< m 1931 krat PoŠtoioa plačana x gotovInL Leto Xn.9 štev. 165 Ljubljana, torek 21. julija 19)1 Uog. %ena 2 Din Lpravništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5. — Telefon št. 3122, 3123, 3124, 3125. 3126. Inseratni oddelek: Ljubljana, Šelen» burgova ul. 3. — TeL 3492 in 2492. Podružnica Maribor: Aleksandrova cesta št 13. — Telefon št. 2435. Fodružnica Celje: Kocenova ulica št. 2. — Telefon št 190. Računi pri pošt. ček. zavodih: Ljubljana št 11.842. Praha čislo 78.180. Wien št. 105.241. Naročnina znaša mesečno 25.— Dia, za inozemstvo 40.— Din. Uredništvo: Ljubljana: Knafljeva ulica 5. Telefon št 3122 3123 3124 3125 in 3126. Maribor: Aleksandrova cesta 13. Telefon št 2440 (ponoči 2582). Celje: Kocenova ul. 8. Telef. št. 190. Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu. Nov papežev napad proti fašizmu Odmevi poskušenega atentata na baziliko sv. Petra -Ostri ukrepi fašističnih oblasti - Papež poziva k molitvi, da bi bog rešil slepote nasprotnike cerkve Whn. 20. julija d. Napetost med Vatikanom :n Kvirinalom se zadnje dni kljub o-o-mirievalnim ukrepo-m fašističnega režima nt le ni o mi i H a. temveč skoro še povečala. Poskušeni atentat na cerkev sv. Petra ie vzbudil ^ vatikanskih krosih silno ozorče-nie in šs vedno ie dostop v Vatikan mo-z-oč samo vatikanskim krogom. Celo sprejemi romarjev so bili odoovedani. Fašisti si na vse načine prizadevajo, da b; Dokazali, kako neprijeten iim ie atentat na cerkev sv. Petra, ter vrše preiskave na vse strani. Dosedai pa o storilcih še vedno ni nobeneza sledu. Fašistični krosi si prizadevalo dokazati, da nikakor ne zre za delo fašistov, marveč onih protifašističnih krosov, ki skušaio še poslobiti in poostriti soor med Vatikanom in iašizmom-Pa bi Vlada pokazala svo jo dobro voli o. ie zudnie dni dala zapleniti vse liste, ki so se kakorkoli neioovolino izražali o papežu. P:sec neke kniise. ki so io v fašističnjh krosih zaradi protioapeške tendence še DiCd par dnevi odobravali in sami širili. je bil sedai zaradi žalienia papeža aretiran 'n bo postavljen pred izredni tribunaL Kako malo oa dajo v vatikanskih krosih na vse te ukrepe, priča včeraišnii zo-vor papeža na sestanku kon.zresaci.ie za sveta opravila. Paoež ce ie v svojem na-zovoru zopet bavil tudi s snorom z itali-lansko vlado in obširno sovoril o preza-ttianiu. kateremu ie izpostavljena katoliška cerkev v Italiji. Pozival ie zbrane cerkvene dostojanstvenike. nai skupno žalim prosijo Bosa. da privede nasprotnike cerkve na pravo not in jih reši slepote, s katero so udarieni. Svoi eovor ie paoež zaključil z uzotovitviio. da so. kakršen ie ooložai katoliške cerkve sedai. zares potrebni čudeži. Slepi nai bi spregledali, a on L ki vidijo, nai tri razumeli. V fašističnih krosih ie vzbudil ta eovor papeža zooet veliko ozorčenie. ker vidiio v njem novo hujskanje proti fašističnemu režimu. Današnji fašistični listi oišeio. da po tej poti ne bo mozoče priti do sporazuma. KORAK ZA KORAKOM: ZA PARIZOM LONDON Pariška posvetovanja so odstranila napetost med Nemčijo in Francijo in položila temelj za izgraditev iskrenega sporazuma — Zapo-četo delo se nadaljuje na svetovni konferenci v Londonu Avstrijsko-nemška carinska unija pred haaškim razsodiščem Prieetek ustne razprave — Avstrijska in češkoslovaška zahteva po imenovanju novih sodnikov je bila odklonjena aH 'e avstriisko-nemški protokol o carinski uniji v skladu s sain.tzermai.nsko mirovno oozodbo in ženevskim protokolom. Ker Nemčija ni podpisala niti ene niti dru-ze Dozodbe. ni v tem so o m dkektno udeležena. temveč na eni strani avstrijska vlada sama. dočim so na druži strani vlade Francije. Italije in Češkoslovaške. Zad-nia skupina ie v sodišču že. zastopana do Franciii in Italiji. Avstrija pa ne. Zaradi teza stavla"a s-klicuioč se na člen 31. statuta mednarodnega razsodišča oredloz. nai se ad hoc imenuje mednaroden sodnik za Avstrijo. Nato ie češkoslovaški azent poslanik Božinov nredlazal. nai se ad hcc imenuje tudi mednaroden češkoslovaški sodnik, ker ie Češkoslovaška po njezovem mnenju do Francije in KaHie v istem razmerju kakor Avstrija in Nemčija. Francoski zastopnik Pasdevvant -in italijanski zastopnik PUotti sta izjavila, da nimata uzovora nroti imenovanju avstrijskeza. niti češkoslovaškega sodnika Sodišče ie mato odšlo ra posvetovanje ter ie obiavilo odločitev, da ne bo pripustijo niti sodnika za Avstrijo, niti za Češkoslovaško Ha«ie 20 iuliia s. V veliki dvorani mirovne palače so se danes opoldne pričele javne ustne razprave stalnega mednarodnega razsodišča o iuridični oodlasi nameravane avstriisko-nemške carinske uniie. Oc! Društva narodov predloženo vprašanje se ?ias:: »Ali bi se med Nemčijo in Avstrijo na podleži in v jamstvih načel protokola od 19 marca 1931 ustvarieno stanje nicmalo « členom 88. sainttcrmainske mirovne oo-zodbe in s prvim ženevskim protokolom oc! 4. oktobra 1922?« Pomeni nrednostenek ie bil zaključen že l iuliia. Pri razpravi sodeltule samo pet držav, namreč Nemčija. Avstrija. Franciia. Češkoslovaška in Italija. Vseh pet držav ie v svrho zaščite svojih interesov odposlalo svoje zastopnike. Ob 1030 se ie zaslišal klic: »La Cour!« (sodrii dvor) nakar so vsi prisotni vstali in so čiani sodišča stopili v dvorano ter zasedli svoia mesta, v sredini predsednik Japonec Adači. Po otvoritvi razprave ie povze! besedo avstrijski zastopnik prof. Hnuritmann ter ie izjavil med družim naslednje: »Sodišče bo izreklo svoje mnenje o tem. Otvoritev novega madžarskega parlamenta Vihar že takoj na prvi seji — Polnoštevilna udeležba novoizvoljenih poslancev — Milijard no posojilo Madžarski cujeta k zasedanju za jutri ob 12, da sliši« ta prestolni govor. Budimpešta, 20. julija č. Po informacijah na merodajnih mestih je zagotovljeno plasiranje madžarskih zakladnih bonov v \redno6ti 4 milijonov funtov (1.1 milijarde dinarjev). Trdi se, da so vsi boni že plaši« rani. Udeležene so tri finančne 6kupine, francoska, a>n gl eška=švicarsko^holandska, ki ji načehije Rotschild, ter sindikat ameri« ških bank National Citv Bank ter Stever in Comp. Emisija bo v nekaj dneh izpla. čana in bodo istočasno madžarske banke od« prle svoje blagajne. Za kontrolorja finančnega poslovanja je imenovan bivši finančni minister grof Telekvi. ki je pred dese« tirni leti poklical Karla Habsburškega na Madžarsko. Budimpešta, 20. julija, č* Madžarski par* ament se je danes sestal na 6vojo prvo sejo. Prisotnih je bilo skoro vseh 240 po* s'a,ncev. To je redka slika v madžarskem parlamentu, ki je trpel poslednji čas dos siedno na pomanjkanju kvoruma. Sejo ie otvoril kvestor dosedanjega parlamenta, ki je naprosil grofa Alberta Apponvija, da prevzame kot najstarejši predsedstvo. Grof Apponvi je nato pozdravil vse poslance. Socialisti so klicali med njegovim govo« rom: »Živela tajna volilna pravica!« Vladni poslanci so odgovarjali, tako da je bila že prva seja zelo viharna. Ob koncu svo* jega govora se je Appomvi spomnil tudi uspeha madžarskih letalcev, ki so preleteli Ocean. Nato je bil prečitan dekret regenta Horthvja, s katerim se obe zbornici sklis Kako gospodarijo v sovjetski Rusiji Zanimiva razkritja bivšega sovjetskega uradnika — Beda in pomanjkanje ruskega delavstva Par??:, 20. julija AA. V listu »Dernieres Nouvelles« objavlja nečak Dovgalevskega, ki se ni hotel na poziv ruske vlade vrniti v Rusijo, izčrpen članek o sovjetskem gospodarstvu. Med drugim pravi, da je še kot komisar v Ukrajini in na Kavkazu protestiral zoper sirovosti in nasilja, ki jih počno z narodom. Zato so ga poslali v inozemstvo, da bi jim ne bil v nadlego, še preden je odpotoval, pa je imel dve leti priliko mnogo videti. Videl je slabo gospodarstvo sovjetov. Opazoval je, da se živ-ljenske potrebščine (kakor jajca, meso in maslo) pošiljajo iz države, dočim delavci glodajo suh kruh in še tega dostikrat nimajo. V tovarnah so izdelovali drage kon-serve, ki so leta in leta ostale neprodane v skladišču in se kvarile, da so jih potem na odredbo sanitetne komisije morali vreči v morje. Bil je ogorčen nad odredbami sovjetov. po katerih so metali žito na tuja tržišča, da se proda za vsako ceno. Protestiral je tudi proti temu, da so se stvari prodajale po 40 rubljev, njih produkcija pa je stala 170 rubljev. Zaradi tega protesta so ga obdali s člani GPU. Zaradi teh razmer v sovjetski Rusiji se tudi ni hotel vrniti, ko ga je vlada poklicala. k Anglija proti ruskemu dumpingu L store v vozu ministrskega predsednika. Dr. BriininS se je zlssti razgovarial s francoskim finančnim ministrom Flandinom in proračunskim ministrom Pietriiem o proračunu Nemčje. Ministrski predsednik Lav*! je povabil v svoj voz k zajtrku dr. Briinin-ga. dr. Curtiusa, Grandija. Hvmansa. belgijskega finančnega ministra Frsnquija in svoje francoske ministrske kolege. Nadaljevanje v Londonu Ovacije londonskih množic evropskim državnikom — Otvoritev konference po Macdonaldu London, 20. julija, d. Pozornost vsega sveta je danes obrnjena na angleško prestolnico, kjer so se deloma že včeraj, v glavnem pa v toku današnjega dne zbrali zastopniki šestih velesil in Belgije, da nadaljujejo svoje razprave in posvetovanja o rešitvi najvažnejših mednarodnih problemov, o gospodarski krizi, ki vedno bolj tlači Evropo in ves svet, pred vsem pa o finančni pomoči Nemčiji. V vseh krogih priznavajo, da so pariški razgovori tako daleč razčistili položaj, da bo londonska konferenca brez dvoma rodila pozitivne uspehe. Konferenca, ki jo smatrajo skupno z včerajšnjimi pariškimi posvetovanji za najvažnejši dogodek povojne dobe, bo v bistvu nadaljevanje pariških razgovorov, ter bo trajala le nekaj dni. Na konferenci so zbrani vodilni držay-niki današnjega sveta. Anglijo zastopajo ministrski predsednik Macdonald, ki je obenem predsednik konference, zunanji minister Henderson in finančni minister Snowden. Francosko delegacijo tvorijo predsednik Laval ter ministri Briand, Flandin in Pietri, Nemčijo zastopata dr. Bruning in dr. Curtius. Zedinjene države zunanji minister Stimson in finančni minister Mellon, Italijo zunanji minister Grandi, Belgijo zunanji minister Hy-mans in finančni minister Franqui, Japonsko pa njen noslanik v Londonu. Angleška vlada je imels danes dopoldne dolgotrajno sejo, na kateri je razpravljala o podrobnostih konference ter o stališču, ki naj ga zavzame Anglija. Na seji je zunanji minister Henderson podal obširno poročilo o poteku razgovorov v Parizu. V londonskih krogih vlada zelo optimistično razpoloženje ter sodijo, da bo konferenca po sestanku nemških in francoskih državnikov v Parizu, ki je mnogo koristil medsebojnemu zbližanju, potekala gladko ter končala v znamenju sporazuma. V glavnem bo konferenca razpravljala o naslednjih točkah: 1. razmerje med Hoovrovim in Youngovim načrtom. 2. vprašanje dolgoročnih kreditov za Nemčijo, 3. vprašanje finančne podpore malim državam, zlasti onim na jugovzhodu Evrope, ki so finančno zelo prizadete vsled Hoovrovega moratorija. Otvoritvena seja se je pričela ob 18.30 v prostorih ministrskega predsedstva v poslanski zbornici. Prihod ministrskega vlaka London, 20. julija s. Se nikoli kolodvor Viktoria v Londonu ni nudil take slike, kakor danes pri prihodu ministrskega vlaka iz Pariza ob 17.15. 2e pol ure pred prihodom vlaka so prispeli na kolodvor člani diplomatskega zbora ter oficitflni zastopniki Anglije, med njimi ministrski predsednik Macdonald in zunanji minister Henderson, ki se je bil že snoči vrnil iz Pariza. Velikanska množica je postajala vedno večja in je končno zatrpala ceste, ki vodijo do kolodvora. Ko je vlak prispel na kolodvor, sta angleška državnika Macdonald in Henderson s prisrčnim stiskom rok pozdravila najprej svoje francoske in nemSke kolege, nato pa" drage ministre. Ob navdušenih vzklikih ogromne množice so se nato avtomobili posameznih dcTega-cij odpeljali v razne hotele. Francoska delegacija bo stanovala x Carltgn^hotf&i. kjer bosta, kar se splošno opaža, stanovali tudi nemška in belgijska delegacija. Delegati so se takoj podali v svoje prostore, da se pripravijo za otvoritveno sejo konference, ki se je pričela v spodnji zbornici v vladnih apartmanih. Potek otvoritvene seje London, 20. julija. AA. Eno uro po prihodu na postajo Victoria so francoski, nemški, italijanski in belgnjski delegati odšli v prostore ministrskega predsednika v spodnji zbornici, kjer se je ob 6.30 sestala konferenca, ki bo razpravljala o finančnem in gospodarskem položaju v Nemčiji. Sejo je otvoril ministrski predsednik Macdonald, ki je očrtal vzroke nemške gospodarske in finančne krijze in važnost naloge konference. Po njegovem govoru je poročal ministrski predsednik Laval o pariških razgovorih in obrazložil duh, v katerem so se vodila pogajanja med francoskimi iin nemškimi ministri. Nato je pojasnil stališče Francije in dejal, da upa v lojalno sodelovanje med Francijo in Nemčjio in v obnovitev medsebojnega zaupanja sveta. Nemški kancelar dr. Briining Je ponovno poudaril pripravljenost do sodelovanja in se zahvalil za priložnost za pariške razgovore. Poročal je dalje o finančnem položaju v Nemčiji in o odredbah nemške urZa« ve, da premaga te težkoče. Končno je poudaril potreoo, da se Nemčiji pomaga, da olajša svoj položaj. Nato so razpravljali o dnevnem redn, nakar so sejo odgodili no jutri zjutraj. Vršila se bo v zunanjem ministrstvu. Optimizem angleške javnosti London, 20. julija. AA. Tukajšnji aouio poučeni krogi so zelo optimistični gleda uspeha londonske konference. Menijo, da so pariški razgovori precej razčistili položaj. Henderson je zastopnikom časopisja dejal, da so prijateljski razgovori, ki jih jo v Parizu imel s Stimsonom in s francoskimi ministri mnogo pripologli k medsebojnemu razumevanju. Minister je dajle poudaril veliko važnost poseta nemških ministrov v Tarizu. Francosko-nemško zbli-žanje je po njegovem mnenju zelo koristilo pripravljalnemu delu za londonsko konferenco. Končno je dejal, da upa na ugoden uspeh te konference. Tudi angleško časopisje je v splošnem zelo optimistično tako glede pariških uspehov kakor glede poteka londonske konference. česa se nadelajo Nemci Berlin, 20. julija, s. Na podlagi poročil iz Pariza menijo v Berlinu, da se je prvotno v Londonu nameravalo realizirati takojšnjo pomoč za Nemčijo z rediftontom emisijskih bank nemški državni banki in da se je kasneje nameravalo iznremenitt ta razmeroma dragi kredit v obliko no so« jila. Sedaj pa so očividno prešli na drugo "•ostopanje in sicer do odgoditve nemško francosko nolitičneffa snorazuma. dokler problem velikega dolgoročnega posojila ne bo postal aktualen. Za sedaj bi se razpravljalo le o rediskontnem kreditu emisijskih bank nemški državni banki. Ta takojšnja pomoč bi bil torej pravi tema v JLojodpiut < Nova trgovinska pogodba z Avstrijo Avstrija nam daje ugodnostne kontingente za govedo ln svinje ter preferenco za pšenico — Pogodba velja za lleto — Izpremembe Jngoslovenskih pogodbenih sarin V soboto so bila na Dunaju končana po- gaianja za revizijo avstrijsko - jugoslovenske trgovinske pogodbe- Nova pogodba ie od obeh delegacij parafirana in so niene tarifne določbe na podlagi izmenjave not med avstrijsko in jugoslovensko vlado stopile že v nedeljo v veljavo (istočasno stopila v veljavo tudi avstrijsko - madžarska pogodba). Jusroslovenske carinarnice so v ponedeljek uporabljale že spremenjena tarifne postavke. Kakor znano, je Avstrija za 1. julij odpovedala doslej veljavno pogodbo iz I. 1923. (z naknadnim sporazumom iz 1. 1928.). Pogajanja pa so se zavlekla, tako da je bilo potrebno dvakrat s provizorijem podaljšati veljavnost stare pogodbe (z nekaterimi »premembami). Od sklenitve pogodbe v 1. 1925. je Avstrija izdala 5 carinskih novel, s katerima je uvedla znatno povišane zaščitne carine, zlasti agrarne. Da bi mogla uveljaviti te carine, ki so bile v pogodbah večinoma vezane, je Avstrija odpovedala pogodbi tudi Madžarski in Češkoslovaški. Spričo izrazite agrarno - zaščitne tendence avstrijske trgovinske politike, je bilo vnaprej jasno, da bodo pogajanja zelo težavna. V času, ko je Avstrija izdala o carinskih rovel, je naša država obdržala svojo staro carinsko tarifo in ni poviševala ca-r;n, ki bi v večji meri tangirale avstrijski i 7 v oz. Nasprotno, številne carinske oos*avke smo v tem času na podlagi pogodb z drugimi državami znižali, kar je zaradi klavzule o največjih ugodnostih prišlo v prid tmh avstrijskemu izvozu. Ker so se zaradt agrarno - zaščitne politike Avstrije poslabšali pogoji za naš izvoz, je morala naša delegacija stremeti za tem, da se vsaj izravna naša bilanca s to državo: zato ie morala zahtevati revizijo onih naših pogodbenih carin, ki so doslej dajale ugodnosti predvsem avstrijskemu izvozu. Istočasno pa jo riorala naša delegacija skrbeti za to, da sr* vsaj kolikor je to pri danih razmerah mogoče. zasigura naš izvoz v onih predmetih, ki jih mora Avstrija uvažati. Vsebina pogodbe Po parafiranem pogodbenem načrtu ostane splošni del pogodbe iz 1. 