lili 3 t? P u X U A o. V. Lete S K I _ V E_ S;_T N I_J_ _ 0 S V 0. B 0_ D I_ L F _____________________ . 24. avgusta. 1944___________ P u O IT Cena Lit T £ 2- CV' Znano je,da sta Adolf Hitler in voa pangermanska imperialistična reakci j a poskusila v sedanj i veliki vojni potegniti drto ločnico med bojujočima ae tabo ram a na razredni In. ideološki o sno vi. Znano je dalje,da so z. Adolfom Hitler jem,g#bbelsoTti in vso pangermanso fašistično reakcijo vred zlasti v tem pogledu glasno trobili v isti rog tudi reakcionarni elementi med svobodo!jubnimi naro = di in državami, Znano je koncno?da so "razredni in ideološki značaj" sedanje voj ne - namreč tako imenovani "pro t ikomunistični" značaj odnosno "bol j ševizator^H" značaj - proglasili in razglasili prav vsi narodni izdajalci med p o d j arm-1 j eni= mi narodi,ki jili je zasužnjil nemški fašizem. Odveč bi bilo,posebej objesnjevati nagibe in smotre takega manevra mednarJd ne fašiotične in protifašistično reakcije. Tri leta velike domovinske vojne so nazorno pokazala,kako so svobodoljubne in napredne sile v sedanjem svetovnem oboroženem spopadu znale razgaliti reak* cionarni manever^ž "razrednim in ideološkim značaj em" ,izločiti nasedanje raz => rednim in ideološkim provokacijam ter zakoreniniti svoja borbena prizadevanja v splošno domo vinskih^^^plošno demokratičnih, splošno svobodoljubnih tleh. Zla«* sti se je v tem pogl c™ dlikovala držav a,pro ti kateri so bile naperjene strele mednarodne fašistične in protifašistične reakcije - Sovjetska Zve za..Ev* ropsko in svetovno pomemben doprinos z edinstvenimi izkušnjami je dodalo tudi jugoslovansko narodno osvobodilno gibanje. AZelo bi se^mo til ,kdor bi mislil^da predstavlja domo vinski, splo&ao demokra = tični in splošno svobod6ljubni značaj borbenih prizadevanj naprednih in svobo = doljubnih sil - dobro zamišljeno in izpeljano "taktizerstvo". Vloga svobodoljub nih sil v veliki domovinski vojni izvira i a njihove splošne vloge v borbi za svobodo in napredek, s tem pa tudi za pravico ,kakor jo pojmujejo najboljši olo= veški duhovi in kakor jo pojmujejo ljudske množice kot nosilGC usode in bodo .= čnosti tako narodov kakor človeštva. Prav zaradi tega pa je stališče in prizadevanje naprednih in svobodoljubnih sil rodilo v sedanji vojni sadove,kakršnih ne bi mogis roditi najbolj spretno, najbolj rafinirano zamišljeno "taktiziranje".V sedanji vojni so namreč bile brezobzirno strgane krinke .Padale bodo tudi še naprej . Vs aka . država, vsak narod, vsnk razred, vsaka družbena plast,vska poklic, vsak na20 r, vsaka stranka, vsak a giu pacija in vsak posameznik - vse se pokaže in izkaže se s svojim stališčem, s sto jo vlo°p in £ iskrenostjo svojega prizadevanj a, z večjim in m .ari j Si m soglsjem red svojimi besedami in svojo p rak g-o .Nikomur ne uspeva in ne bo u3pelo,da bi 3e v borbi za svobodo in pravico v najširšem eomenu besede mogel Opravičiti za svo* j a tak-ino al i drugače ravnanje z ideolo skimi, razrednimi ali kakršnimi k,5li"ar g umen t i'.' To dejstvo je ogromnega pomena za splošni demokratični in člove*anski napre dek po vo jni,kar nam postane zlasti jasno,g^ motrimo v'zvezi 5c z nekim dru gim jjačelom,ki se v tej vojni uveljavlja tudi z elementarno silo,z načelom nam reč,aa naj odločajo in da dejansko bodo odločevali tisti,ki se bor-;; Pri nas na Slovenskem je v osvobodilni borbi dvognilo precej prahu vpraša« nje duhovščine v "Ljubljanski pokrajini",Dvignilo gn je zaradi tega,kur sc je sti ,poklicc,nazore ,grupaaije , stranke in posameznike .Domo vinska vo;r.n it duh« ščino v glavnem razdelila na tri kategorije.V katedri jo , Iri s, priiružil svobodoljubnim narodom, mg ramo šteti zlasti patri-tično pOVjetuko duhovščino k a kor tudi vso tisto duhovščino drugih narodoV,ki je iapolnila jjvjju d, rovinsko | _____^_______________________________ L_.V. o t. 23.. f dolžnost,Fed vidnimi predstavniki jugoslo vanske duhovščine te vrste so pro= ! ta Vlado Žcocvic zagrebški župnik • Sv/"arka mbnsignor Bitti, dr.'retod :-ii:*ua!,"|iu= pnik LQmpret, vrsta primorskih in štaj erskih duhovnikov,ki so še legaljli -na $c= renu,in drugi.V drugo kategorije _bi sodila duhovščina,ki je razredni ,iri ideale |ški manevri p ro t in are dne reakcije niso pustili r<-\vno dušne, temveč je VI j ali l^anj v akordu s takimi manevri špekulirala in še špekulira,podcenjujoč lastno vlogo in zasidranost med ljudstvom.V tretji kategoriji je končno tista duhov = |ščina,ki se je zvezala ha življenje in smrt z okupatorjem ter postala narodni •izdajalec v najočitnejšem in najbolj vulgarnem pomenu 1 osedo.Fed n^ j značilno j= [, -'pe predstavnike te vrste katoliške duhovščine sodijo slovaški niso in njagovi t bajdaši ter slovenski belogardistični duhovniki. Delitve duhovščine na tri kategorije ni prav v nobenem pogledu povzročila i?ve6j'a ali manjša ogroženo st vere ali ctrkvt- po domovinski vo jni.lssjprotno IF.oli kor je bila svoboda vesti in veroizpovedi ogrožana, ju je odražal i>.š-izGm.,med = tem ko je na primer patriotična usmeritev sovjetske duhov čine o rine si a sOvjet • ski duhovščini neprimerno širše 'možnosti ud e j i vo v -"ii j a, k ako r a ih je imol' a kdaj- ! koli poprej v Sovjetski Uvozil Delitev duhovščine se je izvršila zgolj na c sno= vi- njene ve#je ali'man j še-po vezano s ti z n aro ion o tiho no no temelji1 njene ve - .-•c je ali manjše povezanosti s p ro t in aro dno i;i protiljudsko reakcijo . /Splošna d.elitev duhovščine v veliki dcmovinsl-i'vojni sC ,'e seveda i z vršil a" ../'iadi na Slo venskem. Glede na nacionalni: prerod, Vi ga za slovenski narod v vsa = pogledu pomeni njegova osvobodil h a borba,pa je ravnanje te ali ene j; lasti §h.-s 1,0venske duhovščine dobilo se prav posebno obeležje. 3o, duhovniki na Slo venskem,ki so v celo tiAi:.polnili svojo domovinsko dolžno st,IJih#e jim ne more odvzeti moralno političnega kapital a, l..i so si ga s tem '"priborili ,p a naj načelno bo še tako nasprotnega svetovnega nazora, i:'.' do r se' je | za svobodne slovensko in jugoslovansko živi j en j e bo ril, ga bo v bodočnosti tak-o ali drugače sooblikoval,kar jc pravica slehernega poštenega in odkritosrčnega u borca. Domovinski kategoriji slovenske duhovščine ,':ci se je pridružila narodno osvo k borilni borbi (in domovino] a kategorija slovenske duhovščine se danes razvese= r T.fivo širi zlasti na Primorskem in Štajerskem) je diametralno nasprotna catego ri.i a duhovnikov - narodnih izdaj alcev.C as je danes , da glede na nacionalni-pre= jn rod, ki ga bojuje in doživlja slovenski narod, po iščemo zvezo med sedanjo• vlogo ".'••te kategorije in njeno vlogo v slovenski' preteklosti m bomo morali strogo " in neusmiljeno ugotoviti, da je ta kategorija slovenske duhovščine v vsej slo venski zgodovini izkoriščala veliko materialno in duhovno noč ,ki rr.i jo je cer= . kev pridobila nad slovenskimi narodnimi m no žic ami, za duhovno in materialno za-- v sužnjevanje slovenskega naroda tujim, slo venske zeml j e, slo venskega bogastva, slo • venskega znoja in slovenske krvi po hI epni™ ; raij< žl j ivce™. .na sama je nit, ki vo di od germansko nasilnega cirilmeto do vskertu nasprotne pa načina p o k r i s t j ?ui j e va= . x.ja pa preko Thahničevega zanikanja narodnosti in črno žo.ltega avstri j al aristva š-ušteršičijanskih duhovnikov tjr- do današnji.): zločinskih belogardistionih de janj.Ena sama je ni t, k i vodi skozi vsa nečista dejanj a, ki jih je nad -loven s ho mislijo in nad slovensko J: uit uro zagrešila ta ratesorija "slovenr e" duhovšči- "-' ne. Tudi trpljenje,ki ga je ta kategorija povzročila religiozno in čeri-veno di= '■:sciplinsko neoporečenemu, to da nacionalno zavednemu duhovniku CfrogOrčiču in ^r- . sti drugih slovenskih duhovnika v, j e mogoče naniz*at:i na tO nit. • ' Nobenega dvoma ni, da je divjanje te categori j , i se e danes do 1 raj a izro . dila v polbl ?zne, sf anatizirane ,naj sramo tnej še narodno i zda;] al s t vo tre'1 eee; der= .:.