tu je priš'a pri prečkanju ulice Torre Bianca "v višini ulce Carducci pod enon-pre Ini voz. Obležala je s poškodbami na obeh nogah. Oba ponesrečenca sta bila prepeljana v triestinsko bolnišnico kraljice He'ene. kjer se zdrav; tudi 44 letni Romeo Zvetresnic. ki ima na čelu poškodbe od udarcev. Na cesti iz Fogliana v Redipuglio se je prekucnil tricikelj, na katerem sta se peljala 30 letni Ivan Buttignon in 65 letni Anton Fabris. Namenjena sta bila v Monfalcone. Bottogni ima več poškodb po telesu. Fabris je ranjen po obrazu. Oba sta se zatekla v monfalconsko bolnišnico, kjer ee zdravi tudi mali Josip Jelen iz Doberdoba, ki je padel nanj velik kamen in mu zlomil desno nogo. 71 letna Ana Marija Fabris iz Monfalcona si je pri padcu čez stopn'ce .zlomila desno nogo. Tudi Fabri-sovo so prepeljali v bolnišnico v Monfal-conu. Od božiča do tepežnega dne Tiho praznovanje božičnih praznikov — Dopolnitev božičnega razpoloženja tnala snega Ljubljana. 28. decembra D} pv.2inkov je bilo tako teplo, da se rismo mogl; prav vž veti v božični čas. Zdelo se r.am je. da se zima bolj odmika kakor približuje. Ljudje pravijo, da n pravega božiča brez snega. Vendar letos 8ft samim snesrom n'so tako zelo žalovali. V resnicf se letos meščani niso pripravljali na praznovanje nič manj kakor navadno: najbrž so imeli še več opravl:cv zaradi praznikov n praznrvanja in prav to da prazn vanju tem večjo vrednost. To se sicer nj pokazalo z^lo na zumi. a meščani tudi niso mogli povsem skriti, vsa v četrtek, da jih je prevzelo pr'čak~van o bož ča. Male tiste otroške nervozn-s*i pred pričakovan m dogodkom se je p lastil tud; odraslih, ne da b: prav za prav vedeli česa so pričakovali. Kako so praznovali sveti večer ;n božični dan. je zagrni'a zavesa. V petek je bi'o mesto kaker izumrlo; ljudje so ostaj; p:> večini doma, kakr navadno ob velikih praznikih. Tudi k maši mnogi niso šli ker so "bili že pri »večernic;«. k; je bila namestil poinočnice v četrtek zvečer. Ob čaj je. da se tudi moščan; na bežčni dan ne obiskujejo ter da vsak praznu e sam / svoji družini. Ne spodebi se nadlegovat* j znancev in prijateljev ter motiti slovesnega družinskega razpoloženja. Zato tud: letos I meščani na b žič niso bili doma za nikogar razen zase. Zdelo se je. da sa nekateri preapali ves dan. kajti zastorj na oknih so bili spuščeni kakor med po'etnj:n;. peč tni-cami m povsod je vladala uspavajoča tišina. Liudje se niso zan:mali za zunani svet. Da je bil božič, se je prznalo celo na tramvaju — po dolgem času ni b;lo navala Tudi g"stilne so samovale prazne, kar le pač nekaj nenavadnega ob praznikih pri nrs — razen na božič in vel konočne nedeljo. Mesto se je začelo prebijati v soboto. Tedaj bj prav za prav moralo biti praznovanje že končano, a ko se že Z3čne v tako J velikem s'cgu. ni tak: lahko kenčati Trgovine so bile dopoldne odprte, zdelo se je pa, da meščani tega n so niti opazil; trgovine so biie ves čns prazne in prodajale' so zde-hali za prodajnimi mizami Popoldne so ie na praznovanje nadaljevalo na vsej črti. i Meščani sc re zopet p kazali, zaatori na i oknih so se dvignili in ož'vele so tudi spre- hajalne poti. 2e zaradi zdravja je bilo treba stopiti na prosto. Tradicija pa tudi veleva, da se ljudje ob velikih praznlk'h prkižejo bodisi v novih ali navidez novih oblekah Brez tega veselja ni pravih praz-n kov. M rđa vas bo zanimale, da