1925. nespremenjen v veljavi. Le zaključni protokol je »topolnjen t pogledn naših kočevskih kro-snjarjev, ki so imeli doslej pri izvajanju svoje obrti v Avstriji težkoče. Krošnjarjem iz kočevskega, logaškega, novomeškega in ernomeljskega sreza, ki prodajajo izdelke c; rini a če lesne obrti in južno sadje, je dovoljeno krošnjarenie v Avstriji pod enakimi pogoji, kakor veljajo za domače krošnja rje. Njihove izkaznice se bodo v vsakem avstrijskem srezu vidirale brezplačno. Krošnjarji smejo s seboj nositi tudi materiial in pol-fabrikate za popravljanje poškodovanih predmetov. Nadalje se dodajo zaključnemu protokolu tudi določbe glede postopanja pri preračunavanju sedanjih avstrijskih carin iz zlatih kron v zlate šilinge, za primer, da se avstrijska tarifa preuredi na šilinge, in nove določbe glede trajanja pogodbe. Nova p»-godba stopi v veljavo 19. julija t. 1. in Oftane v veljavi do 30. junija 1932, torej eno leto. Ce ne bo pogodba od ene ali druge strani odpovedana 3 mesece pred potekom, velja naprej in se potem lahko vsak čas odpove na 3 mesece. Ugodnostni kontingenti V tarifnem delu pogodbe, ki je zelo obsežen, so številne dosedanje pogodbene carine ostale nespremenjene. Glede našega izvoza v Avstrijo je predvsem omeniti ugodnostni kontingent za .govejo živino in mesne svinje in določbe glede preference za žito. Za govejo klavno živino nam jc Avstrija priznala kontingent od 10.000 glav po ugodnostni carini od 9 zlatih kron za 100 kg (doslej je znašala pogodbena carina 8.50. od-Tiosno 10 zlatih kron). Pri uvozu nreko tega kontingenta bo veljala znatno višja avstrijska avtonomna carina. Za govejo delovno živino znaša nova pogodbena carina 70 zl-krou od komada (doslej 50 zl. kron), za mlado živino oO zl. kron (45) in za teleta 8 zl. kron od komada (4). Drugi ugodnostni kontingent smo dobili 7a lahke svinje od 40—150 kg. in sicer v višini 21.000 komadov po carini od 18 zlatih kron za 10o kg. Svinje preko 150 kg so proste. Doslej je veljala carinska prostost za svinje, težke preko 110 kg, dočim je za lahke svinje pod 110 kg veljala ista carina od 18 zlatih kron, kakor velja sedaj samo za kontingent. Lahke svinie, ki se bodo izvažale preko kontingenta, bodo podvržene avtonomni carini od 45 zlatih kron. Glede uporabe teh kontingentov bo potreben še sporazum ,med našimi in avstrijskimi interesenti, tako glede časovne razdelitve, kakor glede na potrebo ohranitve stabilnosti cen na avstrijskem trgu. Če ne bo prišlo do sporazuma med privatnimi Interesenti, bosta podrobnosti glede izrabe kontingentov določili obe vladi sporazumno Preferenca za pšenico Važne so zlasti tudi one določbe pogodbe, v katerih nam Avstrija daje odkrito preferenco za pšenico. Avstrija se je v pogodbi obvezala, da bo za 500.0IK) stoto r naše pšenice računala le carino, ki bo za 3-20 zl. kron nižja od vsakokrat splošno veljavne carine (sedaj znaša carina 10 zlatih kron lu bi preferenčna carina znašala torej 6.80 zl. kron). Ta določba pa bo stopila šelc v veljavo, čim bodo na to izjemo od klavzule o največjih ugodnostih pristale vse one države, ki uživajo v prometu z Avstrijo največje ugodnosti. Avstrijska vlada se je v pogodbi obvezala, da bo nemudoma zahtevala od teh držav pristanek Če pa te preference ne bi bilo mogoče uveljaviti, mora Avstrija takoj stopiti z našo državo v r;ova pogajanja zaradi drugačne ureditve vprašanja uvoza jugoslovenske pšenico. Od ostalih novih avstrijskih pogodbenih carin ie omeriiti carino na moko in zdroh od pšenice, ki je določena sedaj v obliki dodatka od 3.30 zl. kron k carini za -00 kg pšenice. Nadalje naj omenimo še naslednje pogodbene carine: na namizno sadje, in sicer: češnje 5 zlatih kron, jabolka, hruške, marelice 5 zlatih kron, breskve 8 zl. kron, na običajna jabolka od 1. julija do 15. novembra 2 zl. kroni, od 15. novembra do 15. decembra 3 zl. krone in od 15. dacem-bra naprej 5 zlatih kron. Sveže slive so carine proste, prav tako hmelj (doslej 20 zlatilt kron.) Carina na suhe gobe znaša 1» zlatih kron, na mast 30, na slanino 22, na slivovko do 50 % 75 zl- kron, na salamo in kranjske klobase G0 zl. kron, na sita z leseno rešetko 25 zl. kron, pri premeru pteko 40 cm 30 zl. kron, na suho robo iz mehke ga lesa 8 zl. kron, na zobotrebce 6 'blatih kron. na kroparske žeblje 14 zl. kron in na žeblje za čevlje, ročno kovane 21 zfatih kron. Carine prost je uvoz bučnega olja, t»-nina in ekstraktov za strojenje ter kalcijevega cianamida. > Nove Jugoslovenske pogodbene carine V tarifnem delu, ki se nanaša na jugoslovenske pogodbene carine, so številne postavke v primeru s staro pogodbo povišane. Važne so naslednje nove pogodbene carine (v oklepajih dosedanje): tarifna post. 138/2: gorčica 5:j zl. kror. (30); tar. post. 356 4 denarnice za drobiž od tkanine z žel zapiiačem, nova postavka 500 zl. Din; tar. post. 367: dežniki, solnčniki a) svileni ali polsvileni s finim držajem 6 zl. Din (6); b) z okrašenim držajem 6 Din (5); običajni 4 50 al. Din (3 50); tar. post. 422: deli zabojev za razpošiljanje sliv: se ukine vezava in stopi v veljavo avtonomna carina od 10 zlatih Din (3.40); tar. post. 431: letve za pohištvo, profilirane 110 (90), z instr ukcija-mi 130 (100), jx>litirane ali barvane 1.% (100): tar. post- 424: oklenien les (Soerrliolz): avton. carina 15 zl. kron (10); tar. oost 432: leseno oohištvo 200. 300. 360 zl. D'n (75. 110. 200): tari. nos t 435: siro-' va lesena traifsmisiiska kolesa in lesene škatlie 120 (50). lužena. lakirana 240 (50): tar. št. 441 celuloza: se ukine vezava: tar. št. 444: panir za zaviiaive 15 (14): tar. post. 447: svileni oarir 50 (40): tar- št. 543: železne osovine 30 (37): tar. št. 544: bati. k bdiva nad 1 kz 28 (25): nod 1 ke 40 (35): tar. št. 546: lopate motike. krampi neobdelani 30 (27). crablie 35 (27). obdelani 37 odti. 45 (32): tar. št. 554: vilaki. matice: r»reko 14 mm 30. 7—14 mm 40. do 7 mm 70 (doslei 30 in 70): tar. št. 556: okovje za okna: 45 (40): tar. št. 5S4: izdelki od kovneea železa: la 25 (22). 1b 30 (27) 1c 35 (32). Id 45 (36) 2a 35 (32). 2b 40 (37) 2c 50 (42) in 2d 70 (55): tar. št 637: izdelki iz bakra 2b 200 (170). 3b 250 (210): tar-št. 667: elektr. svetilke 400 ( 330). Bolgarski četaši zopet silijo preko meje Spopad naših orožnikov s štirimi sumljivimi neznanci — Dva neznanca sta bila v borbi ubita, dva pa sta pobegnila Beograd, 20. julija. AA. Snoči okoli 22. je trčila ob bolgarski meji ne daleč vasi Prevalice naša patrulja na 4 ne- znane oborožene osebe. Ko je patrulja neznance pozvala, naj se ustavijo, so neznanci otvorili ogeni na našo patruljo. Patrulja je odgovorila s streli. V borbi sta bili dve osebi ubiti, ostali dve pa sta pobegnili proti bolgarski meii. Pri ubitih so našli dva nahrbtnika, 2 puški, eno bombo, en revolver, pasova z naboji za puške, 10 re vol verski h nabojev. V nahrbtnikih pa je bila hrana in sanitetni materijal. Preiskava se vodi na licu mesta. šahovska olimpijada v Pragi Praga, 20. julija, h. Včerai in danes do* poldne so se končale vee prekinjene partije razen dveh. V VII. kolu je presenetil če-hoslovak dr. Stalicka z lepo zmago nad It a s lijanom Hellmanom. Stanje je v VII, kolu: Češkoslovaška : Italija 3 in po! : nol, Pol.i« ska : Španija 2 in po' : 1 in pol, VIII. kolo: Italija : Francija 2 : 1 (1) IX. kolo: Šved* fka: Anglija 2 : 2. Danska : Rumunija 2 in po! : 1 in pol, Litva : Amerika 1 : 3. Jugoslavija : Norve§ka 3 in pol : pol. Dr. Vidmar je porazil Hanssena. dr. AstaloS pa je remiziral s Halsorsenom. Letonska : Španija©} : 0. Anglija : Švica 3 : 1. X. kolo: Anglija : Jugoslavija pol : 3 in pol. Dr. Astaloš je premagal yatesa. Rumuniia : Letonska 1 in po! : 2 in nol. Poljska : Danska 2 in pol : 1 in pol. Norveška : Litva 1 : 3. Španska : Madžarska 1 : 3, Nemčiia : Francija 3 : 0 (1), Italija : Švedska 1 : 3. Nizozem&ka : Avstrija 1 in pol : 2 in pol. Al. kolo: Jugoslavija : Italija 3 : 1. Kostič je remiziral z MonticeHijem. Amerika : Norveška 4 : 0. Litva : Anglija 2 in pol : 1 in pol, Letonska : Poljska 2 in pol : 1 in pol, Madžarska : Rumunija 3 : 1, Francija : Švica 1 in po! : 2 in pol. Danes popoldne se je odigralo .VII. ko!o z naslednjimi rezultati: Nizozemska • Ju* goslavija 1 : 1 (2). Kostič ie premagal Nta tebooma. Pire na je podlegel Vao den Bo. Rchu. Partiii Wenning : dr. Astaloš in Addicks : Konig bili prekinjeni. Rumuniia : Češkoslovaška pni ; 3 in pol. Dan* ska : Letonska 0 : 2 (2). Španija : Franci ia 1 : 1 (2). Nemčija : Švedska 1 in nol • 1 :n pol (1\ Anglija : Amerika pol:r>o' (3). Italija : Litva 0 : 1 (3), Švica : Avstrija 1 : 1. (2). Stanje po XII kolu je naslednje: Letonska 31 (2). Po!i.ska in Češkoslova* ška 28 in pol (2). Jugoslavija 28 (2) Nem«, člia 28 (1). Amerika 37 in po' 3). Avstrija 27 (2\ Madžarska 24 in nol (2). Anolra ?4 (3). Švedska 24 (1) Nizozemska 21 (2). Švica 20 in pol (3). FrancUa 19 (3). R">nu-nija 18 in pol m. La so ljudie odnesli na vse strani. Prav ta požar jasno kaže da bo potreba v Loški dolini v najkrajšem času pričeti "raduio modpruih vodnmkov. kj bodo va6i preskrbljevali z zadostno zdra« vo. pitno vodo. Ljudie so morali zadnji čas hoditi po pitno vodo pol ure in še dalje. Danes dopoldne sc jc zaradi silnega vetra botavila nova nevarnost, da začno goret? ostale po nočnem noža« ru obvarovane hiše Zato so b'li poklicani gasilci iz Cerknice in z Rakeka. Zidnje je na^aj prinelja! avtobus nodietia MilkOvič. Požrtvovalno se je izkazalo tudi avtobusno podjetje NVies^acher, ki ima progo Liub-ljana—Rake-k. Ko je bil sooči Rakek aiar* na pomoč z najnujnejšimi živili. Vsi trije peki so poslali nesrečnikom mno« go peciva, a trgovci in razna podjetja dru* ge potrebščine. Kako velikanska je bila nevarnost tudi za ostale vasi, kaže okolnost, da je danes po Starem trgu in celo v Ložu, ki je oddaljen pol ure od pogorišča, vse polno ogorkov slame, ki jo je gorečo nosi! veter na vse strani in so ljudje, ki so bili v ogromni množici zbrani pri Nadlesku, hiteli domov, da branijo svojo lastnino pred nevarnim elementom. Če ne bi bili gasilci tako neumorni in požrtvovalni, bi bila katastrofa še mnogo hujša. Gasilci iz oddaljenih krajev so drveli z brizgailnn* mi v divjem diru na pogorišče. Gasilcem z Blok jc pri povratku na cesti poginil lep konj. Človeških žrtev ni bilo, ker so bili še vsi prebivata" po koncu. Strašneiše bi bilo. če bi požar nastal pozno v noč. Pri gašenju je dobil hujše poškodbe gasilec Fajdiga. strojnik na parni žagi šnc« perške graščine, ki si je močno poškodoval desno nogo. Stranje pod Nanosom vpepeljene Rakek. 20. julija. Sinoči istočasno kakor v Nadlesku je nastal velik požar tudi na oni strani meje. Sprva so se širile najrazličnejše kombinacije o tem požaru, ki je moral biti velikanski, kajti silen odsev požara so dolgo časa v noč opazovali Rakovci. Dopoldne pa so prispele na Rakek prve vesti, da so pogorele Stranje pod Nanosom. Požar je do mala vpepelil vso vas, ki šteje okoli 28 hiš. Gašenje je moralo biti tudi tu zelo težavno, ker je zaradi silne suše manjkalo vode. Podrobnosti o tem požaru še niso znane. Začel je goreti tudi mlad borov gozd. ki so ga nekaj let pred vojno tam nasadili. Ministrski predsednik v Varaždinskih toplicah Beograd, 20. julija. AA. Predsednik ministrskega sveta in minister za notranje zadeve armiiski general Peter Živkovič ie odpotoval v Varaždinske toplice na zdravljenje, kjer bo ostal nekaj časa. Nevaren požar na Dunaju Dunaj, 20. julija, d. V nedeljo zjutraj, je pogorelo takozvano Roxy-gleda1išče v Brigittcnauu, ki sc je splošno nazivalo tudi brigitenavski orfej. 35 metrov dolgo in 22 metrov široko poslopje, zgrajeno večinoma iz lesa. je pogorelo do tal. Pri gašenju se je 15 gasilcev več ali manj budo poškodovalo. Kako je ogenj nastal, še ni pojasnjeno. Obstojala je velika nevarnost, da se ogenj razširi na sosednja poslopja, kar bi lahko postalo katastrofalno. Elementarne katastrofe v Ameriki Newyork, 20. julija, č. Iz Mehike javljajo o mnogih katastrofah. Potresi in po« vodnji se vrstijo v celih pokrajinah. Ker so narasli hudourniki, je več mest pod vodo. Število žrtev še ni znano. Cerkev se je porušila Lizbona, 20. julija, g. Karmelttska cerkev v Loandi v koloniji Angola se je med službo božjo zrušila. 25 oseb je bilo ubitih, nad 200 pa je težko ali lahko ranjenih. Poskušen samomor Celjanke v Zagrebu Zagreb, 20. julija č. V Radišini ulici 3 se je poskušala davi zastrupiti 20-letna služkinja Marija Centrič iz Celja. Odprla je pipo plinske cevi v svoji sobici ter legla v posteljo, čakajoč smrti. Pravočasno pa so dekle rešili in jo odpeljali v bolnišnico. Centričeva je šele pred kratkim prišla v Zagreb in trdi gospodinja, da je bila zelo marljiva, a vedno nekam otožna. Ogorčeni ribiči in kandidatinja smrti Osijek, 20. julija d. Davi je neko 18-letno dekle, uslužbeno v Hrvatskem domu, skočilo v Dravo. Ribiči pa so jo izvlekli iz vode in jo pošteno pretepli, čemu je storila to obupno dejanje, ni znano. Bernard Shaw na potu v Rusijo London, 20. julija AA. Bernard Shaw je odpotoval v Rusijo, kjer ostane dalje časa. Angleški dramatik želi spoznata »deželo brez kapitalističnega gospodarstva«. Vremenska nanoved Zagrebška vremenska napoved sa danes: Nestalno vreme, poslabšanje verjetno, oblačnost večja, prehodno deževje. — Si-tnacija včerajšnjega dne: Področje naše države je prišlo zopet pod vpliv nižjega pritiska, to je sekundarne depresije, ki je prišla z Oceana. Povzročila je dvig temperature, ki pa verjetno ne bo ostal stalen. Barometerski pritisk je v splošnem padel za 3 do 6.5 največ v centralnih in vzhodnih krajih. Jutranie temperature so samo lokalno v srednji Hrvatski in v južnih krajih nekaj padle, sicer pa so večinoma porasle za 1 do 6 stopinj. Dunajska vremenska napoved za torek: Najprej še nejasno in dež, v enem ali dveh dneh ponehanje padavin, toda le hladno* ljudje Smrt sedmosoka v valovih Ljutomer. 20. juHa. V soboto zrečer se ie razširila vest da ie v Sčavnici ori Pristavi utonil neki fant Sedmošoiec mariborske zmrnazije Franc štamoai iz Presike. srn tamlkaišnieza žm-oana Jakoba Štamoarja. ie na večer s svojim prijateljem. nekim dijakom iz Ormoža, odšel k Rižnarievemu miinu v Pristavo, da bi se v Sčavnici okop a J. Omenjeni mlin ie < letos na nomlad do zoret o čemer smo že poročali. Dijaka sta plavala oo etobcfld vodi nad ra tvorna co. Nenadno je Stemraar. ki i« bi oreoej dober plavač. ookircal tovariša, nad mu pomaza. Stamoar se ie že potapljal. Tovariš ie šolava! do njeza In m dvakrat, dviznil na oovršie, vendar ea m mozel rešiti. ker ie sam bH preslab. Zato ie splaval na suho in začel klicati na pomoč. Prihiteli so sosedi, pred vsemi mlinar sam. m oo-teznili Starrroaria iz vode. •^eodar je bSa vsaka pomoč zaman, ker je bd. nesrečnik ležal že kake pol ure r vodi. Sodijo, da ie Stamoaria priM srčni kr€. saj i* imel nekoliko slabo sroe. FVrcrreb nesrečneža 20i!etnesra miademča. ki ie b9 marBš^v dnak. se je vršil danes v oonede-Jtefk. Vsa okolica sočustvuje J bodo prizadeto rodbino. Žrtev sirovega pretepa ► Rimske Tooflce. 20. V soboto okroz 14. so dobili delavca t tovarni oodpetnikov na GračnkS, pri Kfur-sfkih Toplicah običajno sobotno mezdo. Takoi po prejemu denaria se ie z dnnrinfi vračal iz tovarne dorooiv tndi delavec in posestniški sin 231etni Karel Gabršek. Med potio na se ie z maibno družbo zzlasil v Maicenov^r eostiini na Gračnkn. Tam Je potem poprvaJ. dokler se ni že precej orw-janii nakar ie okrog 22. ponoči krenil v spremstvu posestniškega sina Rebova oroti domu. Rebov m Gabršček sta si bila že stara nepriaifeefia. Zato i«« sedaj Rebov sklenil da obračuna z Gabrškotn. Dasirav-no sta se že iz starega sovraštva zledaJa po strani, iu ie vendar na ta večer, ko sta se sestala v zosrtitt. na videz zopet sprijaznilo vimo. da sta se potem skupno vračala domov. ^ Ko pa sta t>ri51a do ozke soteske, vodeče preko strme za klanca, m že dospela do vrha. se ie pričelo med nitma ostro prerekanje. V početiku sta se obdelovala z besedami, nato pa je R^boj'. ki je nosit koš. na tovor i en s praznim sodom. odJožM breme in skočil v Gabrška. Pričel za ie neusmiljeno obdela vati. Gabršek se je fe-kušal brandifi. vendaT se ra mozel. ker Je bi'? Rebov močnejši od nieza. ŠJvj £.\N1 (i-Ni CLvVi S' ^^smm^m-m*®------------ " Edina slovenska tedenska revi]a »Življenje in svet«. — Posamezna številka 2.