• više, doseglo v belogardizmu svoj višek. .h • Nobenega dvoma tudi biti ne more,da zahtevata naša nacionalna cvošjbda in na ; ci'>nalni prerod popolno odstranitev slehernega vpliva nad slovenskimi narodni= ni množiiami te' - ponavljamo te - kategorije "slovenske" duhovščine, se pravilu ' , ao.vnikov,ki so se povezali, na s^rt in življenje z okupatorjem. , . £.ar se kcnec konca kategorije čakalcev in špekulantov med duhovniki tioe,j:im ,. treba povedati dvoj e. Prvi S jim je treba nagi asi t i, da precenjr jejo sve.j T.liv red narodnimi množicami in da podcenjujejo do zorelo st in razsodnost naših na - i" "nih mno žic ,ki sta v narodno osvobodilni borbi tistveno,kvalitativno pobeli tr :£ič jim je treba poudariti, da jil čakanje in šp ;kul anstvo vodi na ista na.ro h Ško dl i v a po t a, o dno sno na isto nadal jevanje na' o du škodi,ive zgodovinske po kateri in zaradi -atere tako žalostno končujejo - taleči dervisi.^e ni = r o rs- tem,da bi vre čakalce med duhovniki končno ve L j a vno obsodili s slovenske ga ha jugoslovanskega nacionalnega stališča, red našimi nare di so še preizkuš= lje, potemtake t imajo še možnost,da čistih rri..li, hrej Špekulacij dOpri idejo svo^ delež, C as pa je, da se tega zavedo. C as je končno tudi, da nacionalno zavedna slovenski duhovniki sprego vo ?« :'a= sno besedo vsem duhovnikom' in o vseh duhovnikih te .ali ene ategori.je. Boris Kidrič. "SLOVENSKI POBDdEVALiC" TRMS iliifi)! slovensko prič*) rje okupatorju i Sla sem skozi vas.Iz njenih ruševin seAje še kadilo-i Tu. ga tam je Se rdec zu bel j siknil iz zido v.Pre j snji dan so sovražniki vas zažgali i Gledal a sem prebi= v al o samo smo rojnico,bi jo kar tukaj postavil,in !cO bi se sovražnik ookezal okoli hriba, bi ga nazgal, da bi bilo vesel je. Zda;) so nam odvzeli zadnjo oviro,ko so nam po 3= g ali. Zdaj bomo pa kar vsi streljali!" Veselo sem nadaljevala svojo pot in se v mislih rog al p sovražniku,ki = sli,da bo z nasiljem ustrahoval narod in zatrl njegov odpor. Po Ida. V ODLOČILNO 0' P D 0 E^ioela_se_j_e___b itka__za__o svoboditev^Pranciie^^ V dneh živčnega pričakovanja zavezniškega vdora, na zapadi j C nemški pro = oagandni minister napisal v tedniku "Las Reich" članek,da je nemški vejah v vsakem pogledu pripravljen za zavezniški vdor in da. .je ne^Sko vrhovno vodstvo ob atlantskem okopu pipravilo vse, da brezuspeši zaveznici po s :us /dreti v ov= rop s ko trdnjavo , Dr. G©b Del s je takrat poudaril,da so nemški vo j al. prav dobro za veda, da se bo na francoskih tleh odločila usoda nemškega naroda. Danes,po dobrih dveh mesecih bojev v Franciji c,; je pokaz lo ,k ako prazno sd bile trditve dr.Gfbbelsa v ijegovem ol anku. Z p. ve zniki so se uspo&no izkrca), i na široki fronti v Normandiji in v preteklih dneh tudi re v južni Franri^i.7 p 2:0 = sto^u Caena in Falaise-a v Fnrmandiji je skušala 7.nemška ara ud a zadrzati • zr re 'miški vdor in e zato pritegovala rezervne divizij« iz prostora'pas d j Oalais /"si napori Nemcev pa so ostali brezuspešni. Zavezniki so dobili bitko ar- m di jo ,obkolili 7»n em š ko arra ado , zl omili ' n j en o dp o r ter sedaj L r o zo b zo rno u: - i c u j e jo njene ostanke,ki se skušajo rešiti proti reki Sei^i.z zlomom 7:nor ške arma^ le ju zlomljena hrbtenica nemške obrambe v severozapadni ^rnaci ji.po.t v Pariz je' tako reko p odprta in zavezniške tfete že stoje komaj še dvajset km. proi V- r=. saillesom in 40 km. p-red središčem Pariza. I sto 6 p 3110 pg so udarile nersk. j •xemo in Loiro so nahaja v obupnem stanju in vsa znamenja kaze jo, da je tu nem ski odpor zlomljen. Zavezniška ofenziva v ,'užni Franciji naglo napreduje na cu km. široki fron 1 m j c ze v nekaj dneh osvojil a o zemljo, ki meri preko 2.500 kvadratni!; ilo= ko na fran= v viso.ki 3 a nrptom :' a^ -llo-a že grme zavezniški topo vi. Francoski partizani so zavzeli m^sto Toulouso. Strahotne so izgube Nemcev,odkar sc je pričela zavezniška invazija na za - pad.Samo v severni Franciji znašajo okoli 46 C .000 mrtvih, ran j onih in ujetih.Na i'gu pa eo v nekaj dneh izgubili pre :o. 12.00,0 ujetnikor. Zavezniško to pnistvo in letalstvo katastrofalno uničuje nemško tehniko.Samo v eAor dnevu so izgubili Nemci v Normandiji 200 tankov in 4.000 motornih vozil.V nor:-ski vojski .•ami je opažati razkol med Šotami SC in redno nt", s ko vo jsko ,T£ed.. clo jni spori in obračunavanja so na. dnevnem rodu,kar prihaja zlasti na dan sedaj,ko umikajo Ostanki 7.nemške armade. Odločilno posedajo v boj francoski parti.r°. splo s en naro d en up o r. Vi sok a S avo j a in c bmc c j c železničarji vzhodnih in severnih železnic ,ki zv®ze,so v splo sni stavki. Francoski y>artiz.ani t a _ ski promet in dovc z, rrztrrali zve e mod posamozr.i": riomrki:- ; t o ^dk-; L. ., .'i= li vrsto krajev in mest in so v nekaterih d-jpar , ;r.entin pcpomi nj ^ r - . ložai a.TTnogo nemških posadk se :*e žc vdalo ali v0 so obkolj n: . e" sk a i vil na - ^M^gta i.-:': ju /lada francoski p art i r ar, i in 1 ji.ova borba ;e razr°"»a v •eke Loire so v rekah part >zanov }0 odločilne važhotti za ne ;£ke so no polnem n duzor&anisirala nem uprava jo vsa dezorganizirana in veliko ste vile r.em, * u j c francoskim partizanom. Tod l^valovoi vi" i- silen r.0{ lah i:\ ry lUislingovcev je že zapustila Pariz.po zadnjih po/ocin. 0e 1 • francoski): partizanov. V zvezi s temi dogodki j e A znaciln- nedavna iz;j ava. oreds- dn.-k .oc da bodo zavezniki zasedli Nemčijo tudi / primer; ,c ui liastevil.n- 10 It a, Stran J-. •■SLO VENSKI PO ItOCEVALEC " L .V* 2J prej ^preden bi dospeli zavezniki do nemških mej .Ta izjava da slutiti,v kako o= bupnem stanja mora že "biti nemška vo jska.pelega to ;a pa je značilen nedavni Timesov uvodnikov katerem pravi clankar, da ne sme nihoo pozabiti, da so sovjot= ske zmage omogočile zavezn3.ske uspehe na zapadu. Ce drži G-flbbelsova trditev, da bi imel nemški vojak braniti obstoj nemškega naroda v Franciji,potem lahko že danes trdimo, da je ta nemška bitka izgubljena docim je že v veliki meri dobljena bitka za osvoboditev Francijo. • ' SP^^^ADA^SS^PRIPJAVLJA JA^OD^OlL^O i- Čeprav so dogodki na sovjetsko-nemškem bojišču v stalnem toku in Rdeča Ar= mada neprekinjeno nadaljuje svoje ofenzivne operacije, je vendar opaziti, da Rde ca Armada trenutno pripravlja svoje sile za zadnjo bitko v tej vo j ni,-z a končno ničen j e Hitlerjeve Nemci je.Te ja dejstva se vrhovno nemško vo j asko ^vg dstvo oči vidno prav dobro zaveda.iz toga razloga je poslalo na vzhodno bojišče vse^svo = je zadnje rezerve na elitnih motoriziran.! h in tankovskih četah, da vsaj z°casno zadrži uničuj o o. plaz sovjetskih čet. Videti je, da pripisuje jo Nemci posebno važnost 0'dseku medABaltskim morjem in Varšavo .Ravno tu skušajo Nemci s silovitimi protinapadi močnih pehotnih in tankovskih sil zadržati sovjetsko prodiranje. I s to časno pa skušajo zlasti v pro štoru mesta Siaulija na L o tonskem prebiti zapah,ki je odrezal veliko skupino nemških trebo val: dih n zgubo na živi sili in'na vojni tehniki.Istor*asno ko odbija Rdeča Arkada te o = fenzivne napade, p a uničuje obkoljene sile v Est-nski in Le tonski. Severo zapadno od Marianpola so sovjetske e« tc v teh dneh že do srci*'do. mej .Vzhodne prusijo.Tu so zbrane ogromne sovjetske šile za bitko proti' Vzaodm pru .siji,ki se je dejansko že pričela.S bom stopa vojna na nemška tla. V prostoru Varšave so Nemci istotako zbrali nočne pehotne in tankovske si= sovjetske r ,te sr= .o z ju/:a kako39 , ^ 30 od.jame in konrno o svobodi. V tem pogledu je posebne važnosti prodor nemške obrambne linije na jugu .Varšave v pro štoru Sandomierza.k j ei so sovjetske r obe piekoracil. reko Vislo na 120 km« si = roki fronti in prodrle v globino 50 km.Pri t ;j operaciji je padlo važno nemško oporišče Sandomierz,ki je zapiialo pot v nemško CIozijo.Tu je uspelo lonovno obkoliti tri nemške divizije, ki jih sedaj sovjetske čete uničuje jo ,;.!o s tise e na levem bregu Visle obsega že ozemlje 9.000 kvadratnih kilometrov. Vse opisane operacije kažejo, da predstavljajo v bistvu samo ogromno pripravo za stranoviti udarec,ki '^Jca Nemčijo v biižn.ji prihodnosti in ki bo končno zlo mil ves Hitlerjev l'ao intioni sistem v Evropi, I T A I« I N ropi 3 K 0 3 0 6 Na italijanskem bojišču tudf v preteklem tednu še ni bilo nobenih odlo = cilnih operacij in soditi sme.10,da se zavezniki tudi tu pripravljajo na zadnji sunek proti poslednji nemški obrambi v Apeninih, pro ti tako imenovani "Gotski cr ti".V preteklem tednu so se .zavezniške operacije omejevale na čiščenje Firence in njene okolice :$c-f na pridobivanje strateških položajev čb .tamoenjih .rekah. Simon P0S1UŠAJTE RADIO OSVOBODILNA NA VA1TT 45 m. OB 9.00 IN 21.00 . URI ! (pfi......n O" p Tk rf> . O mmmm ^mc^TO r ARO D IT A OBLAST. - car svojega razvoja dušil pravi krščanski širino ,.lerixalizem zasledoval dvoje: ~ino ži. c ah g r avi cu b z r 1 d. e mo k r a t i r r, a nsČ9la ran^elj sko kr.