so tudi letos posamezni krojači 'meli pred božičem precej de^; pravijo sicer, da so le likali hlače, vendar je bilo nekaj hlač tudi novih. Kar se pa tiče Mvilj -- imajo vedno čez glavo de'a ne glede na prazn ke ;n sezone. Tako s; se torej meščani v sob; to z pet pokazat, predvsem na sprehajalnih poteh. Kot dodatek božičnih dobrot je bil potreben svež zrak Na srečo ga je očistila burja; bilo je precej sveže in vsaj dišalo je p: snegu, ce ga že nismo mogli uživati v vseh oblkah. Naj torej pevemo še kaj o vremenu. Burja ie začela uveljavljati svoje pravice žrt pred pri/.n ki. a tedaj Še ne vsiljivo. C 'o jc se vedno preeej toplo, ka.ti cele tedne je prej pnlekal topel zrak od juga. M si lj bi že te l^j da bo začelo snežiti, a zrača- tlak je bil nenavadno visok ter ni bilo izgled v. da b' se **reme tako kmalu sprevrglo. Na bežič je burja še uglaševala svoje instrumente, da je zapiskalo z vso silo v BOboto ?rio'o se nam je zelo hladno, v resnici pa še ni začelo njti zmrzevati. Kot »Izvidnice« *o zaplesale prve lr»hke snež nke vendar še nismo mogli prav verjeti, da se Obeta ^neg Burja je trgala oblake in zdelo so je. da se bo pOVMMM zjasnilo. V resniej je ponoči med soboto in nedeljo jasn?, aato je pa malo pritisnil mraz' .n včeraj zjutraj je zmrzovMo. Včeraj ie h:| > burja le precej mrčna. vendar ne več tako kak r v s»nboto. Od časa do časa je z^pet niletaval sneg Snoči pa vendar marsikdo ni pričakoval, da dobimo v*aj n vzorec pršiča Mrzle in tople zračne plast, se močno meta ju in v pretekli noči »e je iz tega plesa natreslc malo amega. ki je meščane davi kljub vsemu precej presenetil. Ni ga sicer mnogo, a zemlja je vendar pobeljena m božično razpoloženje je izpopolnjeno vsaj zdaj. Zdi se. da bo zima kmalu začela uveljavljati svojo pravice brez vsega prizanašanja. Zdaj ji tudi krle-dar priznava, kar ji gre. Letos so »e vsi letni časi malo zavlekli, kakor da *o bi!1 predstavljeni, zato n; nič čudnega če »e prava zima začenja šele zdaj. Iz Hrvatske — Gra-Jnia delavskh stanovanjskih kolonij. Lani 29. aprila je objavila hrvatska vlada dve uredb; o gradnji delavskih stanovanj -kih naselbin, ki so jih kmalu začeli g~od::i. Dos'ej so zgradili nad 100") deiavsk h stanovanjskih hišic, deloma po-samič, deloma pa v stanovanjskih kolonijah. Dodelitev stanovanjskih hišic delavskim rodbinam je bila urejena s posebnim zakonom. Vsaka hišica ima vrt- Delavcem jih riedeluje glavno ravnateljstvo za korporacije i-n secalno skrbetvo v notranjem ministrstvu. Delavci, ki hočejo dobiti stanovanjske h:š?ce, morajo izpolniti določene pogoje.. Bili morajo hrvatski držav-ljan\ pr padati najmanj pet let delavskemu stanu in bivati v kraju, kjer je stanovanjska hišica, biti telesno in duševno zdravi, neomadeževane preteklosti in imeti več otrok. — Hrvatsk] de'avti na počitn;cah. V nedeljo teden je prispela iz Nemčije večja -kupina hrvatskih delavcev v Zagreb, od ko:ler ro sc odpeljali na svoje domove, da prežive tam božične praznike. Ob njihovem prihodu je bil na kolodvoru Fogiav-nik, kj so ga delavci prisrčno pozdravljali. Na vprašanje kako se jim je godilo v Nemč ji. so vsi zatrjevali, da so bili s pre-hrano in zaslužkom zelo zadovoljni. 