— Din. Odbor in trije še živeči ustanovitelji metliškega gas. društva. Od leve na desno sede: Okom Anton, st, župni In društveni načelnik VVeiss Franc; Barbič Franc in štupar Jože st. Zadaj stoje: Špan Franc, župni revizor; Lapajnar I., najstarejši ljubljanski gasilec, Rajmer A., župni podnačelnik in društveni podnačelnik Malešič Ivan. Panihida pod Vršičem Julijska nedelja v naših Alpah. V skriv-rostno kraljestvo Trente se vije ruska ce« sta via crucis. Razor, Prisojnik, Škrlatica so v razkošnem solncu: vrhovi so beli ka« kor ko6ti, snežišča in solnčna mesta dobi« vajo vijoličast nadih. Zelenilo smrekovih gozdov in trava na pašnikih kaže poletno nasičenost. Obrnilo se je leto; kakor da bi drevje slutilo to skrivnosit, 6e vidi. Odne« kod se oujejo zvonci. Leno se gibljejo kra« ve med grmičevjem in muli jo travo. Motiv iz Segantinija. Ne veš, kaj te bolj opaja: solnce ali vonj planin, značilen vonj, ki ga vsrkavaš z nozdrvi in s srcem. _ Sredi te planinske monumentalnosti tiha, nenavadna idila: Majhna kapelica blizu ruske ceste, nedaleč od Vršiča, z dvema bi« zantinskima 6tolpičema. e 6tenami, ki so pokrite z drevesno skorjo. Znotraj altar z ruskimi ikonami. Vse, kar vidiš, je majhno, preprosto, skromno. Kaže se. kakor bi bilo po nekem čudežu zašlo v kraj planinskih vil. Zdi se ti kot uresničenje težke, motne sanje. To je kapelica ruskih vojnih ujetnikov, ki so med svetovno vojno gradili cesto na Vršič, krvaveli od napora, omahovali od lakote, umirali od trpljenja. Njihove kosti počivajo neznane in nemotene v varnem zavetju planinskih trat iu gozdov. Naše tra« ve, kadar dihne vanje severni veter, jim še« peče o ruskih stepah, o daljni domovini. Ta kapelica je po svojem izvoru in značaju edinstvena v Evropi. Svojevrsten spomenik svetovne rcfnec priča dogodka*, ki so razpršili Ruse po vsem svetu in ki več kot milijon njihovih ljudi zadržujejo iz« ven domovine. Morda bi ta drobni sporne« nik ruskih muk in ljubezni do pravoslavne domovine izginil v bujni delavnici planin« ske prirode. Razpadla bi iz 6korje nareje« na simbolna podoba Rusije ob cesti v Tren« to. Zarasle b{ jo trave, kakor so zarasle toliko strelskih jarkov io vojnih grobov. Polkovnik Tkačev, ki je prehodil in pre« plezal skoraj vse vrhove naših Alp, je odkril to kapelico L 1924., malo pred njenim razpadom. Zdaj ji je Ruska Matica po poseb« nem prizadevanju profesorja Bilimoviča in njegove rajne gospe posvetila svojo skrb. V Kranjski gori je dobila vnetega zaščitnika v notarju drju. Grašiou, ki je mnogo žrtvo« val, da se ta svojevrstni spomenik svetovne vojne obvaruje pred »zobom časa«. Obno* vili so jo, dali ji trdnejšo podlago in trpež-nejšo streho, zanesli vanjo vse polno drob* nih spominov na pravoslavno Rusijo. V nje« nem tihem svetišču ni samo še enega: ru« eke prsti, koščka domače grude... Zato pa je »Ruska Maitica« ta svet kupila, po« stala lastnica 10.000 štiri jaških metrov slo« venske zemlje. Tu nameravajo zasaditi park in tako zapustiti trajen znak hvaležnosti do naše g ost oljarn e dežele Zazvonil je zvonec Okoli kapele, ki je vsa v solncu, se je zbrala številna ruska ko* lonija iz Ljubljane, pomešana z mnogimi domačini, ljubljanskimi turisti in celo z nekaterimi tujci-letoviščarji. Cerkvica je okrašena e planinskim cvetjem. Edini ob« ?aco«aoi grob —. grofe Neznanega vojaka ob Domače vesti * Izpremembe v državni shižbi. Z odlokom banske uprave dravske banovine sta premeščena podnarednika policijskih agen-tov Rudolf Bradač in Josip Batištuta od mestme policije v Celju k sreskemu načelstvu istotam; Matija Cuk od mestne policije v Celju k uprav* policije v Liubliam: pisarniški uradnik Vinko Danilo od mestne policije v Celju k upravi policije v Ljubliani; uradniški pripravnik Jakob Goriup ie imenovan za arhivskega uradnika pri sreskem načelstvu v Novem mestu, uradniški pripravnik Josip Hrsra za arhivsKega uradnika Prt sreskem načelstvu v Smariu Pri Jeišah: uradniški pripravnik Martin Podkrižmk za arhivskega uradnika ori sreskem načelstvu v Kranju: uradniški pri-dravnik Vinko Toplak za arhivskega uradnika pri banski upravi v Ljubljani, uradniška pripravnica Mihaela Vogel - Banovec za arhivsko uradnico ori banski upravi v Ljubljani. Inženier Adolf Šoberl ie oostav-lien za uradniškega pripravnika ori tehničnem razdelku sreskega načelstva v Mariboru. . . * Razpis službe sanitetnega referenta. Pri sreskem načelstvu v Metliki je razpisana služba sanitetnega referenta s predpisanimi prejemki po uradniškem zakonu. Opremljene prošnje naj se oredlože neposredno ministrstvu-za sociiatao noditiko m narodno zdravje, sanitetni oddelek, najkasneje do 30. t m. Kandidati v državni službi nai predlože prošnje po predpostavljenem oblast vu. * Poučna ekskurzija učiteljev lz ljubljanskega merkantilnega tečaia. V oetek so pohiteli na Vrhniko učitelji iz dravske banovine, ki obiskujejo v Ljubliani enomesečni merkamtilni tečaj. Ekskurzijo 40 gospodov in dam. sta vodila profesorja e. Modic in g. Lojze Hofbauer. ves met oa je aranžiral naš šolski upravitelj g. Fonze Završnik. ki tudi pohaja tečaj. Izletniki so se poklonili oo prihodu na Vrhniko mano m Ivana Cankarja; na njegov spomenik je po-ložil s kratkim nagovorom kito cvetja učitelj z. Jože Župančič. Zatem 5e odšla družba Na Klanec v hišo. kamor so potožile rojenice velikega pisatelja v zibelko. Po vpisu v spominsko knjigo, ki io je pred leti darovalo Ljubljansko učiteljsko društvo. so ekskurzisti odšli na ogled cerkve ori Sv. Trojici, zatem pa si ogledali več podjetij. Produkcijo mlečnih izdelkov jim ie razložil z. Teršar. ki je povabil družbo v Mlekarsko zadrugo. Aranžer g Završnik ie v družbi Vrhničanov povedel izletnike k Močilniku. kjer jih je sprejel v otvorieni okrepčevalnici domačin - umetnik na kro-matečni harmoniki. Po okrepčiliu so si ogledali še naravne krasote ponikovalnic na Markah. nato pa so v Lenarčdčevi tovarni ra Verdu sooznaln vzorno lesno industrijo j ti znamenito tovarno parketov. Šef lesne industrije ie uvedel ekskurziste v poslova-nie lesne industrije, tolmači vzroke lesne krize, nato pa so izdelali nekaj praktičnih zadatkov iz lesne stroke, ki ie tudi eden predmetov v merkantilnem tečaju. Ob razgledu tovarniških fabrikatov je zlasti ugajala garnitura parketov za novo sarajevsko sinagogo. Potem so si izletniki ogledali še razne verdske zanimivosti, med drugim 3eoo urejen vrt industrijca g. Lenarčiča in nekatere vzorne kmetije; kjer jim je predaval g. Medved o živinorejskih voTaša-Tiiih, zlasti oa o reji svinj. Z nočnim Vlakom se je vrnila ekskurzija z verdskega kolodvora v Ljubljano. Med tečajem bodo tečajniki pohiteli še na več poučnih ekskurzij. . ... + Podružnica SLD v Ribnici ie preložila prireditev svoie zabave zaradi proslave 100 letnice rojstva Frana Levstika od 26. t m. na 16. avgust Kdor se hoče resnično lovsko zabavati, naj poseti 16. avgusta to pravo ribniško prireditev. + Mednarodni! kongre« srednješolskih profesorjev. V petek se ie v Parizu na Sorbonni svečano otvoril mednarodni kongres srednješolskih profesoriev pod pokroviteljstvom francoskega prosvetnega ministra. Društvo jugoslovenskih srednješolskih profesorjev zastopajo na kongres« delegati prof. Dietne. Kadivoje Kneževič. Nedič in dr. Pavel Breznik. Na kongresu je zastopanih sedem in dvajset narodov. * Mednarodni kongres esperantistov. Jtisosi o venska esoerantska društva orire-de s sodelovanjem »Putnika« v dneh 30. t m. do 10. avgusta veliko ekskurzijo na mednarodni kongres esperantistov v Rra-kovu. Priiave se sprejemajo v vseh bile-tarnicah družbe »Putnika« do 25. t m + Triglavani! V nedeljo 26. t. m. bo v Velikih Laščah proslava 100 letnice rojstva Frana Levstika, katere se udeležimo s praporom. Obenem bo isto tam naš počitniški sestanek. Dolžnost je. da se proslave udeležimo v čim večjem številu. V Velike Lašče uredimo okrog 9. dopoldne. Vožnja četrtinska. Vzemite društvene trakove s se-boi! Odbor zagrebškega »Triglava« * Oblastni odbor Narodne Odbrane v LitiMiani je bil dosedai edina organizacija Narodne Odbrane na ozemlju bivše ljubljanske oblasti. Da se delovanje organizacije razširi in (poglobi, ie oblastni odbor razposlal raznim nacionalnim delavcem vabilo za vstop v organizacijo. Odziv ie bil zelo časten in bo zaradi tega v kratkem osnovana mestna organizacija v Ljubliani kot prva krajevna organizacija. Njej bodo sledile druge. * Savinjska podružnica TK Skale poziva svoie člane, da se udeleže p^ranega izleta ra Ojstrico dne 26. t m., ki bo zvezan z otvoritvijo skalaške Lučke koče. Skupen odhod bo ob 7 zvečer iz Luč. Vremensko poročilo Meteorološkeza zavoda v LJubHanl dne 20. iuffiia 1931. Številke za označbo kraia pomenijo: 1. čas opazovanja. 2. stanje barometra. 3. temperatura. 4. relativna vlaga v 5 smer in brzina vetra. 6. oblačnost 1—10. 7. vrsta padavin, padavine v mm. — Temperatura: Prve številke pomenijo najvišjo, druge najnižjo. Liubliiiana: 7 754.1. 19.8. 78. tiho. 10. —. —: Maribor: 7. 754.4. 18.8. 76 tiho. 10. —. —: Zagreb: 7. 754.8. 21.3. 73. El. 8. —. —: Beograd: 7. 755.6. 19.2. 48. tiho. 6. — —; Saravejo: 7. 756.4. 22.0. 57. tiho. 0. —. —: Skoptfe: 7. 759.4. 22.9. 50. tiho. 0. —. —. Temperatura: Liubliana 22.4. 17.2. Maribor 26.7. 15.3: Ziagreb 32.6. 18.4: Beograd 33.1. 20.3: Sarajevo 34.7,- 15.2: Skoolje 32.8. 15-3. Solnce vzhaia ob 4.31. zabafa ob 19.41. Luna vzhaja ob 10.25. zahaja ob 22.26. * Novi grobovi. Pogreb pokojne gospe Kristine Bayerjeve bo danes ob pol 16. in ne ob 16.30, kakor je bilo včeraj pomotno javljeno v »Slov. Narodne. — V ljubljanski bolnici je umrla ga. Marjeta Videničeva, soproga železniškega poduradmika. Pogreb bo danes ob pol 17. iz bolnice k Božjemu grobu. _ V celjski javni bolnici sta umrli 481etna dninarica Katarina Tifengraberje-va od Sv. Ruperta nad Laškim in 3©Ietna šivilja Marija Selačeva i® Celja. — Pokoj-nicam blag spomin, žalujočim naše sožalje! + Sadna trgovina na Murskem ooliu. Iz Ljutomera nam pišejo: Trgovci s sadjem so pričeli nakupovati prva rana jabolka, in sicer beličnik in prižasti astrahan. Plačujejo jabolka po kakovosti od 1.50 do 2 Din za kg. Igrava trgovina pa se bo razmahnila šele sredi avgusta. * Smrt uglednega Dalmatinca. V Sp&tu je v petek ponoči v starosti 74 let umrl g. Josip Tonoič. ki je v mladih letih bil' več let urednik dobro znanega glasila dalmatinskih Hrvatov, zadarskega »Narodnega lista«. Pozneje se je posvetil upravni službi ter je dosegel čast pod na mestnik a Dalmacije. * Ostanki starodavne cerkve ori KHso. Na področju dalmatinske občine Klis so odkrili te dni ostanke starodavne oerkve te 11. stoletja. Občina ie dovolila, da se tamkajšnja cesta preloži in se tako omogočilo nadaljnja izkopavanja. * K avtobomilski nesreči g. Scnfitta so nam poslali tole pojasnilo: »G. Werner Schutt, veleposestnik in trgovec iz Berlina, sedaj stanujoč v hotelu »Central« na Bledu, se je ponesrečil 12. t. m. z avtomobilom na potii Kranj—Naklo proti Bledu. Pri tem je dobil lažje poškodbe na glavi in si je zlomil levo roko. Njegova soproga ga. Ana je dobila malenkostne poškodbe na desni nogi. Dve hčerki pa sta ostali nepoškodovani- Pač pa se je avto popolnoma razbil. Obe hčerki sta se nato odpeljali na Bled v hotel »Central«, kjer so bile sobe že naročene, dočim sta bila g. in ga Schutt prepeljana v ljubljansko bolnico, ki sta jo pa že zapustila v ponedeljek 13. t. m. in sta prišla na Bled, kjer sta še sedaj, oziroma ostane vsa družina še nadalje na letovišču v hotelu »Central«. K temu pripominjamo, da vesti o nesreči niso mogle priti iz naših liisjov v nemške, ker so pisali nemški listi drugače. Sliko, ki ni bila prava, so prinesli najprej nemški listi jn smo jo dobili doposlano iz Berlina. Očividno se slika nanaša na kakega nemškega gospodarstvenika s sličnim imenom, zaradi česar je nastala zamenjava, in to že v Berlinu. * Tragedija beograjske rodbine. V soboto je v Beogradu umrla Lefla Alva. uradnica tamkajšnje Hiootekarne banke. Pretekli teden se je pripravljala za poroko. Sna-žila je rokavice z bencinom, ki se je nenadoma vnel. plamen oa ie objel tudi njeno obleko. Nezavestna se je zgrudila na tla. Očeta, ki je prihsitel na pomoč, ie zaradi razburjenja zadeta srčna kap. kateri je ne-srečni oče podlegel. Lela je bila prepeljana v bolnico, kier ie v soboto preminila. Površnike, obleke in vsa druga oblačila za gospode In deco nudi v največji izbiri tvrdka J. MAČEK, Ljubljana, Aleksandrova c. 12. *■ Avtomobilska nesreča ▼ Bosni. Iz Sarajeva poročajo o hudi avtomobilski nesreči ori Vlasenici. pri kateri se je ponesrečil bivši osebni tajnik ministra dr. Spahe g. Meho Šahi nagne. V svojem avtomobilu se je po opravkih vozil z odvetnikom VHada-nom Jokanovičem. Na nekem ovinku se ie nenadno pojavil kmetski voz. kateremu se je šofer hotel izogniti. Pri tem oa je avto zadel v obcestni drog in se prevrnil več metrov globoko v jarek. Šofer ie pri padcu odletel iz avtomobila in ie ostal nepoškodovan, odvetnik Jokanovič pa .ie bil hudo poškodovan in prepeljan v sarajevsko bolnico. * Planinska koča pogorela. Tako tfoneno- vana Miesiičeva planinska koča na Jaoeticu pri Samoboru ie te dni do tal pogorela- Ze poprej so neznana zlikovci odnesli skoro vse pohištvo, potem pa so jo menda nalašč zažgali. Koča ie bila zavarovana. + Avtomobilska nezgoda. Iz Rimskih Toplic nam pišejo: V petek zvečer se ie pozno v noč vračal proti Celju s svojim avtomobilom znamke »Tatra« znani trgovec s steklom g. Riauch iz Celja. Mudil se je menda v tukajšnjem kopališču in se še naito skupno z drugimi, ki so imela tudi svoja vozila. Vračal dtomov proti Celju. Mied poti o pa se mu .ie vozilo prevrnilo in se močno poškodovalo, da je bilo docela nerabno za nadaljmcio Vožnjo. Sreča v nesreči ie bila. da je ori nesreči ostal zoso-Rauch popolnoma nepoškodovan. Otroci povzročili požar. V slavonskem Valpovu je v soboto popoldne nastal_ požar. ki so ga povzročili otroci, igrajoči se v hlevu. Zakurili so v hlevu, potem oa zbežali. ko se ie požar naglo razširil Na pomoč so prihitela tri gasilska društva, katerim pa se ie le s hudo muko posrečilo omejiti požar. Pogorele so tri hiše in pripadajoča gospodarska poslopja in zaloea krme. žita in kuriva. * Avto le prevrnil voz v Savinjo. Na to našo vest nam ie poslal g. Franc šerbela H LSufoneza ob Savinji naslednic pojasnilo: »Ker se širijo vesti, da sem prevrnil z avtom voz s konjem v Savinjo, izjavljam naslednje: Vsakdo, ki se ie že vozil z avtom ve. da bi se občutilo ra avtomobila, ako bi z njim zadel v voz- Posebno bi moral to občutiti spremili e valeč, ki ie v tem primeru sedel na zadnjem delu avtomobila in pazil na tovor. Ker nihče teh. ki so se vozii z avtomobilom, ni občutil nikakega udarca, niti slišal krika voznika, je nemogoče. da bi povzročil moi avto nesrečo, ki se ie pripetila v Soteski med Letušem in Mozirjem, o kateri sem zvedel šele 5z časopisa. Nesrečo ie na.ibrž zakrivil voznik, ki ie imel olašliivega konja. Ce se le to zgodilo, ie bilo potem, ko ie bil avto že daleč, za kar pa šofer ne more odgovarjati * Kosrfanieviška Otevska pravda ored sodiščem. Na rojstni dan Nj. Vel. kralia 17. deoemfbra lani se ie vršila v Kostanjevici slovesna maša. Ob koncu maše ie cerkveni pevski zbor zapel pesem »Povsod Boga«. N5 se zapelfa nobena narodna himna. Pozne i e so mnogi kritizirati to postopanje. U te vZbwf9o nreceti negodovanja. Med kritiki ie izrekel tndi učitefla z. Burja, da se je oda »čukovska himna«. Ziaradi tega očitka so se čutila prizadeta gg. župnik Golob. pevec inž. Liker in zlasti organist Lav-rrh. ki so zagrozili s tožbami in zahtevali najprej 1000 Din. potem oa g. župnik 500 Din za oerkev sv. Miklavža, g. pevec 500 Din za Katoliško izobraževalno društvo v Kostanjevici, z. organist oa 500 Din za izlet cerkvenega pevskega zbora. Obenem se .ie zahteval preklic v »Slovencu« in »Domoljubu« in plačilo stroškov. Te zahteve so se odklonile. V procesu, sledečem zaradi organistov* tožbe, ie novomeško okrožno sodišče obtoženca oprostilo iz razlogov: Vtoževare besede so se izrekle. Izraz »čukovski« bi bil žaljiv, toda le za orcanizadio. katere oa več ni. Dokazano je oa. da se res ni pela nobena narodna bmma, marveč druga, ki je zgolj in izrazito cerkvenega značaja in namena. To s« je občutilo kot neprimerno in so se izrekle kritike proti temu. da ni bilo himne. Takšne kritike so upravičene. Višje deželno sodišče je zavrnilo tožiteJjev priziv z dodatkom. da je organist sam trdil, da ie ravnal oo naročilu svojega predstojnika. • Obleke in klobuke kemično čisti, barva. pUsira In lika tovarna Jos. Reich. • Zdravje in spanje. V splošnem zadostuje odraslemu 7 do 8. otroku 9 do 10 ur spanja. Veliko važnejši ie trden spanec od dolgotrajnega. Prvi spanec ie po navadi najtrdnejši. Ljudstvo čisto pravilno oravi: ura soania pred polnočjo je boljša, kot tri ure po polnoči. Kdor težko zasoi. ali kdor ima nemirno spanje, bi se moTal na vsak način preoričatL če ni temu mogoče kriv nepravilen način prehrane ali čezmeren užitek kave- Kofein je tista snov v kavi. ki povzroča nemtren spanec. Vsak kg kave vsebuje 10 do 15 gr tega. močno delujočega dražila. O blagodeinosti načina živ-lienia brez kofeina se prav očividno lahko prepričate, ako se vsai za štiri tedne od-rečete kofeinu s tem, da pijete le kofeina prosto, popolnoma neškodljivo kavo Hag, katera vam nikoli ne more ookvariti spanja. tudi če io pijete pozno zvečer. Z higi-ienskega stališča pomeni kava Hag res velik uspeh. * Ant Rud. Legatov Enoletni trgovski tečaj v Mariboru. Vpisovanje ustmeno in pismeno v Slovenski ulici 7. zraven trgovine Wogerer, od 8. do 12. in od 2. do pol 7. zvečer. Šolski programi brezplačni! * Polovična vožnja v Šibenik od 23. t m. do 23. avgusta. Legitimacije se dobe pri »Putnik«, Ljubljana. Dunajska c. L (TO zobna pasta najboljša! Iz Ljubljane a— Tromostovje. Prejeli smo: Ime tro-mostovje diši prav zelo po jeziku Koseske-ga in Pohlina. Trije mostovi bodo držali preko Ljubljanice- Srednfii bo frančiškanski Na vsako stran bo ime1! soseda, ki mu bo torej somost Vso trojico b; pa imenovali somosftje. Seveda ne bo obveljalo tudi to ime. Ljudstvo bo govorilo le. »ori treh mostovih«. Gotovo pa je izraz somostje značilneašt nego tromostovje, ki ni prav nič primerno za konstrukcijo teh mostov. Stranska mostova naj bi se imenovala zgornji in spodnji po svodi lezi. u— Urejevanje glavnega drevoreda ▼ Tivoliju. Tivolski glavni drevored oostaia od dne do dne lepši. Cesto so že popolnoma zravnali in zvaliali potem oa so io zopet posuli z debeli šim gramozom, dociim navažajo sedaj droben pesek, ki ga dobi-vaio fe Kamne Gorice pri Ljubljani. Okrog svetilnikov so postavili' lene cvetlice ▼ posodah. med svetilnike oa lorberjeva drevesa: enako so zasadili ob klotoeh na obeh straneh v posamezni črti po 32 malih palm. Že podnevi je pogled na tivolski drevored izredno Ieo. še bola pa pride do veljave v svitu električnih žarnic, ki jih je do vrha leno število. Na klopeh se prav priietno kramlja in bodo menda Ljubljančani skoro pozabili na trhla drevesa, pod katerimi so prei iskali sence, čeprav je v splošnem Ljubljančanom ne manjka. o— Prodala raznega blaga v carinskih skladiščih. Gremia trgovcev y LduMjani obvešča na orošnio glavne carinarnice interesente, da se bodo 27. t m. ob 8.30 v carinskih skladiščih A. B. C in D ugodno prodajala razni predmeti, kakor srebrni servisi, manufakturno blago, lesni izdelki, galanterijsko blago, železne peči in drugo. n— Avto Jo le povozil. Včeraj okrog 12.30 ie postala žrtev cestnega prometa 67-letna Ivana Bukova, stanujoča v Kole-zfijski ulici 19. Ko je hotela imenovana na Mestnem trgu izpred magistrata na drugo stran, je baš ob tistem času privozil za njo neki avtomobil ter io podrL Stara žena se je pri padcu hudo poškodovala, zlasti na glavi. Prvo pomoč ji ie nuditi slučajno v bližini se mudeči mestni fizik g dr. Rus. nakar so io odpeljali z reševalnim avtom v splošno bolnico. o— Razne nesreč« In nezgode. V splošno bolnico so včerai orioeliali več ooško-d**vancev