^aistvo nasproti n-^iiju in kriv±= ticni stranki klerikalizna.S 1. Ho tel g o zadušiti v ver! življenj a,ki jih izpoveduje t cam; 2.2 izkoriščanjem vere utrjevati oblast in ljudstvo prisiliti v klorilc »ki je kakor vampir edel nad reinim in tudi nevernim ljudstvom ir. ga lr " žal v oblasti. ^Tava oblast,ki jo gradi 0P,"rrrjte is boroe preti /sen pro til jučlckim silrm,v Pr/- vrsti proti okupator ju - z rjo vsocreejic pi proti vsem tisti ,ki mu doma t omagajo. To so prav tisti,ki so v zgodovini slovenskega naroda dušili njegovo emokraticne napoie sa ljudsko demokracije , Dane' jradimc oblast po i.'i if-ud stva in njegovih zivl j enokih koristili 13 bistveno razlikujejo a* Lj risti'" ri 0 venskega klerikalizma,ki je dušil ljudske sile in jih s verskim nasiljem poiz kušal obvladati. Ali je sedanja //raditev oblasti v kakrsnei koli nasprotju z načeli vere in katoliške vere sploh? To vpras anje postavljajo p o krivdi zablodelega klerikalizm.a Šl mno -i slo n venski katoličani.?! a to vprašanje lahko odgovorimo dane j,ko imamo priliko v ne vi dolasti opažati va ~sko izzivi j anj e, z odgovorom: 3 on a v novi o bi r o damo pravo vsebino krsčanstva, vidijo , da ni /ezano na iko injia noben določen družabni red.tr-v tako ii rs« politično obliko in je r, roti krščansko trditi, da krač ti. v nobeno ,30 op o = čanstvo vezano anstvo.samo ob s ljenski smisel,katerega prava vsebin" Ce nogi darsko obliko na nobeno pol^u^^^ ^ ^ sebi zahteva organizacijo politi veli smo, da je bivša org" ' sn j ovala širini krščanstva toliških množic samih in j . svoji vsebini m poslanstvu približuje najbolj naprednim ..razbolim oblikam, ki postavljajo človeško osebnost na najvišje mesto in ;:i dajejo največ svobode in resnično prave člo vesk e ši rine.Tu s e nora krscans tvo ude j s tvo vati•ne ko t nek a samostojna politična stranka, temveč morajo katoličani 'kot ljudje sodelovati v sredstev in načinov za uveljavi j en jo" oblasti . Blodno švabobranstvo na:" danes jasno nega izdajstva so padli tisti,ki so zar i zp rič u j e, na k ako ni zko s topni o " n ~ro d >.di svojih osebnih koristi vpili: y ra v narodno osvobodilno borbo in postanejo pošteni »otvarci nase nove narodne 0 = bi as t i, k i gradi demokratično in federativno Ju foslnvi^o . ' ** . o TATE KOVA C č 1 an n-t e 1 s t v a J 3 S in čl ar) 0 d s ek r a i zg racLijo n aro dn e oblasti n r i redsed •u FEDE3 3N0 T A 110 \Tj, DH '0 i ? \TI OH E, j GosirnjK." .udo = na "nje no = ■■■ ■■ „ a j l :iotočile jjž ento ,poapred sednik Sta.ko Z3ecan-.ro? in 'lan-j C ač ko v, sekretar j a L. ^bc ArsoviČ in Lado Koladi nac. jo branje je \03lal0 po zdi ve predsedniku KKPJ-a • ar6 alu Titu, predsedniku AV1J0 tT - a dr. r:ibar i u ter voditelj en veliki 1 zavezni-.ov ™arsalu Stalinu, C hurc&l lu in g.Rooseveltu. Tako še v Času,ko bi,; eno težke boje na vseh str aneh, ustvar j ano jut-o slovan=. ski narodi svojo pri ho -1. jo drž vno skupnost .in vsa' od nrrodov svo 'o enakoprr/ no. federalno enoto ."-sd enotami in jugoslovansko -jkupnostjo ni razprtij in ne n ^ sp ro t i j . j il e v s e ^ n aro do v J ugo si a vi, je poroštvo zrnate in srgfin irih- dno sil* Šmmsm 7 BR VTSKI, X)KB ATlC; < I SICUHiOSTI zlivajo en O tAJ tok in 00 .no tno na" II Od Tilepa ATJOJ-a in n^.^v pome,. _, ., :>radi vsega tega j i^el ;kl p A VNO • -p pcr-J-on od-ev v Snih krofih kakor,t udi v ur^ni- z- v -nizkih kr vajo kot veli/:o HemOKraTicnt pridobitev ni? r ns.vo.ch v cr^v;jbod no *i n St ran t. _ Vm§a V —----------r " " ..........- - ||||ug po sobno -tuai. pri- Slov n^i"ie rekel BreleforV se bor družno tudi za '-kedonijo o zn^iodonijŽ /katero so si lastili vsi ool ni ,dobro bi 'S: i t a. in w *jia'.v 'jvuuuiii jv , ■■ v - -- - —---— ■ — . . . j_ . • j. fti .-ovih to vari Sov poroštvo tLa .bo r-.oodviaup , V «laniei 7 južno slovaško • c^.r-oijo .16 .k - ■ so sklopu sledili povodni ^rrtjrji^lofe^f^^S Britanski uradni krogi »oud^o^ njajo Kdo Proti nonistione vi6 ne ze. ro dno o svo do aunemu • gi.o , . volni,ko bo fasističn^oc zlomi;] o^ , ' stoj- ^-^^gF^^^l^l^vf ■ n liho vi makedonski agenti, kakor Vaneo ,"ih-;jlo v, . iro ,..i -mc^ . t • ,. .. _ , ^trovi, itd'.katerih izdajalska protimakedons^a vloga ju ze zdavne.j Postala Jasna mol., do n sk en u n aro du. ■/■'rabijo °proti "svobodi makednoskera naroda stojo nolo/; -kupatorna tuli ..^e^vi hlap oi in podreoiiiki , velosrbski 7.. -e-o ,isti ,ki so ze propilli,in vc.l !.bo..i a . ski h.= r eno ni b ti, ki so ze pred neposredno propast^o. '-to nikakor ni čudno, da j« v zadnjem času / ino • i • i .-v ' a __ j- "1 -4- -5 /s ' f .. ' !~t snej o po vozu;11 in Krivi polanki zav,le.,ilo važne aoxnmenne, '.i r-> ; azuj e^u , u .u • ,evu u^ - ^ -e tola- sklenile spOtfasdtn z bolgarskimi Okupatorji no samo z£ etotanjo Skupno čorbo iro ti u" aro dnu 0 avo bo dilni fudi mg® ^jfltf.to i, Bo'' (■ ari i a izsterj iz /o no, roba s si u.niimi moo-n zadušiti Kno,., aciio il 3 arn o o di oaho n aro do v, pO zn e j o bi se spet ltfiko ^sebojno klali zaradi J -kodom« . . tolp borbo d samo o J0' 'ioda makedonski narod je ;r vež krva o plačal t-i:o srbsko cot bolgarsko "osvoboditev"-, zvest i zre čilo-i svojih -evoluc ion vinih -orcev in uciteJ jov Cfoco Polceva,Damijana Grujeva,Crjoroa Petrova in mo prizna^ njo Makedonije kot enakopra^ae članico demokratični federacije juz&ogiovanski« narodov, w*Jl tudi in se no sobno dejstvo ,d- se da: .s tudi s rt s i narod in si drugi narodi .Jugoslavije z orožja v reki bore. za svobodo in enakopr avno nt ma- ke donskeg a naro d a, 1 ahko r ea orno r. nje fašisti snega t en 'j kratic ni, i:'ode srečne njihove Kakor makedonski narod dan,s prispeva svoj delež z-, uničenj okupator j • , tako bo jutri kot svoboden in er. akO] r-ven p ar j d v ie rativni Jugoslaviji prispeval svoj do .ez > izgradnji Velika in skupne prihodno sti,ker bo tudi on s--no v t-, j bratski skuzn: st im i rn. poge^e za svo i popolni na rodni rrz.vo j . Gvobo d m in on-ror-r-v en ;e r a ,..donsl.:i nai , c,_ze danes potov,da ga bo bratska skuonost ;-dru;v.nj, svobodni} . n aro. ic v -J ugo ^ avin e izdatno podpirala v njegovem gospodarske* i-, f.uiturnem dvigu, akedor.si i narOd si je s ve s t tega, da jo po sklopih v .Tajcu orostva in da:s< •• nobon^.0;tj V-*i n-hnrttril i hi .".ti O v. i. i .C ',0 .i O ; t j ti 1 . . Z' • 2- . "0 V Ji' IJlr.l,gO o x v Lavi,' a" £t. In..-L vi k. AVliO J 1 CC ■•1'JHJ Sviv^i S?1« V mo vni za Srbi O.To ;ab I JO V in PjJ j« objavil u a o ...ne eno vanje ni s°" o tO j m* rc . a t —Ve " f. v a. ju Glavnega j v c.1 iker a jli IIOV po' ________^S^VENGK^PO^C^V.a:^" Strm. 7, na. r . . , T ----- o - ~ ~ • ~ ' * o j. ^ w X vU -i_L J_Ii L ' no v Soji kc i.n.^o^ in oKoli . ^^i^ ^ l!.l K'V:-,, L ;ta IV 1 i lil imnri-n .. ,„„„.. ' 1941 Pa Jo postni Uaa&i* it^roi;t^..^bri^L1 T nrch + Wado n". njenih slavnih pch.dih.^rtO c I-prolotarsko divxziJO in nato I.korpusa.Oc.nor-~.lni porofini- I J7 Ju^-i^i^ n t najpopularnejših voS^j!