10-januaria se vrnejo v Nemčijo. — Nemško hrvatska finančna pogodba. V Finančnem zunanjem min strstvu je bila v soboto teden podpisana nemško hr-vatska finančna pogodba. Njen namen je preprečiti dvojno obdavčenje z neposrednimi davki Pogodba tudi urejuje medse-bojnrj pravno zaščito in pomoč v finančnih zadevah. Pogajanja so se pričela pred dvema mesecema v Berlinu, 16. t. m. so se pa nadaljevala v Zagrebu- Za Nemč'jo so podpisali pogodbo poslanik Singfried Ka-sene. ministerijalni direktor prof. dr. Hed-bing in mnislerijalni d rigent dr, Johann Schv/andt. za Hrvatsko pa zunanj' minister dr. Mladen Lorkovič in šef oddelka v finančnem ministrstvu dr. Palic. — Nemške plemenske ovce za Hrvatsko. Pospeševanje ovčjereje na Hrvatskem Je posebno nujno, ker :ma Hrvatska na razpolago mnogo pašnikov, kjer nihče ne pase živ ne. Za to je segla vlada po raznih ukrepih za povzdigo ovčjereje. Nedavno je Hrvatska uvozila iz Nemčije 1274 ovac in jnng.iet v/urtemberške in merino pasme- — Nov red. Poglavnik je podpisal uredbo o novem relu, ki ima tri stopnje in obliko križca. Podeljeval se bo za zasluge v mir. nem in vojnem času. — Novi državni proračun. Finančni mL r.ister dr. Vladimir Koschak je govoril po raliju o novem državnem proračunu, ki ga ;e označil tako v pogledu finančne strukture kakor tuli v pogledu političnih ciljev za realnega.. Za vojsko in javr.o varnost ne more biti nobena žrtev prevelika. Na drugem mestu je zagotovitev normalnega gospodarskega lazvoja v kolikor je to zdaj sploh mogoče. Finančni minister je omenjal med drugim zvijanje uradniških plač., ki znaša povprečno 50' b letnih dohodkov. — Tekstilno bktgo na točke. Ministrovo narodnega gospodarstva je objivilo novo uredbo o razdeljevanju tekstilnega bla^a. Namesto dosedanjih nakaznic se uvede sistem točk. Olrasli dobe 120 tockt otroci in dojenčki pa po 100. — Skrb za siromašne učence. Hr\TStaka dobrodelna organizacija i Pomoč« je dala prosvetnemu ministrstvu na razpolago 1.000.000 kun kot podporo za aromasie učence. Denar je bil že razdeljen med ntro_ mašne učence aa božičnico. — Imenovanje. Poglavnik je Imenoval šefa oddelka v prometnem ministrstvu Fr, Poljana za glavnega ravnatelja glavne direkcije aa pošto, telefon in brzojav v prometnem ministrstvu. Iz Srbije — Ministrski predsednik svart preMvaJ- stvo. Včeraj teden je govoril po radiju ministrski predsednik general Ncdič. Dejal je, da za rešitev srbskega naroda ni nebentn polovičn h ukrepov. Vsi, ki motijo red m mir, bodo brezobzirno iztrebljeni. — Razdeljevanje plugov^ kmetijskih s trnje PAJX« Vam strokovno osnaži, preoblika ln prebarva Vaš klobuk, da zg'eda kot nov. Lastna delavnica. Zaloga novih klobukov. — Se priporoča — Rudolf Pajk. Ljubljana. Sv. Petra cesta št. 33, Miklošičeva cesta št. 12. — Nasproti hotela Union. PREMOG DRVA I* Pogačnik LJUBLJANA Bohoričeva ulica 5 TelefoD 20-5» Inserirajte in vem! it a In rutte le farmaeie Dobi se v vsaki lekarni INUTILE SOFFRIRE: ZAKAJ BI TRPELI! 11 mio bambino k a letto con llnflnenza... •Ho} ctrofi §m »Ircfef so hšflmmm mm . • . Le cosi dette forme influenzali comprendono, aceanto alla vera influenza, quel complesso di malattie invernali rappresentate da tosse, febbre, faringiti, tracheiti, bronehiti. In tutti i malanni da raffreddamento e rimedio so vrano la ••RODIŠ A". Tako zvane oblike influence obsegajo, poleg resnične influence, še množico zimskih obolenj, kakor so kašelj, mrzlice, vnetja grla in sapnika, bronhitis. Proti vsem boleznim prehlada Vam pomaga RODINA Contro U raffreddore e le forme Influenzali Zoper prehlad in oblike prehlada Stran 4 »SLOVENSKI RARODc, ponedeljek, 28. decembra, 1942-XXI fiter. 