in žrtev nesreč z dežele in mesta. Pri Kolinski tovarni je prišla ood voz delavka Marija Nbvakova. zaposlena pri tvrdki Medič & Zanki. Novakova st Je ognila neki irtlekarici baš tedad pa .ie privozil mftmo voz. kli te ie podrl oo tleh. Pri oaden ie dobila več poškodb. — Delavec Janez Brenčič m Broda ori Dolnjem Lo-gatoo se je oelia' pred dnevi z vozom domov. Zaradi temne noči oa ga nf opazil nasproti drveči avto. kt se te zaletel v voz. Janeza fe vrglo na fla kier ie obležal z zlomljeno desno nogo. Nesrečo ie največ zakrivil Janez sam. ker ni imel na vozu nobene luči. — V snTo&rf bolnici se zdravi tudi soproga urednika ga Frani a Hribar. Sprehajate se Se ▼ soboto noooldne ored svojim stanovanjem na Galusovem nabrežju. kier se ie naslonila na rnrraio. Ta oa se ie zaradi trhlosti zlomila in ie Hribarjeva ipadla čez nasip. Pri padcu ?e Hribarjeva dobila težke notranje poškodbi več hndih rrask na efavi Dentist KODER! NE ORDINIRA DO KONEC AVGUSTA KUPUJEMO stalno zdravilna zelišča ter plačamo po dnevni ceni: lipovo to bezgovo cvetje, tiso« rože, cvetje bele akacije, polaj, črno meto. jagodovo perje, robidnico-Ilstje, lapuh. Zahtevajte naš cenik to navodila kako mora biti zelišče posušeno. Drogerija »Sanitas«, Celje 77, 9318 v— Tirolska fcfltai Mestna oMUua troffl naravnost osrromne denairie za vzdrževanje tivolska nasadov, ki so ponos našega mesta oa tudi oohor vsakega posameznika. Večkrat pa se ie že pripetilo, da so se našli ljudie ki so poškodovali nasade. Nedavno tega so zagrešili ponočnjaki pri vodometu pravo vandalstvo. Potom časopisov so bili tedaj ljudje opozorjeni, da se bo napram vsakomur, ki trga v Tivoli ju cvetje, postopalo najstrožje. Plačal ne bo samo globe, marveč se bodo našle še drugačne mere. A Liudi<» tudi tego ne upoštevajo. Korakajo oo Tivoliju triie gospodje, ljudje boljšega stanu. V njihovi družbi ie tudi dama. Gredoč mimo neke grede se ozre eden izmed gospodov na damo. nato pa urno skoči na gredo med cvetlice in odtrga prekrasno iiliio. ki io nato kavalirsko nakloni dami. V tistem trenutku oa se že zgane nekaj v grmovju, in kot bi tremi držita dva detektiva g. profesorja v šaoah. NI seveda pomagalo nobeno opravičevanje in nerodna in tel i gen t je moral na policijo. Lilija ga bo najbrž precej več stala, kakor oa če bi sd jo kupil v cvetličarni n— Nevaren dečko. Na Gradu se ie par dni potepal mlad fant. oblečen v vojaško bluzo s par zvezdami na ramah. Fanta je opazoval tudi narednik, oridelien vojaški golobji stanici na Gradu, ki ie opozoril nani policijsko stražo. V potepuhu so spoznali 19-letnega brezposelnega dimnikarja Josipa B.. doma iz Slamniaka v okolici Ljutomera. B. na policaji že poznajo kot delomržneža in človeka, ki ie dostopen za marsikako nepoštenost Fanta so pridržali v zaporu in ea zaslišujejo. u— Mlada berača. Na Dunajski cesti ki tam naokrog sta se snoči potepala 29-letnl brezposelni delavec Ivan Š ter njegov tovariš Ivan M., ki sta pritiskala na kljuke in beračila. Pri tem sta bila tako neprevidna. da sta prišla celo v poslopje policijske stražnice ob Masarvkovi cesti pa sta i o. čim sta opazila uniformirane stražnike, hitro oooifoaia. Pozneje okrog 21. sta stikala po hišah v Dvorakovi ulici, kjer pa sta se vedla iatoo sumljivo, da se ie nekdo odločil in Iu naznanil stražniku. Izprijena m/Iada Človeka sta bila aretirana in oddana v zapor. Ker sta oba že znana potepuha, bosta po prestani kazni izgnana iz mesta. u— Uspehi policijskih racij. Policijski pohodi v razne dele mesta se že kažejo. V zadnjih dneh so polovili kriminalni organi več raznih sumljivih elementov: v prvi! vrsti so spravi® na varno družbico oremetv nih Bosanoev. ki so se preživljal samo s sleparskimi igrami. Ti kockarji so obiska-vali redno razne gostilne v mestu m predmestjih. kjer so lovili na karte delavce io oa seveda tudi druge liudi. ki so iih redno obrali do zadnje pare. Pri igri so se posluževali raznih trikov ®n so jim šli posli imenitno v klasje V nadaljnjem ie uspeh racaj zabeležiti tudi v tem. da so naenkrat skoro popolnoma prenehale razne male tatvine, ki so jih izvrševali delomržneži in brezposelni. Take Hudi je policija spravila deloma v zapore, deloma oa jih izgnala !.z m> sta. Dva dneva policiji že ni bila javljena n.kaka tatvina. Iz Maribora a— Obmejni promet na severni meli. V juniju ie prišlo na severni meji v Jugoslavijo 3502 Jugoslovenov. 5381 Avstrijcev. 3358 Ceho slovakov. 612 Nemcev in 597 podanikov drugih držav. Skupai torei 13.540 oseb- Od tega ie prišlo oreko Maribora 11.142 oseb. oreko Št. ffia oa 1233. preko Cmureka 157. Dravograda 313. Prevali 424 Radgone 243 in preko Hodoša 28 oseb. Iz Jugoslavije oa ie odšlo preko severne meje 4111 Jugoslovenov. 4939 Avstrijcev. 2824 Cehoslovakov. 825 Nemcev in 668 dragih državljanov, skupai 13.367 oseb. Preko Maribora ie odpotovalo skupaj 11.358 oseb. oreko št Uda 1186. Cmureka 92. Dravograda 386 Prevali 467. Radgone 141 in preko Hodoša 37 oseb. Tranzite promet pa izkazuje te-le številke: Maribor—Rakek 1596 oseb. Rakek—Maribor 1597 Prevali e—Maribor 226. Maribor—Prevalie 317. Prevahe —Labud 855. Labud—Prevalie 1084. Preva-Ke—Kotoriba 43. Kotoriba-iPrevalie 568 oseb. Skupai 6286 oseb. oelotni polletni letošnji tranzitni promet pa 25.375 oseb. — V prvi polovici letošnjega leta je prišlo in odšlo na severni meji iz in v Jugoslavijo 118.664 oseb. Od tega ie bilo 43337 Jugoslovenov. 44.576 Avstrijcev. 15.164 Cehoslovakov. 7069 Nemcev an 8007 drugih državljanov. . . , a— Sokolski tabor ▼ Logarjevi doflnL V prijazni Logarjevi dolini tabori pri izvirkih Savinje sokolski naraščaj in nekaj članov mariborske sokolske župe. Vseh udeležencev ie 32 ki se počutijo orav dobro. Taborišče so si vzorno uredi® in ga dnevno občuduiieio skupine turistov, ki hodijo na Savinjske Aioe. Poleg taborišča je tudi leno urejeno telovadišče ftn igrišče, kjer se igrajo in telovadijo od iutra do večera. 27. t m. pridefio na isto mesto taborit članice in naraščalnice. a— Poceni meso. Danes ob 7. se oo na stojnici za oporečno meso prodalo 200 kg telečjega mesa po 8 Din in sicer na osebo največ 2 kg. a— Na ulici se Je zgrudil 261etnl delavec Maks Fras iz št Lovrenca na Dravskem polju in padel v nezavest Pričel je tudi bruhati kri Prepeljali to ga v bolnico. Mladenič je zelo tuberkulozen. a— Aretirani ao bili Anton V. te Ljutomera zaradi suma tatvine dvokolesa, Anton Janežič, brezposelni natakar pa zaradi večjih tatvin in poneverb. a— Pogojni odpust kaznjencev. Tz mariborske kaznilnice je bila včeraj odpuščena prva skupina 13 kaznjencev, ki so po prestani kazali pogojno odpuščeni, ker so zadovoljili vsem predpisom o predčasnem pogojnem odpustu. a— Bitka v Pobrežjo. V nedeljo Je «»el v družbi svoje žene Roze, zasebni nameščenec Matija Novak na izlet v Pesnico. Spremljala ju je tudi 16 letna hčerka Novakove žene Zofija Kožar. Na potu se jim je pridružil Se 23 letni brezposelni knflgo-veSki pomočnik R. Rudolf, ki je z njimi pil in se zabaval do večera. Ko so se vračali pa se je R. spri z Novakom ter se pričel % njim pretepati v Košakih. Med prepirom so končno dospeli do Novakovega doma v Pobrežju, kjer je R. stekel v kuhinjo ln poiskal tam tri kuhinjske nože. Oborožen z njimi je prišel v spalnico Kožarjev« to jo zabodel v levo stegno. Ranjena deklica je pobegnila pred razjarjenim napadalcem skozi okno k sosedu, R pa je ostal v sta-novanrfu ter pričel razbijati vse, kar mu je priSlo pod roko. Gromi je tudi, da bo zažgal hišo ta vse pobfl. Medtem je dospel avto rešilne postaje, da bi odpeljal ranjeno Koearjevo. V svitu avtomobilskih žarometov so navaHB sosedje, ki so se ribraS pred hišo, na R ter ga tfcrotfli s kamenjem to latami. Pri tem pa so ga tako temeljito zdelali da so morali tudi njega naložiti v rešilni avto. a— Aretacija opasnega vlomilca. V soboto dopoldan so opazile stranke v hiši št. 2 v Cirll-Metodovi ulici, da se potika po kletnih prostorih sumljiv mladenič. O tem so takoj obvestile policijo, ki je poslala agente, da primejo sumljivega neznanca. Prišli pa so že prepozno in so mogli samo ugotoviti, da je bilo vlomljeno v kletno stanovanje Antonaje Ferveger. Vlomilec je imel ponarejen ključ ter je odnesel 95 Din, škatlo Elida pudra in robec. Po opisu sumljivega mladeniča je izsledila policija Ernesta Kralja, uslužbenega pri nekem dimnikarskem mojstru. Pri hišni preiskavi so našli ukradeno dozo pudra, revolver na bobenček, več vi tri hov in nekaj nabojev. Pri aretaciji pa se je izkazalo, da je Kralj že dolgo časa zasledovan od orožništva v Logatcu in Rovtah, ker je osumljen, da je ukradel že pred par leti posestniku Janezu Trevnu iz Kota 3925 Din, posestniku Križarju iz Rovt 3870 Din, gostilničarju Se-merlu pa za 15(1 Din jestvin, nakar je izginil iz logaške okolice. Aretirani Kralj uporno zanika vsako krivdo, dasi so stranke v njem spoznale mladeniča, ki se je potikal v kletnem prostoru. Policija sumi, da ima Kralj še več tatvin na vesti in da je pripisovati njemu precej v zadnjem času izvršenih vlomov v razna stanovanja a— Kinomatograiske predstave. Grajska kino do vključno četrtka 100% nemška govoreča in zvočna drama »Obtoženka. ori-sežite!«. — Union kino do vključno četrtka krasen 100% govoreči in zvočni velefilm »Monte Carlo«. a— Nočno lekarniško službo vrši v tedna od 19. do 25. t m. lekarnar Vladovič v Gtv sooski ulici. Iz Celja e— Celjski plavaH se organiziralo. AzU- ni odo ski SK Celje je sklenil ustanoviti tudi plavalno sekcijo. Interesenti se vab m. da se priglasijo naipozneie do sobote 25. t m. pri g. Kooušariu v manutaktumi trajo-viiri Fischer & drug na Kralja Petra cesti Letos se bo vršila tudi že prva plavalna tekma v edinem celjskem piavaiišču * Piani« na Bregu, kjer je voda zdaj izredno čista in primemo globoka. e— Huda avtomobilska nesreča. V ne de* Bo zvečer se ie pripetila na glavni državni cesti v bližini Gomilskesra huda avtoiao-bilska nesreča, ki bo najbrž zahtevala kot žrtev mlado življenje 22-letneea boso^o«?-ca. Z nekim osebnim avtomobilom se ie peljala večja družba, med katero se je nahajal tudi 22-letni ljubljanski bososlo vec Janko Pirnat doma iz Spodniih Jarš pri Domžalah. Avtomobil se ie iz doslei še Tte-ligotovli enega vzroka PTe vrnil in poke na! potnike pod seboj. Dočim so odnesf ostal potniki, izvzemši nekaj manjših prask m odrgnin, zdravo kožo. je obležal pod avtomobilom bogoslovec Pirnat s težkimi poškodbami nezavesten. Slučajno je kn-alu pripeljal mimo neki inozemski osebni avtomobil. čigar lastniki so ponesrečenca naložila na svoie vozilo in ga urno odpeljali v celjsko javno bolnico. Zdravniki so ukrenili vse potrebno, da ohranijo ponesrečenega P5rnata pri žSvli eev u. kar va se naibrž ne bo posrečilo- VEera-i dopoldne se Pirnat še vedno ni prebudil iz nezavesti. e— Padec z drevesa. V soboto popoldne ie splezal 11-letni dijak prvega razreda celjske realne dtrmaziie Franc Gorišek v Laški vasi pri Štorah na neko drevo, kjer mu oa ie na veji spodrsnilo in je padel precej globoko na tla. Pri padcu si ie zlomil desno roko v nadlehti. Zdravi se v cel i ski bolnici. POZOR! Stranke, ki morajo že dobiti od g. Ulage prazne hmeljske vreče iz leta 1930, dobe iste samo še do 1. avgusta proti predložitvi v Žalcu. Pozneje se vreč ne bo več izdajalo. 9361 e— Kamen za Je ooškodovaL Predvčerajšnjim ie padel 11-letnemu dninarievemu sinu Juriju Kladniku rz Luč na levo roko velik kamen in mu zmečkal nalec. Otrok ie moral poiskati zdravniško pomoč v celjski bolnici. e— Podtaknjen nočni požar v Tnrovljah, V nedelio zvečer kmalu po 20. ie izbir rmii v kozolcu posestnika Antona Mahna v Tr-noVljah ori Celju požar, ki je kljub silnemu naooru in takojšnji pomoči gasi'cev uniča kozolec z vso vsebino vred do tak Na Hce mesta so prihiteli gasilci iz (i^^er-ia, Trnovelj in Celja, vendar njihova al.oija zaradi občutnega pomanjkanja vode ni mogla imeti pravega uspeha. Kozolec jc bil poln pšenice in se ceni škoda na okrnglrh 50.000 Din. Ogenj ie bil očividno podtaknjen. Pri istem posestniku je to v zadnjih, letih že peti podtaknjen požar, vendar se zločinskega oožigalca doslei še ni posrečilo fe slediti. _ _ Z Jesenic s— Vzroki poplav v kleteh. Minilo po. mlad je ob nalivih udarila večkrat voda v kleti Mesarjeve in Tancenj.eve gostilne m napravila vsakikrat obema lastnikoma občutno škodo. Cule so se pogoste pritožbe na mestno cestno kanalizacijo, češ, da ta ne ustreza svojemu namenu. Predmet največje kritike je bil požiralnik, ki se na« haja na oglu Mesarjeve gostilne, ki je, namesto da bi vodo sprejemal, le bljuval vodo iz sebe. Te dni pa so na odredbo župana g. Cuferja požiralnik odprli in našli vsega zamašenega s staro obleko, čevlji, kuhinjsko posodo m drugo navlako. Več smisla za javne naprave bi od gotovih ljm. di smeli pričakovati. / GOSPODARSTVO Nemško-madžarska preferenčna pogodba Iz Budimpešte poročajo, da so bila v soboto v Curihu zaključena trgovinska pogajanja med Nemčijo in Madžarsko, ki so se pričela v Berlinu in so se od konca junija nadaljevala v Curihu. Sporazum se nanaša na trgovinsko pogodbo in na tarifni del. V skladu s smernicami, ki jih je izdala evropska komisija Društva narodov, je v pogodbi dogovorjena preferenca za pšenico. Madžarska pšenica bo pri uvozu v Nemčijo uživala preferenčno carino. Dogovorjeno je bilo, da se gotovi deli pogodbe lahko uveljavijo pred ratifikacijo. Preferenca za pšenico se bo uveljavila, čim bodo na to izjemo od splošne klavzule o največjih ugodnostih pristale vse države, ki imajo svoje trgovinske odnošaje z Nemčijo, pogodbeno urejena na podlagi klavzule o največjih ugodnostih. To je druga preferenčna pogodba, ki 'o je sklenila Nemčija- Kakor znano, je bila pred tedni podpisana nemško - rumunska pogodba, ki vsebuje preferenco za ječmen in koruzo. Že v tej pogodbi je predvideno, da Nemčija sklene slične preferenene pogodbe tudi z ostalimi južno - vzhodnimi državami Evrope, in da bo Rumunija deležna preference tudi za one proizvode, za katere bo Nemčija dala preferenco v pogodbi s katero drugo vzhodno - evropsko agrarno državo. Na podlagi te pogodbene določbe bo sedaj Rumunija dobila preferenco tudi za pšenico. = Delokrog izvršilnega odbora Narodn® banke. Te dni smo ob priliki imenovanja obeh vaceguvernerjev Narodne banke po« ročaJd o konstituiranju izvršilnega odbora piri tej banki, kd ga tvorijo guverner, oba viceguvemerja in 2 člana, ki jih določi upravni odbor. Izvršilni odbor Narodne banke ima po novem zakonu dalekosežne funkcije. On vodi vsakodnevne bančne posle, sprejema in odklanja prijave za odobrenje eskomptnih in lombardnib posojil (v primeru negativne rešitve mora o tem obvestiti upravni odbor), nadalje od* ločuje o prenosu delnic, postavlja osobje razen generalnega direktorja in direktorja, določa eskomptno in lombardno obrestno mero (po zaslišanju upravnega odbora) in pripravlja proračun in zaključne račune banke ter pravilnike za notranje poslovanje. — Stanje Narodne-banke. Glavne podatka o izkazu Narodne banke od 15. L m. smo objavili že v nedeljo. Kovinsko in devizno kritje obtoka bankovcev in žirovnih obveznosti se je navzlic zmanjšan i u deviznih rezerv povečalo od 38 na 38.2 kritje v zlatu samem pa od 27.6 na 28.8 %- To zboljšanje kovinskega kritja je povzroči1© občutno zmanjšanje obtoka bankovcev in obveznosti po vidu za skupaj 145 milijonov Din. Stanje od loi t. m. je bilo naslednje (v milijonih Din; v oklepajih razlike nasproti stanju od 8. t m.): akt i Ta: podlaga 2045.4 (_ 47.5), od tega v zlatu 1542.8 (+ 0-7), v valutah 6.8 (+ 1.1), v devizah 495.8 (— 49.0); posojila na menice 1294.0 (— 6.2); .Tombard 194.9 (— 11.2); začasni avans "lavni drž- blagajni 100 (0): pasiva: obtok bankovcev 4*390.5 (— 108.4); obveznosti po vidu 666.5 (— 36.8), od tega nasproti državi 114.9 (— 21.8), po žirovnih računih 472.9 (+ 2.1), po raznih računih 78.7 (— 17.1); razne obveznosti 237.0 (+ 83.2). = Potreba pojasnil glede nekaterih oda redb o skupnem davku na poslovni promet. Ker 6© je izikazala potreba, da se izvršijo nekatere dopolnitve odnosno da se izdajo nekatera pojasnila glede uporabe gotovih odredb o skupnem davku na poslovni pro* met, je Centrala industrijskih korporacij predložila finančnem« ministrstvu pred-starvko, v kateri točno precizira, glede ka te« rib odredb bi bilo treba izdati tolmačenje. Svojo predstavko je Centrala industrijskih korporacij predložila tudi vsem gospodar« skim organizacijam. — Pravilnik o izvajanju zakona o likvidaciji agrarne reforme. Iz Beograda poročajo, da je minister za kmetijstvo v sporazumu z ministrom za finance izdal pravilnik o tehničnem delu za izvajanje zakona o likvidaciji agrarne reforme na veleposestvih. Nadalje je minister za kmetijstvo na osnovi člena 6. zakona o likvidaciji agrarne reforme predpisal v soglasju z ministrom za zgradbe pravilnik o gradbenih conah. Ta pravilnik odreja, da se smatrajo v okviru gradbenih con ona zemljišča, ki se nahajajo v takih gradbenih rajonih, ki obsegajo že zgrajene in naseljene dele mesta. Ta zemljišča so zaščitena in se ne morejo ekspro-priirati v svrho agrarne reforma. = Kdo je povzročil SFetovno agrarno kri-so. Gospodarski odbor Društva narodov je te dni izdal prvi zvezek študij o .stanju kmetijstva in posebno razpravo o agrarni krizi. Agrarna kriza je nastala zaradi mot- nje v ravnotežju med produkcijo m konsu-mom, in sicer predvsem zaradi znatnega povečanja žitne produkcije. K temu povečanju je mnogo pripomogla mehanizacija obdelave zemlje. Med drugim navaja poročilo, da se je število strojev v kmetijski produkciji v zadnjem desetletju silno pomnožilo. Leta 1920. je bilo v Zedinjenih državah v obratu 246.000 traktorjev, leta 1929. pa jih je bilo že 853.000. Najzanimivejši pa so podatki glede povečanja žitne produkcije v posameznih izvoznih