^ n £ iTVSlLTS™}? ********** iHtoJUt JO bo do 1 , ... . . ~ Z ' ■ v : , j UOUJ K©' 10 v opor-cijnh nase vojske. To J azo tuli vos sestav štaba jo general Štabni major Kad® s] av T)'nri* q w ' ' a. i' o n O c n i i: n a p o 1 ni k a d 1 ratki 1.000 6 o t ~ l^go maršala Titu. ■ P.....' ^ ' sva;, o izjavo s t-vil na razpO v t pomen osvobo dilne borbe v Srbi 7i v d-ni^nr - rri; . b,u. in fe^SS m^Vl seje ......... ' n'°C bjU W3XU na t a' na6£n. da* bo \ zt r blic^o1'So sledi i du,ki o a njegovi pobratili w ši ri/o po inonems+vu. P(,o Št. o4. •« mmi ZADAJA VEJM) VJJCJE UDARCE SO v :;A?UI!.;TT * ;i e oci jc-nc svo s^rru ■>p rije da" ,giasil ' - tt____-l_ 1 ____^ » ca:: .In. ^vi?3*^ S° strgale :ustas .m važni oporišči ; D-rJ^MHji^ v ^kc' mesto Tcl. avec.v hudih bo -ih 5. tizani velik dol ozemlja med Tino ko m in V 1 ; ko rii r 1',-- • ni v južni no no^-s V.-, .... ... "t ■ J ljr}Y°? . i V južni Jrbiji šo pobilo nase enote pre >o *)" ga jo porusena na odseku rimnnam _ J sovr-snik ln iz Btideva pip ti Pivi. 12 B&vezBifiJ r Bosni so partizani porušili prjro n na pa uničili sovražni vlak.v,0 ustalev k jgfe^JftS ^ijodor.v ;r i, i so naše M Budnof a klanca o roti f^orenici ,pop©in >nn r- ne^sko in c etniske bandc,] i so silil« ; z p V Dalmaciji so nas-.; eno te. razbil* s Inotski in osvobodile n. vo ;v i- ."•av a v ni h 'ahovo in ;)ubrav SO 0 370 1, ili h >ri 1 urMumiji si i ^ o /a^s-k • • pt> il,ova in lik ve= . . e *ici , u= m jri ivni= ■ i a . a .o - sic. 'v • - • i^ibi • Le"' ~ 30 •On i r- la iz ar-i ^ni ju Hie ko vo- Stran 8. "SLOVENSKI PORO CEVAlhiC \i Moskvi L»V. S t, 23 • Pred treni leti se je 10 in 11 avgusta vršilo v roskvi-prvo vseslovensko zborovanje in ustanovni zbor društva Vseslovenski o dbor.Vseslo venski-odo«-r je kot organizator stikov med Sloveli priredil v teh treh letih vojne culo v.rsto proslav,nitingo v, zborovanj • in sestankov,na katerih je prišla'do izraza m^ se vedno bolj utrjevala krepka povezanost slovanskih n aro do v v boju proti faši = zrna. V Vse slovanski odb©r so vstopili zastopniki prav vseh slo v.anskih naro lov. člani odbora so kulturni dol avoi , znanstveniki, vo j ak i itd.Odbor je v tesnem sti ku z-oficirji in vojaki jugoslovanskih,poljskih in češkoslovaških enot v Sov- jetski zvezi.V plonumu odbora je od Jugoslovanov Slovenec Ivan Regent, j avni de Dimitrij Vlabov in drugi.Prudsednik odbora je rus. generalni poročnik Aleks--n= der Oundarov,tajnik Bolgar polko vink Modelov. Vseslovenski Odbor izdana tudi ob zornik "Slo vani" ,k jer sodelavci iz vseh slovanski! naro do v '.prisp^T*jo poroči la in članke o politične'), vo j aškem in_kulturnem .življenju ne d slovanskimi nste ro di. toidbo Lnndon,l7 avgusta.V današnji slovenski oddaji je .bilo prebrano novo,po = sobno svarilo belogardistom,ki se glasi i '. Nagli uspehi zavezniškega izkrcanja na južni obal Francije, volika zavez niška zmaga v se vero zap adni Franciji,ogromna napredovanja Rdeče \r™ s le , ki so= daj že stoji na pragu ITon^ijs in ne p rt. stani 'napadi iz zrak-., vsa ta.de Istva do kazuj ejo ,kako gotova je zmaga znveanikov v bližnji prehodno sti. Zavezniška ana &a pa ' bo odstranila tudi vse guislinske režime v Jugoslaviji,predvsem Rupni k a, P avelic a in Nediča. • . paradi toga po Sil j an belogardistom resen opomin,naj se li grozodejstev in naj prenehajo z napadi na našo. .hOV,ki je nasprotnem slučaju bodo vsi tisti,ki zagrešijo taka gro zod-e jstva, postavi j eni pred ljudska sodišča in njih zločini proti j ugo slo venskemu ljudstvu bc do str go sojeni. Belogardisti bodo najbolje sto rili, da zajjrusto ovoje gospodarje in da se z orožjem v roki priključijo partizanom.Vsak nadaljnji odpor ne bo imel nebu nega vpliva na razvoj vojne in^jiobcn vojni zlo čine o no bo ušel- roki pravice'. fi^N __ 1 _ . f) 1». >,-v vzdrži, kakršnihtko n aš a z eve zni-o a. V ro m K .HO V. o rn ari c a NO je ob j a vil a f o d atk 1 TTSPKH \RI0K 110V. omarica NOV je objavila podatke o. uspehih v •«rvih sudmih mesecih "tega"leta.Dasi razpolaga samo. .z -nanj širni ladjami, je izA odat= kov j v sno videti, da ;je častno izvršila številne nalogo.'P ako ,i e'prevažala na= še čete ob operacijah na '"oroulo j et ,Psl ješec , Solto in druge otoke.V nehate rih akeijah jo sodelovala tfcdi z zavezniško mornarico. Z j ugo slo Venskega o ze*^ 1 j a je odpeljala vec kot 40.000 ljudi,de jir reši pred Nemqi,in jih izkrca= la na varnih krajih.pod sovražnikovim ognjem je srečno odpelje!a 4.000 ranjen oev v naše bolnice v Italiji. • SO PETO V Mi JE HgD JUGO SJOVAIiS^I:'!!. IN r G "gKIt/Il P *Rm AI-TI', j e vedno te snaj še dno prejemajo po rodila'"o junelVih bojih grški), partizanov. Makedonske enote s*delovale z grškimi partizani pri napadih na progi Bitolj - Solun. RO!- \N J A 0 jo Nvnci ji »Italiji Belgiji, Ho 1 °ndsk i, Danski Po L ^ ^v;l lOj) O ^ O MJ^lMiMra ______________ Med najhujšimi bo ji,sredi pogorišč, v pol zapuščenih vaseh,kjer se še to = liko ljudi ni vrnilo iz jec in zaporo v, vstaja nova osnovna šola,vz ;o j evaliz^o mladega radu,ki bo ob spominu na padle očete,brate učitelje in znance ,1 j ubil svobodo nad vse ter trdo in samozavestno delal za novo življenje, h° našo šole pa primanjkuje učiteljstva in ga bo v prihodnosti še primanjko valo .pre "! vojno je bilo v Sloveniji nad ,000 učiteljev in učiteljic .Od teh jih je mnogo padlo, vo liko jih je ostalo neznano kje v internaciji,veliko jih je bilo preseljenih v Srbijo in-na Hrvatsko , nekaj jih jo pomrlo , nek "j si izbralo dru/.e zapo s'J itvo.&i se?da nam bo tako ostalo morda kom aj nekaj nad 2.000 učiteljskih moči ;Ce pomi= slino,!* noramo po vojski dvigniti iz nič Šolstvo na primorskem in Koro al: on ,3bo nami zavost velike naloge.po trebovali bomo v celoti okoli 8.000 učite I^Ti^iJ!*--«____"SLOVENSKI =strnn=3 m njo voljo do šolskega dela, temelje za njih politično , socialno * pedagoško in lošno kal turo in navodila za šolsko delo. Na Primorskem se vršita ali se bosta vršila dva taka tečaj a.Prvi bo trajal 4 tedne in je določen za kandidate nadomestne učiteljc,ki imajo nedovršeno sred nješolsko izobrazbo iz Jugoslavije ali oelotno italijansko učiteljišče ali itn 1 i jonsko gimnazijo .Nam en tega tečaj a,ki se zAe vrši in ki je štel ob pricetku 25 ljudi je,da da osnovne pojme o vzgo jeslovju,dus eslc vju in uko slo v ju, to rej o snOvne ponmg o vzgojnem prijemu in p rvem delu na osnovni 8oli.Jasno ,cla bo domo rali v ooeta e ljudje.ki bodo dokončali take tečaje,se sami mno^o študirati in se sami izpopolnjevati ter delati se te ali one dopolnilne izpite,da se njih strokovna usposobi j eno st Čim bolj dvigne. Drugi na Primorskem se bo vršil £0 končanem prvem,bo trajal šest te 'Inov in je namenien dekletom s samo osnovnoso 1 sko izobrazbo ,ki so na šolaj' de= lovale zo sedaj in hočejo pri šolskem delu ostati. Tem kandidatkam je seveda tR? ba dati neprimerno več ne samo stroko vno, pedagoške izobrazbe, ampak tudi valiko novega snovnega znanj a. Te kandidatke bodo nekake z aTasne učitelji če, ki bodo po tem pač v praksi pokazale, ali naj v delu ostanejo, ali naj jih odstranimo bo do v praksi pokazale, da imajo tisti osnovno potreben, p riro j en vzgojni čut in da je njih delo vestno,bodo ostale.V splošnem kažejo sedaj veliko spoštovanje do učiteljskega ^oklioa in priznavajo težko delo vzgojnika-in marsikdo bo pro = stovoljno izstopil .v spOznanju,d^ je šolsko delo nad vse težko in odgovorno*. ' ; Za-tako imenovano "Ljubljansko pokrajino" ie odJelek prav tako, p.rirodil šest .tedenski pedagoški tečaj.ki so se" ga udeležili, kandidati z najmanj- štirimi ra zredi gimnazije ali z meščansko Šolo .Udeležuje j® s« tftčcja tudi kandidati ztoS razredi višje .gimnazij c, s trgovsko šolo,s kakšnim letnikom učiteljišča • in po = dobno.Tudi ta tečaj hoče dati temelje njih splosni,pOeebej podagoski kulturi. Predavan j a, referati, debata in končno nastopi pred razredom so sredstva, in naoi ni njih vzgo j e .Tečajnikov je fieklet 32 >mo ških le dva,koških ni.kdr 30 V. vojski Pridnost in vestnost-je izredna,.delo se vrš.i Od osmih do enaindvaj setih z na .