25"9 Da se hranilo ne izprevrže v stnsp Vino ne m ure nikdar povsem nadomestiti krafea — če hranilne s«fv2 v hrani niso v pravilnem razmerju, Škoduj efo zdravfn Ljubljana. 21. decembra V prejšnjem članku smo načeli vprašanje zdravilnosti in hrani Inost* alkohola, Al-k h dne pijače jmaj- Ijedno mnogo zago-VOrnlkOV, še \-cč kakoi alkohrhzem odkritih ter odločnih nasprotnikov. Da je al-kohrt — vsaj v večjih koliianah — škodljiv, priznavajo tudi mnogi njegov; prijatelji. Bolj kakrr alkohol sam na sebi. jc škodljiva nezmemost^ kj sc pa maščuje nad človekom tudi pii uživanju povsem nedolžnih pijač, a razlika je v tem. da alkoholne pijače mn-go !:že uživamo Crz mero k-kor druge. Nihče se pač ne bo čez mor nii.pil malinovca. med tem ko mnogi vPjejo v sebe po več vrčkov piva. ne da bi vedeli kdaj. Alkoholn? pijače zo nevarne najbolj zaradi tega. ker človek čuti nepremagljivo želj;> ter potrebo po njih. ka -ce jih navadi. AHco_ hol ^arajžnjl človeka kakor nikotin. Ko ga Lma v oblast: — Jn prlnsti se ga navadno, ve preden se člevok tega zave — pivec ne more biti več nepr'stranski presojevalce, ali so alkoholne pl^a-"e škodljive ali celo koristne. O melokaterem vprašanju so ljudje razpravljali že toliko kakor o tem. Nikdar se niso mogli zedinitj Fn nikdar se ne bodo. Zato je pa prav. da poznamo predvsam zodbe >;clravnikov. ki pač najbolje poznajo Človeško telo in vzroke bolezni. *L;udje bi že davno izumrli,. Da je alkohol škodljiv, tega ni treba več dokazovati; Toda vprašanja je. do kasne mere je res škodljiv. Tega pa ni mogoče tako lahko U€fOtov»t< N ' alkoholnih pijač vidijo v alkoholu strašen strup. Neradi tudi priznajo, da bi alkohol imel kakršnokoli hranilno ali zdravilno vrednost. Mnogi zdravnik; trde, da je alkohol kot zdravilo prav lahko nadomestiti z drugimi, celo primernejšimi zdravili. Druga zdravila, ki jih uporabljajo namestu alkohola, so primernejša že zato, ker jih bolnik ne bo zlorab 1. med tem ko pr{ alkoholnih pijačah kot zdravilu bolniki navadno ne poznajo mere. Ah" jo torej alkohol res tako hud strup ? Neki abstinent je dejal, da je alkohol scer zelo škodljiv in da bi Človeštvo bilo hren njega mnogo bolj zdravo in srečno, toda, če hočemo biti stvarni, t>_ko strašen škodljivec kljub vsemu n], kajti sicer bi človeštvo moralo že lzumreti spričo topkšnih zlorab . .. Res je mogoče dokazati, da ljudje propadajo, degenerirajo. za_ radi uživanja alkoholnih pijač. Znanstveno je nesporno dokazano, da alkohol zelo škoduje človeškemu organizmu. Poškoduje tudi dedno snov, tako, a so otroci alkohelikov duševno in telesno manj vredni ali >dedno obremenjenih. Resnica je pa tudi, da alkohol ne škoduje vsem ljudem enako. Kljub temu bi se zagovorniki uživanja alkoholnih pijač ne smelj sklicevati, češ da se mnogi pivci čili dočakajo visoke starosti, de že upoštevajo tiste, ki jim alkohol ne Škoduje, bi ne smeli prezreti še neštetih žrtev alkohola. Da je pa alkohol spravil v gTOb že nešteto ljudi, bi nam lahko potrdil sleherni zdravnik. Stara, bridka šala Nekateri zdravniki zagovarjajo alkohol kot zdravilo, vendar ne vsi. Vendar ni treba dvomiti, da ima alkohol res zravilno vrednost. Vedeti pa moramo, da so zravUa tudi številni strupi — v določenih količinah; ko