deželah, pri čemer tvori za bazo povprečje produkcije v letih 1909. do 1913. To predvojro produkcijo vzame poročilo za bazo izračti-nanja indeksa ter prihaja za L 1930 do naslednjih produkcijskih indeksov: Evropa (brez Rusije) 100, Kanada 200, Zedinjene države 123, Argentina 1G3 in Avstralija 224. — Iz gornjih številk je razvidno, da je žitna produkcija v Evropi ostala točno na predvojni višini. Tudi v Rusiji, Kakor znano, še ni prekoračila predvojne praduk-cije. Znatno pa se je povečala produkcija v prekomorskih državah. V Kanadi se je podvojila, v Avstraliji pa še več kakor podvojila- Te številke nam kažejo, da so evropske agrarne države moralno povsem upravičene zahtevati, da se osigura Evropi, ki ni zakrivila nadprodukcije, vsaj dosedanja produkcija na ta način, da se uvede evropska preferenca za žito. — Uvrstitev obrtnih obratov v davčne skupine. Ker se gotovi obrtni obrati, ki predelujejo sirovine v polizdelke, a ne prodajajo tujih gotovih izdelkov, še vedno uvrščajo v prvo davčno skupino pridobnine z najvišjim osnovnim davkom od 10 %, je Obrtna zbornica v Beogradu predložila finančnemu ministrstvu predstavko, v kateri opozarja zaradi pravilnega tolmačenja zakon^. slcih predpisov na naslednje okolnosti: Moka, sirovo meso, železo, jeklo, pločevina, tkanine, usnje, deske itd. se ne morejo smatrati kot gotovf izdelek, temveč le kot sirovina. Obrtni obrati, ki te sirovine predelujejo, se zaradi tega ne smejo tretirati kot podjetja, ki prodajajo nabavljeno gotovo blago, temveč le kot obrati, ki predelujejo sirovine in polizdelke; zato se ne morejo obdavčevati kot podjetja prve skupine pridobnine z osnovnim davkom od 10 %. Samo oni obrtni obrati, ki prodajajo tudi kupljene gotove izdelke, torej obrati, ki poleg pretežnega obrtnega posla vršijo tudi trgovske posle," odnosno se bavijo s preprodajo tuje produkcije, se imajo obdavčiti z najvišjim osnovnim davkom pridobnine od 10%. Zbornica zaradi tega prosi, da se naj vsi davčni predmeti, kjer se uvrstitev jie sklada z gornjimi načeli, vrnejo davčni upravi v svrho nove uvrstitve, ne glede na to, če je bila vložena pritožba ali ne. — Kakor znano, se slovenske gospodarske korporacije že od uveljavljanja davčnega zakona trudijo, da bi se v tem pogledu doseglo enotno tolmačenje. V smislu predloženih zahtev so bila lani izdana navodila glede obdavčenja mesarjev in pekov- — Kje se plačuje prometni davek. Da se odredi mesto plačevanja skupnega davka na poslovni promet, je davčni oddelek finančnega ministrstva z razpisom odredil vsem finančnim direkcijam, da so vsi obv >-zanci za plačevanje tega davka (delniške družbe in podjetja obvezana javno polac iti račune, industrijska podjetja, fizične osi be itd.), dolžni plačati skupni davek na poslovni promet tam, kjer se je ta promet izvrML Na podlagi tega plačajo podružnice skupiti davek na poslovni promet tam, kjer imajo svoj sedež. Davek centrale se plača na sedežu centrale, za podružnice pa pri davčnih oblasteh sedeža. — Tarifna olajšava ca konje. Po obvestilu, ki so ga dobile izvozniške organizacije, je stopila 15. t. m- v veljavo tarifna prevozna olajšava za prevoz živih konj preko Avstrije na progi Rosenbach - St Gallen. Ta olajšava velja do konca t. 1 — Insofvenca dunajske Merkur banke. Kakor smo že poročila, je pred dnev! ustavila plačila tudi dunajska Merkur Banka, ki je v najtesnejših stikih z berlinsko »Dann-stadter nnd Nationalbank. Težkoče berlinskega zavoda so vplivale tndl na dunajsko banko, bar je naravno, saj Je 93 odstotkov vseh delnic Merkur-banke ▼ posesti berlinske »Danat« banke. Merkur banka se Je obrnila na avstrijsko vlado za proglasitev moratorija, temu pa vlada nI ugodila, češ, da tak ukrep nI potreben. Te dni Je Merkur banka predložila vladi svoje bilančno stanje, te katerega Je razvidno, da aa-vod ni pasiven In da obstojajo pogoji za njegov nadaljnji obstoj. Avstrijska Tla d a se je odločila proglasiti nad ban Ko poslovno nadzorstvo, ki ga bo izvajal ravnatelj Rottemberg od avstrijske Kontrolne banke. Poskrbljeno bo, da vlagatelji ne botJo utrpeli nobene škode. = Bilanca dunajskega KreditanstaHa. Včeraj je bila na Dunaju objavljena bil;.n- ee A. P. Čehov: Zagonetna narava Kupe prvega razreda. Na divanu, prevlečenem z rdečim žametom, je napol ležala lepa damica. V krčevito stisnjeni roki je držala dragoceno, čipkasto pahljačo, nanosnik ji je sem ter tja zdrknil z lepega noska, zaponka na prsih pa se je ko ladja sredi valov zdaj dvigala zdaj spet padala. Bila je razburjena .. Nasproti nje je sedel na divanu gubernatorski uradnik, mlad pisatelj — začetnik, ki je v gubernijskih časnikih objavljal kratke povesti ali, kakor jih je sam imenoval, »novele« — iz velikomestnega življenja. Gledal jo je v lice, natančno jo je gledal, kakor pravi psiholog. Opazoval jo je in proučaval to ekscentrično, zagonetno naravo, jo razumel, dosegel.. »Razumem vas,< je dejal uradnik in ji poljubljal roko nad zapestnico. »Vaša občutljiva, globoko čuvstvena duša išče izhoda iz labirinta ... Da, bor'« je strašna, gigantska, toda... ne obupujte! Vi boste zmagali! Da!« »Opišite me, Voldemar!« je dejala dama in se žalostno smehljala. >M\je življenje je tako polno, tako raznoliko, tako pestro... In kar je glavno — nesrečna sem! Mučenica sem, o kakršnih je pisal Dostojevskij... Pokažite svetu mojo dušo, Voldemar, pokažite to bedno dušo! Vi ste psiholog! Niti eno nro še nisva vkup v kupeju, pa ste me le doumeli, vso ste me doumeli!« >Govorite, prosim vas, govorite!« »Poslušajte. Rodila sem se siro- * mašni uradniški družini. Moj oče je 1 il dobričina, pameten, — toda___duh časa in okolica... vous comprenez, nič ne obsojam svojega bednega očeta. Pil je, kvartal... jemal podkupnino ... Mati pa... Toda, kaj bi govorila! Pomanjkanje, borba za košček kruha. Zavest, da sem majhna, tako zelo majhna. Ah, nikar me ne silite, da bi obujala spomine! Sama sem si morala utirati pot... Zoprna institutska vzgoja, či-tanje neumnih romanov, mladostne zmote, prva, plaha ljubezen... In borba z okolico? Strašno! In dvomi? In muke porajajoče se nezaupljivosti r.a-sproti sami sebi?... Ah! Vi ste pisatelj in poznate nas, ženske. Vi ra^n-mete... V svojo nesrečo sem tako ši-rokogrudne narave ... Čakala sem na srečo, na kakšno srečo! Hotela sem postati človek! Biti človek, v tem sem videla^ največjo srečo!« »Čudovito!« je momljal pisatelj in ji poljubljal roko nad zapestnico. »Ne poljubljam vas, prelestnlca, ampak človeško trpljenje poljubljam! Ali se spominjate Raskolnikova? On je tako poljubljal«. »O Voldemar! Hotela sem biti slavna, šum, blesk, kakor vsaka — kaj bi skrivala — izredna narava. Hrepenela sem po nečem nenavadnem ... neženskem! In evo!... na pot mi je stopil bogat starec .general... Razumeti me morate, Voldemar! To je bila žrtev, odpoved, razumeti me morate! Nisem mogla drugače. Svojcem sem pomagala iz l>e-de, potovati sem pričela, deliti dobrote... Kako sem trpela, kako strašno ca KrcditaiieUUa, in sicer za 31- december 1*30. Ta bilanca izkazuje skupno izgubo cd 159 milijonov šilingov, dočim je bila kakor znano prvotna izguba cenjena na 140 milijonov. Vsa ta izguba pa je na podlagi sanacijskih ukrepov že izkazana kot krita. Skupna bilančna vsota znaša 1884 milijonov šilingov (kar predstavlja v našem denarju 15 milijard dinarjev). Ob koncu preteklega leta je imela banka 316 milijonov šilingov hranilnih vlog in 1359 milijonov šilingov raznih kreditorjev = Oddaja popravila streh. Gradbeni oddelek direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 27. t m. ponudbe glede oddaje popravila streh v obmožju progovne sekcije Maribor koroški kolodvor. (Oglas je na vpogled v Zbornici za TOI.) = Oddaja pleskanja mostov. Gradbeni oddelek direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 24. t. m. ponudbe glede oddaje pleskanja železniških mostov. (Oglas je na vpogled v Zbornici za TOI, pogoji pa pri depozitni blagajni ljubljanske železniške direkcije.) — Prodaja odpadkov od oblek in obutve se bo vršila potom licitacije 20. t. m- pri upravi III. oddelka Zavoda za izdelavo vojnega oblačila v Zagrebu. (Oglas je na vpogled v Zbornici za TOI, pogoji pa pri omenjenem oddelku.) = Oddaja krovskih del na skladišču št. XIV. na Ljubljanskem polju se bo vršila potom ofertne licitacije 10. avgusta pri in-ženjerskem oddelku komande dravske dlvi-ziiske oblasti v Ljubljani. (Oglas je na vpogled v Zbornici za TOI, pogoji pa pri omenjenem oddelku.) = Dobave. Direkcija državnega rudnika Velenje sprejema do 20. L m. ponudbe glede dobave 50 m platna za rjuhe ter glede dobave okroglega železa za betoniranje m do 25. t. si. glede dobave obročev, flanš ter glede dobave 100 m' plohov. Direkcija državnega rudnika Kakanj sprejema do 23. t. m. ponudbe glede dobave 5 kg pruske kisline in 125 kg vrvi. Direkcija državnega rudnika Senjski Rudnik sprejema do 27. t-m. ponudbe glede dobave žice, viiakov, žeb-ljev, jeklenih krtač, pil itd., glede dobave 50 m3 borovega lesa ter 2500 m* krovne lepenke. Direkcija državne železarne VareS-Majdan sprejema do 29. t m. ponudbe gbv de dobave 800 kg minija in 2000 kg prcie za pletenje slame. Direkcija državnega rudnika Kreka sprejema do 30. t m. ponudbe glede dobave gonilnih jermenov, železne pločevine, železa, usnja ter glede dobave dinamometrov. (Predmetni oglasi so ua vpogled v Zbornici za TOI.) — Dobave. Gradbeni oddelek direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 24. t m. ponudbe glede dobave 100.000 kg apna, 65.000 komadov opeke in 3850 kon> t-dov držajev za kladiva, krampe in lope!"?. (Pogoji so na vpogled pri istem oddelku.) Direkcija državne železarne Vareš - M .j-dan sprejema do 22. t. m. ponudbe gle'!» dobave 500 kub. m kisika; do 5. avgusla pa glede dobave 1 motorne brizgalne. Direkcija državnega rudnika Velenje sprejema "do 25. t. m. ponudbe glede dobave 8000 kg okroglega železa; do 27. t m. pa glede dobave 200 m gasilnih cevi; 100 kg mizarskega kleja, železnih žičnih tkanin, žag, steklenega papirja, 200 komadov smrekovih drogov, zobatih koles, 30 komadov strelovodnih naprav, 1000 komadov top<>-rišč. 20 kg šivalnih jermenov. 200 m litože-leznib cevi ter glede dobave 25.000 kg pš-v nične moke. Direkcija državnega rudnika Zabukovea pri Celju sprejema do 6. avgusta ponudbe glede dobave jamskih bencinskih in električnih svetil j k ter razne žel ednine in jermenov. (Predmetni oglasi so na vpogled v Zbornici za TOI.) = Dobave. Direkcija državnih železnic v Ljubljani spiejema do 27. t m. ponudi« slede dobave 5000 kg pisane bombaževine. (Pogoji so na vpogled pri strojnem oddelku te direkcije.) — Direkcija državnega rudnika Kakanj sprejema do 23. t m. ponudbe glede dobave 3 štedilnikov, direkcija državnega rudnika Velenje pa do 27. t. m. ponudbe glede dobave 50 m3 šip in do 10. avgusta glede dobave 1 trofaznega elektromotorja. Direkcija državne železarne Va-reš-Majdan sprejema do 5. avgusta ponudbe glede dobave 1 stroja za izdelovanje ledu, direkcija državnega rudnika Kreka pa do 6. avgusta ponudbe glede dobave 1 ace-tilenskega generatorja za avtogensko vare-nje, kotlovnih cevi. krovne lepenke, zakovic in vijakov in 1 pisalnega stroja. (Predmetni oglasi so na vpogled v Zbornici za TOI.)_____ Borze 20. julija. Na ljubljanski borzi je bil danes devizni promet prav velik, zlasti v devizah Curih, London, Dunaj in Praga. Tečaji deviz so se v splošnem nekoliko okrepili. Na zagrebškem efektnem tržišču je Vojna škoda obdržala tečaje od petka le za termine je bila nekoliko čvrstejša. Zaklj i* zoprni so mi bili objemi tega generala, čeprav, da povem po pravici, čeprav se je bil časih hrabro bojeval. Bile so minute ... strašne minute! Tolažila me je misel, da bo starec danes ali jutri umrl, da bom potem pričela živeti, kakor bom hotela, da se bom lahko vso oddala ljubljenemu človeku, da bom srečna... In ta ljubljeni človek živi, Voldemar! Bog mi je priča, da živi!« Damica je pričela močneje mahati s pahljačo. Njeno lice je dobilo jokav izraz. »In evo, starec je umrl... Marsikaj mi je ostavil, svobodna sem kakor ptica. Zdaj lahko srečno živim... Ni res, Voldemar? Sreča mi trka na okno, treba jo je le spustiti noter, toda... ne! Voldemar, poslušajte, rotim vas! Zdaj se lahko udam ljubljenemu človeku, t o-stanem njegova družica, pomočnica, rio-siteljica njegovih idealov, lahko som srečna ... lahko se oddahnem... To la, kako je na tem svetu vse zoprno, priskutno in bedasto! Kako je vse podlo, Voldemar! Nesrečna sem, nesrečna, nesrečna! Na poti mi spet stoji ovi-a. Spet čutim, da je moja sreča daleč, daleč! Ah, če bi vi vedeli, kako trpim!« »Toda, kaj vam je spet stopilo na pot? Prosim vas, povejte, kaj?« »Drugi bogati starec .. .c Razpeta pahljača je pokrila lepo li-čece. Pisatelj je s pestjo podpiral svojo glavo, polno misli, vzdihoval ln se na-lik strokovnjaku - psihologu zamislil. Lokomotiva je piskala in hropela, zahajajoče solnce pa je rdečilo zavese na oknih«*« Tz ruščine B. Z. 1 cena je bila samo za aranžma po 375 Do* iarski papirji so bili boij slabi. 1 odst Blairovo posojilo se j« trgovalo po 74.75 — 76, 7 odst Seligmaoovo posojilo pa po 80. Promet je bil še v 6 odst begluških (Obveznicah po 62. Med zasebnimi vrednotami je prišlo do prometa v Union-banki po 150, v Jugo-banki po 67, v Praštedioni po 957.5 — 960, v Trboveljski po 345, v Vevčah po 120, v Unionu (Osijek) po 60 in v Šečerani po 230. Devize. Ljubljana. Amsterdam 2272.87 — 22.79.71, Bruselj 785.96 — 788.32, Curih 1096.95 — 1100.25, Dunaj 793.08 — 795.48, London 273.69 — 274.51, Newvork 5632.79—5649.79, Pariz 221.36 — 22.02, "Praga 167-12—167.6U, Trst 294.52 — 295.42. Zagreb. Amsterdam 2272.87 — 2279.71, Dunaj 793.08 — 795.48, Bruselj 785.96 do 788.32, London 273.69—274.51, Milan 294.52 do 295.42, Newyork kabel 5643.79—5660.79, Newyork ček 5632.79 — 5649.79, Partz 221.36 — 222.02, Praga 167.12 — 167.62, Cu-ric 1096.95 — 110025. Curih. Zagreb 9.10, Pariz 20.18, London 24.925, Newyork 514.5, Bruselj 7165, Milan 26.765, Madrid 47.85, Amsterdam 207.1, Dunaj 72.325, Sofija 3.725, Praga 15.225, Varšava 57.65, Bukarešta 3.05. Efekti. Ljubljana. 8% Blair 90 bi., 7% Blair 80 bi., Celjska 150 den., Ljubljanska kreditna 120 den., Praštediona 950 den.. Kreditni den.. Ruše 145 den- Zagreb. Državne vrednote: Vojna škoda 376 — 377, kasa 376 — 377, za avgust 374 den., za december 278 — 382, investicijsko 85.5 den., agrarne — 50, 8% Blair 85 do 90, 7% Blair 75 — 75.25, 7% Drž. hipotekama banka 77 — 80; bančne vrednote: Praštediona 957.5 — 960, Union 150 — 151, Jugo 67 — 68, Ljubljanska kreditna 120 do 125, Poljo 53.5 — 55, Srpska 190 — 192, Ze-maljska 120 — 122; industrijske vrednote: Narodna šumska 25 den., Gutmann 111 do 115, Slaveks 25 — 27.5, Slavoniia 200 den., Drava 235 — 236, Šečerana 225 — 230, Brod vagon 55 bi., Union mlin 60 — 65, Vevče 120 — 122, Dubrovačka 300 den., Trbovlje 238 — 240. Beograd. Vojna škoda 371. 376 zaklj., za september 378 zaklj., za november 380 den., za december 380 — 384, investicijsko 85 zaklj., 7% Blair 77 bi., 6% begluške 62 zaklj. Narodna banka 6450 zaklj. Blagovna tržišča LES Ljubljanska borza (20. t m.) Teodei.cn za les nespremenjeno mlačna. Zaključeni so bili 4 vagoni, in sicer 3 vagoni desk m I vagon letvic. SITO '+ Nov pšenični režim. Ravnate?] Glavnega saveza srbskih zemljoradniških zadrug je imel v nedeljo daljše predavanje o pomenu novega žitnega režima. Poudaril je zlasti važnost sedanjega režima za žitoro-•<•-, 16 vagonov koruze, 9 vagonov moke ln II vagonov otrobov. — Pšenica: sremska nova. 78/79 kg 165—168; 79/80 kg 168—170; slavonska nova. 78/79 kg 165 do 168. Koruza: baška 105 — 107.5; okolica Sombor 107.5—110; ban. 98—100; okol. Šid 107—110; okolica Indjija 105-107-5. do 168. Koruza: baška 102.50—105; okolica Sombor 105—107.50; sremska, okolica Indjija 102.50—105; okolica Šid 106—107.50. Ječmen: sremski, 63/64 kg 106—110. Otrobi: baški stari 117.50—122. Moka: baška >0< in »00< 280—300; >2< 260—'JS0; >5« 240—260; >6< 220—230; »7« 180—'90; »8< 125_135; sremsko-slavonslca sO< in »00< 265—270: >2< 245-255; >5< 230—240; >6< 215—220; »7< 178—180; >8< 125—135. JAJCA -f Tržišče jaje. Na inozemskih tržiščih je razpoloženje zelo mirno. Zaradi nesigurno-sti, ki vlada v zvezi s krizo v Nemčiji, je trgovina zelo rezervirana. Zaradi nejasnega položaja so tudi pri nas cene različne in se plačuje 60—70 par za komad. V Berliiu so v 6oboto notirala jugoslovenska jajca :o« vili, da so trije delavc' mrtvi, 13 pa težko ranjenih. Vendar so morali ustaviti reševalna dela, ker je prevladovala bojazen, da se bodo sicer porušili še ostali zidovi. Ob« lasti so aretirale odgovornega stavbtnega 'n« ženjerja in polirja, ki sta vodila in nadzi« rala delo. Operacija siamslrih dvojčkov Iz Londona poročajo, da ee je posrečijo kirurgom v bolnišnici Mercury ločiti z no« žem siamska dvojčka, ki sta prišla pod njeno streho na svet. S tem so zdravniki rešili življenje materi in obema otrokoma, ki sta čila in zdrava. Po operacij" tehtata 2.25 kg. Ta operacija je prva 6voje vrs^e v zdravniški praksi, zato zbuja upravičeno zanimanje. Niinij Udimsk kjer se je razbilo letalo francoskih letalcev Le Brisa in Doreta, ki sta hotela, v nepretrganem poletu dospeti iz Pariza v Tokio. Letalca, ki sta se srečno spustila s padali, sta na potu v Francijo, njun pilot pa si je zlomil nogo in se zdravi v Rusiji Pogajanja na ostrini noža M Včeraj so se začela v Londonu pogajanja za finančno rešitev Nemčije Poroka in umor zaradi velike dediščine Zločin, ki se je v vsej svoji nizkotnosti razkril po treh letih V Olomucu so po treh letih odkrili zločin, ki bi s svojo snovjo nudil primeren sujet modernemu romanopiscu. Ondotni mesar in gostilničar Peluha je umoril svojo 17 letno ženo, ki ga je vzela iz ljubezni v zakon, dočim je on računal samo s čc-trtmilijonsko dediščino, zapuščino po njenem očetu. Peluha je peljal Josefino. ki se je tedaj pisala Doukoupil, pred oltar v maju 1928. Tičal je do vratu v dolgovih in je sprevidel, da se ne bo izkopal iz njih drugače kakor z bogato nevesto. Vendar so se kmalu po poroki pojavile težave: varuh mlade žene ni hotel možu izplačati vsote, ki se je glasila na njeno ime. Zato se je poslužil Peluha posebne taktike. Postal je sirov, zanemarjal ženo in jo pretepal. Ona mu je bila navzlic temu pobožno vdana ter ga ljubiia kaikor prej. Njegova brutalnost se je še povečala, ko je Peluha spoznal Ljudmilo Hanak. sestro nižjega železniškega uradnika. Ta ženska je bila zaradi svoje strastno?U čisto po njegovem okusu. S Hanakom sta si bila prijatelja. Zato je ta sprožil misel, naj bi se Peluha rešil nesrečne žene nasilnim ipotom. Svetoval mu je, naj vzame Josefino s 6eboj na železniško vožnjo in jo vrže iz vagona ter simulira nesrečo. Tako daleč se Peluha ni upal. Šele ko je žel 1. 