= lenkostnimi odmori za kosilo in večer jo .Tocfajniki kažejo tudi bistro glavo,"e= daj se je vršil od srede julija do konca avgusta. Naša šola jo danes sestavni del osvobodilne borbe.V njej mora ves pouk presinjati boroeni duh.Zato pa mora biti s tem duhom najbolj prepojeno učite stvo s^mo.Da se v tem 0 žiru pOveča aktivnost in poučenost našega učitelj stva , bo oddelek organiziral vzgo jno -politični tečaj,za uoitel j e-del egate iz pOs'u= meznih okrožij ^ki bodo potem izvedli okrožno tečaje za učitelj stvo v svojem © = krožju.Snov tečaja bo zgodovina osvobodilnega boja in razvoj graditve narodne' oblasti v Sloveniji in jugo si avi ji. Teč aj bo" trajal 10 dni in se bo vršil sep = tembra pred pricAetkom šolskega leta. ••Začetek novega šolskega leta bo 1.oktobra, v krajih kjer je trgatev nekaj .. dni po znoj k.-Novo šolsko leto bo dobilo nove učne. mo ci , st are moči pa bodo poli=- tično utr j ene.O sno vna šola se organizira na novo in raste z novimi silami v sre čo narodu!r • . H t I K H I ž SLOVENIJE Teden Rdečega Kriza povsod zanje velike uspehe.Samo v Banjal oškern rajonu je bilo nabranih 330 novih članov In 5.000 lir članarine.O kontfenm uspehu tega tedna bomo porodili prihodnjič.-. • ' ,, ji Z DELOVANJA NAŠIH 0 D S E K 0 V j 1 Iz Odseka za piosveto. V letošnjem šolskem letu je bilo na osvoboj.enem oze mlju v osnovnem solstvu nasledno stanje: šol učiteljev . otrok T<. j ubij anska pokrajina 10 4 277 13.858 primorska 311 443 • 14.962 Štajerska 2 1 ? Gorenj ska 13 11 330 skupaj 43Q 73 5 29.15) T"cšpanska šola v Črnomlju jo imela med letom 10 učnih moči in 12? učencev Julija in avgusta 30 je na naših šolah šolsko leta končalo . Razen rednih čol je bilo v Slovenskem Trimorju še nad sto večernih teo ajev za odrasle,ki so obisko vali nvoj cAas 3amo italijanske šole.Voliko je bilo tuli učnih fcarjfckov za mladi no v krajih,kjer ima sovražnik svo je- pošto j anke. Gornji podatki o številu šol .učiteljev in )trok so nepopolni,ker iz nekate rih okrj zij ni bilo mogoče pravočasno dobiti por^il. Ig odseka za izgradnjo narodne 3bla,3ti. V Slovenskem P rimo r ju sc z ve'ikim • uspehom vrše volitve.V Ajdovskem okraju v 4 krajih s 69 od3totni^ uspehom v _________ "ipavskem okraju v 4 krajih s" skoraj 100 odstotnim uspehom v gentvidskem okras u v 11 krajih s 97'do 99 odstotnim uspehom,v Sijaškem okraju V 9 krajevnih et= ..iAioah s skoraj 100 odstotnim uspehom. Iz Odseka za finance. Odsek za finance je meseca julija izplačal 241 .000 lit ;-re živnine u6 it el j erc, Preživnine ie celo poslal v okupatorske pošto j anke,odko=s der je do "bil po trdil a. podpor revnim je v soglasju z Odsekom za socialno skrb =: stvo izplačal samo v 5 okrožjih 748*972 lir. Velika je potreba po nizkih posojilnih obveznicah. Davkov je 5 okro^ij plačalo 361.516 lir. f V kratkem bomo izdali, brošuro dopisov,ki iih v listu nismo mogli priobčiti, podpisujte dopise,da vam bomo lahko odgovarjali* Prejeli smo dopise: Koro ška:T.loro ,politkomisar relejne 6 linije. Štajerska: Cvetko Zagorski,Mate .Sinkovic Jože. Primorska: Franc i Preis,Nikolaj iz Kraškega okrožja,Roži Eandus,Silvij Silva= v,"arij a,Slavka,Danica,Otilii a,Pavla,Slavka,Kat j a,Irma,polda, Vera,TTaricka,DO- ra,Miri am, Vilma, I v.anka,Irenka, Volga, Irena, Nerica,Mara, Bistrica, Orna, Judita,Kla ra,?Iirta,Branka, Vera,Novenka,Jadianlta.Breda,Klen,Sava^IIaj a,Kira,Branka.Mihae = 1 a,Savo jPrimorka,Lizika.Milena,Silva,Damjana.Drina.Mirni, Zdrava. Juri,Maček ,Diva, Ermara; Albina,Kira,Loredana,Julka, Volga, Slavica,Nada,?leio dajDasa/Mira^Gabrarca, Jaja, VI asta,ljuba« no Novome-ško "okrožje: Fenj a, zoran, Milan A si,Sandor. e: Vidic ,Marjetio.a, Vran, Vo j teh, Jožko i ♦ P* (DoliSušioe) ,E.K. ,-Hilka,Minka,Tat j s iz Trebnj e^a, Slovgnski, an a, Milka iz Dr ase e va Bela Krajina: Izidor Dražmerič Ribnioa - Ko cevne: Rafael iz Banje Loke ,Nina,Uco Notranjsko okrožje? (pomotoma so bili vsi dopisi v aevalca Iz Notranjskega okrožja našteti pod naslovom zja ) Iz sodraškega kotička. štev.gO Slovenskega pord = r ibn i sko. ,kccA o vsk eg a o k ro =s Stane te r no —,. * du= . , mi mm Uredništvo Slo venskega Poro Sevalca je'pravkar izdalo brošuro "Slovenski hovniki in politiki o Osvobodilni Fronti in veri" Ena glavnih parol svabobranske propagande proti Osvobodilni Fronti je, da je vro tiverska, da je njen namen uničiti cerkev, da ni nobene svobode vere na osvo = dojenem ozemlju, S temi lažmi polni strani svojega umazanega časOpisja. Razgovori v brošuri so dokaz, aa je resnica prav naspro tna.Duhovniki z osvobo jjenega Ozemlja so drug za drugim potrdili,da vlada v verskem ozirft popolna svo boda,da se oblast 0 svo bo dilne Fronte trudi za Čim boljs^e razmerje med cerkvijo m no^o oblastjo inAda o kakršnem koli zatiranju vere ni govora.Cerkve so odpr te .mase se redno vise, v šolah se vrši pouk verouka, vo j ska se udeležuje proce = sij in prav tako predstavniki oblasti. Iz razgovorov paje tudi razvidno, da je stopil velik del slovenske duhovšČi= ne naravnost v službo okupator j a, velik del pa se drži ob strani in s tem tudi la^ibokUa6tmo^alEdobiti J^J^ft*^^ bo .duhovnik al i plačilo ko t vsak arug narodni izdajalec TO bro suro naj naši propagandisti izrabijo za ražkrinkanj e laži,da je Osvobo ailna Fronta protiverska in da na osvobojenem ozemlnn .zatira vero.Izjave duhov nikov sairrih so najboljše orožje za ražkrinkanj e .Bro s uro dajte čitnti duhovni = jcom, družinam domobrancev, omahlrj ivcem.pošl j ite brošuro v sovražnikove postojank rt/7 i J \\ VoOM i I L-b t Sredi svoje domovinske vojne se tudi predhodnikov in znar.ilcev nove; a vanje injfMHpH^H^ ■■■ HBBH ij velikih mOz,ki so jjred nani oznanjali i&ejo narodnega upora protix vsemu tu= jemu in nasilnemu.idejo bratstva med narodi, idejo naše sam6*to jne,človečanske, kulturne in politične de j avnosti . Tako s^o se Slovenci letos spominjali stolet= niče rojstva pisatelja Josipa J uic i£a, stoletnice ro j stva" goriškega slavčka",8i -iona Gregorčič a, stoletnice Prešernove "Zdravi jice" Slovencem in vsem narodom 0 ki "hrepene dočakat da.da koder sonce hodi,,prepir iz sveta bo pregnan.da roj,-i prost bo vsak,ne vrag,le so 3ed bo mejak! "Nas sedanji osvobodilni boj je dozori tev v«eh velikih s^nj np^ih velikanov, izpolnitev velikih smotrov,ki so se jih eni nekoČ komaj upeli z-astaviti. "Neprekinjena Srži veriga iz zarje v zarjo in od dne do dne",poje največji mojster nasAe besede Oton Zupančič o slovenskih du hovih,ki so kot plamen šli pred nami in nam svetili v lepšo bo dočnost. Zdaj vs= taja nad zdruzfeno slovensko domovino,nad slovenskim jugom in vsem slovenskim svetom končno zarja novega dne.Misel na našo preteklost krepi našo vol jo, da ur spomin j amo^ poleg ^soliVsvo i ih sedanjih borcev ------ — -------„-vega ča3a v preteklosti.Nasa sedanjost ni za^ zanikanje p r e t ek^ o s t i, t emy$ o ^go -J r d i t ev a v s e h pl em en i tih j p r i z ade y a« I- :V.Jt,_232____________"31/3 VMSKI_POBD OEVALEO M____________________Stranj 3. resničimo sanje stoletij do kraj a,Preko nas borcev svete domovinske vojne pro = ti §0^'^^fcl^n^^a-fca r0ke Preteklost slovenskih velikanov Kakor Slovenci, t ako se tudi dragi'Slovani spominjajo svojih velikih mož in iz njih dela 6rpajo moči in potrdila svoji sedanji borbi.Ta se hočemo spomniti treh velikih ime n iz slovenskega kulturnega kroga: dveh Huso v, slikar ja E j ep in« ia pesnika Krylova ter enega Hrvata,pesnika I5ažuroniča.Te besede naj bodo do = kaz povezanosti s plemenito preteklostjo in priča,kako tudi v najtrših in naj= bolj krvavih časih no gre mimo nas lepota In poezija. I-lije E» Rjepina slika "Burlaki na Volgi'1 je ena najslavnejših slik ruske u= motnostieO"Drtani s pasovi in jermsp.i vlečejo burlaki,to s o vlačilci ladij,tež ko ladjo pO toku Volge navzgor,Skupina mladih in starih, z zmrsenimi lasmi in bradami,s ploskimi prsi in ukrivljenimi hrbti - podoba delovnega človeka prote klega ruskega cAasa - stoji sredi neizrazite pokrajine zapise ena^izmožgana,vase zaprta,pa vendar čudovita enotno povezana v trpljenju in to variš tvu, "Burlakim Volgi" so najboljsAe delo Ilijo Rjepina,enega naj večj ih ruskih slikar je v, ro jene ga pred sto leti v Cugujevu na Donou,Panes je njegova