je odmerjena merica zdravila presežena, se zdra* le sprevrže v strup. Alkoholne pijače so z Uspehom uporabljali pri zdravljenju nekaterih lolezni in j*h še uporabljajo, tako n. pr. pri pMučTrc*. Toda bolnik sme užiti le strogo odmerjeno količino pijače. Bolniku je pa nevarno dati v roke alkoholno pijačo kot zdravilo, ker navadno ne verjame, da pijača lahko škoduje. Kako bi naj bila škodljiva, če mi je pitje priporočil celo zdravnik ? $c čudijo preprosti ljudje. Mislijo, da bodo tem prej ozdraveli, čim več >zravila-.- bodo popih. Toda zravila je navadno treba uživati po kapljicah. Dobro je znana stara, a bridka £ala, ki dokazuje, kakr> ljudje zlorabljajo alkoholne pijace med boleznijo: Zdravnik je dovolil bolniku, da sme popiti četrt Vtra na dan; bolnik se je obrnil še na tri druge zdravnike, ki so mu prav tako dovolili po četrt litra vina. Bolnik je seštel vse te četrti ter ugotovil, da sme popiti liter vina. Toda, če so mu že zdravniki dovoli!', d? sme piti. zakaj bi bil sam slabši od njih?! Ko je pa bil že rado-darnejši, je seveda primaknil še nekaj glede na žejo. Alkohol varuje pred boleznimi Slabotnim, bolehnim ljudem nekateri pometo očitajo, če*, vedno si tako bolan, ker nikdar ne piješ! Morda je v tem kaj resnice. Posamezniki se tudi radi postavljajo, češ, vedno sem bolehal, dokler nisem začel piti, zdaj sem pa zdrav kakor riba! Ni mogoče tajiti, da je alkohol marsikoga ozdravil. Alkohol izpodbuja tek in včasih v primerni količini urejuje prebavo. Slabotnega človeka vsaj na videz poživi ter no da silo, ki mu je ne more dati hrana. Težko je pa dokazati, da so nek i'eri ljudje bolehni samo zaradi te^a. ker ne pijejo alkoholnih pijač, lahko bi ja navedli preepj primerov, da je aikcho! pokopal marsikaterega bolrhnega f.o-veka. Dokazano je tudi, da alkohol manjša cd-porno*: organizma proti rajmim obolenjem. Alkohol (orej nikakor ne krepi organ:zrra, temveč ga slab. Huda rmota je če alkohol zagovarjamo, češ a. Pijance pOgOSTO t»n;^a in trni zarad: driske. To pač iisn ^rmki trdnera zdravja. Številne bolezni alkoholikov Alkoholiki obolevajo za Številnimi n**varn. n»i boleznimi. Ena najhujših, posebno značilnih je eiroza, obolenje i*ter. Ta bolcTion e večkrat smrtna. N'jerm posledica e pogosto Vfldrnira. Ciroza je spravila že nešteto IjaJj v sT'*b ▼ najlepših letih. Bolezni, ki jih povzroča al-cjoni, jo doba vrsta, a p-oprosti IjuJie jih navadno ne pripisujejo pitju. Zlasti 6o poeo^ta bolenja ledvic zaradi nezmernega uz-vanja alkohola. Prav tako alkohol povzroča obolenja *rca in ožilja. Pri številnih alkoholikih fte nekateri organi kaknr n. pr. ?rre, oblože z mastjo. Ko grre oslabi ter ne more več opravljat; težkega dela, pivep oboli za vodenico. Med zdravnik: je za-niaPčeno sn-f> dobilo tudi posebno ime; značilna boteren ljubiteljev mf»akov*kega piva je >mo- nakov.-ko pivsko erre<. Prav tako zaradi pre-rtbil^ca uživanja alkoholnih pijač obnemorejo ro.Tosto Jedvre. Tudi sladkorna bolezen se loti r«da alkoholikov. Med značilnim-; boleznimi pri-jsteljeT alkoholnih pijač je tudi probin. Nekateri pivci mislijo, da trpe zarad- ravmaMzma, kajti bolečini, ki jih čutijo v nogah, povzročajo ▼neti živci. Vsakdo mdR ve, da nezmerno uživanj© alkoholnih pijač vodi do poapnenja žil; prav zarado teg« velika prijatelje pijače tak« rada zadene kap. Poapnenje žil je ▼zrok možganske kskor rudi