1928. na vojaške vaje in mu je Hana-kova povedala, da zdaj ne bo de.lj čakala nanj, se je podvizal in se odločil za nasilen korak. Povabil je ženo v Olomuc, bil z njo zelo ljubezniv ter ji hinavsko prigovarjal, da mora nekaj storiti, da prideta do denarja. Priporočil ji je, naj simulira samomor. Žena. iznenadena po toliki prijaznosti, se je vdala sladkim besedam. Napisala ie tri pisma. Prvega je naslovila na oskrbnika. Razložila mu je, da gre prostovoljno v smrt, ker sta z možem v veliki denarni zadregi. on pa zadržuje denar, s katerim bi jima lahko bilo pomagano. Drugo pismo je pisala sorodnikom, tretjega možu. V tem je postavila Peluha za edinega dediča 250.000 Kč z obrestmi, ki so se natekle od poroke. Kakor se je izkazalo pozneje, je vsa tri pisma narekoval ženi mož, ki jo ja v zahvalo za njeno prijaznost povabil ra izlet z avtomobilom. Ta vožnja je postala zanjo usodna- Peljala sta se proti Preravi, izstopila iz vozila in šla k reki, ki je plitka in napravi tam blizu ovinek. Nekaj časa sta se poigravala v nizki strugi. Peluha je porabil priliko, nenadoma zgrabil ženo za vrat in ji z roko zamašil usta Vrgel jo je v vodo in jo tako dolgo tiščal k tlom da se je zadušila. Potem je pustil, da je truplo splavalo naprej, sam pa se je mirno odpeljal nazaj v vojašnico. Zaradi pisem, ki so jih prejeli oskrbnik. Peluha in sorodniki pokojnice, se je smrt Jo-sefine registrirala kot samomor. Bilo je sicer nekaj sumljivih znakov, ki so kazali na nasilno smrt. oblast pa je odnehala, ko so ji predložili pisma, ki so razbremenjevala osumljenca v celoti. Peluha se je kmalu nato oženil s Ljudmilo Hanak, zakon pa je bil zelo nesrečen. Novi svak je tako izsiljeval Peluho. da m je naposled naveličal vsega in zapravil v« imovino. Zdaj, ko je bila potrpežljivost vseh oseb, ki so bile posvečene v zločin, izčrpana, je stopil na. plan Skrivnosten očividec v osebi nekega kmeta, ki je videl, kake je umrla pokojnina. Ovadil je Peluho oblasti. Mesar ni tajil in je povedal vse, kar ima na vesti. Z neverjetnim cinizmom j« opisal svoje dejanje, obremenil pa je tudi Hanaka, ki je skušal zavesti pokojnieo. a brez uspeha, nato pa zahtevaj, na račun molčečnosti od njega redno nove vsot*. Afera, ki se je razkrila šeie po treh letib, vzbuja veliko senzacijo tn govori se. da pridejo pravici v pest tudi taki, ki se trenutno še držijo v skrivališču. Demonstracija 8000 lesenih ksižev V Bruslju se je te dni vršila učinkovita in originalna demonstracija: 8000 bivših bojevnikov je korakalo po ulicah z lesenimi križi na ramenih. Križi so predstavljali bojevnike, ki so umrli v vojnem ujetništvu daleč od domovine Zvestoba do groba V Absdorfu pri Dunaju se je odigral dogodek, ki zasluži, da se zabeleži zaradi vrlin 17 letne služkinje Roze Hirschove. Roža je bila na počitnicah pri svojem stricu, ki ima triletnega sina. Z njim sta šla na postajo po teto, ki se je imela pripeljati z dunajskim vlakom. Ko je hlapon pri-grmel na postajo, se je otrok iztrgal služkinji iz rok in stekel proti lokomitivi. Roža je pohitela za njim. ga tik pred hlapo-nom vjela za roko in potegnila s tirnic — in poplačala svojo zvestobo z življenjem. Namesto dečka je zagrabila lokomotiva njo in jo vrgla ob tla s taJkšno silo, da si je zlomila hrbtenico. V bolnišnici, kamor eo jo odpeljali, je umrla ne da bi se pred smrtjo zavedla. Živini je zavdajala Kmet Ferdinand MitteTbauer v bližini Braunaua je imel zadnje čase smolo, ki si ni vedel nikakor pojasniti. Živinče mu je poginilo za živinčetom, ne da bi se mogel dognati vzrok pogibianja. Šele ko je propa« del aa ta način osmi rep iz njegovega hle* va in je trpeJ mož nad 60.000 Din škode, ,o prišli ljudje na to. da nekdo živini zavdaja. Mitterbauer je naznanil stvar orožnikom, ki 60 začeli poizvedovati. In prišli ®o na to, da ima roke vmes kmetova sestra, ki živi tik njegove kmetije, a je sprta z bratom. Tajni opazovalci eo povedali, da je napojila bratovo živino večkrat iz kadi. v katero je pred tem nasul? strupa. Živina je vedno po« ginila v par urah. Zlooinko »o zaprli. Pavijan ugriznil otroka V S. okraju na Dunaju je te dni stal pri mostu čez Dunav mož s pavijanom Držal je opico na pločevinasti škatli, da mu je za denar iiz občinstva iskala >srečo v vreči«. Opica, ki je bila 50 cm dolga in rume-norjave barve, je zamikala 6 in pol letnega fantiča Ferdinanda, sinu neke vdove, da se ji je približal in jo po otroški navadi dražil. Potegnil jo je tudi za rep, in opica, ne bodi lena, je vrnila fantiču milo za drago. Ugiznila ga je v kazalec in deček je zaradi tega tako Obolel, da zdaj iščejo moža s pavijanom, če ni bila žival stekla. Vsak tfan ena V kopališču: »Oprostite gospod, kako se vam prtleže moja srajca?« Harry Sinclair Drago: Seviljski pevec n. Ulica Visokih ograj. Od smrti domne Luz je preteklo nekoliko tednov in Marija Con-suelo se je resno pripravljala za pot v Sevillo. Stari španski pregovor pravi, kogar Bog ljubi, mu pokaže Sevillo v pomladanskem sijaju. Vendar ima tudi jesen v tem mestu solnca in pesmi svoje čare. Marija je potovala v spremstvu patra Junipera in vozeč se po seviljskih ulicah, je skoraj okamenela od začudenja. Njena nega je prvič stopila v veliko mesto in devojka se v tem vrvenju nikakor ni mogla zavedeti. Prvič je videla, da so na svetu kraji, kjer se odlične gospa, oblečene v divne in dragocene obleke, vozijo v udobnih kočijah. Videla je, kako sede ljudje na ploščadkah nr^d kavarnami, kako se lepi možje klanjajo ženskam in podzavestno ie obžalovala, da bo kmalu ostaviia ves ta blesk in se umaknila za zidove samostana. Obžalovala je, da bo vse to, kar je komaj odkrila, v kratkem za vedno ostalo za njo. Tudi njen spremljevalec je skoraj začutil, da se je v mladi devojki začela upirati ognjevita španska kri prisiljeni zaobljubi. Zato je pospešil korake in se ni ustavil, dokler ni svoje varovanke izročil skrbni negi svoje sestre v samostanu Marije Sedem žalosti... Minevali so dnevi in tedni in Marija Consuelo se je polagoma privajala novemu življenju. Samostanska enoličnost je bila v mno-sočem podobna načinu življenja v njenem domu, le da je tu morala češče moliti. Marija je pozabljala osamljeno pristavo, kjer je prebila najlepše čas2 svoje mladosti. Po cele ure je stala ob oknu in gledala v daljavo. Pogledi so se ji vračali v smer Gvadalquivira, kjer so štrleli v zrak jambori ladij. Sanjala je o daljnjih krajih, o slavi in junaštvu pomorščakov. Razen tega je vsak večer podzavestno, ali napeto pričakovala pesmi, ki jo je v. sosednji kavarni De la Ma-riposa pel topel moški glas. Kavarna je bila skrita med gostim listjem dreves, ali Marija se je vendar nekega večera s prijateljico popela na visoki zid, nade-jajoč se, da bo končno vendar videla onega, čigar glas je tako rada poslušala. Pevca hi videla, pač pa je opazila plesalko, lepo temnopolto žensko, ki je s svojim neverjetno gibčnim telesom znala izraziti vsako misel in vsako željo, ki jo ji je narekovala njena strastna kri. Dovolj je biol, da je dobila ukor, ko so io zasačili na zidu, da je neznani pevec postal junak njene domišljije. Res je bilo to nekoliko čudno početje za devojko, ki se je radovoljno odrekla življenj'.!, preden ga je sploh spoznala. Marija se je vsak dan po nekoliko ur vadila v petju in se ni spraševala, odkod naenkrat to veliko zanimanje za petje. Zaradi te pridnosti je dobila časbno nalogo, da je pela solo pri večernican. Vsak večer po večernicah je odšla Marija s svojo prijateljico v park na izprehod. Naj sta izprehajalki še toliko krožili po daljnjih stezah samostanskega vrta, koraki so jih vedno kar sami zanesli proti ograji, kjer se je najbolje čulo petje iz kavarne. Nekega večera jo je prijateljica začela nagovarjati, naj tudi sama zapoje. V zadregi je Marija globoko zardela. Branila se je, češ da bi ji predstojnica tega nikoli ne oprostila. Prijateljica se je lokavo nasmehnila: »Menda vendar ne misliš, da ti verjamem, da se tako marljivo vadiš samo za večernice?« Tako je Marija prisiljena spoznala pravi razlog svoji marljivosti. Odkar se je bila nastanila v Sevilli, je prejela že nekoliko pisem od svojega brata Enrica. Zadnjemu pismu je brat priložil tudi svojo sliko ter ji javil veselo vest, da se skoro vrne domov ter jo pri tej priliki tudi poseti v samostanu. Gojenkam samostana ni dovoljeno imeti fotografij moških, ali Mariji je predstojnica dovolila, da obdrži bratovo sliko, ker je bil Enrico na bojnem polju. Marijina prijateljica je odslej neprenehoma pripovedovala Mariji kak krasotec da je njen brat ter jo prosila, naj ji pripoveduje o njem. Tukaj sta se devojki vse češče bavili s posvetnimi mislimi Ln zanemarjali pobožna razmišljanja. Marija je to opazila, zato se je začela ogibati svoje prijateljice. Slednja pa je našla vedno dovolj prilik, da se ji pridruži in jo sprašuje o Enricu: »Daj, povej mi še kaj o svojem junaškem bratu.« »Ne, Carmen, greh je misliti na moške,« se je branila Marija. »Seveda,« je ujedljivo odvrnila Carmen. »Vidim, da je prepovedano govoriti o moških, škoda je le, da tvoj brat ni pevec.« Marija se je zdrznila pod ostrim udarcem prijateljičinega za-smeha in na oči so ji stopile solze. »Oprosti mi, Marija, nisem te hotela žalostiti,« jo je prosila prijateljica, videč Marijine muke. Prijela jo je okoli pasu, jo mirih in jo slednjič prisilila, da sta sedli na široko, z mahom obrastlo klop. Polagoma se je mračilo. Ulica je popolnoma utihnila, le iz daljave so se še culi težki koraki nočnega čuvaja. Na starem mavrskem zvoniku Giralda je ura odbila sedem. Šport Deveto kolo nogometnega tekmovanja po ligah za državno prvenstvo je za nami. V vseh treh ligah nam je dalo dokaj presenetljivih rezultatov. V prvi vrsti so seveda važni vrhovi tabel, t. j. tista mesta, ki prihajajo v poštev za jesensko ožjo konkurenco za državno prvenstvo. S tega vidika je položaj v naši in vojvodinski ligi že precej jasen, in če ne bo nepredvidenih komplika cij, so štirje konkurenti za jesensko tekmovanje že kolikor toliko določeni: Con-cordija, Gradjanski, Hajduk in Mačva. V naši ligi je mogočno presenetil neodločen rezultat Ilirije s Hajdukom. Do predzadnje minute drugega polčasa se je nahajal Hajduk z boljšo razliko golov pred Gradjanskim na drugem mestu, usodepol-na Košakova bomba pa mu je.v zadnjem trenutku odgrizla eno celo točko — in Haiduk je zdrknil nazaj na tretje mesto. Lspeh Ilirije proti Hajduku, ki smo ga že v včerajšnjem »Jutru« primerno ocenili, jc prav toliko dragocen kot poučen; dra» gocen, ker je Ilirija z njim rehabilitirala sebe in ljubljanski nogomet, poučen, ker smo se mogli na lastne oči prepričati, kako je respekt pred renomiranim nasprotni kom veleva žen činitelj s katerim se nam ije v prvi vrsti boriti, in kako je možno uspeti tudi v borbi s tem in takim čini-tcVem. To je šolnina, ki jo moramo sproti plačevati za izkustva in ki nam bo dona-šala obresti šele v bodočnosti. Neuspeh Primorja v Zagrebu je izne-Ttadil zbog svoje višine. Tako Concordija kot Primorje sta imela po težkih porazih prejšnje nedelje dovolj vzroka, da se res« no potrudita. Zdi se, da si je bilo tega v svesti samo zeleno moštvo, dočim so se črno-beli zadovoljili z vlogo objekta, ki nudi priliko za rehabilitacijo in — dobavlja prepotrebne točke. V naši ligi ,je situacija krepko obeležena po presledku v sredini. V vrhu so Concordija, Gradjanski in Hajduk z medse* bojno razliko ene točke, sledi z razliko štirih točk Hašk, kateremu se na koncu priključujeta Primorje in Ilirija tudi z razliko po ene točke. Najreelneiši šanse za prvenstvo lige ima Gradjanski. ki je doslej izgubil šele dve točki, dočim sta Haj» duk in Concordija prepustila že po pet točk. Hašk ima še možnost — vsaj teoretično — da se povzpne z boljšo razliko golov pred Crmcordijo, če zmaga v vseh treh tekmah, ki jih še ima odigrati, in če Concordija svoji dve tekmi izgubi. Drugo se ev. utegne zgoditi, prvo je težje, kajti Hašk igra še s Hajdukom v Solitu. Pri morje in Ilirija pa se bosta najbrže med seboj pomenili za poslednje mesto. V beograjski ligi je predvsem zabeležiti visoko zmago RSK-a v Dušanovem gradu, drugi dvoštevilčni rezultat vsega tekmovanja po ligah. BSK, edino še neporaženo moštvo v vsej konkurenci po ligah. krep« ko vodi in je svojega končnega uspeha več ko siguren. Jugoslavija je s Sokolom samo remizirala in tako zdrknila na tretje mesto, dočim se je na drugo vrinil Sašk t>o ponovni zmagi nad lokalnim rivalom. Ta liga da dva konkurenta za jesensko ožje tekmovanje in se bo bila za drugo mesto šc vroča borba med Saškom, Jugoslavijo in Slavijo. Razvidno je to iz najnovejše tabele: R SiK 6 6 0 0 36: 5 12 Sašk 7 4 0 3 19 : 15 8 Jugoslavija 6 3 12 15:13 7 Slavija 6 3 0 3 7:14 6 Soko 7 1 2 4 9 :15 4 Jug 6 0 1 5 6 : 30 1 V vojdovinski ligi doslej niso poznali pardona: igrali so hazardno aut — aut, remijev niso dopuščali. Zato je vsaj v toliko po ene točke. Najreelnejše šanse za l. ki sta si ga privoščila Sand in Gradjanski. V ostalem je precej iznenadil težak poraz Bačke v Osijeku, dočim je Mačva, tudi na tujem terenu, gladko odpravila Obilica. KLjub temu Mačva še ni povsem na zeleni vejici, Bačka jo lahko pod ugodnimi okolnostmi še vedno dohiti in prehiti. Zelo se je potisnila v ospredje tudi Voj« vodina, vendar ta s Slavijo vred zaradi dosedanjih premočnih izgub ne prihaja več resno v poštev za prvo mesto, ki kvalificira v tej grupi za udeležbo v jesenskem tekmovanju. Položaj vojvodinske lige: Mačva 9 8 0 1 16: 6 16 B-'čka 9 6 0 3 18:13 12 Vojvodina 9 5 O 4 25: 15 10 Slavila 9 5 0 4 19:16 10 Gradjanski 9 4 14 21:15 9 Sand 9 3 1 5 16:14 7 Obilic 9 3 0 6 15:26 6 Za prihodnjo nedeljo je spored zopet zcln bogat. Igrale se bodo tekme: Zagreb: Hašk : Primorje: Solit: Hajduk : Gradjanski; Beograd: Soko : BSK; sarajevo: Sašk : Jugoslavija; Skoplje: Jug* : Slavija; Sabac: Mačva : PSK Veliki Bečkerek: Obilic : Vojvodina; Subotica: Bačka : Gradjanski; Osijek: Slavija : Sand. Športne zanimivosti Bagrteres-de-Bigorre, 15. julija. Lahka atletika Eriksen je zboljšal v Helsingforsu finski rekord v metu diska na 48.11 m. Pri pariških lahkoatletskih prvenstvih je zboljšal Saint-Pe francoski rekord v metu kladiva na 43.54 m. Ladoumeque je postavil v Parizu nov sva tovni rekord na 2000 m v času 5:21.8, dočim je bil prejšnji 5:23.4. Švicarski sprinter Vogel je zboljšal državni rekord na 100 m v 10:7 Finec Lehineu, ki je nova severna zvez* da, je tekel 5000 m v 14:31.7, kar se približuje za 5 desetink Nurmijevemu svetovnemu rekordu. Da je dober tudi na 1500 m, priča rezultat 3:52. Ladoumegue je na velikem lahkoatlet-skern meetingu v Stockholmu postavil nov svetovni rekord na 2000 yardov (4:52). Stari rekord (iz leta 1903.) je imel Anglež Sihrubb (5:7.2). Američan Percy Beard je zboljšal Weni-stromov (Šved) rekord v teku na 110 m lese na 14:4. Pri ameriških lahkoatletskih prvenstvih je zmagal v metu krogle Brix s 15 m 45 cm. Nogomet Leta 1933. bodo priredili ob priliki svetovne razstave v Chicagu velik nogometni turnir, kamor bo povabljenih veliko evropskih držav. Profesionalni klub »Attila« iz Miškolca na Madžarskem je bil postavljen iz I. me« sta 11 Lige na zadnje, ker so njegovi dič-ni voditelji podkupili nekaj igračev nasprotnega kluba, da je v prvenstveni tekmi izgubil. Angleška nogometna reprezentanca jeoo slabem startu na kontinentu odšla v Kanado, kjer je nedavno že 14. zmagala; to pot nad Winnipeg Ali Starš s 3 : 1. Kakor vidimo, se je naš Hajduk kar dobro odrezal v Južni Ameriki. Madžarski LTqpest sprejema poraz za porazom; taxo je v Montevideu izgubil s 3 : 1. Prav tako je bil teoen drugi madžarski klub. Fe« renevaros v Sao Paolu ob brazilske repre* zentance s 6 : 1. Ferencvaros je dobil prvo tekmo v Južni Ameriki proti klubiču Palsstia Italia s 3 :2, zato je na drugega dne kar s 5 : 2 izgubil revanehe. V Vatikanu so ustanovili nedavno prvo nogometno moštvo. Ker Ujpest ni v Južni Ameriki ničesar opravil, se že vrača domov. Veslanje Na Temzi pri Henlevu so se vršile tradicionalne kraljeve regate. Med seullerji je zmagal olimpijski prvak 1928 Kanadec Pearce , ki je bil za razred boljši od vseli konkurentov. V četvorkah je zmagal London Ro\ving Club nad italijanskim Plai-sance kar s štirimi dolžinami. Poraz italijanskega moštva je tem občutnejši, ker valja kot najboljše na »kontinentu«. Tenis V oktobru bo prišla grupa ameriških profesionalcev gostovat v Berlin, kjer bo nastopila v Sportpalastu. Glavna repre-zentanta bosta \V. T. Tilden in Vincent Richards. Prišel bo pa najbrž tudi Kari Koželuh. Plavanje V water-poIu je Madžarska premagala Češkoslovaško s 7 : 0. Kakor je videti, je bila zmaga lahka. Po matehu se je pnpe-,»' neprijeten incident. Evropski pi;vak dr. Baranvi ni namreč vrtil samo jezika nad sodnikom, temveč tudi roki, zdaj bo pa odgovarjal pri pravih sodnikih. Francozinja Godard je plavala 400 m orosto 5:49.6. Mile Masson je dosegla na 200 m prsno čas 3:29.4. K tema novima francoskima rekordoma moramo prišteti še Tarisovo svetovno znamko na 300 m v 3:27.6. Pravi drobiž Izborni igrač hockeva na ledu, Kanadec Blacke \Vatson, bo treniral to zimo švicarsko moštvo Grasshopers iz Ziiricha. Imenovani igrač je bil dolgo vrsto let ka-^ petan kanadskega moštva, ki je kakor zna-* no, najboljše na svetu. V Franciji govorijo, da bo država nakazala 2 milijona frankov kot predujem zu zimsko olimpijado ob Lake Placidu; 5 mi* lijonov pa za glavno olimpiiado v Los An-gelesu. Kdaj bomo mi toliko žrtvovali za šport? Rr. Nedeljski šport v Celju. V nedeljo popoldne se je vršila v Celju prijateljska nogometna tekma med SK Celjem in Atletiki. Tekma je končala z zmago SK Celja s 3 : 1 (2 : 1). Sodnik g. Wagner je moral izključiti tri igralce Atletikov zaradi pre-surovega in nesportnega obnašanja. Zato pa je skušala publika ogražati sodnika. Moštvo SK Celja je zlasti v drugem polčasu igralce Atletikov v lepi igri visoko nad« kriljevalo. Koturaški savez kraljevine Jugoslavije, Triglavski pododbor vabi vse kolesarje na sestanek, kateri se vrši v sredo, dne 22. t. m. ob 20. uri v restavraciji »Slokar« v Domžalah Službene objave LHP. Verificirajo se ex praesidio s pravom nastopa 24.VII. 1931. za TKD Ateno Fani Girzel in Vida Lenščak ter za SK Ilirijo Klopčič Karla in Matul Zvonka; s pravom nastopa 24.