rodna pokrajina spet svo talente,predvsem pa znova pozidati .Rjepinov muzej v Leningradu,ki so ga poruši li Nemci.Rjepin je zrasel iz ljudstva.Bil je samouk ki si je sam, z naravno da^ rovitostjo in vstrajnost^o priboril vstop na umetniško akademijo .Neumorno seje od prvih otroških let strastno ukvarjal z vsem,kar jo bilo v zvozi s slikar = stvom.Najprej je izrezoval like iz prpirja.potem je slikal ikone,od teh je pre sel na portrete in končno obsegel na platnih ves ruski svet,človeka in naravo. Ta svet je predobro poznal,saj jo iz njega izšel,pod njegovih čopičem je vstffc jala ruska dez^eta, živi jenj e kmeta in mestnega siromaka.Ruski človek in ruska pokrajina sta vsebina njegovih slik.Njegova slava je osvojila ves ruski in kma J.u tudi evrop~ski svet .Slike,ki so bile pred nemškimi barbari umaknjene v not= lanjost države,se danes vračajo na svoje mesto v TToskvo , zopet jo zasijalo iz ■ njih, rusko ozračje in spet bodo gledalce zrli z velikih platen od sonca in vei. tra zagoreli ruski obrazi.Svet ljudskih komisarjev v SZ je postavil odbor za proslavitev stoletnice smrti ruskega pesnika Ivana A.Krvlova in poveril Damjan na Bednega da uredi njegovo zbrano delo.Iz skupino velikih ruskih ustvarjalcev romantične dobe v prvi polovici preteklega stoiot j a,kakor so bili Puskin^Lor = nontov in C-ogol j »predstavi j a Krylo v gotovo najbolj ljudskega pesnika. "Težko , da ima kak narod pesnika.ki bi bil enako priznan in tako priljubljen pri vseh slo jih in stanovih,pri mladih in starih,preprostih in izobras' enih,revnih in bo ga= tih, skratka - pri vseh pismenih 1 judeh, oolo pri nepismenih,ki ga poznajo le po ustnem izročilu - kakor je I.A.Krylov pri Rusih" (prevajalec B.Vdovič ob slo venskem prevodu njegovih basni)-Pesnik Krylov je napisal malo in vse same bas= ni.Toda te živalske slicioe so tako zrasle iz ljudskega čutenj a, do j eman j a ...in duha, da so morale osvojiti ves ruski svet.Dalje je v teh basnih toliko zafrklji vo ati , šegavo sti in tudi politične človeške zao stre.no st i, da predstavlja res "na rodni zaklad, skupek ljudske mc dro sti" ,kakor je dejal Gogoli "natančen odsev ru skega duha z njegovo bistro st jo , opazovalno zrno žno st jo , do bro dušno lokavo stjo , do brotl j ivo st jo 1n z njegovo no mo zgajo So , temveč nalogam življenja ustrezajo co globokoumnostjo kakor je dejal po smrti Krylo va pesnik Vjazemski.Pri nas ,-;a je prevajal ze France Levstik in o njem pisal Pake pletersnik v sodemdesetihlc oih preteklega stoletja. Hrvatski pesnik Ivan MažuraniČ,ki se je rodil pred 130 leti v Hrvatakem_Pri= rorju je bil prvi hrvatski ban,ki ni i zšel iz kroga fevdalcev, za kar so ga tu= di imenovali ''ban pučanin" ,ban iz ljudstva.Ni dosegel popolne svobode svojega naroda, to da v trdi in vstrajni borbi -jiu je pomagal, da so je vedno jasneje zave d al. svo je mooi in vedno odločneje zbiral borbene sile za dosego svoje svobode, ra združitev vseh južnih Slovanov« To je bila v Avstro - Ogrski doba hudega nera f.cega m madžarskega pritiska na vse slovanske narcde,da se zaduši vtis idej v) like francoske revolucije in vtis srbske vstaje za svo bo do .Slo venski narodi ju a a 90 se budili,T'ažuranio je bil glasnik en akop ravno sti in enotnosti vseh Jus= znih Slovanov-Pisal je: "Sar o z zdruz enimi silami morejo biti Južni Slovani )gm .•mjcem" Ustanavljal je kot ban ljudsko šole z obvezrim hrvatskim in srbskim ufr nim jezikom, sc delo val pri organi začini Jugoslovanske akademije, znanosti in u 3 motnosti v Zagrebu in kot ban 1874 odprl v Zagrebu vseučilišče.Poleg politične ga javnega dela mu je bilo najbolj pri srcu pesniško delo /"ažuranič zavzema v hrvatskem slcivstvu eno najpomembnejsj.h mest-Najznamenitejše njego^ pesniško de lo je junaška pesem "Smrt Smajl-age ^'engica?\Ep opeva junaški boj Črnogorcev nroti krvavemu turškemu nasilniku OengiCu v herce govskem Stole u, ki konca pod noži narodnih msi^-.v^c^v.V epu je Tažuranio izrazil hrepenenje Srbov in IirTa= tov Bosne ia Hercegovine po svobodi;obenea pa težnjo vseh Južnih Glovarov, da se otresejo vsakega tujega jarma - misli kot so isten asno n<->vdinovale pri 31o = vencih Gregorčiča ali Stritarje,ko stp pesnila prvi hajdukovo oporoko in drugi Dunajske elegije, , ... _ . . S spoštovanjem gledamo velike duhove preteklosti in ponos nas nav.iaja,kc ^vla dimo.da danes ustvar j amo ,kar so oni v daljnih Ppih le sanj al i/kulturna ded$&i= na prehaja v nove rodove. JfL. S%vmx 14. _____"SLOVENSKI I-OaPOEVAIj^O" ' L.V,St.23f , Cira s-o padle sovražne postojanke L jubno ,Luče »Gornj i grad, Šmartno ob Palci, je naša vojska vkorakala v dolino .Vsepovsod je zavladalo nepopisno navdušenje .Lju dje so se • praznično obleki i, pome ti i ulice kot za velike praznika.V hipu so iz ginili vsi osovraženi nemški napisi z javnih in privatnih zgradb.Na vseh hišah so zavihrale naše zastave-Pričela s o se ljudska zboro vanja,na katerih so ljud= je prvič po treh letih slikali svobodno slovensko besedo in slovensko narodno pesem.Na mitingih so govorili Ivan JTemeo-Vo jko ,tajnik pokrajinskega.Odbora OP za Štajersko ,polkovnik Aleksej Baeblor-Primož, sokretar Oblastnega IComitota . Ki? za Štajersko ,tov. Jo že Bo rštnar .politkomisar IX.Operativne zone, župnik Laipret, član pokrajinskega odbora za Štajersko. 'Se vedno se vrše vsak vacAer mitingi po vsej Savinjski dolini. Savinjčani so priredili na čast predstavnikom zavezniških narodov prisrčen družabni večer .prireditve so so udeležil i: podpolkovnik Boris Bogomolo v, član so vjetskega vojaškega odposlanstva pri Glavnem °tabu_NOV in pOS,^ajor Lindsa;y. anglo-ameriške ga vojaškega odposlanstva pri štabu IV.operativne cone, tovariši Ivrn Nemec,Aleksej Baebler in Strgar,vojsko- pa so zastopali komandant IV.oge= r^tivne cone major Kranjo, tov.Jože F/oistnar in načelnik štaba,major Brajovic - Pero. V imenu Savinje?anov je zbrano družbo pozdravil tov.'rilan Savinc,olan politod delka IV.operativne cone,rojak iz Savinjske doline ,ki je izrazil čustva hvale= žno.sti Savinji anov za osvoboditev. Nato se je razvila prisrčna zabava,na kateri so/po vabi jenci spoznali s pred stavniki zaveznikov nase vojske-in nase politične o'bl asti.Pestro st vecAera je še poudaril nastop partizanskega pesnika Petra Levea-Borisa,ki je recitiral, ne kaj svojih še neobjavljenih pesmi*v krasni parketni dvorani so se sonet ,zable= sčali lestenci,v kotu na odru je skrbel za veselo razpoloženje partizanski sra mel,po dvorani pa so odmevale vesele partizanske in slovenske narodne pesmi. V sobah,kjer so se se pred nekaj dnevi šopirili švabski okup ator j i, so ■ je ofi oielna svečanost razvila v zgodovinsko slavje,ki je utrdilo prisrčne odnose z našimi zavezniki. Iz poročila tov.Bogdana 0šolnika Izvršnemu Odboru OP Tudi na Gorenjskem se je vcAasu prvega tekmovanja v vojski in na terenu vrši lo vse delo z geslom:Tekmujemo tCeprav se je moralo naše tekmovanje boriti s posebnimi težavami in težkim okupatorjevim pritiskom, je vendar \)0 svoji notra» nji vsebini dosegla. svoj smoter. Vzbudilo je nov val navdušenj a in požrtvovalno sti v delu,ki se je izpopolnj evalo z novimi, bolj širni načini in ki je po svoji razgibanosti,prožnosti in naglici bilo kos naglemu razvoju,ki se danes vsopov=s sod odigrava. Ob - zaključku tekmovanja je pokrajinski Odbor OP na Gorenjsko zbr°l podatke o doseženih rezultatih in jih predložil IOOP. ;po teh podatkih je v dobi tekmovanja doseglo najvišji organizacijski razmah okrožje Jesenice.V pogledu utrditve organizac i je, graditve oblasti in učinkovin tosti političnega dela pa je doseglo prvo mesto okrožje Skofia Loka.Med okro ž= nimi aktivisti so se v dobi tekmovanja najbolj izkazali: tov. Aleš. Jelenc-dela = vec ,čl an 000? Jesenice, to v. 