srčne kapi. Vseh «br>Vnj. k: jih povzroča nezmernost v pijači, m mogoče našteli v tako kralkem članku, pripom-irm« r.aj le se, da je alhohol posebno nevaren strup. ki rcrrrcča tudi duševna obolenja. Najmanj«* z)e pa rudi ni. da pijanec sčasoma več Alkohol in kruh V prejšnjem članku smo govorili o alkoholu tr»t hranlu: ori m h* «nn *e na njegovo hranilno vrednost glede na kalorije, ki jh vsebuje. Oe arr.o pa na$?ias:li njegovo ^orar.mcrno veliko \-rednort, a tem ni rečeno, da alkohol lahko nadomesti drugih hranilnih snovi. V dosedanjih člankih o vitaminih in hranila.h snoveh smo že •IrušaV tudi povedati, da morajo biti hranilne •novi. kakor tudi vitamini, v pravilnem medsebojnem razmerju. Ce je nekaterih hranilnih snovi preveč, organizem zaradi tega zahteva več posameznih vitaminov, e jih vrele.i ne dohi dovolj; posledica je več &\ manj resno obolenje. Podobno je z alkoholom: če ga upoštevamo kot h ran Ho. ga smemo už'vati le v pralnem sorazmerju z druguni hranilnim! snovmi. Severna Afrika: Italijanski izvidniki bije jo z niožuarji *ovru?.nc l>obtojauke Razstava Mihelič - Tine Kes Fr. »iihMič: Božič Ljubljana, 28. decembra V me^cm »Ionu J. Oražma v Pražakovi ulici š>L8 razstavljata znana umetni'ka kipar Tine Ko>s» m slikarr France MihoHč. Mihelič^ ki je po enem i eru dela yp^i razstavil okrog 25 del. sftoii v 9lo^-on«^ce«m slikarstvu ns. svojem posebnem meivru :tj rmi n; najti ptri n«as pod-c-bne priTnere. Njegov ideal so Holandci m Gova. z'a^ti pr«Icd-nji, za katerega se zdi, da je pcKnvatk«! svej cepič v vročo 6lo^t>dco kri, je napra-vni na Miheliča globok in nepoza^bljeri vtis. Mihelič razstavlja žanrske kompozicije, k —j\nc portrete in tihcibitja. Sicdnja pri njem zaenkrat ne s^avzemajo važnega mc-sita, IcaikcT raz. V ospredju pretep Kurentom7 m dru? h mask. Brezup in nc^mrsol d.!:!" čno aatoči-šce rrrod gro-bs.na&i jo Skrrdkm in člo-\*ef"k©ga. NTa prvi por^ed (če pc*m:V:imo na prej »menov«ne atike) bi čiovok mi«li'l. d-a rm« ops-avi*; 9 olus-o dru^-m dr?etmr?:n?m koncept c-m. Če po&odeuao p».6 :žc. pa \-idimo, da jc eno. z dragan »vezano po socii psih^ioki nujn-Deti Ta s\'et, ki bi »e zdet mc-gir,cc na:o od-nvJtnjevu je ?'ixarjri dc-ij^a s-tran njrgovc omo'l.\-noe!.i. je kol tfha fcr-.čn* sitruna spričo d-smonike epične dramatičnosti .rr> raj imcr.or\-ar.J4i aiik. Izmrd portretov je portTet pesnioa n« i močnejši. 5 »vej i m miačn m boioritevn d premalo prebivalcev. V pošiev pridejo zlasti tirte pokrajine, kjer so živeli židje, ki so »e morali izseliti, njihova zemljiška posest je bila pa razlaščena. SoSifa snažno mestu Glavne ctste in oKos so v St>fiji mn- _;v> snažne j še kakoT v katerem koij dn:u •) mestu jugovzhodne Evrope- Treba je BicCf priznati, da pr:: k vtisu sna/:n^' loma tudi trik, tmicn v tem, da to j> n^ki v Sofiji iz rumenih in glaziranih i.p .. s kakršnimi so r!ako\-,uie vj-c večje BofrJ5 redno snažnega mesia. Spi«'j vn pi .'ri \ ugoden vtis povečajo le moderna poa! ••.t, zlasti kraljevska ter palaOO ni n.strstcv n tuj h posianifitev. Toda tudi mestna uprava m pottoDa ft:a storili svoje, da je Sofi;a tako snain* n: -sto. Malo je mest v Evropi, kjer bi b :<# toliko k(.':-aric za papr in du^e <\lp.i'i'x.