-X. 1931. se verificirajo za TKD Ateno Petrič Mara. — TKD Ateni se dovoli odigranje prijateljske tekme s HŠK Concordijo dne 18.-VTI. v Zagrebu ter mednarodne tekme s SK Slavijo iz Prage, dne 4.-VIII. v Ljubljani. SK Ilirija (damska sekcija). Opozarjajo se vse članice lahkoatletske in hazenske sekcije, da se vrše odslej naprej treningi vsak torek in petek ob 18.30 pod vodstvom g. prof. Ulage. Treningi so za vse članice strogo obvezni. SK Svoboda. Danes običajni trening I. moštva, rezerve in juniorjev na igrišču Primorja. Trening se prične ob 17. Opozarjajo se igralci, da izda garderoba za treninge le drugo garnituro dresov, doko-lenic itd. SOKOL Velik sokolski praznik v Aleksandrovem na Krku Kdo še ni slišal o junaških Alksandrov-čanih, ki so v vsakem pogledu pravi narodnjaki in naprednjaki. Ty je že od nekdaj najmočnejše sokolsko društvo, ki proslavlja letos svojo največjo slavo. 1. in 2. avgusta bo odprlo svoj prelepi dom, razvilo društveni prapor in praznovalo 20-letnico obstoja. Poudariti je treba, da se je dom dogradil v času, ko je tukaj besnela najhujša protisokolska borba. Praporu bo kumoval junaški Beograd, ki je že odredil dva odposlanca. Obenem se bo vršil zlet trelT sokolsfkih "okrožij, a sodelovala bo vojaška godba s Sušaka. Aleksandrovo kot kopališče ima prednost s svojim lepim položajem. Plitko in peščeno dno je primemo za otroke in ne-plavače. V sredi zaliva je položen prekrasen otoček Košljun — drugi Bled, ki človeka vabi v senco borovega gozda. Z ozi-rom na omenjeno sokolsko proslavo bodo tukajšnji hoteli »Restavrant Orlič«, »Hotel Frankopan«, »Vila Lucija« in »Triglav« dali vsakemu Sokolu znaten popust pri celodnevni oskrbi. Bratje in sestre ter prijatelji Sokolstva, uredite svoja letovanja tako, da boste lahko prisostvovali naši redki proslavi. Na morje, kliče vas Sokol na Jadranu. —Mihec. ton in Prcsečnik Franja. oba Gornji grad; 500 Din Tratnik Jože, Gornji grad (skupaj 1000 Din) in 100 Din Podpečan Anton, Ljubno. — Sokolski propagandni pešizlet v Bočno se bo vršil v nedeljo 26. t. m. Ob 15. bo na vrtu g. Žmavca telovadni nastop vseh oddelkov. Zbirališče pred šolo v Gor« njem gradu, odkoder je ob 13. skupni od« hod. Vabimo k obilnj udeležbi. Sokolsko društvo Kočevje naznanja vsemu članstvu, da je izredni občni zbor, dolo« čen za 23. t. m. pri Beljanu, odgoden. Sokolska četa v Sv. Jerneju bo priredila v nedeljo 23. avgusta prvi javni nastop, združen z vrtno veselico. Vabljena so so« sedna društva, čete in Sokolstvu naklonje« no občinstvo. Sokol v Vitanju. Dramski odsek našega mladega društva je 18. in 19. t. m. uprizo« ril dve dobro pripravljeni burki: »Dva go« spoda in en sluga« ter »^amoklejev meč«. Igralci, brata Koser in dr. Silan ter sestra Husova so si snov duševno popolnoma prilastili in jo podali tako glede glasovne dinamike, tempa, gest in mimike uprav mojstrsko ter izvabili iz občinstva obilo smeha in priznanja. Naravnost presenetil na6 je prvi nastop dr. Silana na tukajšnjem odru. Z idealno figuro in gromkim glasom združuje v sebi še obilico odličnih igralskih j kvalitet. Sestra Pirhova in brata Ankele in Horl so pokazali, da utegnejo postati še kcdaj prav dobri igralci. Režija je bila v rokah brižnega in rutiniranega prosvetarja br Koserja, ki je s tem častno zaključil 6vo« je vsestansko udejstvovanje prej prj Čital« niči in sedaj pri Sokolu. Odhajajoč k vojakom zapušča nenadomestljivo vrzel. Želimo mu srečno in uspehov polno prihodnjost. — Ka. Za Sokolski dan v Gornjem gradu so nadalje še darovali 10.000 Din Zipkm Josipi« na, Gornji Grad; po 1000 Din Kolenc An- Iz življenja na dežel? SV. KRIŽ PRI LITIJI. Ob zaključku šolskega leta je priredila tukajšnja šolska mladina z učiteljstvom razstavo in vidov-dansko proslavo. V okusno okrašeni šolski sobi so bila razstavljena ženska in deška ročna dela, stene pa so krasile številne slike iz življenja živalstva in rastlinstva. Popoldne se je vršila igra »Snegulčica«, pred njo pa so bile deklamacije, ki jih je spremljal dobro izvežbani šolski pevski zbor. Ljudje so v trumah prihajali k razstavi .občudovali in hvalili izdelke, popoldne pa napolnili slavnostno sobo do zadnjega kotička. Po izjavi staršev, ki so glasno dajali duška svojemu presenečenju, je bila ta razstava in prireditev najlepša, odkar obstoja tukajšnja šola. Za deška ročna dela gre posebno priznanje Ljubici Uršičevi, za dekliška pa Joži Pajkovi, Jakličevi in Jereletovi. Vsekakor je bila prireditev dokaz smotrenega dela vsega uči-teljstva, posebne še agilnega in neumornega šolskega upravitelja Venčeslava Per-ka, ki je krasno uredil šolski vrt in kot dober pevec šolski pevski zbor, ki ga že več let uspešno vodi; v letošnjem šolskem letu pa je zrastel pod njegovo spretno roko in čopičem ljubek stalni šolski oder, katerega stroške je poravnal pretežno s prispevki, ki jih je nabiral ob božičnih počitnicah., ostanek pa z vstopnino. Poleg teh in uradnih dolžnosti najde še toliko časa, da je aktiven član skoro vseh tukajšnjih društev in da vodi šolsko in kmetijsko podružnično drevesnico za izboljšanje in napredek zaostalega, a tu zelo potrebnega sadjarstva. Naše učiteljstvo z upraviteljem je r«a pravi poti in vzgoja mladine v najboljših rokah. RIMSKE TOPLICE. V soboto zvečer se je vršil koncert v veliki dvorani tukajšnjega kopališča v korist kopališke kapele. KonceTt se je pričel ob 20-30 in je trajal do« mala do 22.30. Na programu so bile izbrane točke. Sodeloval je prof. Zamola. Po kon« čanem koncertu so sledili plesni komadi in se je razvil prav družaben večer. Istota« ko so bili pri koncertu soudeleženi gg. kon« servatoristi Lz Ljubljane, ki vodijo kopališko salonsko kapelo. Vsa prostorna dvorana je bila do zadnjega zasedena in so bili igralci burno aklamirani. ŠT. JURIJ OB JUŽNI ŽELEZNICI. Za 14. t. m. ob 8. je bila sklicana slavnostna občinsk sej naše trške občine. Na dnev« nem redu je bilo imenovanje zaslužnega našega rojaka finančnega ravnatelja gospo« da dr. Jožeta Poveleja in obeh najvišjih predstavnikov naše banovine, bana g. dr. Draga Marušiča in podbana g. dr Otma>r« ja Pirkmajerja. za častne občane trške občine. Trg je bil ves v državnih troboj-nicah in občinski seji so prisostvovali ra« zen poln o številne občinskega odbora predstavniki uradov in najuglednejši tržani. Sejo je otvoril ,in vodil podžupan gospod Mastnak. Predlog o imenovanju jc ute« meijeval član občinske uprave g. Drofe« nik in orisal velike zasluge teh odličnih javnih delavcev za ožji naš okoliš kakor za vso lepo našo banovino. Ob tej priliki so se tudi izročile diplome pred kratkim imenovanim častnim občanom in odliko« vancem. — Pravkar je dokončan del nove banovinske ceste do železniškega prevoza. Cesta je moderno preurejena, 5 m na ši« roko tlakovana in izravnana. Ta del ceste je jako obremenjen in je bil žc skrajni čas temeljite poprave. Poleg ceste je na« pravljena tudi pešpot. Ob vsakem dežev* ju smo morali v tem najlepšem in najpro« metnejšem delu našega trga do členka ga- ziti blato, sedaj smo te nadlege rešeii. Za« hvaljujemo se banski upravi, da je omogočila ta dela, in ptosimo. da v interesu gospodarskega napredka vsega južnega de« la celjskega sreza pospeši dela na gradeči se banovinski cesti, tako da bo ta po« trbena cesta še letos dogotovljena vsaj do Sv. Jakoba. ŠT. PAVEL PRI PREBOLDU. Gospa Plankova je nabrala za Ciril Metodovo družbo ob priliki odhodnice g. Se to rja 124 dinarjev. Lepa hvala! LJUTOMER. V petek, 17. t. m. smo položili k večnemu počitku malega Stojano« vega Zdenka, ki je umrl po dolgem in mučnem trpljenju. Pred letom 6e je pričela jav« I jati bolezen, v teku katere so mu zdravniki amputirali eno nogo, da bi ga rešili. Toda zaman, črv bolezni je glodal dalje v njego« vem telesu in poprej tako živahni in simpatični fantič je neprestano hiral, dokler pa ni smrt rešila vseh muk. Na zadnji poti ga je spremilo veliko število odraslih in otrok, sokolskega naraščaja in njegovih součen« cev. Mladinski zbor Glasbenega društva je zapel dve žalostinki, ob grobu pa so govo« rili šolski upravitelj g. Mihi. učenec Šumah in starosta Sokola dr. Stajnko. Krsto ma« lesa Zdenka so zagrnili številni venci in šopki. — Piod kratkim smo poročali, da nič ne grid'mc. pač pa popravljamo in lepšamo svoje hiše. Tako jc g. Zacherl izolira! zi« dove uv-^e hiše in jih dal nanovo omet.iS in popleskati. Enako je rcnoviral svoje p'« slopje gostilničar Strasser. Precej je še hiš v našem mestu, ki 6o nujno o >trebne p">= pravil in lepše zunanjosti. — Tombola ga« silskega društva bo v nedeljo 2. avgus.a popoldne na Cevnem trgu. — Suša je bila že prav hudi in občutna. Na Murskem po'iti je usahnila ce'? vrsta studencev, koruza in krompir sta- že venela Nekaj močnih na« livov ;e rastlinstvo precei osvežilo. Ponekod poganja a.fda že iz tal. Najlepše še so gori« ce — samo bat; pe je. da ne bo vino imelo nobene cene. Tudi otave ne bo. Krme bo z?to nedostaialo in kmetje bodo moral" proda;ati živino, ki že itak nima prave cene. Teleta plačujejo izvozniki od 5 do 6 D;n 7,i kg. tako dobi kmet za tele 250 io 300 Din. Cena goved;ni je zdaj padla :n znaša 12 Din. Žetev ie bila za oolovico slab« ša od lanske. Še hujšf* ie v Prekmuriu r,a bolj peščeni zemlji. Koruzi sega človeku nekaj nad kolena, pa že cvete. Pride'ek bo slab. Tudi krompirja, glavne hrane širokih 6lojev, ne bo mnogo. Zbiranje ponesrečene zračne pošte Francoski zbiratelji znamk kažejo v zad« njem času posebno zanimanje za takSie znamke, ki izvirajo od pošte na ponesrečenih letalih. Čim večja je bila katastrofa, tem višjo ceno imajo v njihovih očeh takšne znamke. Najmanj 2000 Din je n. pr. cena znamk, s katerimi je bila frankirana pošta na letalu ameriškega admirala Bvrda, ki je hotel napraviti polet preko Atlantika, a je pri Ver«sur«Mera padel v morje. Za znam« ke s pošte, ki sc je ponesrečila ob drugih podobnih prilikah pa plačujejo zbiratelji še mnogo višje cene. Razpis* Direkcija državnega rudnika Velenje razpisuje za na dan 27. julija 1931 ob 11. uri dopoldne nabavo: 200 m litoželeznih cevi s flanšami 100 mm Pogoji se dobe pri podpisani. 9356 IZ PISARNE DIREKCIJE DRŽAVNEGA RUDNIKA VELENJE. Stavbni tehnik s perfektnim znanjem nemškega jezika za samostojno delo se sprejme v stalno službo. Ponudbe z navedbo dosedanjega službovanja in plače pod »Nastop takoj«. 9358 ki želijo biti nameščeni kot prodajni šefi, in ki so pripravljeni posedati 4-tedenski poskusni tečaj, naj se zglasijo v svrho podrobnih pojasnil na Tekstilna industrija d« d. Va-raždin, „Tivar" oddelek. 932S ZAHVALA Ob smrti mojega moža gosp. Fr. Birka, strojevodje v pok., sem prejela od podpornega društva LJUDSKA SAMOPOMOČ V MARIBORU takoj izplačano pripadajočo podporo, za katero se tem potom najlepše zahvaljujem in priporočam to velikopotezno društvo vsakomur v takojšen pristop. Maribr, dne 20. julija 1931. 9359 Evfemija Birk Beli zobje olepžajo vsak obraz. Često že zadostuje samo enkratno čiščenje z prijetno osvežujočo Chlorodont^pasto, da se doseže lep sijaj slonovine. Poskusite najprej x malo tubo ta Din 8.- Velika tuba Din 13.- Dobiva ae povsod/ ^ette malim oj/oso«ti i Zenitve, dopisovanja, naznanila te oglasi trgovskega, reklamnega ali posredovalnega značaja: vsaka beseda 1.— Din. Pristojbina za šifro 5.— Din. Najmanjši znesek 10.— Din Ostali oglasi: vsaka beseda 50 para. Pristojbina za šifro 3.— Dm. če naj pove naslov Oglasni oddelek »Jutra*, je plačati š» pristojbino 2.— Din. Pri* stojbine je vposlati obenem z naročilom. Čekovni račun pri Poštni hranilnici v Ljubljani 11.842. — Telefon številka 2492. 3492 •Vas/o^e malih oglasov dobite takoj po izidu lista v podružnicah „Jutra* v •Mariboru, v v »Vorem meflu, 9 Trbovljah in na &GM*nicah, ki sprejemajo tudi naročila na male oglase in inserate. T7m\iiTt Deklico taučeno šiviljo, pridno in tdravo, išče boljša družina Imela bi priliko priučiti se gospodinjstvu. Dopise pod »Marljiva« na oglasni od delek »Jutra«. 32139-1 Prodajalko ie i-zvežbano, za manjšo jnlirkarno v Ljubljani iščem Ponudbe pod značko »Poštna 2(10« na oglasni oddelek »Jutra«. 33007-1 Dobro kuharico ki bi opravljala tndi ostala hišna dela. išče samec. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 33018-1 Pek. pomočnika mlajšega 7.a nekaj časa sprejme Požar, Moste pri Ljubljani. 33037 Mlajšega brivskega pomočnika do 26 let starega, s hrano in stanovanjem ter plačo po dogovoru sprejme s 3. avgustom Ivan Gjurin v Kamniku. 33047-1 Učenko galanterijsko trgovino ^prejme Marija Tomšič, preje Sušnik, Sv. Petra c. it. 52. 33012-1 2 slaščičarska pomočnika sprejme takoj K. Mantel, slaščičarna, Celje, Gosposka ulica št. 26. 32978-1 Kuharico samostojno, pošteno in varčno sprejmem v večjo hišo na deželi blizu Ljubljane. Sobarica v h:ši; plača i>o dogovoru. Ponudbe na oglasni oddelek Jutra r>"d šifro »Kuharica IS«. 32940-1 Natakarico ■pridno, pošteno in izvež-ban>, zmožno nekoliko kavcije, sprejmem. Naslov v ngUsnem oddelku ».Jutra«. 32801-1 Več šteparic d'«hro izurjenih, v stalno službo sprejme takoj Prešeren, tovarna čevljev v Kranju. 32620-1 6 soboslikar. in pleskar. pomočnikov io 1 specijalista za »Ppritz-f«bniko« sprejme Drago SrSger. slikarski mojster v Krškem ob Savi. 32513-1 iMesar. pomočnika sprejmem, Naslov v oglas, oddelku »Jnira«. 33073-1 Gospodično ver^irano v ročnem deln. m^.jšo in inteligentno mo?, sprejmem 'akoj k lahkemu specijalnemu stroju, v stalni zaposlen je. Zahteva se fimesečna brezplačna praksa. Pismene ponudbe pod »Sr«po:alka« na oglas"d-•;<>'<* »Jutra«. " 33077-1 I potniki Provizij, zastopnika prvovrstnega iščemo za mesto Ljubljano in okolico, za prodajo dobro ido-čega konsumnega predmeta. V p^tev pridejo samo snlidn« in mlajše moči. — Ponudbe prosimo z navedbo d^^danjoffa delova.nja na: Ljubljana, predal 35. 32854-5 Fiksum in provizijo Hodimo potnikom ta obi.»k privatnih strank ca Ljubljano tn okolic«, ter e<4o Dravsko banrvino. Ponudbe na ocrla.oni oddelek »Jutra« pod lifro »Fiksum Vn !>ro_ Vizija«. 27662-5 Gospod z diplomo pariške univerze in dolgoletnim bivanjem v Parizu, poučuje francoščino Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Pariš«. 33031-4 Koncesionirana ŠOFERSKA ŠOLA Gojko Pipenbacher Ljubljana, Gos-posvetska e. 12. Zahtevajte informacije. 30616-4 Camernikova šoferska šola LJubljana. Dunajska e. 34 (Jogo ■ Auto) telefon 2236 Prva oblast. koncesijonirina Prospekt 15 zastonj — pl lite poojl 85) Oblastveno koncesijonirana šoferska šola I. Gaberščik bivši komisar za šoferske izpite, Ljubljana. Dunajska ceta 31. — Prihodnji redni tečaj prične 1. avgusta. 33052-4 Blagajna srednjevelika ugodno na prodaj. Ponudbe na oglas oddelek »Jutra« pod šifro »Sigurnost«. 33042-6 Skobelnik (Hohelbank) čisto nov. zelo masiven, velik 204 X 6-" X 9 cm. prodam za 900 Din, postavno na zadnjo železniško postajo kupca Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 33002-6 Večjo žganjekuho opremljeno, žične vrvi in brzovrtalni stroj na pogon proda F. Cvek, Kamnik 32941-6 Ku{xiir% Dva voza srednje težka, dobro ohranjena, za vožnje s parom konj. kupim. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« 32907-7 Trgovski pomočnik vojaščine prost, želi svoje dosedanje šestletno mesto premeniti v boljšo trgovino mešanega blaga. Vešč prodaje manufakture, galanterije in delikatese. Nastopi lahko takoj ali pozneje. Ponudbe na podružnico »Jutra« na Jesenicah pod šifro »Pošten 94«. 32994-2 Ladijska tla najceneje nudi »Jusrosrad« Streliška ulica S3. 32451-7 Mesto gospodinje pri samostojnem gospodu išče 32 let stara gospa. — Dopise na oglasni oddelek Jutra« pod značko --Dobra kuharica«. 33024-2 Gospodična s 4 razr. meščanske šole, želi mesto vajenke v boljši trgovini, kjerkoli v mestu ali na deželi, kjer bi imela vso oskrbo. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 33034-2 Gospodična ki govori 3 jezike, išče kjerkoli službo k otrokom, ali pa gre tudi kot natakarica. Naslov pove oglas, oddelek »Jutra«. 33032-2 Mesto točilca dl" slusre išče moški srednjih let. Ponndbe na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro ■Trezen točilec«. 33039-2 Drž. vpokojenec zučon trgovine s kolonijal-nim blaiom. iS?e službo — udi kot skladiščnik ali ratar. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro -Vesten 3530«. 