'Til»n LoŠtrk - No vi j an, 3ekret ar 000 P Skofja Loka , tov.Vida Gantar - delavka,sekretarka 00- Sp£z Jesenice. Največ po žrtvovanj a in tekmovalne \TLeme je v dobi tekmo vanj a pokazal tov.Sd= vard. Bregar - .Don, tehnik,ki prejme za to prvo priznanje in brzostrelko v nagxa do. pOdrobna uspehe tekmo vanj a P000P za Gorenjsko v brošuri "V tekmovanju - k zmagi! " ' USPEH TOVARIŠA IONA Tovariš Don si je zadal nalogo v tekmovanju sestaviti tiskarski stroj za po= trebe našega tiska. Velikopotezen načrt je bil to - saj niti pred v- j nO v Slove ni j i nismo izdelavali talcih strojev. V neverjetno težkih razmerah in z nad vse skromnimi sredstvi s^ je vivel na delo.S pomočjo legalke to v. Julije, vi mu je pripravila vso aotr^bne legalne zve ze in organizirala delo v raznia delavnic ah, je uspel že pO rvoni mesecu izpol= niti n^Črt.Prvi tiskarski str-oj izdelan v Sloveniji,je dobil i^e Trilof, ker je nastal za triletnico 0?.Seveda ni bilo na razpolago niti najpotrebnojšoga o stalesa inventar j a. predvsem ne čr :. To v. Bo §, edini stavec >ri stroju,jc za 'rabil za tri in si odmeril 3amo t>o tri ure spanja na dan.Prve Omare za cr.cu sta sama provizorično izdelala iz kartona,med stavke sta vlagala les in si pomar°la pač kakor se jo d*lo. :70tem se je Don odločil,da izvede drzno akcijo na črkovno gradivo .J lilij a je pripravila ter^n.Ob belem dnevu se je nato ripeljol. n- Jesenice t obiskal pn= merno -odjotje in vzbudil z revolverjem spoštovanje uslužbencev,ki so "Or^li z Ii.V,Ht,23, .. • MSI£ VENSKI *K)BD0EVALEOM Stran 15, e=: sbsssssssskssssssssssussss. ss = ssssssBsssss=asesssssssssssssssssssss=as dvignjenimi rekami počakati,da je pobral vse,kar je potreboval in se poslovil. •Akoijo je' gonovil se enkrat - spet ob belem dnevu,v družbi nekega mladinca. Z ročnim vozičkom je prišel po svoje prepotrebrro gradivo in ga odpeljal. Tako je to v. Don izvršil svoj tekmovalni program skoraj ^esec dni pred koncem tekmo vanj a.po tem pa ga je popadla misel s Zakaj bi-ne sestavil do konca tekmo= vahja še enega,večjega in boljšega stroja po. izkušnjah ki jih ne imel s prvim? in znova se je začelo;Najprej načrti - vše risanje le s svinčnikom in metrom Spet je Julija morala naročati na vse strani posamezne dele.Spet je. potem bilo treba dolgg noči te dele" popravi j ati in piliti,ker načrti niso mogli b-iti do = volj natančni.Tik pred koncem tekmovanja je stekel tudi ta stroj. Se črke! Don sam je sedel na kolo, se pripeljal v Kranj in spet - na stari na- čin : s pištolo in prijazno besedo - naplonil nahrbtnik in aktovko.Se -enkrat je ponovil akcijo ,spet na kolesu,spet sredi mesta.Tako so prišle v tiskarno črke. potem še juriš na papir! Z velikopotezno akcijo seveda,stari navada.To pot pa se ni izteklo čisto tako,kot je Don preračunal v svojih nezmotljivih M.si = stemih".Avto je padel v zasedo.Don se mora zahvaliti samo svoji pištoli,da se ju izteklo po sreči.sicer je moral Svabom pustiti svojo nepogrešljivo palčko , ki jo je v partizanih nosil 2 leti, to da poprej jim je le' še enega obstrelil na ta račun. " ' . " - do konca tetoio vanj a to v. Don .dvakrat, in to stoodstotno , izvršil svoj Tako je ^f^edaj veste, zakaj je Don dobil priznanje I> /P in brzostrelko?- ■iz pionirske igre "Sanje se bo-do uresničile". Ob grmu sem na straži stal, • so pionirji se igrali. NiJjce so vraga se ni bal, ležali so po travi. . Imel vsak puško je v -rbile so pač lesene- xn v, lep in.'kap ah na } cvetlico .Koliko so j;;.b £e "Ož^ola. •.Okusila! hudega, "pravi najstorejši. "Stu videli?Nekakšen ^pir so motali-pojmo • 'ledat! " oolarji se zapade s poti čez travnik na polje. "Hej ,časopisi; Slike! 1 apirji! " Nato se zberejo rod gozdom. To je švabobranska pisarijalTo 30 Ngmoj metali in narodni izd-jalci tisKali. ____—_____________ "Zažgime?! " '■'•'•!.' Ves papir zmečejo na kup in zažgo..Svetel plaaen liže papii1 za papirjem.£ troci so primejo za roke in zarajajo okoli gmado. in kličejo: \ - . "dej hej o, Vel a garda gori,"bela garda gori!" ■• . iolo-, "hi'ti +■*'•-+++++ + +++ + Pred solo stoji fantič in ustavi učiteljico,ki med gručo 'otrok odhaja.-' "rrosim,ali ti prišli k nam učit? " pade prednjo. ' „ •. Učiteljica obstane vkopana in ne ve,kaj ti rekla zadihanemu otr; " "Pri nas smo že pomedli veliko sobo v gostilni in tam bi imeli i pripovedovati fantič."kar popoldne pridite!" "o prišla pod večer,ker ka tu po njgj kct otrokom.In tako dospe *ez dvajset jih j o. P;o d' pazdu gostilna«0 troci.sramežljivo pokimajo,a oči ji: goro od vesolja in ponosa,de so dobili u CezCen teden: sredi velike gostilniške sobe stoji velika kmečka' miza* ob njoj klopi in otroci nad p'ol popisanim papirjem.V oknih, rože in eve tj o .Na 10= mnorjavin vratih o kredo naslikan znak: Triglav, zvezda, in dvoje črk': OF. uk Že Učiteljice ;udi pop po sesti uri v -i. j- l-ij. u a. . — c-j. — u jica se smeji in potem obljubi,da bo foldne.U-ro in pol je daleč, a laze b,- i* t - r, n a+■ vi n-t-/-. -5 /-, i vi.- i tudi pop jsti uri v vas.0tro'ci stojo prod "šolo" - ho tišče nelce papirje in nekateri celo knjigo.Sola ima napis, da j +44+++++++ V Vrhpolju pri Vipavi se jo zgodil pod fauioti tisti svetovno dok ".med Selškimi otroci: Učitelj faCiist 3ot.t0santi,ki je bil jeti; znani on, j d dO^Oa plju= naprej La,preko vseh ti mej? - li zemlji so czrem val v. usta otrokom, če so' govorili slovansko .Danes sc vue doline in .hribi poj, ni svobodne slo\enske govorice.Včasih je ,ilo:ros rroza Slovenca od fj?.sistio= nem nasilju,včasih je bila resnica,kar je i ol-pesnik maloga Cicilona,°tor 2u= pan^ič: Svobodna je bila ptica ped nebom,tcda•ali- je tedaj smela naša slovons oka"...beseda kar svobo: Po ne Si zemlji so_____, „ zgrozim se in oci zaprem." Sedaj pa že padajo vse meje-med razkosanimi slovenskimi pokrajinami v do= linah treh sester Soče, Save ±n Prave, vstaja "nov zarod ,prero j en, ves nov,"ka^ kor i-rmvi pesnik Valentin Vodnik. + +++ ++•+++ • Otroci se igrajo,toda nihče noče liti itu^nik ali Mussolini. bom partizan!" ugovarja i:rvi. "Zakaj bi jaz ne mogel biti Tito?" ,r*-ako los Vito,če se brati ne znas! " ga pobija drugi,ki so ga hoteli da= ti za Hitler j a. "Jaz r. o bom Nemec." "la ne,pa ne," i emirja kolovodja vso družbo."1riredimo miting!" S hrupom se zgrne vsa druščina ped kozolo® in miting se začne s pesmijo: ••Ilovači smo"#NatL kolovodja - kc.t je slišal politkomisar^a iz vojske -govori, kako proJirajo zavezniki m kako Nemci beže m da to kmaiu svoboda.Poklica de klamira xesem,ki jo je se pred'kratkim na vaškem mitingu in potem :o zal" i jo, da 00 na mitingu in začno preicvati partizanske pesmi drugo za drugo. "Sivijo!" vzklika samosrajčnih in dviga roku v partizanski pozdrav. ++++4++++ V križu na Krasu so lelogarflisti -onujali ljudem šolo,imeli so z nj.imi 3e Stanke in na i.oslopje že na; lsali: "^asa narodna šola".A ljudje so si oznaki-,kaj tak "dar"' pomeni in čez noč se jo nenadoma na poslopju; pojavil na;, is: To :je lie logardisticna šola! Svabi. so napis zai.acali, toda besede so se še. dolgo. • dale. razbrati skozi 1 elež.Kra^evci izdajalske laži - narodne šolo niso sprejeli. ++++++++ "Za šolo in. prosvetno delo lo dovolj čaa po vojni"godejo nergači. "Zdaj je glavno,da si ohranimo življenje!"skrivajo svojo ljubezen do udob= S^efmlalina'je naša ' odočnost^-rihodnost nam 'o zastavila so'-neprimerno t.-ež naloge,kot" jih imamo danes.uladina doživlja vso veličino našega časa in iz •o odnos starsev do o Je njo raste v prihodnost,ki lo njena.Po mladini se pogl svotodilnega gibanja,v mladini imamo sodelavce pri naši Borbi že danes. vO o ' ^ Vi 03TOE0J-TH OŽILJU A0d vseft panog ,o&podarstva je jesenska efonriva najbolj prizadela trgovs= ko življenje,ki si dolgo ni moglo ot Dmcči in ]reiti s.et v vsaj kolikor toli= ^o ure j oneA razmere. I olagoma pa s$ lili tudi tu storjeni prvi koraki z^ iz1 olj sanje položaja in izvršeno tudi že nekatero priprave za r.odoče urejen« razme= ro. Skladno z načelom zasebne po1 ude v vsem gospodarskem življenju je Odsek ze gospodarstvo pustil tudi na tem jodročju zašel ni podjetnosti povsod -roste ro ke ,kt"i orkoli 30 pokazali zanimanjo Aosamozni trgovci alj/zadru.;a. l'r ovlno so or gunizirali in jo vodijo na osvoTojonom ozeml j u.