-s kakor j.h jc v Sofiji. Nikjer pa tudi ni o licija prebivalstva vzgojila tako dobro kor v Sofiji, da odpadke ros tudi HMČC I ko'aTicc. Po!; ci ja pa tudi ne p v/na v • ni primeru DOOCĐC ^aJe. V dveh niv-ch j o zasačila 3400 meščanov, ki v. se b H j-grešiili proti predpisom o anagi Vr»i so b.ii kaznovanj z denarno globo, Občinska !>..»-gaijna je dobila 18.380 levov. In ako gtropi bo postcpala pc/.ie ja tudi v bc^l .ve Olepšan je Soluna Solunski mestna uprava je n; pol. . ► nemških oblasti sklmiki, | mest 1 Sredi mesta je zdaj židovsko pokopali ki bo preneseno drugam, prostor se bo ] 1 porabil za lep park. Prc . Boiun« se živo zanima za, te pre lioge in n Brexebrestna posojila novoparocciacem V Bndintpefiti dobivajo o njih, \lsoke in nizka stavbe, znanstv«» » aparate, merila ter v optiko^ mehanik t, kmetijstvo, industrijo spadajoče instru: te, aparate in clrug-e predmete. Muzeju I > dodeljen nadzomei svet, obstoječ iz zn-stopnikov ministrstva za industrijo in trm go\ino, iz kmetijslvega ministrstva, tehnične visoke šole, Zveze industrijcev in :n. ženjerjev, odbora za racionalizacij rulni-ko\'t državnih podjetij, tehnologije in Z.'i_ voda za proučevanje materijala. flB J. O. CLTR\VOOD: ll&fiiisinovs ROMAN polja Tonteur je bil tisti, ki je prinesel Henriju te novice. Spomnil je Katarino svoje napovedi, da se ne bodo Angleži nikoli polastili njihovega raja. Zdaj so bile stvari za mnogo let urejene, kajti Dieskau bo sovražnike do poslednjega moža pregnal iz pokrajine okrog Champlainovega jezera, takisto, kakor dobra gospodinja pomete svojo hiš. Nekajkrat je po sili stisnil roko Hepsibi. ki je bil prav tedaj spet pri sestri v gosteh. in spet in spet je ponavljal, da ga ima osebno rad in da med nijma ne more biti govora o kakem čustvu, ki ne bi bilo prijateljsko Hkratu je seveda odkrito priznaval, da srdito sovraži nenasitne Angleže, da je poslal na bojišče vse svoje ljudi in da je neutolažljiv, ker mu lesena noga brani, da se ne more pridružiti Dieskauu. Rekel je celo. da bi bila še Tonijeta vesela ko bi se mogla iti bojevat! V tem se je domislil nečesa važnega. Tonijeta mu je bila zaupala pismo za Jeemsa, a v svoji sebični razigranosti je bil nanj pozabil. Upal je, da je v pismu povabilo za Jeemsa. naj pride v grad, kajti že večkrat je bil rekel hčerki, naj bo proti mlademu človeku bolj prijazna. Začuden je Jeems vzel pismo. Bilo je izza veselice prvo znamenje zanimanja, ki ga je prejel od Toni-jete. Od tistega dne je ni bil vee videl in si je tudi ves čas prizadeval, da ne bi mislil nanjo. Ko je bil sam, je prebral vrstice, ki mu jih je bila napisa. Kratko in neusmiljeno hladno gx je psovala z iz-nevernikom in strahopetcem. Več dni potem je Jeems nekega hladnega septembrskega jutra gledal za stricem, ki jc odhaja! v gozd. Podoba je bilo, da postajajo Hcpsibove sumnje in skrbi tem resnejše, čim bolj se množe glasovi o fracoskih zmagah. Prejšnji dan je bil Tonteur prinesel najnovejše novice o Dieskauu. V tramtkn, ko je bil krenil prinašale« sporočila na pot, se je Nemec pripravljal, da zdrobi Johnsona in naselniško-indi-jansko mešanico njegovih čet. Ta mah, je Jeems pomislil, se je bila stvar gotovo ie zgodila; a vendar se je bil stric odpravil v Prepovedano dolino s takim obrazom, da se mu mladenič ni mogel načuditi. Po Hepsibovem odhodu je postal Kolo zelo nemiren. Zvestemu psu se je čedalje bolj poznalo, da ni več mlad. Nič več ni bil tako krepak kakor nekdanje čase, in dlaka okrog smrčka mu je visela. Samo ena lastnost njegovih