33017-2 Pekovski pomočnik zmožen vsakega dela. želi službo za takoj. Leon Ra-d:čenko, poštno ležeče — Rogaška Slatina. 32999-2 Zobotehnik oorfekten in samostojen, Išče mesto v Ljubljani. — Cenjene ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro -i-rcrfekteti-samostojcn 8.70« 32370-2 Motorno kolo znamke »Ariel« .VH> ccm. v popolnoma brezhibnem stanju prodam radi nabave avtomobila. Na ogled pri P.ekariu na Fužinah pri Ljubljani. 33009-10 Zastopnikom ki »e bavijo s prodajo šivalnih strojev, dobro uvedenim pri privatnih strankah, nudim dober zaslužek Ponudbe na -oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Artikel V>r<-z konkurence 110«. 33088-3 Zastopnike vvl prodajo na obroke bosanskih in perzijskih preprog, angleškega bla-ea. češkega platna itd. iščemo. Keflektiramo samo na reprezentativne ln agllne moči. ■tBradford«. šelenbur-gova ul. 7,1. 32835-3 Visok in gotov zaslužek nudimo onemu, ki prevzame razpečavanje patentiranih pralnih aparatov nemškega izdelka. Samo resni reflek-t&nti naj oddajo ponudbe pod šifro -»Kapi-t&lazmožen«. 32837-3 Redka priložnost! Sprejmemo takoj več akv-i-zlterjev z boljšim nastopom V ooetev pridejo le dijaki višjih ter srednjih šol. — Ponudbe* na Osrednje mlekarne v Ljubljani. 33055-3 Strojepisni pouk ired počitnicami se vrši v-ak dan od 6.-9. ure ■zvečer. Začetek 4. avsru-*«a. Vpisovanje 1. avgusta iri dalje vsak dan o-d 6. do pol 8. ure zvečer. Tečaji za začetnike in izvež-b*nce. Učna ura Din 4.—. Chratofov učni zavod Ljubljana, Domobranska c. 7 1. 32767-4 Avto Fiat 520 d obro ohranjen, z novimi plašči prodam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 33071-10 Skoraj novo kolo po nizki ceni naprodaj v Kolodvorski ulici štev. 25. 33033-11 MM Skleda za pomivat in banja naprodaj. Naslov v ourlas. oddelku »Jutra«. 32890-6 Voz zapravljivček močan, nizek, naprodaj. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 33011-6 Pisarniško pohištvo 2 pisalne mize. velika konferenčna miza. železna blagajna. 2 knji-govodstvena pulta, zelo poceni za oddati zaradi likvidacije kod Prodajni Zavod. Dunajska cesta 1. B IV. 32916-6 Puhasto perje čisto, čohaao, kg po 48 Din, druga vrsta kg po 38 Din, či«to belo gosje kg po 130 Din in čisti puh kg po 250 Din razpošilja po rtošt. povzetja L. BROZOVIČ, ZAGREB, Iliea 82. 22-6 2 postelji nočna omarica in drugo poceni naprodaj na Cankarjevem nabrežju štev. 3/1, vrata 4. Ogledati med 2. in 4. popoldne. 33058-6 Maline zrele in sveže dobavlja v vsaki množini Franc T s c h i n k e 1, Kočevje. Lepo pisalno mizo prodam. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 33010-6 Železnih tračnic kompletno žago 10—15 km, po 7 ali 9 kg. po 1 meter dolgih ter z 2 popolnima jarmenikoma ter odgovarjajočim strojem kupiim. Ponudbe franko vagon železniška postaja na naslov: Pero Gnjee, Sjet-lina kod Sarajeva. 32391-7 Suhe gobe k n p n j e po najvišji ceni tvrdka Peter šetina, Radeče. Ponudite povzorčeno 231 Kateri gospod ali gospa posodi 40.000 Din proti hranilnič-nlm obrestim in brezplačni sobi ter hrani. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Hitro«. 33014-16 5000 Din posojila za poveča-nje obrata iščem proti dobrim obrestim, na menico ali poroštvo. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Sigurnost v dobro idoči obrti«. 33021-16 15—20.000 Din posojila išče obrtnik proti visokim obrestim in garanciji, za eno leto. Ponudbe pod »Posojilo« na oglasni oddelek »Jutra«. 32895-16 * fcdti I S A A rt Vsakovrstno zlato kopajo po najvišjih eenah Černe — juvellr Ljubljana, Wolfova ulica S. 77 Kompletno posteljo omaro za obleko, umivalnik, starin, omaro (Scbub-ladekasten) in drugo poceni prodam na Pogačar-jovem trgu št. 3/TII. levo. Ogledati med 9. in 12. ter 15. i.n 18." uro. 32830-12 Maline priznano najboljše kakovosti. v vsaki množini razpošilja Vinko Narat v Vitanju. 83001-33 32520-34 Maline sveže in zrele, v vsaki množini dobavlja Frane T s c h i n k e 1, Kočevje. 32520-34 IX Hišo z gostilno na periferiji Ljubljane oddam. Vselitev takoj mogoča. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod značko »Jesen«. 33015-20 Lepo posestvo s hišo, gospodarskim poslopjem in 6 orali zemlje, v industrijskem tfgu naprodaj. Električna razsvetljava in voda v hiši. Hiša stoji na prometni cesti, ter je za vsako trgovsko podjetje zelo pripravna. Zraven lep stavbni prostor. — lastno ribarjenje! Naslov v oglasnem oddelku Jutra 33000-20 Hišo s kovačnico enostanovanjsko, z nekaj vrta, v Domžalah oddam v najem ali prodam. Natančna pojasnila daje lastnica Franja Mihelčič, Vižmarje št. 27. pošta St. Vid nad Ljubljano. 32533-20 3 parcele v Pražakovi ulici, v velikosti 648, 683 in 984 m», prodam posamezno ali skupaj. Poizve se v Rožni al. Št 13/1. 32576-20 Stavbne nasvete daje tehnični biro »Tebna«. Ljubljana, Mestni trg 25/1. 214 20 M:'• Hotele, gostilne kavarne, restavracije io v! not-oče prodaja in daje v najem pošlo vnica za gostil-ničarstvo M. S. Pavlekovid. Zagreb. Hica 146/1. Informacije prot.i poslani 5 Din znamki pošljemo franko. 25859-19 Lokal s skladiščem in stanovanjem, ob Dunajski ce-ti takoj oddam. — Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Nova stavba 200«. 33006-19 Gostilniški paviljon na veselienem prostoru ve-lesejma naprodaj. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 3278S-19 Ključav. delavnico brezkonkurenčn-o, z električnim pogonom in opremo za mehanična popravila ter trgovino z dvoko-lesi proti skromni najemnini oddam v najem. Stanovanje v hiši. Vprašanja na Jožef Polaček, Rogatec. 32743-19 Pisarn, prostore obstoječe iz 3—4 prostorov, cestne ali parterne, v centru mesta išče zavarovalna. družba za takoj ali najkesneje s 1. novembrom Pismene ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »Stalno«. 32708-19 Delavniški prostori 150 m5 veliki, svetli in suhi, z električno razsvetljavo. so pod ugodnimi pogoji na. razpolago. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 33054-19 Ca 4500 znamk različnih. vsega sveta in približno 20.000 znamk (največ jugoslovenskih) »Tausch-material« prodam za 700 Din. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod »Neurejene«. 32922-39 Dva dijaka iščeta lppo in svetlo sobo v Ljubljani. Naslov v ogl. oddelku »Jutra« v Ljubljani. 33065-22 Zdravnik išče za november 3 sobe s kopalnico, če mogoče z bal kanom, v mestu ali ob postaji elektr. železnice — za privatno stanovanje. Ponndbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »3 osebe 10«. 32494-21 Kateri hiš. gospodar b; odstopil dvosobno sta novanje v bližini šole na Grabnu stranki, katere sin mora biti spremljan uro hoda v šolo. Naslov v og! oddelku »Jutra«. 33023-21 Stanovanje 2 sob in pritiklin, v sredini mtsta išče boljša tričlanska družina s 1. avgustom Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Soliden plačnik«. 33020-21 Stanovanje 1—2 sob. kuhinje, kabineta in pritiklin išče mirna stranka brez otrok za takoj. Po.nudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Tri osebe«. 33036-21 Stanovanje sobe in kuhinje, s 1. avgustom oddam v Zeleni jami, Tovarniška ulica 26. 33035-21 Več stanovanj z dvema sobama in vsem komfortom, v bližini glavnega kolodvora oddam s 1. avgustom. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 32057-21 Branjarijo in trg. dobro vpeljano, z inventarjem in stanovanjem takoj oddam. Natančnejša pojasnila v Mariboru, Stritarjeva ulica 8. 33007-19 Gostilno in mesarijo dobro idočo, v okolici Ma-iliora prodam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 33070-19 Brivnico v zpIo prometnem kraju v okolici Celja prodam radi družinskih razmer. Naslov pri podružnici »Jutra« v Celju. 33066-19 Stanovanje 2 sob, kuhinje in pritiklin oddam s 1. avgustom. Naslov pove oglasni oddelek Jutra«. 33014-21 Stanovanje •3 sob, kuhinje in kopalnice oddam. Poizve se na Sv. Petra cesti št. 27. 33049-21 Lepo stanovanje 2 sob, kuhinje in pritiklin. tejefon, 10 minut od glavne pošte oddam. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Za avgust«. 33013-21 Stanovanje 1 velike sobe in kabineta, 2 ali 3 manjših sob, kuhinje in vseb pritiklin, išče s 1. septembrom družina 5 odraslih članov, v mestu ali na bližnji periferiji. — Ponudbe na o;la«. oddelek »Jutra« pod »Mirna in točno plačljiva stranka«. 32693-21 Čisto posteljo oddam preprostemu gosno-du za 160 Din. Naslov' oglasnem oddelku »Jutra 33016-23 Elegantno sobo z vhodom iz stopnjišča kurjeno in razsvetljeno od dam eDi osebi pričetkom avgusta na Aleksandrovi cesti, v nadpritličju nove zgradbe za 500 Din. Na slov p^ve oglasni oddelek »Jutra«. 32823-23 Parketirano sobo z elektriko oddam pošteni samski osebi, ki lahko tudi uporablja kuhinjo. Naslov v oglasnem oddelku Jutra 33022-23 Mesečno sobo opremljeno ali prazno — s parketom in elektriko od dam z avgu«tom. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« SI793-23 Sobo opremljeno ali prazno, z vhodom iz stopnjišča oddam s 1. avgustom v Ljubljani Kralja Petra trg št"v. 3. 33030-23 V lepo sobo s posebnim vhodom in elektriko, po nizki ceni sprejmem 1 osebo ali zakoinra brez otrok. Naslov v ogl. oddelku »Jutra«. 33045-23 Sostanovalca s. hrano sprejmem v Flori-jaaski ulici št. 19II. 33046-23 Sostanovalca event. s hrano sprejmem v zračno sobo k uradniku Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 32397-23 Prazno sobo zračno, suho in mirno, r elektriko, parketom in posebnim vhodom, v novi vili tik tivolskega gozda takoj oddam — kakor tudi ooremljeno sobo ■»Midni stranki. Naslov v osrlasnem oddelku »Jutra« 32853-23 Mesečno sobo premljeno. zračno in čisto. z avsrnstom ali tep-tembrom išče gospod pri mirni in stalnf stranki v bližini Napoleonovega spomenika. Ponndbe na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »Čistost 12«. 32804-2S Sobo oddam v Šiški. Oernetova ulica 40 — zgoraj. 33062-23 Lepo sobo >ddam gospod:čni. Naslov v oglasnem oddelku Jutra 33063-23 Vinograd s hišo lepo, gosposko, enonadstr. s 4 sobami, kuhinjo, verando in kletjo, s krasnim razgledom, na idealno mirnem hribu, ob glavni cesti Ljut-omer-Središče-Ormož. 4 km do vinograda in 7 minut na hrib. takoj prodam pod zelo ugodnimi plačilnimi pogoji. Pripravno tudi za bolnika, kot sanato-rij. Pojasnila daje gostilničar Vreg v Ljutomeru. — To posestvo je treba videti, potem soditi! Vinograd je cca 4, gozda 1, sadovnjaka in polja l i pluga. Cena 150.000 Din z vsem inventarjem in pohištvom. Vse popolnoma urejeno. 33003-20 Pripravno posestvo v trgu Mokronog prodam za 100.000 Din. Pojasnila daje Al. Borštnar, Bruna-vas, pošta Mokronog. 32998-20 Gostilna in mesarija na Gomilskem naprodaj z inventarjem in . s posestvom. Naslov v oglasnem oddelka »Jutra«. 32750-20 KOMAM i i PR/2A/VA5AJ0 Če bi ne bilo komarjew, bi ne bilo ma-larije-na kateri umrejo letno tisoči in tisoči ljudi. Ubijaj vedno žejne krvo-ločneže — škropi Flit. Flitova para ubija muhe, komarje, bolhe, mravlje, molje, stenice, ščurke in njihova jajca. Smrtonosen mrčesu, a ljudem neškodljiv. Enostavna vporaba. Ne pušča madežev . Ne zamenjuj Flit-a z drugim pokončili mrčesa. Pazi na vojaka na rumeni konvi s črnim robom. Opremljeno sobo oddam gospodični v Rožni ulici št. 19. 33059-23 Lepo sobo z vhodom iz stopnjic takoj oddam. Naslov v OTlasnem oddelku »Jutra«. • 33060-23 Lepo sobo balkonsko — kakor tudi podstrešno sobico v vili ob Tivoliju takoj oddam. Naslov pove »slasni oddelek »Jutra«. 33056-23 Lepo sobo s souporabo kopalnice, v centru mesta oddam. Naslov- pove oglasni oddelek »Jutra«. 33057-23 Opremljeno sobo z vhodom iz dvorišča oddam. Naslov v osladnem oddelku »Jutra«. 33074-23 Opremljeno sobo z elektriko, sredi mesta oddam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 33076-23 Vrtno veselico s petjem in plesom priredi »Pevska osmerka« na Jezici v nedeljo dne 26. julija nasnroti pošte (poleg avtopostaje) Ruski car. 33078-18 lzgubiffnv Zlata zapestnica je bila izgubljena od ho teia Union čez Pogačarjev trg do Streliške ulice. Poštenega najditelja prosim da jo proti nagradi odda .na policiji. 33050-28 Uradnika rez. oficirja, bivajoča začasno v Ljubljani, želita radi večernih izprehodov znanje z intelgentnima damama. čedne zunanjosti. — Dopise na oglasni oddelek »Jutra« pod »Značaj-na«. 33040-24 Izjava! Podpisani tem potom izjavljava, da sva bili v zmoti glede osebe ter sva nekaj brez podlage sumničili go sp«>da Ferdinanda Zmiteka. žel. uradnika na Jesenicah ter obžalujeva najine ne premišljene besede in se mu zahvaljujeva, da je od stopil od tožbe. Jesenice Fužine — Preželj Čopi. 32993 31 American Kola Stroje za luknje (Kmapflgcber). gumbe šivati, entlati itd za konfekcijo, malo rabljene, kupimo. Ponudbe pod šifro »D»hri stroji« na oglasni oddelek »Jutra«. 32742-29 Modra papiga (Wellensittich) je pobegnila Proti nagradi jo je oddati Gombaču v Beethovnov; ul. št. 15. 33019-27 Egica! Ne prenagli se v sodbi — pisma nisem prejel. Piši na novi naslov, saj veš kje sem. — Mnogo pozdravov Adica. 32997-24 Obrtnik srednjih let, želi znanja z gospodično, vdovo ali ločenko, ki ima nekaj denarja, v svrho povečanja obrti. Cenjene dopise pod »Skupno gospodarstvo« na oglasni oddelek »Jutra«. 32995-24 Mlad obrtnik želi sebi primerno druž>o v svrho nedeljskih izletov. Dopise s polnim naslovom na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Pomočnik«. 33075-24 Inteligentna gdč. stara 27 let, želi radi prevzema manjšega gostilniškega posestva z izplačilom 15.000 Din — znanje z go-podom, v svrho takojšnje zenitve. Ponudbe na ogbs. oddelek »Jutra« pod šifro Dom«. 33048-25 Državni uradnik e želi poročiti s S3mn-toino gospodično, staro do 24 let- ki poseduje 50.000 Din. Dopise na podružnico Jutra« v Mariboru pod ifro »Zenitev 22«. 33069-25 Škropi FLIT Flit se prodaja v plombiranih konvah. Črn pianino skoraj nov, poceni naprodaj. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 33053-26 Cfrt+t »Couch« zofa je najmodernejša sedanje dobe. — Poleg elegance v kombiniranih oblikah je tudi zelo praktična in dvo-transko uporabljiva. Izdeluje jih po lastnih in danih načrtih najsolidneje Kobilica Avgust, tapetaik in dekorater, Ljubljana — Dunajska cesta 25 (vhod Dvofakova ul. 3. dvorišče) 32387-30 Mreže za postelje izdeluje najceneje samo tvrdka Pavel Strgulec, Go-sposvetska cesta štev. 13 (Kolizej, poleg skladišča »Alko«), Sprejema tudi popravila. " 31674-30 Modeme zofe v raznih oblikah. kak*r vsa najfinejša tapetniška dela prvovrstno po solid n*h cenah izvršuje po naročila Rudolf Sever, Mari jin trs 2. 221-30 Modroce vrhne, Ia afrik, močno Ma Sjo, po 240 Din. iloiljive postelje, posteljne odeje, žimo to blago za preobleko pohištva najceneje na di Rudolf Sever. Marijin trg 5. 130-30 Infernuuij* Svarilo! Vsi trgovci in privatniki, ki so bili oškodovani in ogoljufani po Stanku Glavič, Mala vas 50. p. Jožica nad Ljubljano in Alfredu Bernik, Moste, Tredovičeva ulica 9, se pozivajo, da naznanijo naslove, v svrho ovadbe in predaje sodišču. »Omnia«, Ljubljana. 33061-31 Razpisujemo nabavo bencinskih in električnih jamskih svetiljk in delov za iste, ter razne že-leznine in gonilno jermenje Pogoji in podatki za pogodbo na dan 6. avgusta t. 1. se dobijo pod št. 3249 in 3280 pri Direkciji drž. rudnika Zabukovca. 32026- Kovottl Novost! Najnovei« ilulinska pa-tetoa železna zelo praktična složljiva postelja 9 tapeciranim madracom — praktična za vsaku hižu, hotele, za putujuče oso-bc in nočne službe. Slane Din' 399.—. Razpoši. Ijam postom in železni-com po povzetjus turtu Lesena aluzintka patentna zelo praktična tlož-Hiva postela s tapeciranim inadracom. — Stane Din 290-- Poljska palenlna postela složljiva praktična za touriste. vojake in za ferijalne kolonije. Stane Dim 3S$___ LiejjestuM prakličao za ležanie jn sedenje. Stane Di« j5j___ Po tem imam disto čo-hano perje ktf po Dia 48— čisto belo gosje k(f po Dia 1J0— in čisti puh kj po Dia 250___ L. BROZOVIČ, ZAGREB llic« S7. III. NAJBOLJ ZDRAVA PIJAČA Ali »OLLA« je mnogo boljša. Dokazano nenad-kriljiva. 24SII Razpis. Direkcija rudnika Velenje, razpisuje za na dan 27. julija 1931 ob 11. uri dopoldne nabavo: 25.000 kg pšeničnog brašna. Pogoji se dobe pri podpisani. IZ PISARNE DIREKCIJE 9357 DRŽAVNEGA RUDNIKA VELENJE. Zahvala Pristni naravni malinovec dobite pri L0VR0 SEBENIK kuhanje sadnih sokov LJUBLJANA, Knezova ulica 28. 249 Ob bridki izgubi našega ljubljenca, gospoda Alojzij Hrovaf carinika nam je dolžnost, da se tem potom najprisrčneje zahvalimo vsem, za mnoga izkazana nam sožalja, kakor tudi za poklonjene šopke in vence. Poleg tega pa se še najtop-leje zahvaljujemo za lepa poslovilna govora gg. Joškotu Lavti-žarju in cariniku Djuniču kakor tudi kranjskogorskim pevcem za ganljive žalostinke ter sploh vsem, ki so spremili dragega na njegovi zadnji poti. Kranjska gora, 20. VII. 1931. GLOBOKO ŽALUJOČI OSTALI 9352 Lepite na pisma znamke protituberkulozne lige! Zahvala Za prisrčne izraze ob bridki izgubi našega nepo-zabljenega soproga, očeta in strica, gospoda FRANC BIRKA strojevodje v pokoju izrekamo vsem, ki so ga spremili na njegovi zadnji poti, najprisrčnejšo zahvalo. Posebno se zahvaljujemo gosp. dr. Korenčanu in dr. Pichlarju za skrbno nego. ge. Pavletičevi za njen trud in požrtvovalnost, godbi in pevskemu društvu »Drava«, društvu strojevodij in tovarišem UJNŽB za številne vence in cvetje. Vsem še enkrat Bog plačaj! V Mariboru, dne 20. julija 1931. 9360 Žalujoči ostali. Kameninaste CEVI v vseh dimenzijah In oblikah ima stalno v zalogi »MATERIAL« trg. dr. z o. z. LJUBLJANA, Dunajska c. 36 2 TELEFON 27—16. — BRZOJAV: MATERIJ AL Urejuje Davorin Ravljen, Izdaja za konzorcij >Jutra< Adolf Ribnikar. Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja Franc Jezeršek. Za inseratni del je odgovoren Alojz Novak. Vsi y Ljubljani.