~ organi nase n. aro dne oblasti samo tam,kjor^zasebnoga z'nimanja ni bilo.' Da bi se čimbolj fribližali načelu zašel ne lotud.e in svobodno trgovine, je Vila i motov ne. ; odloka Iredsodscva gnos .nje ila maksirr nr cona o maksimalnih c samo z0 res najni en ah izpuščena nujnej So sivi j v cola vrsta onjske lo^reb ~ - -- . ■ * - ---------------------se valutarne nopriliko. vedno pa imajo nase trgovine' r.a zalogi blago,ki se izdeluje doma,predvsem su- ho robo. '•' • Za pospeševanje trgovine je Predsedstvo SNOS ustanovilo poseben fondvzne sku 2,700.0001ir,iz katoroga 210re dobiti posojilo za obratni kapital vsak po» sameznik ali zadruga,ki izpolni predpisane kreditne pogoj o,katere doloma vod= stvo Denarnega zavoda Slovenije. Posedaj je bil-i na osvobojenem ozemlju bivše ljubljanske pokrajine obnova 1j enih 8 trgovin,bodisi v zasebnih ali * zadružnih ali pod upravo naših gospo "darskih organov,Vso to trgovine so po svoji močeh precej pripomogle k pobijaš nju pretiranih cen,ki so jih dvigali brezvestni verižniki. Jože 1enca p r) sSv ^ Slovensko domcbranstvo,zvesti hlapec najprej italijanskih in potem nemš .= kih okupatorjev ohranja v sebi vse "svetle" tradicije "zvestih Krenjcev"iz ča 30V habsburških cesarjev,Vsa motna usedlina tisočletnega žitju pod tuicevo 0= 'last jo je v ni om dobila svojega sodobnega glasnika in "zagovornika. "Vse zave ro,dom,cesarjan je bilo nekoč geslo patentiranih, voditeljev "dobrega in ver= nega slovenskega ljudstva" skrivajoč pod tem plaščem nebrzdano slo~po oblasti in hlapčevsko zvestobo tujemu gospodarju. "Za vero in narod" je danes ^eslo.čb aobrancev,ki so se vdinjnli tujcu in postali njegovi biriči.Zato so'v času naj večjega narodnega ponižanja,ko jo počila prva partizanska puška .in oznanila , neizprosen boj okupator j u, rado-'oljno stopili ob stran italijansko fašistične oblasti .Ko pa so s kljukastim križem zaznamovane tolpo vdrle v naše.osvoboje= no ozemlje, so 3 pravim,plačanega hlapca vrednim dol nkanj em začeli pljuvati na prejšnjega gospodarja in loviti drobtinice z mize največjega krvcloka našega rodu.Ob-njegovi strAni se slovensko■"domobranstvo" začuti naenkrat močno in že •v .drugi številki glasilo, novomeških domobrancev "Naprej zG3tava Slave" z dne 15«nov.1943. je eden tjh novih "vitezov" zatrobil,da je Novo mesto zdaj drugL boljši Turjak: . "...Na Turjaku ni bilo ne majorja Maiinvvaldti in ne kcmandnAta Iiupnika,le = ,:ijci tam niti oddrleč niso bili tako sijajno opremi jeni,kot so. 3edaj domob^aa ci,tam nismo imeli no tankov in ne aeropcLenov ,iam_smc b i 1 i _i t a 1 i j.an sk e !£ ig' ii.aiaiSli^gLa^iL (ppčrtali ni), tu pa jc z nami m')cna""nemška"vojska7Na'si*"dom7arm ' " ......^ 'udoČim so projsnji iogij ^ stili iz bunkerjev." --------------- _ — .....-;edaj ""na" Tj*A(jg.ar očetnjave" imono=« vanega lista je bržii v opisu spopada -v Vavti vasi tole modrovanje: "...Kakšna predrznost;sem si mi,nlil,pri 1 elcm dnevu se pomikati, po krški ".olini,ko nao lahkč iz obeh strani iz višin napadejo komunisti,v dolini pa ni ti pravega kritja ni^.ijiaci bodo v tem slučaju skusali le sobe rešiti,isto do= cobranci,nas rokrute bodo pa pustili na cedilu,Sem pač imel Nemce za take,kot so bili Italijani,ki bc sobe varoval 1- $ poštene Slovence pa puščali kremplgem »oljševiških ropar jev, 3tp£.im k stotniku Sohtilzu in mu te pomislek izrazim, ve. '* i ga nikoli ' e bil! "Vsak slovenski mož nam je dragocen,zato bomo vas ravno tako branili kot sebe", je lil odgovor. In ko je res prišlo So napadu in so lo nemški tanki zopet odprli pot, se x± oec pogumno potrka na pvoje prsi: '...Nemci pa. niso Ite^ijani, som si omislil,ko sem korakal proti Novemu me 3tu.Ce bi nas lilo kuaj premalo, da ukrotimo roparsko svojat,ki bi nas napadla, ^-^ŽiStoIoGI^i^O-JLO^licemo^na ^ 0^0 e_ tanko_in_še_štuke^^ (podčrtali ml.) Da,tanko m štujsoi Vetom .:a hinavsko zavijati oči ol ruševinah Novega me= 3oa, zvirOjHinj in toliko naših bombardiranih krajev in zraven t o.;oskrunsko žuz ijati o lozji pomoči,Li da je očitno na njih strani, to je njih "vitežki" in ■'narodni" boj. Ni Buda,da g:> bili zato proscnoceni ob "visokom" cbisku zločin 3kega generala Roosenerja (št 4.z dne 17.nov.1943.) in v družbi podpolkovnika rennerja ir. Iaterlina,domobrance nadzirajoča^.a nemškega podpolkovnika Ealke- a (št. 4 z dr.a 8.maja. 1944.) In kako ao v svoji pasji ponižnosti zadovoljno ro^. tali ob gospodarjevi pohvali? "...Nemško vojaštvo,ki jo predslnočnjim dospolo f Novo mesto,se ne morena Voditi ^ožrtvov&nostx in hrabrosti naših mož...Nemški poveljnik se je izrazil taki';- junakov še ni videl;ter c.a upa s takimi čobiti vsako Vitko." (št.4 z I ne 17. no v 19 M. Novi nemški vojki so vcerej niso mogli načuditi hrabrosti našega moštva in 30 se o domoVj-anoih zelo laakavo izrazili." išt,5C> z dno 27.jan*1944. 'Ia bi se Človek ne 3mejal temu rod seboj nem u občudovanju? In kako radi bi zal" risali svoj konkubinat z italijanskih okupator j.oifc, i ri tdm pa jim le spodrsnejo ^.riznania svojih nekdanjih zvez,ki li jih sodaj ta= kc raf.i podtaknili nam-V številki 5 šnžne 17.febr. 1944 so o h prejemu vojakih oblek pisecA takolg.oddahne: .Iliža se ~ens, da lono koa&no_ le jd d vrgli zainji ostanek cesarkih Ita= lij(podčrtali mi J^DSTTITi Tomo"lioveJT"epe uniforme7~ " loleg zo gori omenjenega stavka 3 priznanjem o osamlienju po kapitulaciji Italije je vidna njih zveza z italijanskim okupatorjem tudi v tožbi, budnega čuvarja domobranske morale v 104«štev,z dne 30.marca 1944: "...Druga rak-rana je posnemanje Italijanov,kar se tiče nežnega s^ola.Po glejmo resnici v oči in bomo ugotovili,da v tem pogledu niš ne zaostajamo za badoglievci." Čudno?da v te& ^vezi pigeo se ni odkril,da so bile*-. Mussolinijeve A črno srajce najnedolznej si angžlcki! Ta lastni domobrancski oris njihove narodne zavesti in ponosa pa bi ne bil popoln,če bi si pri tem ne privoščili se cinične Oiazke ob izdajalski grro .^inarodni prisegi domobranske zvestobe nemškemu rajhu in bi pri tem s prioku som potuhnjenega ovaduštva na račun Novomeščanov ne napisal: "Novomeščani so zadnje dni silno v skrbeh za domo1. ranče,katere imajo ta» ko radi.Nekje so izvedeli - iz zanesljivega vir*-, seveda - la bodo v kratkem, morali priseči za Hitleri a,Kako se jim zdaj domobranci smilijo-la imajo Novo meščani le dobro in čuteče srce za domobrance!" (Stev.117 z dne 14.apr.1944) V poročilu o prisegi pa se jo seveda domobranski pismouk razpisal o nje= ni svOtosti in obveznosti.In za zaključek umazane domo": renske podobo še tole. Vsa tesniona narodno-kulturna in politična tradicija slovenskega naroda očituje vedno jačio zavest usodne povezanosti vseh južnoslovanskih narodov in vedno bolj rastoči napor za dosego držvone neodvisnosti v okviru Jugoslavijo "Domobranci -------- "" x* 1 - — - • ^ • ----- - — r dni hlapci sarsko sSSproii5ngošTov&nsk?~shocl"v Leškovcu"pri~Krlkem"in še"na"vsa ustr/svojega vrednega vratca takole izkašljal: v A • • "lilo je nekako ob rojstvu bivše Jugoslavije. V Leškovcu pri Krškem je bil politie:on shod.Govornik je primerjal jugoslovanskega vojaka z avstrij skica-. Ta kole je govoril5 Ce je prišel v Avstriji kranjski Janez na dopust, je sel v ne del jo po maši po trgu raven kot sveča,Irke i od nosom lepo zavihane, zalisce ob strani,v lepi uniformi, vse v portah.Hlače polikane,po šivu rdeča porta,skor=» nji so se svetili kot luČ,pa ostroge so zvenketale ob petah in za pasom sve= tla sablja.Micka so jo postrani ozirMa za niicj in je do uses zardela in si mislila'- Ko bi ta vprašal "meno jko si bo zbral zehko, Kako drugačen-pa je srb ski voiak,ko pride na dopust.Ves je strgan,zfco gleda,dapride domov zvečer,da ga nihče ne vidi in pred pragom kliče mater,naj 1 rž kropa pripravi,da bo obes leko poparila,kor je ves ušiv." Resjvsaka poštena Micka bi do ušes zardela,pa od sramu,če se bo tako po« kvarjeno bitj o,ki nosi sramotno ine slovenskega domobranca,še kdaj drznillo stopati po naših mestih,trgih in vaseh. Opomba uredništva, Slika,ki smo jo v št,22 Slovenskega poročevalca priob čili ob istoimenskem članku,jo vzeta iz Svabol renskega lističa "Za bi*gor o- četnjave".