mlajših let se je bila ohrat.ila v nezmanjšani moči: sovraštvo do Indijancev, ki jih je čutil že od daleč. Kadar koli so se bližali koči rdeče-kožni ljudje, jih je pes zavohal zdavnaj, preden so se pokazali na gozdnem parobku. Neutrudljivo je stal na straži, obrnjen proti Prepovadani dolini, če- prav ni šel nikoli v gozd, razen kadar je spremljal Jeemsa aH Henrija. Tisto jutro se je jel Kolov nemir polaščati tudi Jeemsa. Kmalu po kosilu je pustil delo in rekel materi, da pojde proti Lussanovim. Katarina ga je spremila pod breg. Še nikoli se ni bila zdela Jeemsu lepša kakor ta dan. Henrik je imel prav: tej materi je biio očitno namenjeno, da bo zmerom ostala dekle. Ustavila sta se na kraju, s katerega je bil razgled , po vsem posestvu, okliknila Henrija, ki je bil na polju, in mu pomahala v pozdrav. Nekaj trenutkov je Jeems držal roko okrog materinega vratu, nato jo je poljubil: in Katarina je obmrla na mestu in gledala za njim, dokler ni izginil v goščavi. Jeems se je bil odpravil na ta izlet brez določnega namena, samo ker ga je gnal nemir. Ko sta prišla s psom do Lussanove hiše, sta jo našla prazno. Po odhoiu lastnikov je bil kraj zapuščen, in gozd se jc bil v teh petih letih znova polastil vsega, kar so mu bili ljudje odvzeli. Visoka trava in plevel sta bujno rasla okrog hiše. Zelenje je nalik morju preplavljalo vrt, le osamljena solnčnica in nekaj rožnih grmov se je še upiralo vdoru divje prirode. Okna brez cknic so bila odprta vetrovom in dežju. Jeems je obstal na prizorišču svojega boja s Pavlom Tantiem, in sredi globoke tišine se mu je stisnilo srce, kakor bi bila ta razvalina vse, kar je še ostalo od njegovih upov in visoko letečih željfe. Nato ga je premagala nekakšna groza nad tolikšno samoto; odvrnil se ie od hiše in ravnice, kjer je bil pred leti stal ob Tonijetini strani, in krenil nazaj. Solnce se je spuščalo v zaton. V svoji nestrpnosti, da bi hitro prišel domov, je Kolo venomer tekal naprej, se obračal in gledal nazaj, kakor bi hotel re 1 gospodarju, naj se podviza. Toda Jeemsu se ni mudilo. Neskrbno je držal v roki lok, edino orožje, ki ga je imel s seboj. Nevarnost je bila zdaj mnogo milj daleč, in Jeems je bil prepričan, da ji še doi [ 1 ne bo imel prilike pogledati v oči. V Tonijetini U oček bo pač zmerom ostal iznevernik in strahopetec. Tema je bila legla na zemljo, ko je Jeems dospel na vrh hriba, od koder se je videla domača hI Kolo je bil spet zdirjal naprej, nato pa obstal, in njegovo renčanje se je prelilo v žalostno tuljenje. Mladenič je naglo planil za njim. Za trenutek je obstal kakor okamenel, in srce mu je jelo strašno razbijati. Iz gozda, kamor je bil davi krenil Hepsirja, se je širil ognjeni sij; tudi nebo je bilo oblito 4 rdečo zarjo. Toda gorel ni gozd; žareči steber, ki se je zdelo, da sega do oblakov, se ni dvigal iz skladovnice izkopanih štorov. Gorela je Bulainova hiša! Krik mu je planil na ustnice in kakor blisk so ne mu vrnile v spomin besede, ki jih je bil stric tiste jutro znova izrekel: »Ce bi me kdaj ne bilo doma, pa bi ti ponoči zagledal v gozdu ogenj ali podnevi steber dima, teci z očetom in materjo neutegoma v grad; kajti to bi pomenilo, da sem zakuril ogenj jaz in da ste vsi trije v neposredni smrtni nevarnosti.« Urejuje Joetp Zupančič — Za Narodno tiskarno Fran Jeran — Za inaeratnl del lista: Ljubomtr Volčič — VsJ • Ljubljani